1 « • ■ . .7 • • "••-j 1 nar ne l Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gold. 40 kr. za r>ol leta 1 gold, 70. kr. za četrt leta 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gol 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr. V Ljubljani 3. julija 1889 Obseg: Kako trgati in vlagati sadje v zaboje. slanca Klima. Govor poslanca Tonklija. Naši sadni vrti Naši dopisi, Zemljepisni in narodopisni obrazi Novičar. Govor po- Gospodarske stvari. Kako trgati in vlagati sadje zaboje. slamo, dalje. denejo ne drg na katero se polaga druga plast sadežev in tako Na gornjo plast, pokrito seveda zopet s slamo se deske, ki se trdno privežejo k vozu, da sadeži rug drugega Ko voz domov pripelj > Sadjarji pogosto tožijo, da ne morejo svojega sadja tega zanemarjajo sadjarstvo spraviti v denar. Vsled manj vredne sorte pa kar po slepi ceni prodajajo, o posebno dobrih letinah jim celo brezkoristno strohne. Zviti trgovci pa to porabijo sebi v dobiček. Oni kupijo sadje od sadjarja ter mu plačajo, kolikor se jim zdi, občinstvu odbrati je jabolka previdno, in sicer zelo nepokvarjena vkupe, na dalje malo skvarjena in naposled hudo oško- dova vkup Prva se posebe odpošljejo in posame zna prodajajo tolčenj ako druga doma pojedo doma, tretja prodad za ne delajo tolkle Vsled tolike pa to nič ne hasni, ker ceno potem določujejo tržci marljivosti so nekatere okolice zaslovele daleč po sveti, na primer okolica mesta Bozen na Tirolskem. Vendar kakor sami hočej Bi ne dalo se tukaj pomagati? po Mislimo, da se da pomagati. Dobra roba ima sebi pri merno ceno ; vendar ne sinemo čakati, da jej nastavi ceno tržeč, marveč sadjarji sami se morajo potruditi, da pridejo s kupci v dotiko. Kmalu se bodo prepričali, da je možno dobiti vrlih cen dobri robi. Naj posnemajo i sadjarje ob Renu na Avstrijskem itd., ki pošiljajo sadje v zabojčkih po pošti na ogled. Ako pa naši sadjarji želijo dobre cene, morajo za- Nemčijo, isto delajo kmetovalci v Torinskem vedati se tudi svoje dolžnosti; dolžni so namreč sadje to ni še zadosti. Treba tudi o pravem času sadu iti birat. Jagodičast sad treba pobrati, kedar je popolnoma dozorel, drugače je pri koščičastem in peškatem sadji to dozoreva tudi pozneje po shrambah. Kdor hoče ko-ščičast sad na prodaj odpošiljati, ne sme čakati, da mu na drevesu popolnoma dozori, ampak mora ga poprej došel prav dobro ter se ravnajo tako, kedar pošiljajo slive v severno gozdu, Švedsko pobrati, sicer bi na mesto, kamor je namenjen, uže ves pokvarjen. To znajo ogerski kmetovalci brez vsake hibe dopošiljati. tem oziru so dolžni: kateri svoje sadje pošiljajo sveže v Holandijo, na in Angleško. Sadje pobirajo, kedar začne barvo dobivati razumno ravnati pri zbiranji sadja, 2. pri shranjevanji dobro vedoč, da bode dozorelo, kedar pride na določeno in pri vlagaoji v zaboje, katere potem odpošljejo. mu mesto. Pri peškatem sadji moramo razločevati po Pri nas navadno drevesa otresejo, sadje pa pome- letnji od zimskega sadu. Prvega je treba kolikor mo-čejo na voz, da ga doma v kleti nakopičijo. Tako rav- goče rano pobrati, ako hočemo, da ostane poraben in nati je silno napačno. Kar se ni skvarilo uže na dre- trpežen; dozoreli strati se kmalu. Zimski sad pa naj vesi, skvari se v kleti. Ljudje se pa potem jezijo 5 da jim tržci obetajo slabe cene, ker je sadje mnogovrstno oškodovano. ostaja kar mogoče dolgo na drevesu. Kar se dostaje shranjevanja, vemo, da še celo žlahten sad hranijo po kleteh. Toda ravno kleti sodijo najmanj Sadje hoče, da ga varujemo in opazno z njim rav- za shrambo žlahtnemu namiznemu sadju. Zatorej shra- namo, kakor z jajcem. Razumen sadjar toraj ne bode njujejo sedaj žlahtni sad, koder ga pridelujejo veliko za dreves otresaval, marveč utrgal bode vsak sad posebe prodaj po suhih, nemraznih izbah in dvoranah. Vsaka ter ga varčno položil v košarino, katera je z prtom po- klet daje sadju neprijeten duh. krita. Kadar je polna, položi se sleharni sad varčno na Tudi zastran vlaganja v zaboje nahajamo še mno voz na shiro; kaiar je ena plast polna, pokr se s pomanjkljivega. Po sadnih trgih velikih zapaz pogosto velikih sodov, natlačenih z jabolki. Ljudje so Razen navedenih opravil po naših sadovnjakih jih nametali v sod, zavečili ga in zabili. Nasledke tak- še marsikatero Koristno delo opravljati. Tako moramo šnega napačnega ravnanja vidimo, kedar sod odpremo; zemljo zlasti okoli mlajšega drevja večkrat zrahljati, po- polovica sadja je skvarjena; za slabo sadje pa ni kupcev, ganjke iz korenin (pri češpljevem in drugem drevji) od- ko bi jabolka Bog vedi kako po ceni ponujali. Tirolski straniti, pregosto vejevje razredčiti, vodene, nerodovitne sadni tržci dajejo pa lep vzgled. Kar je namiznega sadja poganjke iztrebiti