Duomo. foto'OjJando I'0S™G0.°W'A,W pri PTT enoti 63&10 JZOLA SO 21. november (tokrat je to ravno nedelja) je dan, ko izolski verniki in cerkvena oblast počastijo Sv. Mavra, po katerem je dobila ime izolska stolna cerkev. Zato tokrat objavljamo staro razglednico na kateri je izolska stolna cerkev, nedvomno bolj ohranjena kot je danes. urejata G. J esenski utrinki Ca a jsw - SLEKOVEC ALEKSANDER NAZORJEVA 13, 66310 IZOLA Koprčani dobro vedo, kje je bil začetek njihovega konca. V trenutku ko so preselili avtobusno postajo iz pristaniškega trga na močvirje pred mestom so staremu mestu odvzeli eno od srčnih zaklopk, ena od arterij (Kidričeva ulica) pa je ostala brez krvi. Del mesta seje pogreznil v temo, prebivalci so se zgnetli v Čevljarsko ulico in se počasi pomikali proti mestnim vratom. S preselitvijo Pošte, gradnjo nove Banke, kasneje stadiona in ogrlice in končno novega trgovskega središča ob tržnici in Soči pa se je mestno središče dokončno preselilo na območje, ki s klasičnim mestnim središčem nima nobene zveze. Občinska revščina je Izolo obvarovala takšnega razseljevanja. Tudi Izola ima svojo Semedelo in Markovec (ime ji je Livade), ima svojo Žusterno (ime ji je Jagodje), kljub vsemu pa je mestno središče ostalo dovolj živo, saj v starih hišah še vedno živijo celo domačini, v središče pripelje vsak mestni avtobus, tam so vse inštitucije: občina, banka, cerkev, hoteli, gostilne, trgovine, skratka vse kar iz nekega kraja naredi mesto. V Izoli še vedno velja: gremo v mesto! Seveda pa ta romantika ni trajala v nedogled. Kapital išče svoje lovišče, iščejo ga urbanisti, iščejo ga gradbena podjetja in še kdo. Izola s svojimi neodpro-danimi kletmi, neiznakaženo veduto, mestnim življenjem in lepo lego je postala zanimiva za vse prej omenjene. Nekaj nastajajočih projektov pa daje slutili, da seji zna zgoditi usoda Kopra. Gradnja marine bo nedvomno speljala del mestnih dejavnosti na območje na južni strani zahodnega zaliva, takoime-novani zazidalni načrt Oktobrske revolucije pa zvablja v tisti konec tudi vse šole, kulturo, šport, zdravstvo in vrtce ter, konec koncev, tudi avtobusno postajo. In če vemo, daje v Livadah že zgrajena nova šola, da cerkev čaka na lokacijo v tistem delu mesta in da se trgovci že zanimajo za lokale v novonastajajočem naselju je strah toliko bolj utemeljen. Stanovanjski zakon je ponudil možnost hitrejšega obnavljanja mestnega jedra, saj seje v blagajni zbralo kar precej denarja, ki bi moral namensko v te projekte. Vendar se zdi, kot da seje nekje zataknilo. Denarja menda ni, obtala je celo obnova tako pomembnih zgodovinskih objektov kot sta Manziolijeva palača in cerkev Marije Alietske, povsem nejasna je usoda nekdanjih vil, zdaj pa ruševin na glavnem trgu (pri avtobusni postaji), v Krpanovi ulici in še nekate-rih. Novogradnja je za gradbince nedvomno zanimivejša od obnavljanja starih zgradb, zato je interes le teh za uresničitev novozarisanih projektov med starim mestom in Livadami razumljiv. Manj razumljivo pa je, da na občinski ravni tokrat niso izdelali tudi demografske, sociološke in še kakšne analize takšne selitve vitalnih delov mesta na nova območja. V začetku naslednjega leta naj bi začeli obnavljati nekatere glavne ulice starega dela mesta. Potrebne so nove vodovodne cevi, kanalizacija, električni in telefonski priključki, plinska napeljava in celo kabelska TV, dobile pa naj bi tudi obnovljen tlak. V zadnjem času pa je slišati, da denarja za ta projekt zmanjkuje. Ali je to že dokaz, da seje Izola odločila stopiti po poteh Kopra in bo pustila staro središče postopnemu propadu? Saj je menda jasno, da bodo stare hiše preveliko breme za nove lastnike. Koper skuša v zadnjem času vrniti staremu mestu nekdanji