POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI POSAMEZNA ŠTEKILKA 125 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH © Naročnina r Jagoslevijt znaša mesečno Din 10.—, v inozemstva mesečno Din 15.—, — Uredništvo in upravat Maribor, Raško cesta 5 poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun it 14 335. — Podružnice: Uubliana, De* lovska zbornica — Celie. Delavska zbornica — Trbovlle, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi te ne vrečah. — NetranUrana pisma se ne sprelemajo. — Mali oglati trgov, značalc, vsaka beseda Din /.—* mod oglati, M tbsUlo v socialne nem tat delavstvu tu nameščencem, vsaka beseda Din 0J$ Ste*. 46 • Maribor, sobota, dne 20. aprila 1940 » teto XV Koncentracija strank je zopet v razpravi Ne gre več samo za volitve! Nedavno so ponesrečile vse kombinacije, da se razširi sedanja vladna koalicija. Zopet se pa vidi, da ideja koncentracije ni propadla, marveč samo metoda, po kakršni so jo mislili doseči. Na skopeljskem zborovanju je Grol izjavil, da on ni podpisal sporazum, ali ga smatra za realno bazo za ureditev odnošajev. »Hrvatski dnevnik« je to izjavo jako toplo sprejel in je našel v njej znake popuščanja. Beograjski »Trgovski glasnik«, ki v notranji politiki zastopa stališče demokratov, je pričel pisati o potrebi koncentracije. Smatra, da ni normalizacije v državi, dokler se ne doseže soglasnost v vladanju med Srbi, Hrvati in Slovenci. Najvažneje vprašanje sedanjosti je zadovoljitev srbskih strank in ureditev srbske edinice. Ideja o koncentraciji ne izključuje današnjo kombinacijo, marveč jo samo razširja. Postaja pa toliko bolj aktualna, kolikor bolj se bližamo volitvam. Po nekaterih vesteh pričakujemo te septembra meseca. Demokrati bi radi sodelovali v volilni vladi. Ko beležimo ta dejstva, pa vendar ugotavljamo, da službeno stališče demokratske stranke javnosti še vedno ni znano. * Razen tega se nam zdi potrebno poudariti, da bi naša notranje politična vprašanja in nesoglasja morali pričeti urejevati z zrelišča vedno bolj resnih mednarodnih zapletov okoli nas. — Ne gre več samo za volitve in dogovore glede volitev, ampak za mnogo več. — Seveda bi moral pri tem odpasti tisti običajni: mi in samo mi. Ako se je smatralo iz zunanje političnih ozirov lansko leto v avgustu za potrebno reševati hrvatsko vprašanje, so sedaj razmere dozorele tako daleč, da bi bilo nujno treba najti možnost političnega sožitja, vsaj dokler ne prebrodimo tiste kritične dobe, ki je enako nevarna vsem malim evropskim državam. S tolažbo o volitvah, za katere sami tisti, ki o njih govore, mislijo, da jih ne bo, se ne ustvarja tiste duhovne enotnosti, ki bi bila pri nas potrebna, da bi pripravljeni šli dogodkom naproti. Akcija beograjska policije proti tujcem H m i*-«.# Notranje ministrstvo je izdalo ostre ukrepe proti tujcem v naši državi. Zad-uje čase je prišlo v našo državo mnogo tujcev in to zelo mladih ljudi, V-,.-, e Ugotovitve beograjske policije so pokazale, da ti tujci niso turisti, ki prihajajo občudovat naše kraje in na oddih, • i ■, - 1 * i ? - 1 ' u: t\ J|,|. Tujci bodo smeli bivati pri nas samo v kraju, za katerega se glasi vstopni vizum in to sapio do izteka vstopnega vizuma. Tujec se mora zglasiti v 12 urah Po prihodu v kraj bivanja osebno na policiji, oz. 36 ur po prihodu preko meje. Kljub temu pa mora še vsak stanodajalec tujca posebej prijaviti. Kdor bi se posluževal lažnega dokumenta ali dajal oblastem napačne podatke, bo kaznovan z zaporom do 30 dni ali denarno do din 1500 in izgonom iz naše države. 65 čeških pilotov zbežalo v Francijo. V Cari-'ad je te dni pribežala skupina 65 čeških ilotov iz Protektorata. Iz Carigrada odpotujejo Francijo, kjer bodo stopili v češko armado, i se bojuje na strani zevznikov. B ■i ©JI N le v' I *■ na norvesieem trajajo Prodiranje zaveznikov na Norveško Izkrcavanje angleških in francoskih čet na Norveškem se vrši po načrtu in v precejšnji tajnosti, kar je tem lažje mogoče, ker je norveška obala precej nenaseljena in nudijo fjordi zelo dobro zaklonišče izkrcanim četam. AVtTtliv n h V t> *. mali Nemci skušajo še vedno razširiti svojo posest severno od Osla proti zapadu. IV1* ' *M*t vil ti m L >* Norvežani se branijo in ovirajo Nemce v njihovem, prodiranju. Za nekatere utrdbe v južni Norveški se trdi, da so še vedno v posesti Norvežanov. Po poslednjih poročilih sodeč, vrše dobave za nemško vojsko na Norveškem predvsem letala. < ti i v , v > tt; Kategat in Skagerak na južno Norveško, je vprašanje, na zapadno norveško obalo prav gotovo ne morejo več. * Iz Norveške poročajo, da se odigravajo v okolici Narvika zaključni boji med nemškimi in angleškimi ter norveškimi četami. Nemci so se umaknili po progi proti Kiruni na Švedskem. Nekaj nemških oddelkov je že prekoračilo švedsko mejo, kjer so jih Švedi razorožili. Napad na Stavanger Angleška mornarica in letalstvo sta si izbrala za svoj cilj uničenje letališča v Stavangerju na zapadni norveški obali, ki je najbolj prikladno letališče na Norveškem za pristajanje nemških letal, kakor tudi za vzlet letal, ki bi imela namen bombardirati vzhodno angleško obalo. Angleška letala so te dni več-t krat bombardirala to letališče, nakar so stopile v akcijo tudi bojne ladje, ki so ga obstreljevale celih 80 minut ter ga z granatami tako razrile, da je za pristajanje in vzlet letal neuporabno. Pri teh napadih je prišlo do spopada med nemškimi in angleškimi letali ter nemškimi letali in angleško vojno mor- narico. Angleško poročilo pravi, da je bilo več nemških letal sestreljenih, pa tudi tri angleška, ena angleška vojna ladja je bila lažje poškodovana z bombo. Slične letalske podvige so napravili angleški letalci nad več norveškimi fjordi in uničili eno nemško podmornico ter eno nemško transportno ladjo. Nadaljnje Izgube vojnih ladij Poročila iz Švedske trdijo, da je bilo v Narviku potopljenih 40 vojnih in trgovinskih ladij (tudi od teh največ nemških). Nadalje leži v narviškem fjordu z zadnjim delom v vodi oklopnica »Scharnhorst«. V fjordu Trondhjem pa je bila potopljena križarka »Deutsch-land«. Nemško poročilo javlja, da so letala potopila ob jugozapadni norveški obali neko angleško podmornico. Pred sklepanjem trgovinske pogodbe med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo V Moslcvp bo odpotovala posebna dele gacija. Izšlo je kratko uradno sporočilo, v katerem naša vlada objavlja, da je bil dosežen sporazum z vlado Zveze sovjetskih republik, da se začno pogajanja za uvedbo gospodarskih stikov med obema državama. V ta namen bi se imela skleniti trgovinska in plačilna pogodba. Pogajanja bodo v Moskvi, kamor se v kratkem odpelje jugoslovanska delegacija pod vodstvom dr. Milorada Gjorgjeviča, bivšega finančnega ministra. Naša država ima diplomatske in trgovinske odnošaje z vsemi državami, pa je popolnoma naravno, v redu in prav, ako jih naveže tudi s Sovjetsko Rusijo. To smo socialisti že vedno po-vdarjali in zahtevali. Odnošaji med državami temelje vedno na načelu medsebojnega priznanja neodvisnosti in ne-vmešavanja v notranje zadeve. S Sovjetsko Rusijo se bodo vršila zaenkrat trgovinska pogajanja, t * ■ ■ i • <. - U Kaj bomo mi izvažali v Sovjetsko Rusijo in kaj ona k nam, še ni mogoče reči, kakor se v javnosti tudi ne ve, ali bo temeljila trgovina na zamenjavi blaga ali na plačevanju v devizah. Obdovanske države In varnostna policija na Donavi Izvršni odbor mednarodne policije na Donavi je sporazum obdonavskih držav potrdil. Zadnje