ali jih rodovitne storiti, če jih pri- ovijejo sleharno jabolko, vsako hruško prav opazno v merno skrajšamo. svilnat papir Seidenpapier. Tako ovitih jabolk Čistiti na vložijo po 50, 100 ali 250 vkup v posebne zaboje trdno, da jih nič ne pregane. Cenejše sadeže vlagajo tudi v sode, ki so pa za četrtinko manjši od naših. debla mahu ter druge nesnage je tudi važno je tudi treba obirati in zatirati go- Naši sadni vrti. Naši sadni vrti so v obče še prav zelo slabi; le- opravilo, poleg tega senice in drug mrčes. Neobdelani in zanemarjeni sadovnjaki so v pravo sramoto lastnikom, a lepo skrbno in pravilno obdelan sadni vrt je pa obilen vir dohodkov in lepota vsakemu posestvu. Na delo torej, slovenski sadjarji, in ravnajte se po tem pouku! potičje naj bi bili našim hišam in pristavam ter dona šali nam lepega dobička, pa so le zapuščen kos zemlje kateri neznatno malo koristi. Kaj je slabega po naših vrtovih, kako sadje Podučile stvari. vzgojevati itd., to hočemo v nastopnih vrstah nekoliko popisati. Na vrtu imejmo najprvo samo dobro sadno drevje, bodisi kupčijskih vrst ali za domačo porabo v sušilo ali rodi malovreden Zemljepisni in narodopisni obrazi. mošt. Zato ne sadi drevja, katero sad, in spravi z vrta neplodno in staro drevje. Lahko trdimo da polovica drevja po naših vrtovih ro- deva malovredno sadje. Nujno je torej potrebno po naših vrtih precepiti malo in slabo rodeče drevje s takimi vrstami ali sortami, katere so uže izkušene kot dobre. našem listu smo uže mnogokrat pisali o dobrih vrstah, pa hočemo še večkrat. Precepljati je najbolje spomladi. Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 111. ¥ v . Moskiti. Moskiti vznemirjajo človeka vsak čas, po dnevu in po noči, ali vsak pot so druge vrste, katere na plen lete. Kedar se eni moskiti zgube, ima človek malo časa mir, ali ob svojem času se prikažejo drugi roji, da stražo izmene, kakor misijonarji vele. Od polusedme ure zjutraj ta namen požagamo drevesu, ki je staro do 40 let, vse veje doli do tistih, na katere bodemo cepili. Rane od žage porežemo potem gladko in jih vse zamažemo čez nekoliko pravi pa do pete ure popoludne gospodarijo Jedno uro po solnčnem zahodu dojdejo na vrsto moskiti tem pranerosi Le prav skrbno s cepilno smolo. Cez tri leta imamo zopet rodeče drevo, katero nam pa daje sedaj obilo lepega in dobrega sadja. Pa ne le, da precepe prav živo priporočamo našim do svitanja vrše okrog koljejo poldrugo uro, potem zginejo. minut se pokažejo zankudosi, kateri vse Mos&iti odlete v časih v daljne kraje. sadjarjem, ampak tudi da pomlade svoje staro drevje katero videzno peša v rodovitnosti ter pričenja kazati suho vejevje. Pomladitev imenujemo prav močno skraj- vseh vej, s čimer prisilimo drevo, da naredi nov in r čudovito je, kako se obraste tako pravilno drevo in kako postane zopet rodno. nekater kraj nenadoma privrše novi moskiti, ka-iseršnih do tedaj niso poznavali. Na nekem kraju ob Magdalenskej reki ni bilo drugih komarjev kakor njejeni", Ker komarji samo po dnevu letajo, imeli so ljudje šavo čil les pomlaj mir vsaj po noči. Leta 1861 so se nenadoma pojavili Ka veliki ponočni komarji, tako da ubogi ljudje niso vedeli kam se po noči vlegli. Sedaj hočemo omeniti najpoglavitnejšega sadjarske Mnogi se čudijo, da hočejo ljudje v takih krajih ostati in živeti in da se celo opravila po naših marjenih vrtih. Naši sadjarj drugi k • s njim doseljujejo. naj vendar izpoznajo, da brez Kjer je kosec kruha, tam se koj dobe ljudje, če tudi jih gnojenja ne smejo nadejati moskiti koljejo, da je joj. Ljudje so se tako privadili te se lepega ter brez napake sadja, niti da jim bode drevje nadloge, da se vznepokoje, kedar za malo časa moskiti zginejo. Esmeraldi so pripovedali Humboldtu, da je obilno in stanovitno rodevalo pa zlasti krepko se razvijalo. Gnojiti moramo sadnemu drevju vsaj vsako tretje leto, kako pa, o tem hočemo ob svojem času še katero reči. nakrat inoskitov zmanjkalo. Ob tem času je bii zrak nekega dne 1795. 1. eno uro pred solnčnim zahodom Sadnemu drevju lahko gnojimo skoraj vse leto. Posebno navadno oblačen od inoskitov a sedaj celih dvajset po dobrih letinah, ki so drevje zelo oslabile, moremo z minut ni bilo ugledati prav nobenega, da-si ni bilo vetra Ljudje so vsi veseli drug drugemu čestitali in se popra gnojenjem drevo prisiliti, da začne iz nova krepko rasti in roditi ševali, ali bode ta sreča dolgo potrajala. Ali kmalu so se jeli tudi bati češ da se je red v naravi premenil. hujša od oae, ki jo napravljajo moskiti. Na volu prvi ,1, ut* ov j- ' ------r----------------J— -----7 " so trdili, da to ne pomeni drugo, kakor učinek tudi ni dosta hujši videti kakor na človeku in Stari Indijan hud potres, trepet perja leglo je ljudem, kakor