pomen. Bo Izola to počela v letih drugega tisočletja? Mef Izola ima grb. To vemo vsi. Nekateri vedo tudi to, da je prav v zadnjem času spet veliko govora o tem, da bi bilo treba izolski grb doreči, saj je precej pripomb nanj. Moli predvsem okrasje grba, pa tudi njegova notranjost, saj bi morala golobica leteti nad soncem, ki bi moralo biti seveda rumene, ne pa zelene barve. Kaj izolski grb sploh predstavlja pa vedo le nekateri. Zato čisto na kratko: Grb ima belo golobico z oljčno vejico v kljunu na sinji podlagi, kar predstavlja mir in čistost vere. Zgodovinska plat grba se nanaša na leto 1368, ko so galeje iz Genove opustošile Koper in napadle Izolo. S strehe cerkve svetega Mavra je vzletela bela golobica in zaslepila sovražnika, ki je zaslepljen obrnil ladje in mesto pustil pri miru. G.C. NOV. / 93 Želite svoj, osebni horoskop? Ivana Scotto di Minico HOUOjXO? CY5 Oven 21.3 - 20.4 K Bik 21.4 20.5 K Dvojčka 21.5 - 20.6 Rak 21.6-21.7 <9 Lev 22.7-23.8 np Devica 24.8-22.9 Vodnar 21.1-19.2 K Ribi 20.2 20J Izberite prave besede ko boste morali partnerju povedati nekaj hudo pomembnega. Nežno ga pridobite na svojo stran. Preveč delate. Pazite na svoje telesne zmogljivosti, saj vam spremembe vremena zvišujejo pritisk. Družba prijateljev vam dobro de. Ne izčrpajte preveč svojih fizičnih sposobnosti, čeprav ste se lotili novega dela. Prilagodite svoj ritem realnim zmožnostim. Bojite se, da bo partner odkril vašo majhno, nedolžno neiskrenost. Vaša dobra namera vas opravičuje in vaša nedvomna vdanost tudi. Tehtnica 23.9-22.10 tik Škorpijon 23.10 - 22.11 Strelec 23.11-21.12 Kozorog 22.12-20.1 Težava z denarjem vam je vzela več časa in energije kot ste načrtovali. Zato pa boste zdaj bolj sproščeno nadaljevali začeto stvar. Začutili boste željo po spremembi v vašem običajnem obnašanju, postali boste bolj spontani, optimistični in mladostno navdušeni. Ne iščite novih ciljev in zanimivih vzpodbud preden dokončate zdajšnje naloge. Le tako boste ohranili trenutno varnost. Sonce vam zagotavlja zavidanja vredno počutje. Moči boste potrebovali za uresničitev vsega kar ste načrtovali -tudi v ljubezni. Zvezde vam ponovno priporočajo, da zmanjšate svojo impulzivnost in pazite na besede. Pomembno skrivnost raje zadržite zase. Vroči poletni dnevi vam bodo pomagali pri hitri uresničitvi skrite želje. Uspeh bo prišel kot logična posledica dogajanj. Ta teden si boste želeli privoščiti več trenutkov sprostitve, da bi se znebili vseh obveznosti. Vseeno izkoristite priložnosti. Zvezde vam priporočajo, da se potrudite za uresničitev starih načrtov v zvezi z delom. Poiščite nasvet pri škorpijonu. LIKOVNA GOVORICA OTROK V sredo 17. novembra so si lahko starši, none in nonoti, ogledali malo otvoritev razstave del svojih hčera, sinov in vnukov, ki so jih ti ustvarili v času obiskovanja likovnega kluba za otroke. Likovni klub za otroke je začel delovati v začetku oktobra tega leta, in mladi likovni ustvarjalci se lahko že predstavijo z svojo malo razstavo. Otrokom je likovno izražanje blizu, likovna vzgoja pa jim poleg estetskih prvin posreduje tudi delovne navade in posredno vpliva na njihovo značajsko usmerjanje. Za otrokovo zgodnje obdobje pa je predvsem značilno neobremenjeno vživljanje v delo, prepušča se čustvenim in fantazijskim tokovom, predvsem pa dela spontano. Zato je treba v tem otrokovem obdobju, otroke predvsem spodbujati in jim osvetliti različne vidike likovne vzgoje, da ne zapadejo v ponavljajoče se, stereotipne modele in simbole. To pa je hkrati že prvi korak k razločevanju kakovosti likovnih del. VAbimo vse, kijih zanima govorica otroških risb, na ogled male otroške razstave, ki bo dva tedna na ogled v prostorih Matične knjižnice Izola, na oddelku za