tedne so se razširile arlamant-ne vesti o nekih nameravanih atentatih na Donavi, ki naj bi bili imeli za cilj onemogočiti sleherno plovbo po Donavi in s tem zlasti prizadeli nemški izvoz iz Romunije. Govorilo se je, da je Nemčija zahtevala od obdonavskih držav nadzorstvo na Donavi in še več takega Obdonavske države: Jugoslavija, Romunija in Madžarska so se sedaj dogovorile, da bodo v svojem področju organizirale varnostno službo na Donavi. Glasom tega dogovora bo prepovedana plovba po Donavi vsem ladjam, ki jih je mogoče spremeniti v vojne ladje. — Vse osebje na rečnih ladjah na Donavi bo podvrženno posebnemu skupnemu nadzorstvu policije navedenih držav. Posebna komisija bo smela izločiti od prevoza blago, ki se lahko uporabi kot ovira za rečno plovbo, ako se potopi. Za take vrste tovor se bo smatralo cement, strelivo in ruda. Te ukrepe obdonavskih držav je potrdila Mednarodna donavska komisija, ki ima svoj sedež v Beogradu, dočim ga je poprej imela v Bratislavi. V tej komisiji so zastopane države: Anglija, Francija, Nemčija, Italija in ostale obdonav- ske države. Pred nekako dvemi meseci se je vršila seja te Mednarodne donavske komisije, m!> i < - i * ! al Kaj hole Italija? Mussolini govori danes. Danes govori v Rimu Mussolini na posebnem zborovanju, na katero so povabljeni diplomati in novinarji. Mussolini bo na tem zborovanju govoril o mednarodnem položaju in podal načelno izjavo glede italijanske politike. Kemika vojna misija v Rimu V torek je prišla v Rim večja nemška vojna misija. Posvetovala se bo z voditelji vojske in si ogledla italijanske vojaške baze. Madizrskl absolutizem Na seji vladne stranke je izjavil predsednik vlade Teleki, da ima dekret o razpustu parlamenta v žepu. V tem težkem času ne bo dopuščal strankarskih prepirov. Tudi volitev v parlament ne bo letos. Če bo red v parlamentu, bo vlada podaljšala poslanske mandate čez najhujšo krizo. Na Jugovzodu Vznemirljive vesti, ki pa niso vse resnične. Zadnje čase se širijo po balkanskih državah najneverjetnejše vesti, ki razburjajo javnost. Londonski listi vedo povedati o velikem zbiranju čet v bivši Avstriji, na ozemlju Češkoslovaške in ob madžarski meji, na Karpatih. S tem v zvezi se je že trdilo, da so Nemci vkorakali na Madžarsko in da bodo napadli Romunijo. Potem smo čuli, da je Italija napadla Grško. Kar se tiče napada na Madžarsko in Romunijo ter Grčijo, so vesti neresnične. ' Res pa je, da so policije v vseh balkanskih državah pričele akcijo proti tujcem, ki se v vedno večjem številu pojavljajo v državah na jugovzhodu Evrope. £■.» « »>, < V\ 4. » \t J Na drugem mestu poročamo o ukrepih beograjske policije. N* v,.* 1- Širijo se vesti o posebnih namerah Angležev in Francozov proti Italiji, in to v zvezi z armado generala Weygan-da v Siriji. V Londonu in Parizu pravijo, da nimajo proti Italiji nobenih zahrbtnih namenov. Pač pa trdi poročevalska služba »Ha-vas«, da je iskati povoda za širjanje vznemirljivih vesti v noti, ki jo je Sovjetska Rusija poslala Romuniji radi 15. obmejnih incidentov. Preiskava pa, da je dognala, da 14 incidentov sploh ni bilo, en incident pa je docela brezpomemben. Anglija in Indija :-v t V Vli« n***..* tiis - Anglija ureja svoje odnošaje z Indijo. Med angleško vlado in Gandijem so pogajanja zopet prekinjena. Gandi bi rad, da bi Indija postala popolnoma samostojna in se ne zadovoljuje; da bi dbbila statut dominiona. Toda niso vsi Indijci enakega mišljenja. Muslimani n. pr. predlagajo, da bi se razdelila Indija na avtonomne pokrajine. Proti temu so zopet Angleži, ki menijo, da bi bila s tem razcepljena enotnost Indije. Razien tega pa je treba vedeti, da je Indija pravzaprav sklop 265 državic, od katerih ima vsaka svojega državnega poglavarja. lV‘l .V V i .t i v, V.A v ••--'V, Skupna Iziava angleške. francoske in pollske vlade glede razmer na Poljskem Angleška, francoska in poljska vlada so objavile to-le skupno izjavo glede razmer v zasedeni Poljski: »Angleška, francoska in poljska vlada so točno obveščene o protizakonitem postopanju nemških okupacijskih oblasti z ljudmi in privatno lastnino na Poljskem. Zbrani podatki ne dopuščajo nikakega dvoma, da je Nemčija po totalnem napadu na poljsko civilno- prebivalstvo sedaj pričela načrtno uničevati življenja in imetje Poljakov, zatirati civilizcijo in vero poljskega naroda, ki je brez orožja. Nemčija je na flagranten način prekršila določbe 4. mednarodne haaške konvencije s tem', da je vključila dele poljske države v nemško diržavo, čeprav vojna še traja. Množestveni ipokolji, nasilno odvzemanje posesti Poljakom, naseljevanje Nemcev na Poljskem, zaplenjevanje poljskih privatnih posestev in njihovo dodeljevanje naseljenim tujcem, zasega državnega imetja ter zgodovinskih in umetnih spomenikov, nasilno odselje-vanjle mladih Poljakov in Poljakinj v Nemčijo, zatiranje cerkva in versko preganjanje, to so dokazi, da nemška vlada po načrtu uničuje poljski narod. Tako postopanje okupacijskih oblasti je v nasprotju z vsemi vojnimi zakoni in z omenjeno haaško konvencijo. Gled« na to angleška, francoska in poljska vlada svečano in javno protestirajo proti takemu postopanj« nemške vlade in njenih organov. Obenem znova zagotavljajo, da smatrajo Nemčijo za odgovorno za vse 'to početje. An* gleška, francoska in poljska vlada odločno vztrajajo ipri svojem stališču, da bo treba vse storjene krivice popraviti.« » Na Tihem morju straiij« Zedinjene drlave Japonska se poteguje za nizozemsko Indijo. Če se vojna razširi v Evropi na Nizozemsko, tedaj zahteva Japonska nizozemsko Indio zase. V ameriških službenih krogih pa pravijo, da se naj Japonska to namero dobro premisli, preden namerava ogrožati interese Velike Britanije in Francije na Daljnjem vzhodu ali pa nizozemske, če bi se ta zapletla v evropsko vojno. — Vsaka akcija Japonske proti nizozemski Indiji bi povzročila v Ameriki veliko reakcijo. AmerlSki kapital v Evropi Jamstvo za ameriške investicije na Danskem in Norveškem. Ameriški kapital ima mnogo investicij na Danskem in Norveškem. Sedaj zahtevajo jamstvo za te investicije. — Dokler tega jamstva ne bo, bodo danske in norveške terjatve v Zedinjenih državah jamčile zanje. Poostritev blokade na Tihem oceanu Angleška in francoska vojna mornarica sta organizirali poostreno blokado na Tihem oceanu. Njune ladje ustavljajo sovjetske ladje, ki vozijo: molibden, kavčuk, baker in kositer. Dognalo se ije namreč, da mora Sovjetska Rusija dobavljati Nemčiji po pogodbi 1000 ton surovin za vojne svrhe dnevno. Te surovine pa dobavlja Rusija posredno iz Amerike, preko Vladivostoka. ,. ,di \ !