da se jim je težak kamen odvalil Vsi so bili zopet zadovoljni. Vse se je živo prepiralo in pazilo na vsak žival tudi ni vznemirjena Kedar so se moskiti zopet pokazali, Ali čez nekoliko dni potem od 112. začne živali iz oči in nosnic se cediti, tudi se začne tresti od mrzlice. Dolenji del čeljusti pa začne otekati. Govedo od dne do dne postaja mršavejše, četudi se še Na to mu oslabe vse mišice, liti začne po navadi pase Tsetse. Tsetse je muha, med vsemi muhami najhujša iz njega ne več Ko popolnoma opeša in pogine, so goveda tolsta, kedar jih muhe okoljejo, postanej zavestna. Ako ne- maj bi verjeli, da je največ nstvenih ekspedicij v oslep in kmalu poginejo. Nagel premen top centralne pokrajine južne Afrike spodletelo edino le radi line, vzlasti ob deževju, pospešuje razvoj bolezni Žival od dne do dne in naj delajo ž njo kar hočej jedne mal muhe,, muhi muhe ki ni nič večja, od naše pohiš Vsi potniki s teh kraje kakor o največej nadlegi pripovedaj Muho to o tej slabi naposled vendarle pogine u nazivajo Osel 5 mezeg in koza so pa prav tako srečni kakor tsetse. Rujava je in po zadku se jej vleče poprek neko liko rumenih prog. Krila so jej daljša od života je zlogla ki se človek in divje živali To razlog > da je koza edina Kakor opasna ta muha, vendar je mnogo stvari domača žival mnogoštevilnim plemenom ki stanujejo okoli reke Zambezi je muha tsetse prava nadloga ne boj boj se je človek, ne divja zver Bili smo med antilopami, bivoli, cebrami in svinjami in od domačih živalij tudi ne svinja, mezeg » osel in koza vse te živali so mogl brez škode bivati med muhami > Ali je tem ejša govedu konju J ovci in psu j Ker da je tako mala razlika med volom in bivolom t med od vboda te muhe lehko te živali poginejo mnogih ovco in antilopo med konjem in zebro Res nam ne krajih centralne Afrike ne morejo radi te muhe omenjenih koristnih živali rediti. Muha sicer vbada tudi človeka in ali nobenemu ne škoduje, vendar se vse gre v glavo, da muha enej živali škoduje, a drugej ne. dočim ostale živali. te muhe boji. z visokega drevesa uprav na ono mesto, kj Teletu ne škoduje muha, dokler je ono pri sescu pes, ako se napije mleka od bolne krave, gotovo pogine Muha dobro vidi, ker se kot strela spusti moči pojavi so tako čudni in jbolje vbosti, pripoveda nam potnik JeJ Castel Ti ta nadloga prihaj navadni, da smo mislili od kake biline a ne muhe no major Vardon z Madrasa je rešil to vprašanj Odšel ie Potnik M. Chapmann pa pripoveda, kako je moral v s konjem na brežiček je bilo zloglasnih muh ni dal konju niti vgrizniti trave Pomudil se pa ,bre- južnej Afriki se dobro zaviti, da se je ubranil tem krvi- žičku 8amQ tolik()j da -e pregledai okolico in vlovil ne željnim muham. Ali če se je le zapel ob trn in se je koHko , katere gQ mu konja zbadale. Deset dni po na obleki naredila luknja, koj je priletela muha, kakor da je vedela in se je zabodla v kožo. nej mu poginil konj Tsetse • • roji najhujše ob reki Zambezi Drži se Kedar morajo potniki ali trgovci gnati govedo po grmovja in tretja ki se ob rek OHB ljub opasnih krajih, gonijo ob hladnem času in to samo v najbolje močvirne kraje. Afriške živali poznajo uže z daleč glas svoje krvne neprijateljice, in čim ga zaslišijo, jasnej noči Takrat so muhe radi hladu kakor otrpnjene popade jih grozen strah. Nekaterej živali so vbodi mušji zelo opasni, tri. štiri take muhe morejo pod zlo spraviti vola. Potnik Green je moral opustiti daljno potovanje, Brez te previdnosti bi govede vselej prišla v nesrečo (Dalje nasl.) ker so mu od teh muh po vse živali, ki jih je po je treboval za potovanje. Glasoviti potnik Livingsto zgubil pri Zambezi štiriintrideset prekrasnih volov, da-si so bili malo okljani. „Najznačajnejše za vbod te muhe je to," veli Li-vingstone, „da ne škoduje niti človeku niti divjej živali. Politične stvari. v tudi teletom ne, dokler so pri sescu Nam osebno ni Govor poslanca Kluna državnozborski seji dne 21. marca t. 1 (Dalje). vbod nikdar nobene veče nadlege napravil živeli cela dva meseca med muhami/' 5 da smo Koroški deželni šolski svet pripisuje zgoraj nave denim izjavam jako veliko važnost Saj je sedaj v pri- rt Ako dojde muha človeku na roko, pa jo pusti v jetnem položaji, da nam more odgovarjati s tem, kar se miru, ondaj vidi j kako se rilce muhi razdeli na troje, je v resnici zgodilo s tem namreč ? da slovenski narod Srednji del se globoko zabode v kožo, potem ga pote sam ne mara tega, kar zanj zahtevamo, da je popolnoma nazaj j a na to brzo dela s svojimi čeljusti Koža od zadovoljen z vredbo šole 7 kakoršna je sedanja na Ko vboda jasno porudi. Zadek, ki je do sedaj bil stisnjen ploščen, polni se bolj bolj in se širi, in kedar se mnenja muha napije krvi, mirno se vzdigne