otroke in mladino. Za vse mlade likovne ustvarjalce pa, še je čas, da se včlanite v likovni klub za otroke! Vse informacije dobite na ZKO Izola. I.K. Matic d.ox>. AVTOBUSNA POSTAIA IZOLA NUDI ~ igrače vseh vrst ~ kalkulatorje - data bank ~ vžigalnike ~ baterije ~ baterijske vložke Sony ~ računalniške igrice za PC - kozmetiko MALIZIA, IMPULSE, REXONA, DEN1M - dnevno časopisje DO NOVEGA LETA PROMOCIJSKE CENE AVTOBUSNA POSTAIA IZOLA Trgovina kjer je čakanje na avtobus pravi užitek XULtMMUB Luciano Kleva, izolski likovnik, fotograf in oblikovalec, je na nedavni Slovenski razstavi fotografij prejel 2. nagrado za kolekcijo fotografij Pozabljena Istra I,II,III. Na natečaj je prispelo nad 600 fotografij 160-tih slovenskih fotografov, v ožji izbor pa jih je prišlo kar 73. Izbrane in nagrajene fotografije so razstavljene v ljubljanskem Domu španskih borcev. Razstava bo odprta do 3. novembra. Nasploh je zadnje obdobje za Klevo zelo razgibano. Letos je namreč že pripravil razstave v Meduzi 1 in 2, v postojnskem Modrijanovem mlinu in v GH Palače v Portorožu, pravkar pa pripravlja razstavo v galeriji Stopnišče v Ljubljani. Kot član delegacije slovenskih fotografov je sodeloval tudi na mesecu fotografije v Bratislavi, kjer se predstavlja cela vrsta svetovno znanih fotografov. Sodelovanje na prireditvi je bilo uspešno, saj je od slovaškega založnika že dobil ponudbo za ilustriranje knjige poezij. VLADA ÌJA 'J fli At J VLADA SEJE mmm mtmm mm mmmm m mm =- -4 Očitno so lahko le največji optimisti verjeli, da bo pouk v osnovni šoli Livade stekel že sredi novembra. Ze to, daje nova šolska stavba opremljena, je za izolsko občino velik dosežek, šola pa še zdaleč ni usposobljena za sprejem otrok. Manjkajo namreč še objekti kot so; kurilnica, zaklonišče ter telovad- v nica. Ze dosedaj je vsa sredstva zagotovila izolska občina sama, za dokončanje šole pa je potrebnih še 194.000.000 tolarjev. Ravno o teh sredstvih ter o nadaljni gradnji je danes razpravljal izolski izvršni svet. Z nadaljno gradnjo šole bodo pričeli januar ja prihodnje leto, potrebna sredstva pa bodo pridobili s prodajo zemljišč ob severni obvoznici. V času do prodaje omenjenih zemljišč, namenjih gradnji bencinskih servisov, bo izolski izvršni svet najel premostitveni kredit v višini 150.000.000 tolarjev. Nova šola v Livadah naj bi bila dokončana v juniju ali juliju prihodnje leto. Vlada se je seznanila tudi s poročilom komisije, ki je opravila razgovore s prejemniki sklepa o dodelitvi nadomestnih stanovanj. Razgovori s prizadetimi so bili opravljeni 9. in 10. novembra. Večina prizadetih sc ne strinja s ponujenimi nadomestnimi stanovanji, še zlasti ne sprejmejo ponu- Zanimivo je bilo prebiranje rezultatov pogovorov posebne skupščinske komisije (Borka l*avič, Jože Hcrbst, Neda Božič in Vilma Saksida-Klančar) z občani, ki naj bi prejeli nadomestna stanovanja. Poglejmo njihove odgovore: Ne strinjajo se z zamenjavo: Pečar Mira, Morato Peter, Kovačevič Nevena, Jerman Gardino, NadareviČ Husnija, Bl&škič Karlo, Ne soglašajo s preselitvijo v staro mesto: BaričiČ Leopold, Carpenetti Edi Delno soglašajo pod različnimi pogoji: Prelc Franc, Radeka Suzana, Krbavčič Mavricij Povabilu na pogovor se niso odzvali oziroma so bili zadržani: Tuljak Vladimir in Aščič Tadija Predlog IS SO Izola so že sprejeli: Jovič Katko, Denič Eeio, Ališkovič Esma, Tomič Milosava. Sociologi bi verjetno imeli kaj povedati ob spoznanju, kdo se seli v staro mestno jedro in kdo se ga otepa kot hudič križa. Tokratna eko mina je nastala ponoči, ko je trda tema obvila Jagodje in ko je burja žvižgala okoli tamkajšnjih trt. Le tu in tam je bilo slikati kakšen pridušen glas, potem je zasvetila prižgana cigareta, sicer pa je bilo vse kot