§; HI Jklavska Hotitika* hi do&iva HO&C+uU SU&UCHCii, zofo f*6~ cavHoi hocochu* tcduHf! Gospodarske vezi zaveznikov na Balkanu Zakaj v boju proti draginji ne pridemo nikamor naprej? »Jugoslovanski ikurir« poroča, da je v uradu za nadzorstvo nad cenami samo troje uradnikov. Kajti Glavna kontrola je razveljavila vse odloke ministrstva trgovine in industrije glede namestitve uradinikov v tem uradu in prepovedata vse izdatke za najem prostorov ter nabavo pisarniškega materijala. Zato torej v boju proti draginji ne pridemo nikamor naprej! Vsekakor bi se moralo že od vsega početka najti način, po katerem' ibi bilo mogoče organizirati urad za nadzorstvo nad cenami, ne da bi mogla Glavna kontrola ugovarjati. Občinskih volitev ne bo, piše »Politika«, ker je objava, da bodo volitve javne, silno. razburila vso javnost. Kakino premoženje. V »Slovencu« smo zadnjič čitali govor nekega zagovornika razdelitve delavskega socialnega zavarovanja, ki je trdil na javnem predavanju, da bi premoženje vseh panog socialnega zavarovanja, delavskega in nameščenskega, ako bi prišlo do razdelitve in osamosvojitve zavarovanja za Slovenijo, zna- Londonska trgovska družba za jugovzhodno Evropo. V Londonu SO registrirali »United jal0 200 milijonov dinarjev. Številka je mogoče Kangdom Commercial Corporation Limited« poslovalnico, ki bo imela nalogo razviti trgovinske odnošaje s Turčijo, Romunijo, Jugoslavijo, Grčijo, Madžarsko in Bolgarijo. Družba bo delovala tudi po vojni. Najnovejše vesti Koncentracijska taborišča za razširjevalce vznemirljivih vesti bodo ustanovili na Madžarskem. Romunija in Sovjetska Rusija. Romunska vlada zanika, da bi se bila pogodila s sovjetsko vlado o obojestranskem umiku čet na meji na razdaljo 10 km od meje. Knjiga češkoslovaškega sveta v Parizu o delovanju nemških narodnih socialistov v protektoratu bo izšla, kakor poroča »Havas«. Za vernost pred ogleduhi sta izdale posebne naredbe tudi Madžarska in Turčija. Avstralska vlada je izjavila, da bo Avstralija branila Holandsko Indijo, ako bi jo napadla Japonska. Obisk. V Zagreb pride nemška filharmonija iz Dresdena s 100 godbeniki. Vreme bo toplejše in jasno. Cerkvene vesti iz Nemčije. Na Westfalskem m 0 so oblasti razpustile, kakor poroča »Oeutscher. prav izračunana, toda to premožen,e ni likvidno, ampak predstavlja zgradibe, vrednostne papirje itd. Teh 200 milijonov ni v tresorjih, ampak predstavljajo rezerve oz. kapital, iz katerega mora plačevati zavarovanje svoje obveznosti zavarovancem. To niso nobeni presežki, ki bi lahko služili v špekulativne namene kogarkoli, ki si misli, da bi bilo dbbro imeti take d'enarne rezerve doma in taikoj pn rokah. Nova uredba o nakupovanju nepremičnin v obmejnih krajih naše države ne bo več tako kruta, da bi se mogli državljani, ki niso naše narodnosti, radi tega pritoževati, je izjavil minister pravde dr. Markovič in dodal, da bo ta naredba skoro objavljena. Švicarska socialna demokracija bo v letošnjem vojnem letu praznovala prvi maj s parolo; mir, pravica, socializem. Predsedstvo švicarske socialno demokratske stranke je izdalo proglas, v katerem ostro obsoja nemški vdor na Dansko in Norveško. Kredit za vojne potrebe v Italiji. Senatni odbor italijanski je pooblastil vojnega ministra, da sme porabiti osem milijard lir v vojne na- Weg«, znani redemptoristovski samostan »Hei-1 Anglija zalaga Italijo s premogom. V Angliji landsfriden«. Priorja samostana so vtaknili v. nal0žil0 175 italijanskih ladij premog za . ..1.. »_i n u...x \r„„ Angleški premogovniki dajo predtaost dobavaim za Italijo. koncentracijsko taborišče Oranienburg. Ves samostan z ogromnimi posestvi je bil ipnoglašen za državno last. — »Exohange Telegraph« pa poroča, da so na Dunaju zaprli duhovnika Bog-swickerja, ker so v njegovem seznamu za maše našli zabeleženo mašo za Dolfussa, ki jo je daroval imarca meseca. Prav tako so tudi za- prli prelata Frieda, prijatelja kardinala In-nitzerja. Praški župan primator dr. Klapka je razglasil češkemu prebivalstvu imesta, da se naj v čim , večjem številu udeleže zbirke starih ikovin, k.i. Poses ev _ ga bo poklonilo mesto Praga kot dar fiihrerju ! Veliki sabotažni organizaciji so prišli na sled za rojstni dan. v New Yorku. Vodja te organizacije je bil Kovinski spomeniki v Nemčiji v vojaške N&mgc GeorS Sauert ,ki fia je ameriška zvezna svrhe. Nemčija zapleni vse kovinske sporne- ..... , v • ^ ___ nike in jih porabi za vojni materijal. polici|a ze aret.rala obenem z n,egovinu po- Agrarna reforma na Finskem. Predsednik Finske Kallio je izdal na narod proklamacijo, kjer govori o potrebi agrarne reforme ter apelira na vse večje posestnike, naj odstopijo od-višni del zemlje evakuirancem. Izdana bo v kratkem posebna uredba o razlastitvi večjih magači. Ta sabotažna organizacija je imela namen, onemogočiti transporte ameriškega orožja zaveznikom. Žene se povsod premalo brigajo za svojo politično enakopravnost. Minuli mesec so se izvršile v kanadski parlament volitve. V prejšnjem parlamentu sta bili vsaj dve ženi, v novem parlamentu ni niti ene. Izvoljenih je bilo 178 liberacev (prej 176) in 6 neodvisnih liberalcev. Vladna večina znaša 184. Vseh poslancev je 245. Sol se ne bo podražila. Med ljudstvom so se razširile vesti, da se bo sol preko noči podražila, kot se je podražil tobak. Te vesti monopolska uprava odločno zanika. Riž dobimo iz Bolgarije. Vlada je odobrila uvoz 200 vagonov riža iz Bolgarije v našo dr-žavo v kompenzaciji. Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani je imela v pondeljek svoje letno zborovanj«. Zveza ima 392 članic, 7 več kakor lani. Celokupnega prometa je 1939 imela zveza okroglo 370.7 milijonov dinarjev. Čisti dobiček je znašal 67.065 din. Zveza je pregledala med! letom 165 zadrug. Občni zbor Trboveljske premogokopne družbe ibo v pondeljek, dne 27. maja. Upravni odbor bo predlagal občnemu zboru izplačilo dividende din 16 50 netto za delnico. Falska električna centrala je v primeri s prejšnjim letom 1939 producirala nekaj več električnega toka, in sicer 176.6 milijonov kilovatnih ur (prej 173.1). Družba ipa je še od Trboveljske premogokopne družbe kupila 5.4 milijone kilovatnih ur. Račun izgube in dpbička izkazuje za 1939 775.4S4 din izgube; odpisi so pa znašali 7.36 milijonov dinarjev. Vevške papirnice zvišajo delniški kapital. Združene tvornice .papir;a Vevče, Goričane in Medvode bodo na občnem zboru 30 aprila t- 1-zvišale delniški kapital, ki znaša sedaj 25 milijonov dinarjev. Zagrebško »Jugoštampo« je prevzela zagreib-ška banska uprava. Za zaupnika podjetja je bil imenovan dr. Teodor Seka-Vugr.ovečki, tajnik prve hrvatske štedionice v Zagrebu. Švicarske oblasti so prepovedale nadaljnje izhajanie ženevske fašistične revije »Pilori«. Švicarska delavska radio-zveza je praznovala te dni svoj die5etletni jubilej. V ta namen je bil sklican v Winterthur jubilejni kongres, kjer so bile zastopane sekcije iz vse Švice. Tretii brezmesni dan v Italiji. V Italiji uvedejo dne 24. aprila že tretji brezmesni dan v tednu. Španski begunci stopajo v tujsko legijo. — Uradno javljajo iz Pariza, da je vstopilo šest tisoč španskih beguncev v francosko tujsko legijo. Turška vlada je prepovedala odpošiljanje malih poštnih paketov v Nemčijo. V Nemčijo se ne smejo pošiljati niti paketi, ki -Ts-cdrujejo take živežne produkte, ki jih je v Turčiji v obilni meri na razpolago. Nemški prehranjevalni urad je racioniral prodajo .pomaranč. Te se smejo prod!ajati le za otroke do 14. leta in so za nakup potrebne posebne rdečerjave nakaznice. Vse vrste baterij in akumulatorjev je kon-fisciralo nemško vrhovno vojaško poveljstvo. Za tistega, ki bi iznašel nov tip akumulatorja, ki bi bil zgrajen le iz nemških surovin, je razpisana nagrada v znesku 10 tisoč mark. Takšen akumulator ne sme vsebovati svinca, niklja, kadnija ali živega srebra. Tako poroča »Ex-ahange Telegraph«. Na smrt obsojen je 'bil od posebnega sodišča v Konigsbergu nek 17-letni .mlad'enič, ker je kradel na pošti male pakete s hrano, ki so bili namenjeni nemškim vojakom. Njegovi 16- in 18-letni pomagači so bili ipa obsojeni na 4 do 10 let ječe. Zane Grey: 96 Mož iz ^ozda Bo, jaz razumem Carmichaela, čeprav ti ne morem vse to tako jasno raztolmačiti. Ti moraš sama s seboj biti na jasnem. Te je s svojim dejanjem pridobil ali izgubil? Z drugimi besedami, ga ljubiš, ali ga ne ljubiš?