in odleti. Po vbodu roškem. Tudi gospod poslanec za Beljak je menda tega ker je rekel nasproti mojemu ožjemu somišlje- razpravi govoril, (čita): „da o ljud- začuti človek, da ga koža malo srbi 5 ali ta bolečina ni niku, ki je v glavni ski šoli na Koroškem gotovo zaradi tega govoril ker * 1 12 še ni pozabil enoglasnih ugovorov skoraj vseh sloven skih občin" „ugovorov i in tu stoji ki se odloč n Čujt Čujt na levici rekajo zoper vsako pre- membo šolstva v jezikovnem oziru. ct Govor drž. poslanca Tonklija v državno-zborski seji dne 8. maja 1889. (Dalje.) Preidem sedaj k civilnemu sodišču. V civilno sod- neje pregledajo te izjave, kajti drugače ni moč dognati njih zadevah se mora razsojevati v istem jeziku, v ka-njihove vrednosti. Na Koroškem imamo 75 slovenskih terem se je vložila vloga. To se pa ne godi, vsaj do-političnih občin, ne pa 65, kakor je to trdil gospod po- stikrat ne, ter se temu muogostranski izogibljejo. Najhuje je tam, kjer se zaslišujejo priče po sod- UI* t'1 vafri T.La« i 'Ti # p rf%* Zaradi tega je pač vredno, da se nekoliko natanč slanec za Beljak, kajti za me je jezik prebivalstva me rodaj ne pa označeoje političnih oblastnij ali celo niku, ki ne razume njihovega ježka. Tu se ne pozivajo občinski zastop. Teh političnih občin imamo v okrajnih sodnje zapriseženi tolmači, marveč si pomagajo s tem t glavarstvih celovškem 28, beljaškem 13, sv. mohorskem da prevaja zapisnikar, ki zna le nekoliko slovenski in , velikovškem 29 in volfsberškem 1. Izmed teh 75 po- ki je dostikrat navaden diurnist. Da to ni pravo pošto -litičnih občin je samo 29, tedaj ne popolnoma dve tre- panje in ne ugaja postavi, priznalo se mi bo, in strogo tjini, napominane izjave sklenilo. Slovenskih šolskih se moralo na to paziti > da sodnji uradniki v res občin brojimo na Koroškem 110 ne 91 kajti tudi niči praktično znali jezik. tukaj mi ni merodaj rščenje s strani koroškega de želnega šolskega sveta, marveč narodnost učencev, in Ce sedaj govorim o Koroški, naglašal bi poprej, da mi ni toliuo za to od teh 110 šolskih občin je pritrdilo 32 tedaj komaj da se tam nastavljali Slovenci, tudi ne za to četrtina, znanim izjavam ene in iste. > so pa v mnogih slučajih ; da se poslovenilo pravosodje, marveč 9 da dobil tamošnji slovenski narod svojo pravico (Poslanec Klun: Prav res!) Če ima koroško nemško Ni res tedaj, da so te izjave sklenile skoraj vse prebivalstvo pravico — in to popolnoma priznavam > občine, in ravno tako ni res, da so te izjave izšle od da se pri sodišču zaslišuje v svojem slovenskih občin. Povod izjavam je dalo marveč nemško vloke iu razsodbe v svojem jeziku društvo v Celovci, ki je ludi dotične obrazce razposlalo slovensko prebivalstvo jeziku j dobiva ima isto pravico Če gotovo 80 pa tudi na v neomahljivi zvestobi udanim mu občinskim svetovalcem, Koroškem nastavljeui slovenskega jezika nezmožni urad krajnim šolskim svetnikom, ljudskim učiteljem, ter last- niki, godi se slovenskemu prebivalstvu krivica. nikom rudnikov in graščin. Na Koroškem pa so občine, v katerih je prebivalstvo izključno slovensko in v katerih imajo vzlic temu veliko besedo nekateri mali tam bivajoči nemško-libe-ralni gospodje. To velja posebno za tovarniške pokrajine er je slovensko prebivalstvo, ker dobiva delo in za celencij da odgo potreba > . eks- na neko interpelacijo sam priznal če se hoče izogniti tolmačem, službe 9 avskultantov; pomnožiti za pet, in sicer jih podeliti takim osebam, ki so zmožni slovenskega jezika. Kako se v praksi? Res je imenovalo pet je pa stvar izvršila avskultantov; eden izmed njih 9 je zmožen sloven služek pri večinoma nemško-liberalnih lastnikih tovarn, od teh odvisno, kar se kaže več ali manj v vseh javnih zadevah. Posebno imajo ti gospodje radi, da jih od njih ščine, je bil že Prej v slovenski ter sta tu nastanjena. Dva druga Celovci; dva v resnici znata ki sta pa odvisno prebivalstvo voli v občinski ali kraj šolski bila imenovaaa, ne znata slovenski; peti ni nikdar prišel v Celovec. Kako naj se tedaj temu odpomore, ni mi svet, katero potem vodijo po lastni previdnosti. Taki občinski in krajni šolski sveti tedaj so izdali dotične izjave. Kdo pa bo tako priprost, da bo smatral znano. te izjave za izraženo čisto in prosto voljo slovenskega prebivalstva? (Prav res! na desnici.) Sedaj pa kazenskopravno polje. Pri kolegijih štirih sodnikov, ki se morejo še precej sestavljati iz slovenskih sodnikov, če se prezre predsednik in podpredsednik, je še dosti povoljno. Toda kako je pa z zapisnikarji ? Pri sebi imam pisnikar zna tedaj Za- slovenski, če je eden izmed teh tudi vse liste natančen izkaz vseh teh izjav in dveh avskultantov pozvan. Če tedaj stranka, sodnik in n Klageniurter Zeitung", v katerih so se avskultant