običajno. A vetularle ni bilo čisto tako. V torek (16.11.) so se sredi vinogradov znašli tanki. Pravi vojaški tanki, takšni kot jih poznamo od vedno: s strah vzbujajočimi gosenicami in grozečimi topovi. Občani so se v strahu spraševali, kdo nas spet okupira, potem pa je le prišlo na dan, da se dogaja klasična vojaška vaja, takšna kakršne poznamo tudi iz drugih časov. Težava je le v tem, da jih na Obali nismo bili ravno vajeni, prav ob morju pa še posebej ne. Izvedeli smo le to, da se ho demonstracija naših obrambnih moči končala v soboto v San Simonu, kamor bodo menda prileteli tudi helikopterji, pa tudi mornarica verjetno ne bo daleč. O tem, da je iz parkiranih tankov iztekala nafta pa menda ni treba posebej govoriti. jenihjitanovanj v starem delu mesta. Člani vlade so komisijo zadolžili naj ponovno preveri dejansko stanje, šele nato se bo izvršni svet odločil za nadaljne korake. Zanimiva je tudi zahteva Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov republike Slovenije. Sklad namreč zahteva, da občine predajo dokumentacijo za prenos kmetijskih zemljišč in gozdov nanj. Kot vemo je letos omenjeni sklad postal lastnik zamlijšč in gozdov, ki so bili prej v lasti občin. Sklad zahteva dokumentacijo do 26. 11. 1993. Po mnenju izvršnega sveta je dani rok nerealen in neživljcnski, saj bi potrebovali najmanj leto dni, samo da bi vse posestne izpiske sploh lahko zbrali. Poleg tega pa je zbiranje ogromen finančni zalogaj, ki ga izolska občina (tako kot tudi večina ostalih) ne zmore. Tomaž Fcrluga IN;!0 BESEDA M KONJ Beseda res ni konj, napisana pa še posebej ne. Tako bi lahko rekli ob različnih papirjih z istim naslovnikom, namenjenih istemu prejemniku a s tako različno vsebino, da človek res ne ve, kaj bi si ob tem mislil. Izvršni svet občinske skupščine je na zadnji seji razpravljal tudi o delegatskem vprašanju Tihomirja Stepanova glede štirih lokacijskih dovoljenj za gradnjo objektov v okviru zazidalnega načrta Marina, za katera, po mnenju poslanca, izvršni svet ni pristojen. Naj spomnimo, da gre za naslednje štiri objekte: 1. Komunalna infrastruktura za potrebe marine in sanacija dela obstoječe komunalne opreme mesta Izola. 2. Centralni objekt - upravna stavba marine. 3. Servisni objekt - garderobe, sanitarije, shrambe, klubski prostori z vgradnjo transformatorske postaje 4. Adaptacija in dozidava jadralnega kluba Izvršni svet seje ob tem skliceval na dopis republiške podsekretarke Ministrstva za okolje in prostor (glej dokument desno) in ugotavljal, da se tudi Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine ni odzval na njihovo obvestilo o izdanih dovoljenjih, zato pa je kasneje uporabil drugo pravno sredstvo. In medtem ko je IS razpravljal o tem je po pošti že potoval nov dopis istega organa s čisto drugačno vsebino. Ministrstvo kot nadzorni organ namreč razveljavlja izdana dovoljenja (3) razen tistega za urejanje infrastrukture (glej dokument spodaj in spodaj desno). REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA OKOLJE IN PROSTOR Ljubljana, ZupanCiCeva 6 Stavi Tka:350-02/A-667/93 Datum : 12.11.1993 RS Tihomir stepanov Nazorjev trg 13 IZOLA ZADEVA; izdaja Izol 1 lokacijskih dovoljenj za objekte "MARINE" v V prilogi vam v vednost pošiljamo našo odlofibo št. 350-02/A-667/93 z dne 11.11.1993, s katero smo po nadzorstveni pravici odpravili lokacijska dovoljenja št. 351-22/89-1/L-93/28 z dne 24.9.1993, št. 351-22/89-1/L--93/29 z dne 24.9.1993 in št.351-22/89-1/L-93/30 z dne 24.9.1993. Ugotavljamo tudi, da gradnja komunalne infrastrukture za potrebe kompleksa ZN Marina in za sanacijo dela obstoječe komunalne opreme mesta Izola ne posega v olje območje marine in da ne gre za objekte, ki bi bili v naši pristojnosti. Priloga: odločba št. 3SO-02/A-6R7/93 O kav 'T o pooblastilu ministra : Sonja RISTANOVIC SVETOVALKA MINISTRA MINISTRSTVO 7A VARSTVO OKOLJA IN UREJANJE RR08T0RA Ljubljana, ZupanCiCeva 6 Tel.: 061/154-208, fax: 224-548 Številka: 350-0368/91-MB/DV Datum: 10.12.1992 Dato: MARINA3 MARINVEST (J.o.a. IZOLA Morava fla ZADEVA : MARINA IZOLA ZVEZA: VAŠ DOPIS ŠT. 1072-INZ/92 Z DNE 4.12.1992 f>rHdl°90(n po ponovni proučitvi nafte odločbe fit. < * 2 ene 30.11.1992 vam «poročamo, da tukajšnje mini etra tvo v postopku na drugi stopnji na more ponovno prouCevati evoje odločbe, kor odloča o zakonitosti te odločbe le Vrhovno eodiftče Republike Slovenije v upravnem sporu. Zoper to odločbo mato torej moZnost sproJMti upravni r-por v roku 30 dni po vro-itvi c iločbe, v toZbi p« predlagate. kake ir v čem je po vašem mn' . »a odločba nepravilna. Komunal n obj *kte i "Marina' Izola ste do) odplača r prst v lastnin " . ZC. 9 pr*vz.„i. ka (Ma invest objekte/ ir. napi iv, 51, člena naprave na območju zazidalnega načrta zgruditi na podlag4 "unekea k pogodbi o avice uporaba na zemljiščih druZbone 1991, v katerem je določeno. da se na prenaša zemljišče za izgraonjo komunalnih m napi iv, f so potrebne v skladu z drugam odstavkom aKona o • .avbnih zemljiščih za real-. ; ac načrta Mar " 1pkac'1 jakega dovo'jc-rja zaz i dal nega ni gradnjo teh JZ. V -,'±\ 'jen oocinaKi upravr .i organ. Te min j stratvn pa je ustavi ,o izvrševanja lokacTJ« Ro ga dovoljenja at;. 350-03-008/90 z dne '6.3.•39C e • tistem delu, ki se nanafta na Število privezov za eca 530 p-ovil, zato ao vse drugo določbe citiranega dovoljenja ve;javre, če ato v zakonitem roki; zaprosili oz. pridobi.-. gradbene dovoljenje. $ Erika Peterc» PODSEKRETAR objekti "Marina" Tako je po odloku o določitvi objektov in naprav ter drugih posegov v prostor, za katera daje lokacijsko dovoljenje za urejanje prostora pristojni republiški upravni organ (Ur.list SRS,št.28/85) v 2.C1.,tC.2. mod prometnimi našteta tudi marina.Iz zazidalnega načrta (Ur.obj.St.4/90 in 4/93), ki ureja obmoCje obravnavane lokacije, Izhaja, da se objekti, katerih lokacija se dovoljuje s cit. odločbami, nahajajo v oZjem območju marine in ao torej njen sestavni del.Gr« torej za objekte, za katere je po cit. določbi zakona in odloka za izdajo lokacijskega dovoljenja pristojno Ministrstvo za okolje in prostor. Glede na to, da je navedena lokacijska dovoljenja izdal občinski upravni organ, ki iz zgoraj navedenih razlogov za to ni bi 1 pristojen, je bilo treba lokacijska dovoljenja, ki so 2e postala dokončna, odpraviti po nadzorstvom pravici v skladu z 1.tč 1.odst.263.čl.zakona o sploftnem postopku. Ta določa, da se odločbo, ki je v postopku dokončna, odpravi po nadzorstveni pravici izdal stvarno nepristojen organ upravnem upravnem če jo je pa ne gre za stvar iz sodne pristojnosti oz. za stvar v upravnem postopku. ki jo sploh ni mogoče obravnavati Kakorkoli obrnernu ugotovimo, da ni vprašanje vsebine (saj so objekti opredeljeni v zazidalnem načrtu) ampak forme, s katero se še vnaprej poskuša z vsemi sredstvi zavirati realizacijo zazidalnega načrta, ki ga je sprejela Skupščina občine Izola, je zapisal sekretar IS Branko Andrejašič v gradivu za izvršni svet. Nam pa se zdi, da vse skupaj postaja že zelo neresno in neodgovorno. Pravzaprav ta trenutek ne gre več niti za vprašanje vsebine, še manj za vprašanje forme, pač pa preprosto za vprašanje kdo bo koga. Občinska skupščina je pred kratkim imenovala komisijo, ki naj skaša najti dogovor glede nadomestnih stanovanj za razseljene stanovalve območja ob Oktobrski revoluciji. Morda je zdaj že čas, da imenuje tudi komisijo, ki bo sklicala vse, v spor vpletene stranke, in skašala razrešiti gordijski vozel imenovan Zazidalni načrt marina. Oceno tega, kar si privoščijo eni in drugi pa prepuščamo javnosti. Saj je dovolj zrela, kajne? 