« Bo si je zakrila obraz. »O Neli, to mi je pokazalo, kako zelo ga ljubim — in radi tega sem postala tako — tako bolna, da sem ga jela sovražiti... Toda zdaj — zdaj se mi je vsa mržnja razkadila.« Sedemnajsto poglavje Ko je končno nastopila pomlad in so vrbe v svežem zelenju visele preko potoka in je vsa farma odmevala od krika oslov in rezgetanja žrebcev, je ležal stari Al Auchincloss že mesec dni v grobu. Heleni se je zdelo mnogo več. Ta mesec je bil izpolnjen z delom, dogodki in upapolnimi dolžnostmi, tako da je vseboval svoj poseben živ svet. Ne da bi bili na strica že pozabili, toda neštevilne omejitve, ki so vsak razvoj in napredek preprečevale, se niso več pojavljale. Beasley ni niti osebno, niti posredno stopil s svojimi zahtevami pred Heleno; in ona, ki je v nji zaupanje v samo sebe od dne do dne naraščalo, je že začela misliti, da je pomembnost svojih skrbi pretiravala. Medtem se je naučila, svoje delo in vse, kar je bilo z njim v zvezi, ljubiti. Njeno posestvo je bilo veliko. Ni vedela natančno, koliko oralov zemlje je posedovala, a bilo jih je gotovo nad dva tisoč. Lepa, s ara, razsežna stanovanjska hiša, ki je kakor trnjava stala na zadnjem griču predgorja, konji in shrambe, njive in travniki, valoviti, zeleni pašniki, nepreštete črede ovac, konj in goved, — vse to je bilo njeno, v njeno vedno rastoče veselje in v nenehno občudovanje. Vendar si ni upala, popolnoma se udati svoji sreči. Vedno je prežal na njo strah, ki se je preveč vanjo zajedel, da bi ga mogla tako hitro pozabiti. Tega svetlega, svežega marčnega jutra je stopila Helen ven na verando, da bi se malo naužila sončnih žarkov in njihove toplote in rezkih, po borovcih dišečih sap, ki so vele doli z gorovja. Ni bilo jutra, ne da bi se ozrla proti goram, da bi videla, — čeprav se je zavedala, da je to nesmisel, — ni li že sneg na strmih belih grebenih kaj bolj opazno skopnel. A kolikor je mogla videti, ni skopnel še niti za palec. Medtem pa se je pustinja že osvežila in postala zelena, razprostirala se je doli pod njenim posestvom v nedogledno daljavo, razblinjala se je tam daleč v temno rdečkastem ozračju, kjer se je komaj še razločevalo motno gričevje. Ozračje je bilo polno različnih glasov, — £ožvižgovanja kosov, blejanja ovac, mukanja iz goveje staje in lahkega udarjanja kopit na dvorišču ... Bo je prijezdila sem od hlevov. Heleni se je ugajalo videti sestro na enem izmed iskrih malih mustangov, a ta pogled ji je povzročal tudi bojazen. Posebno to jutro se je zdelo, da si Bo nalašč prizadeva, kako bi svojo sestro prestrašila. Na drugem koncu ježne poti se je prikazal Charmichael, živahno mahaje z rokama in Heleni se je takoj zazdelo, da skuša Bo čim prej in čim dalje od njega zbežati. Od onega dneva, pred dobrim mesecem, ko je Bo priznala svojo ljubezen do Charmichaela, nista s Heleno nič več o tem govorili, — tudi o cowboyju ne. Fant in dekle sta še vedno kuhala jezo drug na drugega; a radi tega si Helen ni delala posebnih skrbi. Bo se je vidno izpremenila na boljše, posebno v tem, da se je več posvečala sestri in njenim brigam. Helen je bila prepričana, da se bo končno še vse dobro uredilo in zato je postala v svojem položaju, med tema dvema vročekrvnežema, mnogo opreznejša. Bo je ustavila svojega mustanga pred stopnicami na verando. Bila je oblečena v jahalno obleko, ki si jo je sama sešila iz krzna divjačine in svetlo siva barva z redkimi točkami rdečih gumbov, se ji ie dobro podala. Poleg tega se je preko zime lepo razvila in krepko razrasla in je bila videti preveč ljubka in mična, da bi jo mogel smatrati za fanta, a ob enem je bila nenavadno zdrava, krepka in gibčna. Rdečica je žarela na njenih licih in v njenih očeh se je skrivalo nevarno iskrenje. . , »Neli, si me izdala temu cowboyiu.'« )e vprašala. »Tebe izdala?«, zakliče Helen začudeno. »Da, saj veš, pravila sem ti nedavno, da sem strašno vanj zaljubljena. Si me izdala, me zatožila?« Morda je bila razdražena, vendar ni bila zme- »No slišiš Bo! Kako si moreš kaj takega misliti? Ne, nič mu nisem rekla«, je odgovorila Helen. »Niti namignila o tem- « »Niti namignila. Moja častna beseda. Zakaj! K.aj se je zgodilo?« »Še ugonobil me bo.« Bo ni hotela govoriti dalje, ker se je cowboy pri- »Dobro jutro, Miss Neli«, je zategnjeno pozdravil. »Ravnokar sem rekel tej Miss Bo — Peep Ray- nerjevi tukaj, da « »Ne imenujte me tako!«, ga je z razdraženim (ilascm prekinila Bo. (Dal)e prihodnjič.) Iv HašiU luaiev CELJE Članski sestanek cinkarniškega delavstva se bo vršil v nedeljo, dne 21. aprila s pričetkom ob 9. uri v gostilni »Amerika« na Spodnji Hudinji Vabimo delavstvo, da se sestanka udeleži in dokaže s tem, da se v polni meri zaveda položaja, v katerem se nahaja. O delavskii zaščiti v sedanjem času bo poročali s. dr. Reistnan. O pomenu in nalogah strokovne organizacije boi razpravljal delegat oblastnega odbora SMRJ iz Ljubljane. O porastu draginje in delavskih mezdah ter zahtevah bo pa govoril domač referent. Družinski pešizlet ob sodelovanju društvene fanfare bo priredila »Vzajemnost« v nedeljo, dne 21. aprila na Osrtrožno. Zbirališče na kraju Javne bolnišnice m Ipavčevi ulici. Odhodi točno ob 14. uri (2. pop.). Vabimo člane in prijatelje k udeležbi! Izlet v prosto naravo je najboljše in najcenejše razvedrilo. — Odbor. TRBOVLJE Občinsko politiko radi napadajo gospodje v »Slovencu«. Zadnjič smo čitali v tern listu očitek na naslov občinske uprave, zakaj občinska uprava ne zniža občins.kih doklad. Gospodom svetujemo, da povprašajo pri svojih prijateljih, kako je s to zadevo, zlasti tudi v Mariboru, Ljubljani, Celju in Ptuju, da bodo 4ia ta način nasitili svojo radovednost. Dobro bi tudi bilo, ako bii gospodje poskrbeli za to, da bi občinske doklade bile v redu plačane in ne samo na papirju predpisane, ker od predpisa občina nic nima. kvečjemu stroške za izterjavo. LITIJA Nalezljiva bolezen meningitis se širi med našimi otroci. Ena učenka 3. razreda ljudske šole, Katica Kovačič, ji je že podlegla. Trije otroci pa so na novo oboleli Znano je, da se meningitis prenaša od človeka na čkuveka in da drugačna okužba ni mogoča. Bacile meningitisa pa ima bojda vsak človek v sebi. ' PTUJ Lepo je uspel koncert pevskega in tambura-škega zbora pekovskih pomočnikov iz Maribora, ki se je vršil v nedeljo v mestnem gledališču, kjer je številna delavska javnost navdušeno aplavdirala nastopajočim pevcem in tamburašem, ki zaslužijo res vse priznanje. — Tudi oni redki iz meščanskih krogov so bili presenečeni nad izbranimi glasovi pevcev, kakor nad dovršenostjo glasbenih točk tamburaškega odseka. — Po prireditvi se je do odhoda vlaka razvila v gostilni Šegula iprijetna domačnost spremljana s pevskimi in tamburaškimi točkami. Ko se pridružujemo izvajanjem s. Š., ki je pri .sprejemu povdarjal požrtvovalnost ss. pevcev in tamburašev iz Maribora, naglašamo, da je tudi v teh nemirnih časih delavska pesem in godba, glasilka miru, in želimo, da bi jih spel lahko pozdravili v naši sredli. Mezde mestnega delavstva so se zvišale za 12.5 odstotkov. Občina se sklicuje na določbe kolektivne pogodbe. Nas to veseli, želeli bi samo, da bi sklenile kolektivne pogodbe s svojim delavstvom tudi vse ostale mestne občine. Po drugod se namreč sklicujejo na to, da mestne občine ne morejo sklepati kolektivnih pogodb z delavci, ker da občinski delavci ne morejo biti organizirani. Toda kar je lahko mogoče v Ptuju, je mogoče tudi v vseh drugih občinah. O tej stvari doslej ni izšlo še nobeno pojasnilo od »Delavske zbornice«. Pač Pa je »Delavska zbornica« pojasnila, da delavstvo v mestni službi ne more voliti zaupnikov, ker ne sme biti organizirano. Proračun mestne občine za leto 1940-1941 znaša 3.176.100 din in je manjši za dim 48.330. Pevski zbor železničarjev nastopi v soboto, dne 20. t. m. ob 20. uri v prostorih Glasbene matice v Ptuju. Prijatelji petja vabljeni. ZGORNJA KUNGOTA Viničarsko predavanje je prav lepot uspelo J;op, noma doseglo svoj namen. P» vseli bližnjih m daljnjih vinogradih viničarji razpravljajo sedaj 0 novi viničarski uredbi, ki jim je bila doslej še popolnoma neznana. Poznali so jo viničarji le p0 tein, kolikor so jim gosposki vinogradniki odštevali in zaračunavali svoje dajatve, ki bi jih radi nekateri zaračunali že skoraj tako drago, kakor se prodajajo v Mariboru na trgu, tako da bi lahko viničar ta-brhom«, kot pa vi gosposkih vinogradih, Ker morajo odplačevati drva in drugoi. da celo orača. Banovina bi morala tukaj oaločno poseči vmes in zaščititi naše ljudi ob meji, ki so itak najboljši čuvarji naše zemlje in tudi njeni edini obdelovalci. Dogodil pa se je žalosten slučaj, da je nek »prisluškovalec« z nedeljskega predavanja takoj letel prišeipeta-vati nekemu gospodu, naj se maščuie nad viničarji, ki so se upali priti celo iz Svečine na poduk o svojih pravicah in zato naj n hi'a dva viničarja za kazen že čez 14 dni postavljena na cesto. Seveda se tudi viničarji ne dajo več tako ugnati v kozji rog in bodo o tem še razpravljale druge oblasti. Viničarji pa zahtevajo svoje pravice in to tako, da bodo mogli tudi na meji živeti človeka vredno živ-, l.ien.ie in da se tudi pri njih ufoošteva tiaratla draginja. Posebno zahtevajo, da se jim plača '"Saj po uredbi določena mezda za težja dela, l škodo bodo s tem prizadejali vsem delavcem, ki so zaposleni pri tej tvrdki. V fondu se je doslej nabralo že več milijonsko premoženje, iz katerega bi lahko onemogli in stari delavci črpali skromno pokojnino in bi jim bilo na ta način življenje olajšano na starost. Radi spora, ■ j. . _ i . i , • si je sedaj tvrdka odredila glasovanje med delavci, če naj se fond likvidira, če pa bo obstojal naprej pa zahteva pooblastilo, da sme sama varno nalagati deenar iiz tega fonda. Delavstvo je v ogromni večini za to, da pokojninski fond obstoja naprej, zahteva pa praivico soodločeva-nja v tej ustanovi. Glasovanje, ki ga je odredila tvrdka je proti pravilom »Pokojninskega fonda« in lahko o likvidaciji tega fonda sklepa samo pravilno sklican občni zbor. Zanimivo je, da se za likvidacijo in izplačilo vplačanih zneskov te ustanove najbolj zavzema peščica zaslepljencev. •-> ■ • . : Pri- čakovati je, da bo vodstvo tovarne umaknilo svojo zahtevo po glasovanju in ® tem omogočilo tudi neumno in škodljivo agitacijsko delo tem elementom. — Tekstilni delavec. Spremembo naredbe o odpiranju in zapiranju trgovin zahteva odsek špeceristov pri »Združenju trgovcev« v Mariboru. Zahteve špeceristov so naslednje: 1. da smejo odpirati v Mariboru špecerijske tngovine ob 7. uri zjutraj, kakor je bil to vedno običaj in je za našo trgovino in za konzumenta raznih poklicev nujno potrebno; 2. da se razširi izjemno določbo t. 6, čl. 28 naredbe glede praznika Sv. .loižefa tudi na Maribor, ker je potreba za to ista kakor za Celje; 3. da smejo biti trgovine v Mariboru dan pred Božičem odprte do 19. ure, ker je za žiivilsko, kakor tudi za modno in galanterijsko stroko popolnoma: nemogoče odpraviti stranke do 17. ure ter je praksa pokazala, da so trgovine ob tej uri najbolj obiskane. — Take so torej želje nekaterih mariborskih špeceristov, ki vidijo le svoj dobiček. dočiirn pozabljajo, da imajo tudi trgovski nameščenci v tej stroki pravico do življenja oz. primernega odmora. Nikakor ne odgovarja resnici, da bi bilo potrebno radi konzumen-tov odpirati špecerijske trgovine že ob 7. uri zjutraj, temveč izgleda, da bi mariborski špeceristi želeli dobiti proste roke v pogledu določanja delovnega časa. Trgovski pomočniki ostro lorotestirajo proti takšnim nakanam njih delodajalcev ter zahtevajo, da se naredba o zapiranju in odpiranju trgovin strogo izvaia. So pa za novo ureditev delovnega časa na bazi osemurnika. dočim znalša sedaj delovni čas 8 in V4 ure. Trgovci1 bi pa hoteli podaljšati delovni čas na 9 in pol ure. V zadnjih dveh mesecih je v eni sami tukajšnji banki menjalo okrog 500 mladih inozemskih turistov svoje čekovne nakaznice. Kam so se potem ti turisti porazgubili, ni znano. Drugo licitacijo za gradnjo nova državne realne gimnazije je razpisala banska uprava. Ponudbe za zidarska dela ter železobetonska morajo biti nižje od 3,561.000 din. Delavski pevci pozor! Skupna pevska vaja vseh delavskih pevskih zborov, ki bodo nastopili pri akademiji, se bo vršila v nedeljo, dne 21. t. m. s pričetkom oib 10. uri dopoldne v dvorani na Ruški cesti 7 (vhod na dvorišče). Pridite vsi in točno! Predpriprave za Hutterjevo zgradbD. V Prešernovi ulici je začela stavbena tvrdka Kitff-mann z izkopavanjem tal, da preiščejo teren za zgradbo znanega Hutterjevega stanovanjskega bloka, ki ga mislijo začeti zidati že poleti med sreskim načelstvom in Prešernovo ulico. Dosedanja stanovanjska poslopja sredi te obširne stavbene parcele bodo zaenkrat še ostala, ker jiii bodo rabili pri stavbi za pisarne itn skladišča in jih bodo šele pozneje podrli, ker bo tam itak dvorišče. šušmeljeva razstava. V okviru »Kobanskega tedna« se je v Mariboru predstavila tudi ko-banska umetnost v svojem najmočnejšem predstavniku, akademskemu slikarju, Šušmelju, ki je te dni razstavil v mali dvorani »Sokolskega doma« (»Union«) nad 60 svojih oljnatih slik, akvarelov in risb. Šuimelj je v naši umetnosti svojevrstna pojava, hodi svo’a peta in je vseskozi originalen. Snov jemlje iz svoje kobanske pokrajine, kjer živi in se polei slikanja ukvarja s kmečkim delom. Kljub raznim zaprekam, ki so se mu stavile na pot, se je s svojo vztrajnostjo in izredno delavnostjo vendar uveljavil. V slikarstvu je doma v vseh tehnikah, a tudi kiparstvo mu ni čisto tuje, o čemer priča krasen kip delavca na grobu ponesrečencev iz ruške tovarne. Mariborska »Vzajemnost« vabi svoje člane na kolektivni obisk Šušmeljeve razstave v nedeljo ob 9, uri dopoldne: zberemo se ob pol 9. uri v društvenem lokalu, Frankopanova ul. 1, Vstopnina za člane din 2. Prvo kukavico je bilo slišati dne 15, aprila popoldne v gozdu pred Wolfzettlom. Frotituberkuozni teden bo letos v času od 19. do 25. maja. Tukajšnja PTL bo v tem času priredila nabiralne akcije za azilski sklad. Slana je ponekod v mariborski okolici povzročila precej škode in so zlasti trpela sadna drevesa. Zdravniško dežurno službo za nujno pomoč članom OUZD in njihovim upravičenim svojcem vrši v neodložljivih primerih in v odsotnosti pristojnega rajonskega zd:raivnika v nedeljo. dne 21. aprila g. dr. Turin Ivan, Maribor. Linhartova ul. 12. Občni zbor Tujskoprometne zveze v Mariboru. Letošnji 14. redni občni zbor Tujskoprometne zveze v Mariboru se bo vršil v tore!'.', dne 30. at: rila ob 16. uri v veliki dvorani hotela »Orel« vi Mariboru z običajnim dnevnim redom. — Uprava. Smrtno se je ponesrečil na poti pri Dravski brvi 62 letni Gašper Dobnikar, ki je tako nesrečno padel, da je zadcbil na glavi, smrtno nevarne poškodbe. Ponesrečenec je kmalu po prevozu v tukajšnjo splošno bolnišnico umrl. Tri moška kolesa so bila te dni ukradena raznim delavcem in sicer: kolo znamke »Brandenburg«, to v), štev. 846.784, »Neger« z ev, štev. 21.980 in »Alfa« brez ev. številke. Kaj vse kradejo:. Na železniškem tiru, ki vodi od železniške postaje Rače k tamošnji opekarni, so neki tatiči od\ili nekaj železniških tračnic in jih odpeljali. Narodno gledališče. V petek,, dne 19. aprila: zaprto. V soboto, dne 20. aprila ob 20. uri: »1 rideset sekund ljubezni«. Znižane cene. Nedelja, dne 21. aprila ob 15. uri: »Cigan baron«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Vdova Roš-linka«. Znižane cene. V korist Združenja igralcev. Delavca le ustrelil Hrastnik, dne 17. aprila 1940. Za delavstvo nastopajo viedino Ivujši časi. = V takih primerih seveda ni čudno, ako delavcu živci odpovedo in potem napravi nekaj, kar ni na mestu. Pred poldrugim letom je ibil zaposlen v tukajšnji Kemični tovarni delavec Gačnik Viljem. Radi nekega incidenta v neki gostilni je bil iz dela odpuščen. Pri odpustu je dobil delavsko knjižico, v kateri pa je bila baje odtisnjena rdeča štampiljka in Gačnik je trdil, da radi te štampiljke ne dobi nikjer več dela. Dne ft>. aprila ob 2. uri pop. je šel Gačnik Pred pisarno Kemične tovarne. Bil je močno °pit. Zena in mati sta mu prigovarjali, da naj gre z njima domov, on pa je vztrajal, da hoče Počakati na šefa pisarne. Ko je nekoliko pozneje prišel šef pisarne Emanuel Zelinka iz pisarniških prostorov, mu je šel Gačnik naproti. a|e je segel z roko v hlačni žep. Zelinka pa )e v strahu segel po revolver, ga izvlekel in, ne da bi počakal, ustrelil v Gačnika. Zadel ga je v trebuh, da se je Gačnik na mestu zgrudil. Na hce mesta je prihitel zdravnik, ki je ugotovil, da je vsaka pomoč zaman. Kljub temin so Liacntka prepeljali v celjsko bolnišnico, kjer ,e po hudem trpljenju dne 16. aiprila umrl. Pokojni je^ zapustil pridtoo ženo in. nepreskrbljeno majhno hčerko. Delavstvo je ta dogodek silno razburil. Razburjenje se je še stopnjevalo, ker Zelinka ni bil takoj aretiran, ampak je aretacija sledila šele proti 9. uri zvečer. Zelinko so orožniki odpeljali v Laško. ’■ ! i il -tit Stvar preiskave bo, da bo ugotovila vse podrobnosti, sodišče pa bo potem imelo zadnjo besedo. Pokojni Gačnik je bil politično naš nasprotnik. To pa nas ne moti, da dejanje, ki je bilo izvršeno, obsojamo, j«i. . > w t ■ Vse pa bi bilo lahko izostalo, ako bi bil Gačnik dosegel, d?a bi ga bilo podjetje po nekaj tednov izstavitve iz dela ponovo sprejelo v službo, da bi mož ne bil obupal in se docela vdal alkoholu. Saj v tem primeru ni šlo samo za moža, ampak tudi za ženo in hčerko, ki gotovo ne zaslužita kazni radi očeta! Preostalim naše sožalje! Zavedni delavec. HRASTNIK Sestanek zaupnikov socialističnega gibanja se bo vršil v nedeljo, dne 21. t, m. s pričetkom ob 3. uri popoldne v dvorani Delavskega doma. POBREŽJE PRI MARIBORU Zvočni kino Pobrežje 20. hi 21. aprila senzacionalni film »PLAVA PATROLA« s dodatkom Buster smešnice in Fox Mov. Novosti. Pogrebno društvo na Pobrežju pri Mariboru vabi vse svoje člane na izredni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 21. aprila t. 1. s pričetkom ob 9. uri dopoldne v vrtni: dvorani gostilne Hren na Pobrežju, Aleksandrova cesta 24. Na dnevnem redu je preosnova društva na zadružno podlago ter volitve funkcionarjev. — Načelstvo. KRANJ Namesto varanja javnosti — varanje delavcev. V »Jugoslovanski tvornici gume« je bilo radi odpusta sklicano vse delavstvo na posvet, na katerem so vodstvo podjetja in predsednik večinske organizacije Sploš. del. strok, zveze s. Kerč poročali o situaciji, nakar je s. Kerč pozval vse delavce, da se v slučaju odpusta prijavijo v »Cankarjevem domu« radi pojasnila, kako morajo postopati, da bodo dobili brezposelno poeporo od Borze dela. Ta poziv pa »Gorenjec« smatra za varanje javnosti in sicer zato, ker je pozval vse delavce in ni omenil, d!a poleg SDSZJ obstoja tudi odbor ZZD v Kranju. — Mi pa smatramo za varanje delavstva pisanje »Gorenjca«, ki med drugim pravi: »Mislimo pa, da je vsakemu delavcu dlanes že jasno, da se bo moglo dobiti več virov za podpore, če se bo delavstvo obračalo na javne oblasti potom takih organizacij, ki uživajo zaupanje večine naroda. ZZD pa ni le razširila svojega zaupanja med delavstvom, ampak uživa zaupanje tudi drugih stanov in se more upravičeno opirati n^ večinsko voljo naroda.« — Mi ugotavljamo k »Gorenjčevemu« modrovanju sledeče: da v »Jugoslovanski tvornici gume« ni organizacije in obratnih zaupnikov ZZD, ■ • v da je »Gorenjec« ljubosumen, ako kdo drugi naredi uslugo delavcem; da se dele podpore pri Borzi dela brezposelnim po obstoječih zrkonih; da »Gorenjec« ne navaja stanove, pri katerih uživa zaupanje ZZD in končno, da Stojadinovičeve volitve še vedno smatra za izraz prave volje naroda. — Naj omenimo še to, da je ob tej priliki s. Kerč tudi opozoril delavstvo, naj ne naseda raznim govoricam, ki : se širijo po Kranju in sicer, da podjetje hoče s tem odpustom izigrati delavstvo za vse pravice, . katere si je potom svoje organizacije priborilo. Pojasnil je tudi, da podjetje takih namenom ni-: ma in da bo zato izdalo pismeno izjavo. To iz-! javo je podjetje že izdalo in jb dobesedno ob-; javljamo: »Iz ava: Vodstvo »Jugoslovanskih ; tvornic gume« v Kranju, katero je bilo vsled I zaplembe surove gume primorano odpovedlati j vsem delavcem, izjavlja sledeče: 1. Kolektivna j pogodba ostane tudi nadalje brez vsake spre-, memibe v veljavi. 2. V slučaju, da bo dana mož-i nost nadaljnjega Obratovanja, se bo kolikor bo I to mogoče, zaposlilo v prvi vrsti sedaj odpuščeno delavstvo, in sicer pod istimi pogoji, kot je bilo zaposleno doslej in se bo delovni ča» določil. 3. Tovarniško vodstvo ibo s sodelovanjem Splošne delavske strokovne zveze za Jugoslavijo, s katero je tudi sklenilo kolektivno pogodbo, vsake štiri tedne izmenjalo delavstvo, v kolikor ‘bo to mogoče pri posameznih kategorijah. 4. Tovarniški dopust se' v sporazumu z zaupniki določi za čas od 16 d'o 20. aprila. 5. Delavstvo, kateremu ne pritiče tovarniški dopust, se bo ta čas zaposlilo, 6. Od tovarniškega dopusta so sedaj izvzeti oni delavci, katere se nujno potrebuje za razvijanje novih kvalitet, kakor tudi del mehanične delavnice. — Kranj, dne 12. aprila 1940, Jugoslovanske tvor-mce gume d. z o. z., Kranj, potfpisana ravnatelj in obratovodia. Sestanek delavstva iz Jugesl. tovarne gume sklicuje SDSZJ za v nedeljo, dhe 21. t. m. ob 9. uri v »Cankarjevem domiu«. Vabi se delavstvo, da se sestanka udeleži. Ali je to sploh mogoče?! Gradbeno podjetje Bricelj iz Ljubljane, ki dela betonirano cesto Kranj—Naklo, je kakor v posmeh letos delavstvu znižalo plače za 25 \para na uro. Delavstvo se je temu uprlo z divjo stavko, ki je seveda končala tako, d'a je bilo 35 delavcev odpuščenih ali bolje rečeno, da se za to plačo niso hoteli vrniti na delo. Stavbinsko delavstvo se bo tudi letos moralo oprijeti svoje strokovna ^organizacije, ako bo hotelo dloseči namesto znižanja povišanje plač, ki mora radi podražitve življenjskih potrebščin po zdravem, razumu slediti. »Gorenjec« k tej stavki ne ve drugega pripomniti, kakor, dk so namesto odpuščenih bili poklicani v smislu banske uredbe delavci iz Prekmurja. Ime podjetnika, ki naj bi bil za »vzor« ostalim podjetnikom v gradbeni stroki, niti ne omenja, za kar mora pač imeti posebne razloge. Vse naročnike »Delavske Politike« obveiča-mo, da je d'osedanji poverjenik s. Bajd radi izselitve iz Kranja odložil posle poverjenika Istočasno pa je prevzel te posle s. Brezar Janez, blagajnik »Vzajemnosti«, kateri obenem prosi vse cenjene naročnike, da po možnosti plačujejo naročnino ob nedeljah od 9. do 11. ure v »Cankarjevem domu«. Pripominjamo, da mu s tem naročniki prihranijo nepotrebna pota in čas, ki ga agilnemu sodrugu nič ne ostaja. — Upravništvo »Delavske Politike«. Gasilno društvo na Primskovem v zadnjem času v vsakem oziru lepo napreduje. Nabavili so si avtobus, ki bo služil za hitrejši prevoz gasilcev, prav tako tudi motorno brizgalko. Le tako po tej poti naprej. Pomanjkanje surovin v tukajšnjih tekstilnih tovarnah je posebno zadelo delavstvo. V »Ju-gočeški« odpovedujejo službo delavcem v presledkih, v »Jugobruni« bodo baje tudi skrajšali dtelovni čas, kar se nam zdi vsekakor bolj pametno kakor pa odipuščati delavstvo. V tovarni »Tekstilindus« je delavstvo zaposleno le 3 dni v tednu, za ostale nezaposlene dneve pa dobijo delavci od podjetja din 20 na d!an podpore. To so pač redki primeri v današnjih časih. Pretepi v našem kraju so zopet na dnevnem redu. Preteklo nedeljo je bilo zopet zaznamovati večje število poškodb, ki so bile povzročene radi pretepa. Vzroik je seveda zopet pijančevanje. Tudi to je žalostna slika današnjih dni. JESENICE Kino Radio predvaja v soboto in nedeljo ob 8. uri zvečer in ob 3. uri pop. velefilm »Nesmrtni valček (Johann Strauss — kralj valčka) z Greti Theimer in Paulom Horbigerjem v glavni vlogi. Med dodatki zvočni tednik in risana šala »Popaj mornar«. — Sledi »Pesem sreče«. Velika odprodaja manufakturnega blaga radi odselitve. Prodajamo cd 10-20°/0 cenejše od znano nizke in Geški magazin, Maribor stare cene. Ne zamudite prilike dokler še traja zaloga in pohittite vsi v w p r I glavni p © I § c i j 8 Kljub temu, da ameriška velekapitalistična podjetja z veseljem izvažajo v Evropo za vojno potrebne stvari, ne da bi jim bilo treba prevzeti na svoja ramena vojni riziko, je tu< polno ljudi, ki jim ni življenje samo trgovina ali pa razdelitev interesov posameznih velesil in ti se zavedajo, da je trajen mir mogoč le v samoodločbi svobodnih ljudstev. Kal spada pod uredbo o kontroli cen Tudi poljskim pridelkom bodo določene cene. • Naredba o pobijanju draginje in brez-, navedeno usnje in ne razno stavbno vestne špekulacije pooblašča ministra; gradivo kakor je stavbni les, opeka, trgovine, da sme izdati posebno nared- i cement, železni izdelki in drugo. Mnogo bo o kontroli cen. Minister socialne po- j je pa še drugih življenjskih potrebščini litike in narodnega zdravja pa ima po^i jih naredba ne navaja, tej naredbi pravico izdati posebno na-1 Uvozniki in izdelovalci navedenega redbo o ureditvi najemnin za stanovanja blaga in tudi trgovci na debelo smejo in lokale. Naredba o kontroli cen je zyišati cene le, če jim oblast dovoli, in bila uveljavljena dne 14. februarja t, L j sicer v notranjem prometu. Cene kon-Po naredbi imata ministra za trgo- trolirajo državni kontrolorji pri vsaki vino in socialno politiko dolžnost, da banski upravi in v večjih krajih, določita, kateri predmeti, ki so nave-1 Pred ugotovitvijo zvišanja cen se deni v naredbi, spadajo pod kontrolo banska uprava obrne na krajevni proti- cen. Navedena naredba tudi navaja | draginjski odbor za mnenje. Pritožbe , , , _ predmete in sicer: življenjske potreb-! proti odlokom banske uprave, če so Hachi 'da a ceskemu pre' ščine (jelo in pijačo, živinsko krmo, j bila zvišanja cen odklonjena ali pre Iz čeSke Reichsprotektor nad češkimi sodišči. Iz Berlina javljajo, da je izšla v državnem zakoniku naredba, ki pooblašča reichsprotektorja na Češkem, .da ima pravico vložiti iproti vsaki civilni sodbi sodišč na Češkem in Moravi ugovor. Takšna sodba ne postane pravomočna in preide daljnje razpravljanje na nemška sodišča. Prezident dr, Hacha pri vladni vojski. Kakor obleko, obutev, kurivo in pomočke za razsvetljavo; dalje naprave, orodje in pomočke za kmetijstvo, pogonske snovi, nizko odmerjena, je nasloviti na trgovinsko ministrstvo. Naredba o cenah določa za prekršitve stavbno gradivo, stanovanja in poslov- ijaye cen do mesecey & ne prostore ter vse rn^ne potrebščine,^ 5Q(m din globe; y prodaji na drQPbno pa globo do 5000 din in en mesec za- ki ne spadajo v luksuz. Po seznamu naredbe ministrov spadajo pod kontrolo cen naslednje stvari: , . , . 1. kruh, 2. moka (razen 0, Og, 0gg)JJ Iz. Beograda potriujejo razne vesti, 3. otrobi, 4. domače testenine, 5. riž, “deta«® sedaj v vladi naredbo, ki 6. kava in nadomestek, 7. čaj, 8. jedilno bo določala maksimalne cene tudi za olje (izvzemši v steklenicah in sodih po 5 kg), 9. mast, 10. sveže meso, 11. milo, razen luksuznega, 12. sveče, 13. parafin, 14. drva, 15 premog in nekaj cenejših tkanin, bombaževa preja, sukanec, volna in volnena preja ter razno kmečko orodje (sekire, lopate, motike, kose, srpi, kopače). Po navedeni naredbi o kontroli cen so doslej izvzeti iz kontrole cen kmeti-ški pridelki (razen moke). Ne kontrolirajo se doslej efene mleka, surovega masla, sočivja in kmetiških pridelkov, kakor krompirja, fižola itd. V naredbi ni poljske pridelke. Romunsko Sito Je cenejie kakor naie Pri nas pa že primanjkuje žita. Naročenih je bilo baje v Romuniji 10.000 vagonov pšenice. Istotako je bilo naročenih v Bolgariji in Romuniji 8000 vagonov koruze, in sicer po ceni 135 din za 100 kg, dočim je cena koruzi pri nas poskočila že za din 200 pri 100 kg. Ta tuja koruza bo s prevozom iz Bolgarije in Romunije za 43.5 odst. cenejša kakor domača. Kako gledalo Zedinlene države severne AmeriKe na Evropo T Prijatelj našega lista, ki živi že dolga na Finsko je ugledu Rusije, ki ga je uživala v leta v Združenih državah, nam pošilja Ameriki, zelo škodoval. sme imeti še tudi svoio vladno vojsko«, za katero je v proračunu za tekoče leto 240 milijonov kron, medtem ko je poprej znašal proračun češkoslovaške vojske 4 in pol milijarde. ČTK poroča, da je dr. Hacha v soboto s spremstvom obiskal to svojo vojsko v Smichovskih kasarnah. Obiska so se udeležili tudi zastopniki rajhovske nemške armade. Sudetsko ozemlje skoro brez Židov. DNB poroča, da je bilo 1. 1939 v Sudletskem oze.n-1 ju Češkoslovaške med 2.9 milijonov prebivalcev še 27.374 Židov. Od priključitve sudetskega ozemlja k rajhu pa se je zmanjšalo število Židov že na 2649, torej za 25.000 Židov, to je za 90 odst. Milijon Čehov nameravajo Nemci preseliti do srede maja v rajh. 19. maja bi se pa naj vršilo v Protektoratu ljudsko štetje, ki bi pokazalo neveljavnost prejšnjega ljudskega štetja in od- krilo Nemce tudi v takih krajih, kjer so doslej izključno prebivali le Čehi. (»Havas«.) Zbirka kovin za rojstni dan iiihrerja. Praški listi prinašajo pod gornjim naslovom debelo tiskan poziv češkemu prebivalstvu, ki ga poziva ministrstvo trgovine v sporazumu z ministrstvom notranjih zadev in »Narodne zajed-nice«, da se nalaga vsem okrajnim uradom takojšnjo izvedbo prostovoljne zbirke kovin pri češkem prebivalstvu kot dar za rojstni dan fulvrerja in državnega kanclerja Adolfa Hitlerja. Tudi občinski uradi so obenem pozvani, da sami vse potrebno ukrenejo, da bo zbirka takoj izvedena z največjim uspehom. — Svoječasno uvedena zbirka kovin pri »Narodni zajednici« v dobrodelne namene s tem odpade. Časopisi dodajajo temu pozivu, da se je tem organizacijam za zbirko kovin priključila tudi češka fašistična organizacija »Vlajka«, ki je prva sprožila idejo zbiranja kovin ipri češkemu prebivalstvu za Hitlerjev rojstni dan. Hitlerjev rojstni den v Protektoratu. Praga,-19. aprila. Protektor ven Neurath je razglasil, da morajo na dan 20. aprila razobesiti vsi raj-hovski in češki uradi rajhovske zastave po veljavnih predpisih, Piotektoratni uradi morajo izobesiti poleg rajhovske in nacionalne tudi protektoratno zastavo. — V Narodnem gledališču se bo vršila slavnostna predstava Gluckove pevske igre »Orfeus«, katere se bosta udeležila protektor v. Neurath in dr. Hacha.. Gledališče se bo četrt ure pred predstavo zaprlo in se bo predstava vršila brez odmora. V nemškem' gledališču ib/o priredila koncert nemška filharmonija iz Dresdiena, ki bo nato v nedeljo igrala tudi v praškemu »Občinskem domu«. — Po vseh čeških šolah se bo izvedla zbirka kovin kot dar češkega naroda Jiihrerju. Za kuratorja za vse nemške visoke šole v Pragi je bil imenovan ministrski svetnik bavarskega prosvetnega ministrstva Karel Fischer, Delavski pravni svetovalec Podpora ob orožnih vajah (Strahinj) Svojci vjpoikdicanih na orožne. vaje,, žena in otroci, iinajo pravico do podpore m morajo vložiti tozadevno prošnjo pri domačii občini., a občina odpošlje prošnjo posebnemu odboru pri okrajnem sodišču. Ta odbor mora naglo reševati prošnje in izdati nakazilo na Poštno hranilnico, ki denar nakazuje. L Zvišanje najemnine (Poljčane) Vprašanje: V 10 letni najemni pogodbi imam pogojeno, da lahko najemnino zvišam. dinarja sem hotela v smislu te pogodbe najemnino zvišati, a najemnica tega noče priznati. Kaj naj storim? Odgovor: Pri normalnih razmerah bi Vi lahko najemnino zvišali za toliko, kolikor je padla vrednost dinarja. Po uredbi1 o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije, veljavne od 25. septembra 1939 naprej pa je vsako zviševanje najemnin za stanovanja in lo>kale pod kaznijo prepovedano in vsled tega najemnine kljub Vaši pogodbi ne morete zvišati. Vi bi sicer lahko najemnici lokal odpovedali v zakonitem roku. toda pred potekom dogovorje- če se vrednost dinarja .zniža. Vsled sedanje i ne 10 letne najemne dobe tudi tega ne more-uarasle draginje m znižanja kupne vrednosti I te storiti. sledeče pismo iz New \orka: »... Povprečni Amerikanec ima prav čudne pojme o današnji vojni, pa to mu ni zameriti, saj tudi večina Evropejcev ne ve, zakaj gre. Vendar pa nikakor nočem trditi, da se Amerikanki ne zavedajo, da se bo tudi njihova usoda odločila v Evropi: Slutijo, da bo končna odločitev v tej vojni merodajna za oblikovanje njihove bodočnosti. Če se Amerikanci tega zavedajo, zakaj pa ne posežejo v vojsko — boste morda v Evropi vprašali — zakaj nočejo torej Amerikanci so-odločevati v evropski usodi? Zakaj pa je izo-'laicionizem (= tisti, ki so proti poseganju Amerike v evroipske zadeve in vojno), tako močen in popularen? Ker je danes v Ameriki aktualno geslo: »Mi se nočemo zaplesti v vojno«. Tu tudi zelo mnogo razpravljajo o »vojnih ciljih«. Beseda o »Združenih državah Evrope« ima tu rodovitna tla. Priznati pa moram, da se tukajšnji ugledni socialisti s skrbjo sprašujejo, če bi sploh bilo mogoče pod današnjimi kapitalističnimi in družabnimi razmerami ustanoviti Združene evropske države, ne da bi te država bile od kake velesile prisiljene podlvreči se njenemu »»modernemu vodstvu«. Tako zaželjenih Združenih držav Evrope ne bo brez velikanskih gospodarskih in diružalbnih razmer. Tega mnenja so danes v Ameriki tudi tisti, ki jim takšne spremembe ne bi šle prav v račun. Zanimanje za socialna vprašanja in socialistično idejo je v Ameriki sveže in zelo živahno; zapadnoevropskim socialističnim strankam se pa često očita, da vodijo premalo odločno Hranilno in posojilno društvo delavcev v Mariboru zadruga z omejenim jamstvom - Frankopanova ulica 37, v lastnem poslopju. Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 13.143 Očitajo Ameriki, da hoče igrati »nojevo poli- sociaUsWno politiko. _ Vendar pa vlada tiko«. To današnje ameriško politiko pa najbolj obsojajo tisti krogi v Evropi, ki so nekoč prav tako delali. Kako so nekdaj zasmehovali in napadali tiste, ki so trdili, da je španski problem internacionalnega pomena, ki se ne da rešiti v cckih mejah! Ali pa vojna na Kitajskem! Časa je treba, predno se bo človeštvo zavedlo, da je tudi najmanjši »lokalni« spor med dvema državama mednarodna zadeva. Ko sem bil pred kratkim v večji družbi intelektualcev in delavcev, od! katerih je pa že vsak bil vsaj enkrat v Evropi, so se vsi živo zanimali za dogodke »tam na oni strani«. In čudno se vam bo zdelo, če povem, da so vsi ostro kritizirali sedanjo taktiko zaveznikov. »Zakaj so razni Chamiberlaini in Daladieri šele zdaj odkrili, da je nacizem nekaj ipogulbonosnega, ko so pa leta in leta poskušali ta sistem vpo-rabljati v svoje namene in ga, če že ne direktno podipirali, pa vsaj molčali, \ t ■ -I H-ii *» l * > To je danes vprašanje, ki si ga Amerikanci zastavljajo, ko z velikim zanimanjem berejo angleške in francoske objave o vojnem vprašanju. Te objave tvorijo živahno diskusijo med intervencio-nisti (== tisti, ki so za vstop Amerike v vojno) in izolacionisti, Ti slednji kažejo s prstom na dvolično zadržanje zavezniških vlad pred vojno in tako utemeljujejo svojo »abstinenco«. Razume se, da tudi Nemčiji prijazni kro^i vse poskušajo, da bi ostala Amerika nevtralna. Amerika še vedno živahno komentira rusko politiko in njen pakt z Nemčijo. Ruski napad prepričanje, da bodo te zapreke, ki so nastale radi vojnega stanja, kmalu premagane, saj ima socialistična ideja dovolj notranjih sil, ki so vedno delavne. Telefon št. 26-35 Vabilo na Konzumno drultvo za Hežliko dolino r. z. z o. z. v Prevaljah sklicuje v smislu zadružnih pravil redni letni občni zbor ki se bo vršil na prašnik, dne 2. maja 1940 z začetkom ob 9. uri dopoldne v dvorani g. Rozmana v Prevaljah s tem-le dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. Poročilo načelstva o računskem zaključku za poslovno leto 1939. 3. Poročilo nadzorstva. 4. Volitev načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Sprememba pravil. 7. Sklepanje o predlogih, ki so bili vloženi v smislu pravil. 8. Razno. Načelstvo. Nadzorstvo. Opomba: Občnega zbora se poleg delegatov lahko udeležijo tudi ostali člani zadruge, vendar pa le kot gostje In morajo Imeti Izkaznico vodstva zadruge. 68. redno letno skupščino ki se bo vršila v nedeljo, dne 28. aprila 1940 ob pol 9. uri zjutraj v Gambrinovi dvorani v Mariboru. DNEVNI RED: 1. Čitanje in odobritev zapisnika zadnje skupščine; 2. poročilo upravnega odbora in predložitev računskega zaključka za leto 1939 s predlogom o uporabi bilančnega prebitka; 3. poročilo nadzornega odbora; 4. odobritev računskega zaključka in sklepanje o predlogu upravnega odbora glede uporabe bilančnega prebitku ter o razrešnici upravnemu in nadzornemu odboru; 5. volitve: a) 2 članov upravnega odbora in 1 namestnika; b) 2 članov nadzornega odbora in 1 namestnika; 6. določitev vsote do katere se zadruga lahko zadolži in koliko lahko največ kreditira posameznim zadružnikom; 7. sklepanje o predlogih in pritožbah zadružnikov; 8. slučajnosti. V MARIBORU, dne 29. marca 1940. RUPERT INGOLIČ;. predsednik. OPOMBA: 1. Vsak član se mora na skupščini izkazati z deleznd knjižico. 2. V slučaju, ako bi bila skupščina ob napovedani uri nesklepčna, se bo vršila pol ure pozneje, t. j. ob 9. uri, ki pa bo sklepala ne glede na število navzočih članov. Poslovne ure: Vsak* delavnik od 17. do 19. ure in vsako soboto od 16. do 18. ure. Hranilne vloge: Obrestna mera od 4 do 5 odstotkom- Izdala in urejule Adolf Jelen v Mariboru. - Tiska Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.