znajo slovenski, vrši se vse gladko Če iste objavile, ter bi lahko precej natanko povedal pa kako nastala ena ali druga izjava; omejiti pa se hočem kateri posel tudi v svetnik ni zmožen slovenščine, poklicati se mora tolmač 9 opravljata ta dva avskultanta samo na nekatere izmed njih, o katerih se je že govo- To se godi tudi po napominanem imenovanji. To tedaj čemer so se hoteli izogniti, je zopet nastopilo. Zboljšalo pa se je vsaj v toliko, ker je tolmač zaprisežeu in slo rilo v tej visoki zbornici in kar se mora popraviti. Prebivalstvo občine Straja Ves je slovensko in vrlo katoliško podpisala ni samo prošnjo za slovenski učni jezik, venščine zmožen mož. No, pri porotnikih je menda isto marveč tudi peticijo za versko šolo (Dalje nasled.) Celovci ne Kaj se pa godi pri preiskovalnih sodnikih? so trije preiskovalni sodniki, katerih pa nobeden zna slovenski. Navzoč mora biti tedaj zopet eden izmed teh dveh avskultantov. Če sta tedaj avskultanta le za to tukaj, da opravljata službo tolmača, kdaj bodeta sploh tlela se vadila ter priučila pravcati sodniški službi? kateri enacih poprav ali novih orgel potrebujejo, najto Drugače je pri ostalih okrajnih sodiščih — okraj v katerih so Neme » ne navajam ker zna polovica okrajnih sodnikov slovenski. Izsto velja primeroma glede pristavov. Znano je, da ti večinoma zastopajo kazensko pravosodstvo v slučajih prestopkov. Prosim, kakošna je ta preiskava, kakošna razsodba, če sodnik ne razume slovenski, stranka pa ne nemški? Ravno tako se godi v civilnih pravdah > sodnik mora brez tolmačev za slišati priče, ki ne znajo nemški. To so nedostatki, ki se morajo odpraviti, ne v interesu narodnosti, marveč na korist pravosodja in pra-vosodstva. (Dobro! Dobro! na desnici.) Na tem stališči stojim in s tega stališča tirjam od visoke pravosodnje uprave, da odpomore. (Dobro! Dobro! na desnici.) (Dalje prihodnjič.) Naši dopisi. Dobrava dne 23 junija (Različno). (Konec.) Kar se hudo zabliska in strela udari v gospodarsko poslopje imenovanega posestnika; v trenutku pokadi se iz podslamnate strehe gost črni dim in poslopj je ob vsem podstrešji v strašnem plamenu. Sosedje domači in iz bližnjih vasi prihite hitro na pomoč. Posrečilo se jim je živino, nekoliko kmetijskega orodja in hišo pred ognjem rešiti. Škoda je pa vendar-le prav občutna. Zgorelo je gospodarskem poslopji vse do tal > razun zidovja > pri domačo zgorela so vsa drva in butarice, pripravlj kurjavo ob prihodnji zimi, nekoliko gospodarskega orodj in okolu 65 starih stotov novega sena in detelje, bilo je uže pod streho. Prizadeti zavarovan bil je „Slaviji« kar pri za to poslopje se 300 gld. Škoda znaša pa dosti več. Ker imajo pa tukajšnji prebivalci lepo krščansko navado, da osobito pogorelcem radi in zdatno z lesom in drugim gradivom na pomoč prihite, pomagali bodo gotovo tudi temu ponesrečencu občutno rano z zdatnimi podporami zaceliti tem bolj, ker bilo mu je pred sedmimi leti vse: hiša in hlev do tal pogorelo Ob pretečenih desetih dnevih popravil, osnažil pleje priporočen. M. Rant. Iz I^jubljane — Slavnost razkritja Vodnikovega spomenika, ki se je minulo nedeljo vršila v beli Ljubljani, bila je na vse strani veličastna tako, kakor to zasluži slavljenec sam. Vdeležba pri slavnosti bila je vseslovenska, ne le zastopniki občin, društev iz cele kranjske dežele videti je bilo s svojimi zastavami, temveč velikansk del slaviteljev došlo je iz druzih slovenskih, deloma tudi sosedno-hrvatskih pokrajin. Da se je ljubljansko prebivalstvo in pa ono ljubljanske okolice vdele-žilo slavnosti skoraj do zadnjega moža, na tisoče in tisoče, je vresnici veselo znamenje narodne zavednosti, da je bila tudi vdeležba iz Primorskega, z Dalmacije in Istre, iz Štajerske zelo mnogobrojno je dokaz raščečega čutja celokupnosti vsih Slovencev, prav tako veselo je, da se je sosedna nam Reka z bratovskim sočutjem vdeleževala narodnega našega praznika, kar pa je v vsih domo ljubnih srcih vzbujalo najsrčnejše veselje, bila je jako mnogobrojna vdeležba najbolj preganjanih naših slo venskih bratov Slovencev na Koroškem. Došlo je koroških Slovencev Vodnikovi slavnosti blizo da ne 100 iz raz- novrstnih stanov. Prinesli so saboj za slavljenca dva krasna venca, katera so po odkritji položili na podnožje spominka. Med došlimi bila sta tudi oba slovenska deželna poslanca gg. Einspieler in Muri, prvi sicer ni mogel čakati konca slavnosti, pač pa je drugi g. Muri govoril ter v imenu vseh došlih tovarišev izražal radost da jim je mogoče vdeležiti se tako veličastnega narod pri slavnostnem obedu v lepi gladki slovenščini » nega praznika ? tem čutilom dodal pa je še nekatere gorke besede zahvale slovenskim državnim poslancem j ki so s toliko srčnostjo branili pravice