93,4 MEGARADIO Radio Morje je naš nekakšen mlajši brat. Nastal je približno leto dni po MandraČu, zato pa je bil že ob rojstvu toliko glasnejši. Zdaj, ko je začetne euforija mimo si počasi oblikuje svoj informacijski del v obalnem medijskem prostoru. V zadnjih dneh smo izvedeli za dva njihova pomembna dogodka. Prvi je preverjen: Radio Morje seje preselil v nove, večje prostore. Drugi je še nepreverjen: Radio Morje so menda zapustili nekateri znani DJ-ji: Alen, Lovro, Alen... V Se preden je druga informacija prišla do naših ušes sta nove prostore Radia obiskala Ingrid Knez in fotoreporter Orlando Hrandek. RADIO MORJE V NOVIH PROSTORIH Radio Morje se je preselil v nove prostore, za vse, ki še ne veste, se zdaj nahaja v spodnjih prostorih poslovne stavbe Galeba. Na naša vprašanja sta odgovarjala Aleš Bohinec in Marko Filli. Kdaj , kje in kako je prišlo do nastanka radia Morje oziroma, kdo je bil idejni vodja tega projekta? A.B.: Pol sedanje ekipe radia Morje, seje pred sedmimi leti v Mladem valu radia Koper vprašalo, zakaj neki ne bi poskusili imeti svoj radio. Ideja je bila tu, od besed je šlo k dejanjem, stvar seje razpletala. Najprej smo poskušali biti mladinski obalni radio MOR, nato naj bi bili mladinski obalni radio JE, in tako je nastalo MORJE, kot ime. Pred tremi leti, leta 1990, pa smo našli nekoga, kije bil pripravljen celotno stvar podpret. To je bil Galeb. Sledili so problemi z dokumentacijo (to je bilo še pred piratstvom), obdobje čakanja in obljub, nakar nam je bilo vsega dovolj - pa smo prižgali. Oddajali smo dobre tri mesece, nakar so nas zaradi prijave (prišla je iz obale) zaprli. Takrat smo doživeli enkratno podporo naših poslušalcev. Zbrali smo 5000 podpisov, ki smo jih odnesli na vlado v Ljubljano, kjer nas spet prijetno preseneti vest, da je tam še enkrat toliko podpisov. To je vso stvar le premaknilo z mrtve točke, postavili so nam 11 točk, kot kriterij, katerih se moramo držat. Kako se financirate? A.IL: Od reklam. Spot je po 12 DEM, tako da si to lahko vsak privošči. Ali se vam s tem dogaja, da je program preveč zasičen z reklamami? A.B.: Da, se dogaja. Zato pa smo tudi uvedli čakalno listo. S tem smo določili koliko reklam gre lahko na dan čez program in tega se držimo. ... medtem so naš klepet prekinila poročila iz londonskega BBC-ja, ki sojih prvič predvajala v petek, 12. novembra ob 12.00 uri. ... Ali se bo to dogajalo vsak dan? M.F.: Vsak dan, razen ob vikendih. Torej poročila bomo prenašali preko satelita iz londonskega BBC-ja, seveda v slovenskem jeziku. Pripravljamo pa tudi radijski dnevnik, ki ga bomo predvajali v popoldanskem času. Kakšna je tvoja funkcija na radiu Morje, Filli? M.F.: Jaz sem glavni urednik programa in moja naloga je skrbeti za kadre in za celoto programa, medtem, ko za konkretne vsebine programa skrbi Danila Pahor, ki je odgovorna urednica na radiu. Kaj pa nočni program? M.F.: Z nočnim programom smo nekoliko v dilemi. Po eni strani bi želeli v nočnem programu vrteti dobro glasbo, po drugi pa se kaže tudi interes po vodenju programov s telefonskimi pogovori. Sicer pa s selitvijo prehajamo na novo programsko shemo, potrebno je le še nekaj tehničnih priprav. Kaj pa alternativna glasba? M.F.: Alternativne programe, t.j. specifično glasbo (tehno, jazz,..), smo preusmerili v termin do 20.00 ure, kjer bodo poleg glasbe tudi informacije, novosti, predstavitve novih plošč, itd.. Po 20.00 uri , naj bi se vrtela glasba za širši krog poslušalstva. Pripravljate še kakšno novost? M.F.: Da. v bodoče pripravljamo tudi strokovne oddaje, nasvete, rubrike in seveda dnevna poročila. Posebnost radia Morje je tudi jezik. M.F.: Ja, veliko ljudi pravi: kakšno slo- venščino pa imate na radiu Morje. Strinjam se, da je nekatere napake treba odpraviti in delamo na tem, nikakor pa ne mislimo odpraviti širokih vokalov in določenih primorskih izrazov, ker mislimo, da je ravno to, tista domačnost, ki jo lako da lokalni radio. Kakšen je odziv poslašalcev? M.F.: Zadnjič, ko je bila obletnica prekinitve, smo izvedli nekakšno ponovno lažno prekinitev oddajanja. V eter smo prebrali odločbo izpred enega leta in nato spustili nekaj telefonskih pogovorov, ki smo jih takrat posneli. Odziv poslušalcev je bil never-jetan. Poleg tega vidimo, da so ljudje zadovoljni, saj seje sedaj, s selitvijo, slišnost in zvočna kvaliteta popravila, z nakupom še enega oddajnika in nekaterimi tehničnimi pridobitvami na nivoju frekvence, pa računamo, da nas bodo v bodoče slišali tudi na Markovcu in Semedeli in morda še kje drugje. So sedaj s selitvijo delovni pogoji boljši? M.F.: Z eno frazo: dan in noč. Razen tega, da imamo sedaj dve pisarni in dva študija, da smo imeli prej eno pisarno in en studio na različnih lokacijah, daje bila v takratnem študiju produkcija in redakcija, včasih v študiju po deset ljudi,... dan in noč. Zdaj imamo dva študija, enega za produkcijo programa, drugega za živ program. To ' hkrati pomeni nove aparature, nov mixer -to je preporod. Zdi se nam kot, daje radio s selitvijo začel na novo; edina povezava z starim so ljudje, vse ostalo pa je nov radio. Pa še zanimivost: radio Morje ima tudi svojo maskoto, to je maček Mori, ki se je vslil v nove prostore hkrati z njimi. V novih prostorih radia Morje smo naredili tudi skupinsko fotografijo zaposlenih, ki so bili v tistem času tam. In kot pravi Marko Filli, vsi zaposleni delajo tudi pred mikrofonom. CIK CAK NENAVADEN ULOV Tistega dne je imel Veselko prav posebno srečo, saj so bile mreže polne, v njih pa sama bela riba. Pa to še ni bilo vse. Med znane dobrote z naših gostinskih miz se je pomešala tudi ta, nenavadna riba. Mimoidoči, potem pa tudi ribiči, so se čudili in ugibali, padla pa je tudi kakšna stava. Od kod ta riba v tem delu Jadrana? Nekateri so menili, da gre za vrsto polenovke, drugi so trdili, da to ni mogoče. Kakorkoli že, ribe zdaj verjetno ni več, temo za naš prispevek in vaše ugibanje pa smo le dobili. , ■' < » v »s M * , ^»* ‘S Kljub temu, da časi niso ravno najbolj primerni, se nam vsake toliko utrne kakšna posrečena. Za najnovejše je tokrat poskrbel Martin s spremstvom. Kdo je bil v spremstvu sprašujete? Vprašajte, kdo ni bil. Na fešti v Kortah si je neznani Martin privoščil kar veliko fešto v domači gostilni. Na ta način je gostilniške zmogljivosti Kort zmanjšal za najmanj tretjino. So pač drugi gostje malo manj jedli pa malo več pili. Kljub spremembi oblasti so bili miličniki na delu tudi za Martina. Izgovor o praznovanju cerkvenega praznika pri večini voznikov, ki so pihali v čudno plastično reč, ni pomagal. Iz tega sklepamo, da so se v policiji ohranile stare sile, ki nič ne dajo na svobodo veroizpovedi in praznovanje tako pomembnih svetnikov. Krajani Jagodja se zahvaljujejo tankovski enoti TO za njeno pomoč pri delih na polju, vendar jim svetujejo, naj drugič pridejo raje spomladi, ko je bolj primeren čas za oranje in podobna zemeljska dela. Na izvršnem svetu niso bili posebej zadovoljni z rezultati dela komisije za razseljence, saj večina anketiranih ni sprejela predloga za preselitev v nadomestna stanovanja. Našli so tudi ustrezno rešitev: komisija naj pogovore opravi še enkrat. Morda pa bo še kdo popustil... Po številnih kulturnikih in znanstvenih delavcih, ki prinašajo v uredništvo tekste napisane z roko ali na pisalni stroj, se je končno našel nekdo, ki se ne boji sodobne tehnologije: To je izolski župnik, ki je danes objavljen tekst dostavil na računalniški disketi. Tudi na Demokratični levici so računalniško pismeni. Na njihovem 10 let starem Qlivettiju piše: Prvo vključi možgane, šele potem jezik. OPRAVIČILO Opravičujemo se delavki izolske Loterije, kije dobila občutek, daje bila naša EKO mina z raztresenimi stavnimi lističi pred njenimi vrati, namenjena njej. Njen občutek je bil napačen. Eko mina je bila namenjena svinjariji pred njihovimi vrati, kdo jo je storil pa ni jasno. DVA POPRAVKA V prejšnji številki sta se nam prikradli dve neljubi in težki napaki: Franko Božič ne pije Cinarja ampak v glavnem pivo, občasno pa malo Vcchio z jabolčnikom. Jože Hamcršck pa ne pije brizganca ampak škropeč. Da je Izola glavno slovensko rock mesto je že dolgo jasno. Zdaj pa smo dobili še dokaz, ki ima svojo težo tudi v mednarodnem merilu. Na fotografiji je ladja Izola, nekdaj last Splošne plovbe iz Pirana. Ta je ladjo kasneje prodala, novi lasnik (mlad grški ladjar) pa ji je dal novo ime. Seveda takšno, ki je Izoli primerno. Ladja se zdaj namreč imenuje GIJNS’n ROSES. Za tiste, ki morda tega imena ne poznajo naj povemo, da gre za trenutno najpopularnejšo rock skupino na svetu. Pa še to. Preden je postala last Splošne plovbe se je ladja imenovala ....Maiden. -------------------------------SLIKE ZA VRSTNIKE Tokrat objavljamo fotografijo na kateri bi se lahko prepoznalo kakšnih 100 Izolanov, ki so pred davnimi tremi desetletji spremljali pustno povorko v Izoli. Nekaterim bo to morda tudi uspelo, mi pa smo prepoznali le dve znani izolski sestri (ena dela na Radiu Koper, druga v Bolnišnici Izola). Nismo pa ugotovili, če sta namaškarani ali sta takrat res delovali < kot kmečki nevesti. rJÌK MARTIN TECE 11. POHODNI MARTINOV TEK KORTE 14.11.1993 Tekmovanja—prireditve so se odeležili 104 tekači in pohodniki med njimi 15 družin. Ob čudovitem vremenu je vse potekalo v naj lepšem redu. Prvih pet tekmovalcev pri moških so bili: Hojak Roman, Zuletič Asim, Tone Erjavec, Boštjan Fuks. Prve tri ženske pa: Magajne Alijana, Kaltak Amela, Jovan Sabina. Med 15 sodelujočih družin smo izžrebali 3 pokale. Vsi udeleženci so prejeli spominske priponke RAZGIBAJMO ŽIVLJENJE in osvežilni napitek. Pokrovitej prireditve je bila Zavarovalna družba ADRIATIC d.d. Koper.___________________________ Na teku dolgem 5 km, ki je Stel za prvenstvo gorskega teka (CPT Triveneto) v mestu Giavera del Montello (Treviso), so mladi člani Atletskega kluba iz Pirana, za katerega nastopa tudi nekaj Izolskih tekačev, dosegli lepe uspehe. Nastopalo je več kot 1200 tekačev. V konkurenci od 15 do 18 let je zmagal Fuks Boštjan, drugi je bil Jovič Miodrag, četrti pa Plevel Emanuel. V konkurenci do 11 let je zmagala Kaltak Amela, četrta pa je bila Leban Clara. V konkurenci od 11 do 14 let je tretje mesto zasedel Gomezel Saša. V konkurenci do 11 let pri fantih pa je bil tretji Zafred Simon, Četrti pa Kolarič Teo. V ekipnem seštevku prvih 10 nastopajočih so osvojili prvo mesto! Naslednji dan (v nedeljo 14, novembra) so nastopili tudi na teku dolgem 5 km v mestu Lughinianu blizu Venezie. Nastopalo je okrog 1500 mladih tekačev do 18 let. V konkurenci najboljših tekačev Veneta, Trevisa, Padove in Pordenona so osvojili ekipno prvo mesto med mladimi tekači do 18 let starosti! Posamezno so bili tudi odlični in osvojili 5 pokalov! Zmagali so: med dečki do 11 let Kolarič Teo, med deklicami do 11 let Leban Clara ter med dečki od 11 do 14 let Gomezelo Saša. Tretje mesto pa so osvojili: med deklicami od 11 do 14 let Klemenc Clara in med dečki od 15 do 18 let Plevel Emanuel. Tudi njihov vodja in trener, Izolan, prof. Lazar Ivo je dobil za uspeh posebno priznanje.