koroških Slo vencev. Odzdravila sta g. Muri-ju poslanca klukar in dr. Ferjančič. dr. Po- Pa vrnimo se slavnosti sami. Po slovesni sv. / maši, katera se je pela v Št. Jakobski cerkvi, zbralo se je občinstvo na lepo okinčanem prostoru pred šolami sedaj w Vodnikovem trgu u Polna bila je vsa okolica spominka gostov, ravno tako pa tudi bližnji prostori in hiše polni navdušenega občinstva. Točno ob 12. uri pri uglasbil je orgljarski mojster g. France Goršič iz Ljub- ^ela se je slavnost s slavnostnim govorom z veliko orgle pri tukajšnji farni cerkvi kaj izvrstno. Vse spretnostjo sostavljenim po prof. Wiesthalerju; koncem delo dognano je mojstersko. Mojster nadomestil je celi govora razkril se je iz rok kiparskega domačega umet-broj manjših cinastih piščalk s čisto novimi; pri vsem njjja Alojzija Gangl-a prišedši z brona vliti na krasnem pokladale dobička ni iskal. Reči se more z mirno vestjo in g0 različne deputacije k spominku deloma zelo krasne tem gledal je na solidnost dela več, nego na lastno ko- kamnitem podnožji stoječ spominek. Potem rist znano je sploh, da ga kranjska nima v tej stroki bolj }n dragocene vence, katerih je bilo polno podnožje. izurjenega, spretnejšega in zanesljivega mojstra, nego je p0tem pela se je po mojstru Ipavicu zložena slavnostna vrli poštenjak stare slovenske korenine > France pesem Konečno vršila se je izročitev spominka v mestno last in konec slavnosti na tem mestu bila je cesarska pesem. Goršič v Ljubljani. On nima tiste lastnosti, s katero se mnogo nje govih sovrstnikov ponaša, katerej se pravi ^samohvala" da le denar dobe, pa je vse dobro, delo naj bode pa tako ali tako. — Zato naj bode pa na tem mestu vsem, sarja, počenši dolga vrsta napitnic. * Ob 2. bil je na čitalničnem dvorišči skupen obed pri katerem se je do 5. ure napivala z napitnico na ce Koj po 5. uri zbirali so se gostje in števila bivalstvo nekoliko zdrami in pa, da se na dan pokaže ljudstva v Šiški pri rojstni hiši Vodnikovi. Kakor se je več ali manj sposobnih pa tudi nekoliko nesposobnih trenutek razkritja slavil s streli topov na ljubljanskem kandidatov za prihodnje volitve. gradu tako so v Šiški med tamošnjo slavnostjo nepre Nadejamo se, da jutri n. narodni volilci v celi trgoma možnarji pokali, lepe Šišenske dekleta v pečah deželi vsaj večinoma pokažejo politično zrelost svojo v pa so sprejemale goste in jim delile š opk tukajšnji podkovski šoli vršile so se dne 27. in 28. junija skušnje pod predsedništvom vodj nazočnosti c. kr. deželnega živinozdravnika in učitelj v soglasnih volitvah, da ne zaostanejo za častno-slavnimi volitvami nekdanjih časov, v katerih je bilo treba na volišče stopati v nasprotji z vsemi oblastvami in v ka« terih je bilo venderle mogoče na pr. vpeljati toliko da Prvi dan prišlo je k skušnji 9 kovačev kateri niso obi- ne soglasno izvolitev slavnega našega političnega prvaka skavali šole, med njimi bili so kateri so ponavljali skušnjo. Od prvič prišlih šest kovačev so pa zado stovali, drugič prišli kovači so bili zadostno izvežbani in dobili so spričevala. Po narodnosti bilo je 6 Kranjcev .lega Štajerska Slovenca, 1 Korošec, kateri je, nevešč svo- maternega jezika, bil vprašan v nemškem jeziku Dne 28. prišli so na vrsto učenci podkovske šole j ka terih bilo je v I. tečaju sedmero, in sicer 6 Kranjcev in Hrvat. Štirje imeli so podporo od c. kr. ministerstva, Hrvat pa od svoje domače občine. Vsi so povoljno prestali skušnj ogledavanja klavne živine in mesa. podkovstv Mato Bajt iz Srednje vasi, kranjskega okraja. Z dobrim vspe-bom pa Primož Belaj iz Žigmaric na Kočevskem, Strgar Valentin iz Medvod, Treven Ignacij iz Idrije, Zalar Janez iz mende. Šent Vida nad Cerknico in Lukanc France iz Ko- - Ravnateljstvo ljubljanske gimnazije naznanja da se bodo vpisovali učenci za prvi razred dne 14. ju- j lija od 8. ure zjutraj v ravnateljski pisarni. Pismena skušnja se prične dne 15. julija ob 8. uri, ustna popoludne ob uri. Ob Vodnikovi slavnosti je došlo 138 telegramov in sicer 1 iz Pariza, iz Italije, iz Bolgarije, iz Hercegovine, 4 s Češkega, 8 z Dunaja, 14 iz Hrvatske, 28 iz Primorske, 29 s Koroškega, 21 s Štajerskega in s Kranjskega Volilno gibanje na Kranjskem Po azglašenj imenika kandidatov po narodnim nem odboru se je ravno za sklepanje o priporočanji kandidatov pomnožil na 58 zaupnih mož iz cele dežele, poleglo se je volilno gibanje večinoma, samo za eno mesto poslaniško v okolici ljubljanski in pa v okraju ribniškem še traja dalje, in tudi v kranjskem volilnem okraju še ni po vsem ponehalo, kakor posnamemo iz poslanega v „Slovencu" v terem g. Kalan, k^pelan trnovski, z nekakim posebnim a naglasom javlj da svojo zoper kanonika Kluna vz obrnjeno) kandidaturo v kranjskem volilnem okraj držuje. Nasproti pa je g. župnik Šenčurski Golobič preklical vsiljeno mu kandidaturo, ako ravno brez dvoma vsakdo pripoznava njegovo odlično spretnost za tak posel. Sloga bodi toraj naše grofa Karola Hohenwartha. geslo pri vsih sedanjih volitvah. Vodnikovega obeda na čitalničnem vrtu v Ljubljani vdeležilo se je minulo nedeljo 250 oseb, med njimi bilo je poleg druzih deležnikov : kipar Gangel, skladatelj Ipavec, deželni odborniki Detela, Murnik in dr. Vošnjak, prav dobrim uspehom naredila, sta skušnjo Hrvat v Plaveč iz Martinske vasi in Slovenec Valentin n,ne- mestni župan Grasselli in izmed slovenskih državnih poslancev: gg. dr. Ferjančič, dr. Poklukar, dr. vitez Tonkli in M. Vošnjak. v Čitalnica ljubljanska priredi prihodnjo sobota na društvenem vrtu Besedo, pri kateri svira vojaška godba domačega polka št. 17, in pa prepeva društveni Neudje plačajo 30 kr. vstop- zbor. Začetek ob un. Novičar iz domačih in tujih dežel. Z Dunaja. Razprave v delegacijah vrše se hitro in mirno. Avstrijska delegacija rešila je sledeče prora- čune skupno finančno ministerstvo skupni vrhovni računski dvor zadev, e) mornarico, fj Bosno vojna potrebščina. carino, ministerstvo uuanjih in Hetcegovino, g) izredna Pri razpravi o upravi Bosenski, se je potrdilo, da je gospodarski in politič apredek v teh deželah po voljen in sklenilo se je poročilo o tem sprejeti v poročilu budgetnega odseka. Pri tej priliki odgovoril je grof Kalnoky na interpelacijo zarad zapora gališkega dijaka Dvernicki-ja po ruskih oblastvah: Po uradnih poročilih avstrijskega poslaništva v Petrogradu m glavnega konsula v Varšavi, dejali so Dvernicki-ja na meji v zapor, ker je imel na svojem životu skrite tiskovine vsebine anarhistične in pa take, ki so zadevale zadnjo Poljsko ustajo, s tem namenom, da bi jih širil na Ruskem, to se smatra po ruskem postavodajstvu hudodelstvo podpihavanja. Preiskava je dogotovljena 5 toraj je kmalu pričakovati konečne razsodbe Pr izrednem vojnem kreditu, katerega je tudi že rešil ogerske delegacije odsek, potrdilo se je, da bode leta 1890. dogotovljenili pušk repetirk za vseh 13 vojnih skupin. poslanišklh krogih delegacije sodi se, da bodete delegacije dognale svoje delovanje ali 14. ali vsaj 16. t. m. Razprave v delegacijah vplivale so toliko pomir Jutri bode večinoma konec nekrvavi vojski, katera ljivo na javnost da avstrijskim državnim rentam ima tudi poleg neprijetnost dobro stran to, da se pre- cena na borzi zopet poskočila za 1 V« goldinarj Istra. — Tudi pri deželno-zborskih volitvah za mesta in trge zmagali so v dveh okrajih, namreč v Voloski in Paznu Slovani tako, da imajo sedaj večino o kuriji selskih občin in skupaj 10 mandatov. princa Waleskega zaročiti z bogatim amerikanskem plemenitašem grofom Fife-om. To kaže, da angleški prestolo-naslednik, kakor v marsičem drugim Češka. Koj začetkom zasedanja dele poročali so časniki o razgovoru dr. Rieger-jom, kateremu zapušča tradicije vladajočih rodbin ter višje stavlja na Angleškem vladajoča realno-trgovska načela. so bile predmet deželno-zborske volitve na Češkem in Tudi v prometno-trgovinskih ozirih ponuja se poročalo se je, da je cesar dostavljal od svoje strani želj jo, da bi se olitve srečno dognale Pa videti da se ta želja cesarjeva ne bo spolnila, kolikor vsaj se da soditi po dosedaj znanem izidu volitev za metijske ob Brzojav s Prage od včerajšnjega dneva namreč poroča: Kolikor do sedaj izidu deželno zborskih volitev v okrajih kmetijskih občin, izgubili so staročehi na mladočehe 21 sedežev. Do sedaj imeli so mladočehi v tej kuriji samo 6 glasov sedaj jih imajo že gotovih 27. ravno sedaj Angleški tesneja zveza z Ameriko. V južni Afriki podelila je namreč Portugiška vlada na lastnem ozemlji angleški družbi, pri kateri je pa videti zapleten tudi amerikanski kapital, zgradbo železnice, katera bi bila morala biti zgotovljena na kresov dan t. L Ker se pa zarad daljnega deževanja do tega dne železnica ni dogotovila, izrekla je Portugiška vlada železnico zapadlo ter jo je tukaj postavila na prodaj. Uradniki pri zgradbi zgol Angleži in Amerikani ustavili so se temu ukazu Portugiške vlade ter so se v brambo podjetniških pravic vtrdili in sedaj čakajo nemških okrajih izvoljeni so do sedaj vsi prejšnji pomoči vlad, katera jim ima doiti kmalu po dveh voj poslanci. V Karolinem dolu izvoljen je Julij Gregr proti njh brodovih — amerikanskega in angleškega. Zeithamerju s 151 glasovi Zeithammer. proti 150, katere je prejel Strogo po besedah koncesije sicer ni dvoma > da volilnem okraju Semil izvoljen je dose- ravna Portugiška pravilno, ker pa je naravno, da bi danji zastopnik dr. Rieger z 48 glasovi, mladočešd se ona raaa otresla vpliva ptuje železniške družbe, protikandidat, urednik »Narodnih Listov*, Turna prejel podtika se ji vendar s pravico izključno ta namen in je 39 glasov. zato je tudi naravno, da se potegneta Angleška in Kdor bi sodil samo po unanjosti, mogel bi trditi, Amerika v prvi vrsti za svoje državljane, dejanjsko pa to sad zgovorniške sile, s katero da je dočehi, pa to bi bila zmota polagaj mla v tem za interese svoje trgovine. Zanimivo bode vi dobra govornika med deti kakšen utis napravi prihod dveh vojnih brodov, državnimi poslanci sta samo Gregr in Herold, vsi drugi ^veh na morji tako mogočnih držav — na primeroma so ali podsreanji ali celo slabi govorniki, o trdnih stalnih tako malo in slabotno vlado Portugiško. programih pa celo sluha ni med njimi. Zato moramo v - interesu državno-zborske večine in posebno v lastnem interesu, globoko obžalovati to izvolitev. Angleška Ona stroga ločitev med visokem Žitna cena v Ljubljani 25. maja 1889. Hektoliter: pšenice domače 5 gold. 83 kr banaške plemstvom, izrekoma med vladajočimi rodbinami in vso 6 g°ld. 80 kr drugo družbo nižjih vrst, zgublja se bolj in bolj pri 80 kr. — rži 4 gold. 50 kr angleški vladajoči rodbini, ker ravno sedaj se govori, ovsa 3 gold. tursice 5 gold. 30 kr soršice 5 gld ječmena 4 gold. 33 kr kr ajde 4 gold. 33 kr ovsa 2 gold da se ima najstarejša hči angleškega prestolo-naslednika 44 kr. Krompir 2 gold. 41 kr. 100 kilogramov. I Novice stopijo s tednem meseca julija v drugo poluletje 47. svojega tečaja z gorko za hvalo vsim svojim podpornikom in prijateljem. Prvi dnevi novega poluletja odločeni so za deželno-zborske volitve večine slovenskih dežel in pokrajin Želimo in nadejamo se, da besede »Novic" tudi pri teh pomenljivih borbah za razvoj naroda našega ne ostanejo brezvspešne, temveč da bode izid volitev vesel odmev za starodavno naše geslo Vse za vero dom cesarja", Cesarjeve besede z druženimi močmi" naj veljajo tudi nam v teh borbah. Sloga tudi pri volitvah dala bode našim izvoljencem novo moč, soglasje pri volitvah dalo bode zastopnikom povekšano veljavo ter bode vtrdilo častno mesto katero si je naš narod, izrekoma v zadnjih letih priboril v krogu različnih avstrijskih narodov podporo svojih prijateljev in naročnikov katere s tem vnovič prosimo v se daljne prijazne podpore, branile in zagovarjale bodo „Novice ta svoja stara načela, in vse one rojake ki tem načelam pritrjujejo, vabimo vstopu med naročnike „Novic 110 u Novice" stanejo po pošti prejemane za celo leto 4 gld. — kr,, za pol leta 2 gld. 10 kr., za četrt leta 1 gld. 10 kr v tiskarni M 1» ,, 3 ,, 40 ,, za ,, ,, 1 ,, 70 ,, za ? J • J M v ^ * 5 90 , Udje c. kr. kmetijske družbe dobivajo »Novice" na leto za en gold. ceneje, ako ne preje maj o „ Kmetovalca". Za prinašanje na dom v Ljubljani po 40 kr. na leto več. Naročnina naj se po najcenejši poti poštnih nakaznic pošilja pod naslovom Blasnikoy& tiskarne v Ljubljani. Vredništvo in opravništvo „Novic". Podpisani odbor priporoča Vam sporazumno z mnogimi veljavnimi možmi cele dežele po soglasnih sklepih kandidate za deželni zbor naslednje gospode, ki so: kmetskih občinah: 1. Za okraj okolica ljubljanska in Vrhnika: Dr. Karol vitez Bleiweis-Trste Diski, bivši deželni poslanec.*) 2. Za okraj Kamnik, in Brdo: Janko Kersnik, bivši deželni, poslanec. 3. Za okraj Kranj, Tržič in Loka: Oton Detela in Karol Klun, bivša deželna poslanca. glavar. 4. Za okraj Radovljico in Kranjsko goro: Dr. Josip Poklukar, zdanji deželni 5. Za okraj Postojina, Planina, Senožeče, Lož in Bistrica: Hinko Kavčič iu dr. Josip Vošnjak, bivša deželna poslanca. poslanec. 6. Za okraj Vipava in Idrija: Matej Lavrenčič, bivši deželni poslanec. 7. Za okraj Novo mesto, Kostanjevica in Krško; Viljem Pfeifer, bivši deželni v Za okraj Trebnje, Zatičina, Žužemberk, Mokronog, Livtija in Radeče: Luka Svetec in dr. Fran Papež, bivša deželna poslanca, ter Ignacij Žitnik, korni vikar m vrednik „Slovenca" v Ljubljani. Za okraj Kočevje, Lašče in Ribnica: Primož Pakiž, bivši deželni poslanec.*) 10. Za okraj Črnomelj in Metlika: Anton Aleš, dekan v Semiču. poslanec. mestih in trgih. 1. Za Ljubljano: Peter Grasselli in dr. Alfonz Mosohe, bivša deželna poslanca. 2. Za Idrijo - Feliks Stegnar, bivši geželni poslanec. 3. Za Kranj in Loko: Dr. Ivan Tavčar, advokat v Ljubljani. 4. Za Tržič, Radovljico in Kamnik: ces. svetnik Ivan Murnik, bivši deželni 5. Za Postojino, Vrhniko in Lož: Josip Grorup, veletržec na Reki. 6. Za Novo mesto, Višnjo goro, Črnomelj. Metliko, Kostanjevico in Krško: prof. Fran Šuklje, bivši deželna poslanec. LJUBLJANI dne 25. junija 1889. Narodni volilni odbor. * Druzega kandidata odbor sedaj ne more priporočati, ker se volilci o njem še niso zjedin^i. Odgovorni urednik: Gustav Pire. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki