poštnina plačana v gotovini LetO LV.	V Ljubljani, V torek, dne 9. avgusta 1927 St. 177. Posamezna Številka 2 Din
Naročnina
Dnevna Izdajo
ea državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za inozemstvo
mesečno 35 Din nedeljska Izdala celoletno v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp, petlt-vrala mali oglasi po 1'90 In 2 D,večji oglasi nad 45 mm višine po Din Z-50. veliki po 3 ln 4 Din, v uredniškem delu vrstica po 10 Din □ Pri večjem □ naročilu popuarf
Izide ob 4 zjutraj
razen pondelJKo In dneva po prazniku
Uredništvo /e v Kopitarjevi ulici St. 6 111 Uokoplsl se ne vrača/o, netn-anklrana pisma se ne sprejemalo - Uredništva telefon St. 2050, upravnlStva St. 2328
Političen list zza slovenslci narod
Uprava le v Kopitarjevi lil.«.«' Čekovni račun: C/ubl/ana Stev. 10.6S0 ln 1O.340 xa lnaerale, Sarajevo St. 7563, Zag SI. 39.011. Praga in Dunaj SI. 24.
rcb
797
Katoliški dnevi.
Diplomatski odnošaji z Albanijo obnovljeni
r Belgrad, 8. avg. (Izv.) Odpravnik poslov albanskega poslaništva g. dr. Stegla je danes prispel v Belgrad. Takoj tekom dopoldneva ga je sprejel zunanji minister. Kakor poročajo iz Tirane, je albanski zunanji minister sprejel odpravnika poslov poslaništva tajnika Milčiča.
Na ta način so diplomatski odnošaji, ki so se prekinili radi znane afere, zopet obnovljeni. Med obema državama je zopet nastopilo normalno stanje. Kakor je odpravnik poslov g. dr. Styla izjavil, bo novi albanski poslanik ostal isti, kakor je bil, namreč Cena beg, ki je odpotoval v Prago, kjer je isto tako akreditiran kot poslanik.
Zanimivo je, da tukajšnje časopisje istočasno, ko so se zopet obnovili diplomatični odnošaji med obema državama, priobčuje sledečo brzojavko:
»Iz Skadra poročajo: Kakor se je zvedelo, koncentrira Albanija velike sile ob jugoslovanski meji. Poveljnik vojno-aperativnega odseka Ghiliardi, bivši avstrijski častnik, nadzoruje obmejne čete in ozemlje ob vsej naši meji v spremstvu nekaterih italijanskih inže-nerjev.«
Kljub tej vesti se misli, da se bodo razmero med obema državama po vzpostavitvi diplomatskih zvez uredile, da je lahko upati na mirno sosedno življenje. Energičen nastop zunanjega ministra Marinkoviča je, kakor je videti, imel popoln uspeh kakor vsi znaki kažejo, bo lahko naša država tudi nadalje povsem zasigurana za mir na meji s sosedom, ki je spadal dosedaj med najbolj nevarne.
Volivna borba v državi.
VSA POZORNOST BELGRAJSKE POLITIČNE JAVNOSTI JE OBRNJENA NA GOVORE DR. A. KOROŠCA. — RAZDVOJENOST DEMOKRATOV. — GOLI ČLOVEK NA RADIKALNEM SHODU. — ŽIVAHNA DELAVNOST BOŽE MAKSIMOVIČA.
r Belgrad, 8. avg. (Izv.) Celokupno bel-grajsko časopisje prinaša obširna poročila o uspelih shodih g. dr. Antona Korošca, načelnika Slovenske ljudske stranke. Njegovim govorom in izjavam posveča celokupna tukajšnja javnost izredno pozornost. Na podlagi njegovih izjav skuša delati načrte za političen razvoj v bližnji bodočnosti.
S posebnim zanimanjem gleda tukajšnja javnost na izjave dr, Korošca o sporazumu med SLS in radikalno stranko, ker se splošno misli, da je od vsebine in bistva tega sporazuma povsem odvisna nova politična konstela-cija, ki bo nastopila po volitvah. V zvezi s tem se vsaki izjavi dr. Korošca pripisuje tukaj poseben značaj. Govore dr. Korošca, v kolikor se tičejo revizije ustave, vsi tukajšnji krogi posebno naglašajo. Nekateri krogi, predvsem samostojno demokratska »Reč«, poskuša iz tega za sebe kovati kapital. Na ta način poskušajo ustvariti v javnosti mnenje, kakor da bi šla ta revizija čez tiste meje, ki ne bi bile zaželjene.
Nasproti temu pisanju pa se tolmačenja dr. Korošca, ki jih tukajšnje časopisje glede samouprav priobčuje, v splošnem zelo ugodno sprejemajo.
Politična agitacija postaja vedno bolj živahna. Poslednje dni za vlaganje list izkoriščajo razni malkontenti. Povsod je opažati, da nastopajo s posebnimi listami. Spor demokratov v Novem Sadu, kjer je glavni odbor določil za nosilca Ivana Ribarja, je dobil novo barvo. Tamošnji demokrati so nastopili proti tej kandidaturi in zahtevajo kot nosilca Dragotina Peciča, znanega Davidovičevega prijatelja. Istotako nastopajo malkontenti v demokratski stranki s svojimi listami tudi v drugih okrožjih, kakor v Kragujevcu, belgrajskem, timo-škem okrožju in drugod.
Razdvojenost demokratov je danes večja, kakor se je prvotno pričakovalo.
Zelo živahno akcijo razvija Boža Maksi-movič, bivši notranji minister, v Sremu. Tam je prišlo do zanimivega incidenta na shodu Janjiča, ki je njegov protikandidat. Na ta shod so kmetje pripeljali golega človeka in pokazali batine, ki jih je baje dobil radi tega, ker ne mara iti z Maksimovičem.
Borba v Sremu, kjer so radikali vložili 4 liste, se je precej poostrila. Boža Maksimovič je po vrnitvi v Belgrad izjavil, da se nadeja na najboljši uspeh in so vse ostale liste v Sremu obsojene na neuspeh.
ženih gospodarskih strnak se presoja po nosilcu dr. Žerjavu, nc pa morda po imenu, ki s: ga je nadela.
DR. SCHAUBACH V BELGRADU.
r Belgrad, 8. avg. (Izv.) Mariborskega velikega župana dr. Schaubacha, o čigar bivanju v Belgradu smo poročali, je tekom današnjega dne predsednik vlade in notranji minister Velja Vukičevič ponovno sprejel. Poleg tega je imel dr. Schaubach daljša posvetovanja s trgovinskim ministrom dr. Mehmedom Spahom in daljšo konferenco z ministri za prosveto, za agrarno reformo in za javna dela. Veliki župan je nocoj z brzovlakom odpotoval v Slovenijo.
Kralj Fuad pri papežu.
e Rim, 8. avg. (Izv.) Včeraj ob 11 se je vršil napovedan obisk egiptovskega kralja Fuada v Vatikanu. Sv. oče je stavil kralju Fuadu na razpolago štiri avtomobile, v katerih se je njegovo spremstvo pripeljalo iz hotela »Excelsior« v Vatikan. Kralj je bil sprejet zelo slovesno. Razgovor s sv. očetom je trajal 20 minut. O vsebini tega razgovora ni uradno ničesar znanega. Domneva se, da je bil razgovor prisrčen, ker so odnošaji med Egiptom in Vatikanom prijateljski. Papež je daroval kralju Fuadu svojo sliko v miniaturi v srebrnem okviru. Kralj Fuad je že poprej poslal papežu svojo sliko. Sv. oče je odlikoval kralja Fuada z redom militiae auratae. Papežu je bilo predstavljeno kraljevo spremstvo, med njimi ministrski predsednik Abd el Kaleg. Fuad je obiskal tudi kardinala Gasparrija in se z njim četrt ure razgovarjal. Ob 1 popoldne je kardinal Gasparri v papeževem imenu vrnil kralju Fuadu obisk v hotelu »Excelsior«, Popoldne si je kralj Fuad ogledal Vatikan.
Pred zaključkom nemško-jugoslovantke trqov. pogodbe.
v Berlin, 8. avg. (Izv.) Pogajanja za sklenitev trgovinske pogodbe med Nemčijo in Jugoslavijo, ki sc vrše na Dunaju, so tekom šestih tednov tako napredovala, da bo, kakor objavljajo, pogodba vsak čas zaključena. V pogajanjih je sprejet tudi dogovor z Nemčijo, da se ustanovi v Jugoslaviji več tovarn za umetno svilo in da bo stroje dobavila Nemčija.
Zaključek konference strokovnih zvez.
V najlepšem in najsvečanejšem razpoloženju se po celi slovenski domovini vrste katoliški dnevi, manifestacije katoliške miselnosti in katoliškega dela med Slovenci. Sveča-nostna je zunanja stran prireditev, važnejša in trajnejša pa je njih vsebina.
Ideja sv. Cirila in Metoda se popularizira v najširših plasteh naroda. S stališča katoličanov je to ogromen doprinos k čistejšemu pojmovanju katoliške verske misli ter teženj za zbližanje z ločenimi vzhodnimi krščanskimi brati. S slovenskega stališča pa s tem čista narodna ideja zadobiva nazaj listi moralno etični značaj, ki ji ga je vzel moderno-pogan-ski nacionalizem. Popularizacija ciril-metodij-ske ideje tedaj ni le eminentno katoliška zadeva, ampak je prav posebno važna za pravilno usmerjeno narodno-politično delo. In mislimo, da v zvezi s tem tudi naše socialno politično teženje dobi svoj pravec v ustvarjanju krščanske harmonije v narodovi javnosti.
Treba pa je danes tudi praktično, s prstom pokazati na sodobne naloge katoličanov. Te naloge se pred vsem nanašajo na ustvarjanje ali podkrepljenje smisla za krščansko, katoliško skupnost. Katoliška skupnost pa se odraža v praktičnem javnem življenju najlepše' v socialnem in političnem delovanju. Zato v praksi delo za katoliško skupnost temelji na prizadevanju, da katoličani v socialnih in političnih težnjah enotno in enodušno nastopajo.
Katoliška skupnost v socialnem in javnem življenju pa temelji na treh principih, ki so v javnem življenju temeljni kamen katoliškega delovanja: svetost zakonske in družinske zveze. To je prvo načelo; od nje zavisi bodočnost družin in vzgoja otrok. Ohraniti prvotno celico človeške družbe čisto in trdno, pomeni socialni in politični organizem človeške dražbe reševati poloma in propada. Drugi temelj je svetost poklica, kar se pri nas premalo poudarja, pa je za srečo družbe in posameznikov življenjsko važno. Tretji temeljni kamen katoliške skupnosti uam je skupnost ljubezni. Dolžnost kristjana je, dobro delati in skrbeti pred vsem za bližnjega iz ljubezni do Boga. Tudi to delo mora biti usmerjeno v cilju h katoliški skupnosti. Ideal katoliške skupnosti je čim popolnejša in duhovno ter telesno čim zadovoljnejša družba. Tu ni dovolj in je celo mnogo premalo, deliti podpore, an pa je važnejše, ker je učinkovitejše in trajnejše, zdraviti rane, ki povzročajo neza-grešeno bedo. Katoličan mora ven v življenje ter sodelovati v socialnih in gospodarskih ustanovah, ki služijo splošnim dobrom, da se pripravljajo temelji boljšega in pravičnejšega gospodarskega reda.
Katera določena oblika gospodarskega reda je dobra in katera ni, tega nauki katoliške Cerkve ne določajo; določajo pa, kakšen mora v principu biti gospodarski red, da je moralno dober. O tein se glasi čisto določno in avtoritativno: Vsak gospodarski red je res dober, dokler so materijelne dobrine le sredstvo, dokler je v gospodarstvu človekova duša v velavi ter je posest posvečena po osebnem delu in skupnosti ljubezni. Zavržen pa je od katoliške ideje vsak gospodarski red, ki mu je blago več ko duša in ki proizvaja ne radi dolžnosti poklica, ampak radi profita. V praksi je to kapitalizem. Zato mora katoliška skupnost gledati, da se ustvari drugačen družabni red. Ko se na drugi strani zmateriali-zirane delavske množice bore proti kapitalizmu v znamenju socializma, komunizma, anarhizma in drugih radikalnih gesel, katoličani ne smejo biti ob cesti stoječi gledavci. Marksizem s svojim komunizmom je tudi nevarnost za ideal katoliške skupnosti. Ta nevarnost, ker je bolj očividua, je zavedla mnogo njih, da se bore proti komunizmu, pa pozabljajo na zlo, ki izvira iz kapitalizma. V nemški katoliški reviji »Abendlamk, ki jo izdajajo najboljši nemški možje, smo pred kratkim brali, da mora boj katoličanov zgodovinsko in logično biti naperjen na.prvo proti kapitalizmu, ker komunizem je le posledica kapitalizma; da pa se boj proti komunizmu v nobenem slučaju ne sme voditi tako, da bi od tega imel kapilalizem profit in podporo.
In še to! Meščanski svobodomiselni liberalizem je politična organizacija kapitalizma, kakor je marksizem organiziran po svobodomiselnih političnih in strokovnih organizacijah. Kulturno pa se oba gospodarska ekstre-ma podajata roke proti idealom katoliške skupnosti. Neposredno nevarnosti danes sicer ni, toda jutri je nevarnost lahko sredi med nami, če se katoličani ne bodo zavedali svojih nalog.
Bližnja avdijenca g. Vukičeviča.
r Belgrad, 8. avg. (Izv.) Predsednik vlade bo odpotoval na Bled, kakor smo zvedeli, šele zadnje dni tega tedna. Za sedaj je določeno njegovo potovanje za četrtek, če ne pridejo vmes druge nujnejše stvari.
Izjava dr. Korošca o ustavnem in samoupravnem vprašanju.
Belgrad, 8. avg. (Izv.) Dr. Korošec je dopisniku »Politike«, ki ga je prosil pojasnila glede njegovega govora na Viču, ki ga je SDS tisk zopet potvarjal in skušal na tej podlagi kovati zase kapital, izjavil sledeče:
»Na Viču nisem govoril o reviziji ustave a tout prix, temveč sem govoril le pogojno, da bi bila potrebna revizija ustave, ako bi se sprejel predlog o drugi zbornici, ali da se bistveno izpremeni volivni zakon za skupščino.«
Glede razširjenja kompetenc samouprav, o čemer je bilo tudi govora na Viču, je dr. Korošec izjavil:
»Mislim, da so nekatere oblasti premajhne, da bi s svojimi finančnimi sredstvi mogle kaj večjega ustvariti. Zato treba z voljo naroda združiti oblasti, ki imajo za to izdelan program, in jim dati sredstva za izvedbo tega programa. Oblastnim samoupravam treba odstopili n. pr. vso skrb za kmetijstvo, narodno zdravje, socialno politiko, gozdno upravo državnih gozdov, a na račun države. Nadalje je treba odpraviti pretirano kontrolo finančne uprave in v tem oziru samoupravam dati večjo svobodo. Končno morajo dobiti samouprave pravico, da pod državno kontrolo sklepajo ne le o naredbah, ki so samo eksplikacija sedanjih zakonov.«
Da katoliško slovensko ljudstvo organizirajo in ga duševno pripravljajo- za naloge, ki jih mora vsak katoličan danes vršiti v javnosti — zato se vrše katoliški dnevi. Da smo pripravljeni!
Pribičevič daje izjave.
r Belgrad, 8. avg. (Izv.) Poslednje izjave dr. Korošca so Pribičeviča zopet zelo razburile. Danes je prosil časnikarje, naj ga obiščejo. Pri tej priliki jim je dal izjavo, v kateri odgovarja dr. Korošcu. V svoji izjavi pravi, da se dr. Korošec obnaša kakor homo regius, ki razpolaga z mandatom za pripravljanje bodočega položaja in v tem smislu daje izjave, kakor da bi že imel v žepu kraljevi ukaz o novi vladi. Davidoviča in Marinkoviča prepričuje, da bosta tudi onadva v bodoči vladi. Za Radiča pa pravi, da nikakor nc more biti v vladi, kakor da o tem vprašanju ne bi odločevalo ljudstvo 11. septembra, ampak da bi bilo že naprej sklenjeno, kako bo bodoča vlada izgledala.
Kar sc tiče dr. Koroščeve koncepcijo glede druge zbornice, je jasno, da predpostavlja revizijo ustave, samo da bi ta revizija bila in pcius, kajti po dr. Koroščcvem načelu naj bi drugo zbornico sestavljali zastopniki gospodarskih korporacij. To je program kneza Cirila, Mussolinija, Prima dc Rivere in francoskih monarhistov.
Po tej izjavi jc Vaš dopisnik vprašal Pribičeviča, kaj pravi k dejstvu, da so se sedaj samostojni demokrati v Sloveniji pojavili ne pod imenom samostojnih demokratov, marveč da nastopajo pod imenom Združene gospodarska- stranke. Ali nc pomenja to oddaljevanje od imena samostojnih demokratov, da se ga sramujejo?
Pribičevič je odgovoril, da zakon ne pozna imen list, marveč pozna samo nosilce, nosilec jc pa dr. Žerjav. Glede dr. Žerjava jc Pribičevič izjavil, da ima vanj polno zaupanje. Kot dokaz jc navedel dejstvo, da sta ob priliki poslednjih vesti o oddaljevanju slovenskih sam. demokratov istočasno dajala izjave, Žerjav v Ljubljani, on v Belgradu in da so bile te izjave popolnoma enake, ne da bi se preje dogovorila. To jc torej dokaz, da jc miselnost obeh gospodov istovetna. Zato odpadejo vse kom-binaciie, ki s« deJaio »a ta cačuA. Lista Zdru-
v Pariz, 8. avg. (Izv.) Na mednarodni konferenci strokovnih zvez, ki se je včeraj zaključila, je prišlo ponovno do konflikta med angleškimi in ostalimi zastopniki radi politične orientacije internacionale. Predsednik internacionale Purzell se ni odzval pozivu, naj odstopi. Med spremembami pravil je bila sprejeta tudi sprememba glede sestave vodstva, po kateri bo v bodoče načelstvo obstojalo iz predsednikov in glavnega tajnika. Švicarski in nemški zastopniki so predlagali za predsednika Angleža Hicksa, kar je izzvalo pri angleških zastopnikih velika nasprotstva. Hicks je odklonil kandidaturo in izjavil, da je soglasen z ostalo angleško delegacijo in da bo ta kor-porativno zapustila kongres, če ta ne bo upošteval njihovih želja. Švicarji so nato umaknili svoj predlog. Nemec Leipart pa ga je zopet stavil v imenu nemških, holandskih in švedskih zastopnikov. Delegati iz Anglije in angleških kolonij so nato zapustili dvorano. Pri glasovanju so bili nato izvoljeni Leipart (Nemčija), Jouhaux (Francija), Mertens (Belgija), Masson (Švedska) z 69 glasovi. Fimmen je dobil 68 glasov in Heyer (Češksolovaška) 59 glasov, Poljak Zulesky 10 glasov. Purzell jo dobil samo 1 glas. Člani nove uprave bodo sami izvolili iz svoje srede predsednika. V kongresnih krogih odhoda angleške delegacije ne vzamejo tragično, ker bodo končno o zadevi sklepali Trade Unions. Za generalnega tajnika je bil provizorično izvoljen Sassenbach (Nemčija). Sklenili so tudi, da se sedež internacionale iz Amsterdama prenese v kako drugo državo.
BRIAND OZDRAVIL.
v Pariz, 8. avg. (Izv.) V oficielnem komunikeju objavlja francoska vlada, da je minister Briand popolnoma okreval. Septembra bo šel na zborovanje Društva narodov v Ženevo, Dasiravno na dnevnem redu ni posebno važnih zadev, se bodo zborovanj osebno udeležil! zunanji ministri, da dobe priliko za neposredne razgovore. Posebno pozornost vzbuja sestanek med Bruuidoui in Slresemannoro.
Občinske volitve.
Izid občinskih volitev na Ježici. Vseh vo-livnih upravičencev jc bilo 579; od teh se je volitev udeležilo 424 upravičencev (74.1%). Skrinjic je bilo pet. Prvo je imela »Napredna gospodarska listat;, pod katero firmo so se skrli žerjavovci. Ta lista je dobila 51 glasov ali 12%; dobil je potemtakem samo 1 glas več, kakor Je bilo na lisii podpisov. Njej odpadejo 3 odborniki. Druga lista Slovenska^liietska lista. t. j. lista samostojnih, je dobila 31 glasovali 1%. Ta lista pa torej ni dobila niti toliko glasov, kolikor je bilo na njej podpisov. Dobila je 2 odbornika, od teh enega po količniku. Tretja skrinjica SLS I (Ahlinova) je dobila 1)5 glasov, četrta skrinjica SLS II (Severjeva) je dobila 179 glasov. SLS je dobila tedaj skupaj 274 glasov ali 65%; nanjo odpade 16 odbornikov (doslej 15). Socialistična lista Ivmet-ska delavska zveza je dobila 68 glasov ali 16 odstotkov in 4 odbornike.
Borovnica. Dobile so: SDS 30 glasov, 2 odbornika, Združeha gospodarska stranka (kandidati raznih strank, med njimi 4 SLS) 188 glasov 13 odbornikov, SLS 108 glasov 7 odbornikov. Delavska stranka 51 gasov 3 odbornike. SDS ima v novem občinskem odboru samo 2 odbornika, poprej je imela 4. SKS pa sploh liste ni mogla sestaviti. SLS je imela v bivšem občinskem odboru samo 6 odbornikov, dočim jim ima sedaj 11.
Horjul. Stanovnikova lista 26 glasov 1 odbornik, SLS (Bastičeva) 174 glasov 12 odbornikov, SKS '60 glasov 4 6dl?ornil'e. Volivnih upravičencev je bilo 360, glasovalo jih je 260.
Dobrunje. 1. Združeni obrtnik, delavec in kmet (liberalci) 63 glasov (2 odbornika), 2. Združena gospodarska delavska lista 122 glasov (3 odborniki); listi st bili vezani. 3. Delavsko kmetski blok (soc.- kom.) 135 glasov (4 odborniki). 4. Delavska zveza (SLS) 200 glasov (6 odbornikov), 5. Kmetska zveza (SLS) 367 glasov (10 odbornikov); listi 4. in 5. sta se vezali.
Vrhnika. Združene vasi I. vol. 16, II. 113, skupaj 129 glasov (3 odborniki), Združena gospodarska stranka I. 73, II. 12, skupaj 85 (2 odbornika), Napredna gospodarska lista 177, 28, skupaj 145 (4 odborniki), SLS 191, 431, skupaj 622 (17 odbornikov), Združena del. kmetska stranka 189, 72. skupaj 261 (7 odbornikov). Volivnih upravičencev 1635, glasovalo pa je 1242.
Vič. SLS, ki je šla edina, pod svojim pravim imenom v volivni boj, je tudi to pot častno odrezala. Dobila je 276 glasov iu 11 odbornikov. Socialisti, združeni s komunisti, so dobili 254 glasov in 10 odbornikov. SDS, združeni s SKS in NS 201 glas in 8 odbornikov. Disidenti SDS, združeni z radikali in drugimi nezadovoljueži, 97 glasov in 4 odbornike.
Črnuče. Oddanih glasov je bilo 173, razdeljeni pa so sledeče: 1. Krščanska socialna delavska obrtna zveza 38 glasov, 2. Združeni delavci in kmetje (SKS) 86 glasov. 3. Lista Kmečke zveze SLS 49 glasov. Prva in tretja lista sta bili vezani, ter sta dobili 5 odbornikom druga lista je dobila 4 odbornike.
Tomišelj. Združena gospodarska delavska lista 53 glasov (3 odbornike), SLS 46 glasov (3 odbornike), Gospodarska skupina (SLS) 43 glasov (3 odbornike). Doslej v tem občinskem odboru SLS sploh ni imela zastopnika, sedaj imamo pa dvetretiinsko večino.
Črni vrh nad Polhovim gradcem. Pri nas je bila vložena ena sama lista SLS in so volitve odpadle.
Brezovica. Volivcev 439, oddanih glasov 220. SLS 130 glasov (10 odbornikov), socialisti 42 glasov (3 odbornike), napredna gospodarska lista (Kušarjeva) 48 glasov (4 odbornike).
Dobrova. Vloženi sta bili samo dve listi SLS, ki sta skupno dobili 175 glasov in vseh 27 mandatov. Doslej so imeli nasprotniki tretjino odbornikov v svojih rokah. Vsled bistvenih napak sta bili pri sedanjih volitvah listi SKS in SDS razveljavljeni.
Dolsko. 5 kandidatnih list, vse SLS. SLS je dobila tako vse odbornike.
Iška loka. Volivcev 119, oddanih glasov 95. Gospodarska kmetska lista 29 glasov, (2 odbornika), SLS 31 glasov (3 odborniki), II. gospodarska kmetska lista 14 glasov (1 odbornik), matenska gospodarsko kmetska lista 15 glasov (1 odbornik). Občino so tudi doslej imeli radičevci, ki so svoje postojanke obdržali.
Iška vas. Volivcev 151, oddanih glasov i 11', SKS 57 glasov (5 odbornikov), SLS 28 glasov (2 odbornika), združena gospodarska lista 26 glasov (2 odbornika). Občina je bila tudi doslej vedno v radičevskth rokah.
Lipljenje. Volivcev 130, oddanih glasov 100, gospodarska lista 56 glasov 4 odbornike, SLS 14 glasov, 3 odbornike. Doslej je SLS imela som enega odbornika.
Log pri Vrhniki. Volivcev 185. oddanih glasov 143, napredna gospodarska lista (radičevci) 107 glasov (17 odbornikov), SLS 36 glasov (2 odbornika). Doslej je bil ves občinski odbor v nasprotnih rokah in SLS doslej sploh ni imela nobenega odbornika.
PijavR gorica. Volivcev 102. oddanih glasov 66. Združena gospodarska lista 43 glasov (5 odbornikov), SKS 23 glasov (2 odbornika).
Polhov gradeč. Občinska gospodarska lisln 81 glasov (5 odbornikov), druga občinska gospodarska lista 36 glasov (2 odbornika), SLS IGO glusov (10 odbornikov). Tudi na prvi ob-
činski gospodarski listi so izvoljeni nekateri somišljeniki SLS. '	. i
Preserje. Volivcem 566, oddanih g&sov 278, SLS 86 glasov (A odbornikov), Kmetsko delavska napredna lista 91 glasov (8 odbornikov), rakitovska gospodarska li8ta SL,S,72 Klasov (6 odbornikov), kmetšlfo deWfcKn ' lista (socialisti) 29 glasov (3 odborniki).
' Wirtnik. Volivcev*.je 304, oddanih, glasov 226, SLS 79 glasov (G odbornikov), lista delavcev in malih posestnikov 20 glasov (1 odbornik), združena lista delavcev, obrtnih in manjših posestnikov 29 glnsov (2 odbornika), Kmetsko delavska zveza SLS 35 glasov (3 odborniki), gospodarsko. delavska lista 63 glasov (5 odbornikov).
Slivnica. Volivcev 194, oddanih glasov 153, gospodarska lista 33 glasov (2 odbornika), Kmetska zveza za Slivnico (SLS) 32 glasov (2 odbornika), SLS 88 glasov (5 odbornikov).
Stuilenec-Ig. Volivcev 286, oddanih glasov 197; neodvisna gospodarska lista 73 glasov (7 odbornikov), SKS 62 glasov (5 odbornikov), SLS 62 glasov (5 odbornikov). Občina je po prevratu vedno v nasprotnih rokah.
Šmarje pri Grosupljem. Volivcev 376, oddanih glasov 278, združena gospodarska lista 25 glasov (1 odbornik), napredna kmetska lista Škofljica 47 glasov (3 odborniki), SLS 73 glasov (4 odborniki), gospodarsko delavska lista (SLS) 73 glasov (5 odbornikov)^kmetsko delavska skupina 60 glasov (4 odborniki).
Šmartno pod Šmarno goro. Volivcev 530, oddanih glasov 347, SLS 169 glasov (I2r odbornikov), samostojni socialisti 187 glasov (13 mandatov). Občino so tudi doslej imeli socialisti. SLS je pri teh volitvah po številu mandatov napredovala. Poprej je imela le 8 -odbornikov.
Vrbljenje. Vloženi sta bili samo dve listi SLS, lako da je SLS dobila vseh 9 odbornikov. Doslej je bila občina popolnoma v nasprotnih rokah, tako da thi sploh nismo imeli nobenega odbornika.
Račna. Oddanih glasov 136; SLS 29 glasov (2 odbornika), gospodarska stranka SLS 54 glasov (4 odborniki), kmetska žVejJa SLS -53 glasov (3 odborniki).
Žplimlje. Oddanih glasov. 208; SKS $7 glasov (3 odbcrttiki). združena lista 59 glasov to odbornikov)), lista kmetski <?6'nf 112 glasov (9; odbornikov). '
8n štiri mandate,- v Toinišlju kar za dve tretjini vseh mandatov, v Vrbljenju ni imela SLS
poprej nič, sedaj ima vse. Vse to je v »Slov. Napodit« »nazadovanje*. Kaj mislite, kako bi »Narod« wplsril,. če bHSDS tako »nazadovala«? y. Kjer si -i^arod^ ni mogel drugega izmisliti, je ehostavuo zapisal, da ie Dila občina doslej v klerikalnih rokah, sedaj pa ne bo več.
Glede Viča smo tolš pojasnili, kot najdrastič-nejši slučaj. Podobno poroča »Narod« iz Iske vasi, ki da je postala napredna, čeprav nikoli ni bila SLS. Glede Iga se M&irod« naravnost zlaže, da je bila la občina doslej y »klerf-, kalnih« rokah.
Bravci naj kvalificirajo tako poročanje.
Dr. Korošec v Slivnici pn Mariboru " * ih "v Slov. Bistrici.
SDS izdaja svoje liste meuda samo še za prismode. Drugače si njenih volivnih poročil ni mogoče razlagati. Zlasti je nemogoče misliti, da normalni ljudje računajo, cla bodo najdebelejše laži o volivnih izidih, ki so vendar javni, mogle služili kot agitacijsko sredstvo za SDS.
Par zgledov:	r.
Včeraj je demokratsko časopisje prineslo z debelimi črkami: »Klerikalni poraz v ljubljanski okolici«. Naravnost katastrofalen je klerikalni poraz na Viču, ki je največje ljubljansko predmestje in je imelo dosedaj klerikalnega župana. Pri včerajšnjih volitvah so klerikalci silno nazadovali itd. Kaj je resnice na tem? V nedeljo je pri občinskih volitvah res SLS nazadovala od zadnjih občinskih volitev za 11 glasov, SDS je nazadovala za 15 glasov, socialisti pa za 21 glasov. Tako je izgubila SLS 1 mandat, SDS 1, socialisti pa 2. Vse te izgube gredo na dobiček nove skupine nezado-voljnežev vseh strank, ki je dobila 4 mandate. SLS pa v tej občini tudi doslej ni imela absolutne večine in ne svojega župana, ampak je bil župan socialist Petrovčič, ki bo po vsej verjetnosti z glasovi socialistov irl SLS izvoljen tudi za novega župana. SLS pa je ostala najmočnejša stranka na Viču in ji vsi napadi nasprotnikov niso mogli omajati toga položaja. Ali ni spričo teh notoričnih' dejstev lažnjivo pisanje SDS naravnost smešno? Ali SDS ni nič sram, da se ji ves Vič, smeje?
Na Vrhniki je SLS formalno tudi izgubila en mandat. Dejansko namreč je v bivšem občinskem odboru bila pozicija SLS slabša kot je sedaj, ker dva odbornika SLS nista držala discipline. Občinn pn. je • ostala v rokah SLS in ohranila župana SLS. Ali je to poraz?
Na Borovnici je SLS napredovala za tri odbornike. SDS piše, da je nazadovala!
Na Črnučah pravi »Naroči«, da je SLS dobila pri zadnjih volitvah 229 glasov, sednj pa le 87. Pri tem pa ta list zataji, da je pri zadnjih oblastnih volitvah volila na Črnučah tudi občina Podgorica in so se šteli glasovi obeh občin skupaj.
Največjo poreijo budalosti pa si je SDS privoščila v poročilu o volivnem izidu iz Dobrove. Tam sla bili samo dve listi, obe SLS. Zato je seveda mnogo volivcev, ostalo doma, ker jim je bilo čisto vseeno, kdo ie Izvoljen, ker so itak na obeh listah naši možje. SDS pa je izkonstruirala »klerikalni poraz« iz tega, ker je SLS dobila sedaj le 175 glasov, pri zadnjih oblastnih volitvah pa 260. Bog daj norcem pamet, klerikalcem pa še mnogo takih »porazov«!
V Dohrunjah je SLS sijajno odirzala iri napredovala za on mandat. Velika jo naša j zmaga na Jožici, na Loku [>ri Vrhi iki miio pri-! dobili 2 mandata, v Šmarju smo napredovali
Zadnjo nedeljo je imel dr. Korošec dva shoda. Pok rani sv! maši je govoril v Slivnici pred kakimi 400 volivci. Dvorana Izobraževalnega društva je bila nabito polna, velika množica poslušalcev je pazno poslušala zunaj dvorane. Na shodu so bili tudi socijalisti, ki pa so se zadržalži popolnoma mirno.'Pač pa je hotel motiti zborovanje neki orjunaš, ki se I je napihoval zunaj dvorane in kričal kot je-sihar. Udaril je našega somišljenika Rečnika v obraz do krvi, radi česar so se orožniki začeli zanimati zanj. Shoda ni -mogel motiti, ker je bil zunaj dvorane in ga ni bilo treba niti metali iz dvorane.
Dr, Korošec se v svojem govoru spominja velikega kmečkega prijatelja in slivniškega domačina Fr. Piška, kojega načelom in ljubezni do ljudstva hoče SLS vedno slediti. Za kmeta hoče SLS stroriti vse, kar bo le mogoče. Le deset tednov je stranka bila v vladi in posrečilo se ji je znižati nekatere davke, odpraviti carino na galico, znižati carino na poljedelske stroje in drugo. Kmetu moramo oskrbeti cenen kredit, kmečko produkcijo hočemo dvigniti, kmečko izobrazbo razširiti. Pa SLS je že dozdaj skrbela tudi za druge stanove, za delavce, obrtnike, trgovce in indu-strijce, če tudi nam ti stanovi pri volitvah niso dali vedno svojih glasov. Socialdemokrati so dali, ko so bili na vladi, za zastopnika delavcev v ministrstvu milijonarja in kapitalista Kristana, naša stranka pa je dala delavcem za ministra tudi delavca Gostin-čarja in pri zadnji priliki najboljšega socialnega delavca v državi dr. Gosarja. Če se poleg drugih stanov SLS briga tudi za industrij-ce, pride tudi to v prid delavskim slojem, ker industrija ljudstvu da delo in zaslpžek. Mi smo proti razrednemu boju v slovenskem ljudstvu, k(?r SLS ljubi vse slovenske stanove, to pa zato, ker s sovraštvom se ne doseže -nič, pač pa pa s slogo in mirom. Govornik poziva zborovalce, da agitirajo od volivca do volivca za udeležbo pri volitvah, in da dne 11. septembra vsi kot en mož vržejo kroglico v prvo skrinjico, da bo naša zmaga čim veli-častnejša. Po kratkih in navdušenih besedah delavca Medveščeka iz Maribora, je predsednik palež zaključil krasno zborovanje.
V Slovenski Bistrici so volivci napolnili veliko dvorano okrožne hranilnice in -obširno galerijo do zadnjega kotička. Zborvanje otvori dr. Schaubach, ki pozdravi načelnika SLS in mu podeli besedo. Burno apiavdinar stopi dr.
Korošec na govorniški oder in, izvaja: Država in slovensko ljudstvo potrebuje naše odkrite ljubezni. Treba jč zboljsati upravo, povzdigniti prosveto in narodno gospodarstvo. Do zdaj smo bili v opoziciji. Pa v opoziciji sc ne da veliko doseči. Po volitvah pa bomo v vladi poleg radikalov in Davidovičcvih demokratov. Tudi za hrvatske stranke je prostor v vladi, le Radičevi stranki je onemogočen vstop v vlado, ker so se stranke prepričale, da z Radičem ni mogoče sodelovati. Za samostojne demokrate tudi nihče ne mara. SDS je hotela spraviti skupaj vse tako zvane na-prednjake v Napredni blok. Pa za stranko Pribičeviča in dr. Žerjava nikdo ne mara, ker je ta stranka najhujša škodljivka slovenskega naroda. SDS je ubila industrijo, uničevala denarne zavode in zapravila slovenskemu narodu ogromne milijone. SDS je preganjala slovenske uradnike in učitelje in jih pošiljala v Macedonijo. Ta SDS je v zadnjih zdihljajih. Da bi rešila še vsaj pri volitvah nosilca list dr. Pivka in dr. Žerjava, je vpregla v svoj voz nekaj nezadovoljnežev iz SKS, da bi jo ti rešili popolnega razpada, Ti ljudje, ki so čez neč spremenili svoj program in so iz SKS vstopili v potapljajočo se dadijo SDS, so ponudili svoje sodelovanje tudi stranki SLS, se veda bi bili v naši stranki radi postali tak oficirji. Mi pa tak'h oficirjev ne moremo i biti. Ako ti oficirji hočejo vstopiti v nas stranko, prosto jim, a služiti morajo v strank najprej kot prostaki. (Veselost.)
Kar zadeva našo zunanjo politiko, jc naše najvišje načelo, našemu ljudstvu ohraniti .popolen mir. Bili so zadnje mesece nevarni časi za državo. A storilo se je vse, da se naši državi zasigura mir. SLS je po svojem načelniku izdatno sodelovala, da so se zboljšale naše razmpre s sosedi, posebno pa s Francijo.
Mi hočemo dali državi vse, kar potrebuje, da bo ta naša država srečen dom za vse Slovence, Srbe in Hrvate. Ne bomo pa pri tem pozabili našega slovenskega naroda. Mi se bomo brigali za vse sloje našega naroda, tudi za naše politične nasprotnike. Vrata naših poslancev niso odprta samo za naše pristaše, temveč tudi za naše nasprotnike. Le pridite in poslužite se le prilike! Nehajmo z blatenjem drug drugega in vsi skupaj na delo za narod in državo!
Burno pritrjevanje je sledilo načelniko-vini besedam. Zborovanje je pokazalo, da je slovenbistriški okraj v taboru SLS.
shoda dr. Gosarja v Bre* in na
za dva mandata, v Šmartnom pod Šmarno goro
V brežiškem okraju, ki je doslej bil v precejšnjem številu pri nasprotnih strankah, zlasti pri radičevcih in demokratih, se je pri sedanjih volitvah položaj bistveno izpremenil. Radičevci so vsi zbegani, ker jih je njihov vodja Urek zapustil in prestopil k Žerjavu, kamor mu njegove bivši somišljeniki nočejo slediti.
Kandidata SLS-dr. Gosar in župnik Tratnik sla priredila v okraju že več shodov, ki so se vsi izvrstno obnesli. Zadnjo nedeljo sta oba kandidata govorila v Brežicah in na Senovem,, v tisti trdnjavi, ki io je »Jutro;: še pred enim tednom proglasilo za svojo. V Brežicah je bil shod prav lep, obisk zelo obilen in ljudje so zelo navdušeno pritrjevali besedam bivšega ministra dr. Gosarja in oblastnega poslanca Tratnika.
Naravnost veselje in navdušenje pa je zanesel v naše vrste veličasten shod na Senovem. Kolikor je manjkalo pristašev SLS, so za obilno udeležbo poskrbeli socialisti in samostojni demokrati, ki so zbobnali vsak svoje ljudi ocl blizu in daleč. Tako se je zbralo na stotine ljudi. Vsi zborovalni prostori so bili premajhni in se je shod moral vršiti na prostem. Dr. Gosar je v poldrugournem govoru razložil vse delo SLS v bivšem parlamentu, zlasti delo v bivši Uzunovičevi vladi ler razvil volivni program SLS. Zborovalci vseh strank so mirno poslušali, naši navdušeno pritrjevali. Oblastni poslanec Tratnik je nato še pobil laži nasprotnikov in v temperamentnih besedah slikal nujno potrebo, da' se ves slovenski narod združi pod zastavo SLS. Nato je dobil besedo socialistični tajnik iz Zagorja g. Arh, ki je nalašč v ta namen ta dan prišel v Senovo. Mož ni mogel drugega kot da je pohvalil SLS in dr. Gosarja. Kar je bilo v njegovih izvajanjih netočnosti, jih je krepko pobil dr. Gosar. Navzoči vodja SDS dr. Benedičič se je tudi prijavil k besedi, pa je še pravočasno uvi-del obupen položaj in se odpovedal besedi. Zato je za SDS samo g. Blagajne izjavil kratko, da se mu ne zdi potrebno zagovarjat? g. Zer-java.
Zbor jc končal z viharnimi ovacliami SLS, dr. Gosarju in Tratniku. SLS je ta dau slavila svoio zmaeo v tem okolišu;
Poslanec Sušnih je imel v nedeljo sijajno obiskana sheda zjutraj na Trobelncm, popoldne v Mokronogu. Poslušavci so vzeli poročilo poslanca z navdušenjem na znanje. Naj trosijo nasprotniki kakršnekoli laži hočejo, ljudstvo se jasno zaveda, cla mu more pomagati le SLS, ki je stranka ogromne večine slovenskega' naroda in v katere rokah je oblastni odbor.
Pri Sv. Ani v Slovenskih goricah je imel poslanec Fr. Žebot v nedeljo po rani sv. maši velik volivni shod pod milim nebom. Zborovanje se je razvilo v veliko ljudsko manifestacijo za Slovensko ljudsko stranko. Govorila sta narodni poslanec Žebot in oblastni poslanec Poljanec, kandidatov namestnik. Samostojni demokrati so poslali nekega Seyfrieda, da bi z medklici motil zborovanje, a je slabo naletel.
Volivni shod pri Sv. Juriju v Slovenskih goricah se je 7. avgusta nepričakovano lepo obnesel. Govorila sta narodni poslanec Franc Žebot in oblastni poslanec Poljanec. Posebno mnogo je bilo na tem zborovanju mladih volivcev, ki so vsi obljubili, da bodo od tovariša do tovariša agitirali za veliko udeležbo pr volitvah.
V Ljutomeru se je vršil v nedeljo volivni shod SLS, ki je bil kljub raznim prireditvam, ki so se istočasno vršile v Ljutomeru, prav dobro obiskan. Poročala sta narodni poslanec dr. Hohnjec in oblastni poslanec Jakob Rajh.
Shodi dr. Hohnjeca: v nedeljo 14. avgusta po rani sv. maši v Gornji Radgoni, po ve-' černicah v Veržeju; v ponedeljek 15. 'avgusta po rani sv. maši pri Sv. Križu pri Ljutomer, v nedeljo 21. avgusta po ranem cerkvenem opravilu v Ločah, popoldne po večernicah pri Sv. Jerneju nad Ložami.
Iz Posavja. V nedeljo 14. avgusta se vrši v Rajhonburgu oh 11. dopoldne pred Lurško cerkvijo za pristaše SLS velik volivni tabor, na katerem govorijo dr. Anton Korošec, dr. Andrej Gosar in župnik Josip Tratnik. Pristaši SLS pridite v obilnem številu! '
Shodi SLS v celjsko-vranskem okraju. V nedeljo 7. avgusta je priredila SLS javne vo-livne shode zjutraj po ranem sv. opravilu pri Mariji Roka, enako na Svetini, popoldne pa v št. Pavlu pri Preboldu. Na vseh shodih je bilo razpoloženje enotno in nnvduSeno. Pri Mariji Reka in v Št. Pavlu sta govorila oblastni poslanec Vranjek in kandidat dr. Ilodžar. v Svc-
tini pa dr. Voršič in strankin tajnik Peršuh. Shod pri Mariji Reka se je vršil na prostem in je bil prava ljudska manifestacija za SLS. V Št. Pavlu je bila udeležba tako velika, kakor je običajno niti v ugodnejših zimskih mesecih ni bilo. Na Svetini se je vršil shod v prostorih Klinarjeve gostilne in ga je vodil domači župnik Jager. Zanimivo je, da so se shoda udeležili tudi nekateri dosedanji kmetijci, ki pa stvarnih izvajanj govornikov niso mogli drugače kvitirati kot z molkom.
Shod SLS pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju preteklo nedeljo je zelo dobro uspel. Tesno polni gostilniški prostori pri Finžgerju so pokazali, da se volivci pri Sv. Lovrencu zelo zanimajo za volitve. Namesto zadržanega g. prof. Vesenjaka je govoril na shodu Hra-stelj. Izvajanju so poslušavci pazno sledili in odobravali politiko SLS. Istočasno je sklicala shod v sosednjo gostilno radičevska stranka. Ker pa tja ni bilo nobenega poslušavca, so še oni trije, med njimi bivši okrajni ekonom Sto-tklas, prišli na naš shod. Z medklici so ga skušali motiti, 'vendar so na vsak medklic dobili tak odgovor, da ga bodo še dolgo pomnili. Z osmešeno svojo radičevsko politiko si niso mogli kam pomagati. Radičevska stranka na Dravskem polju zelo nazaduje.
Radičevcem se povsod slabo sodi.
V lepi in veliki župniji Sv. Lovrenc v Slov. goricah se je vršil v nedeljo 7. t. m. v prostorih Kat. izobraževalnega društva volivni shod SLS. Zborovanje je bilo izredno dobro obiskano, čeravno ni bilo nobene agitacije in so zvedeli Lovrenčani za shod šele po rani službi božji pri preklicavanja pod lipo. Istočasno in v istih prostorih kakor SLS, je hotel zborovati tudi Radičev kandidat g. Prepeluh iz Ljubljane. Predsednik tamošnje naše okrajne organizacije g. oblastni poslanec Čuš in g. narodni poslanec Vesenjak sta svarila g. Prepeluha, naj zboruje rajši kje drugje s svojimi pristaši. V svoji trmi in pri pogledu na dober obisk g. Prepeluh ni hotel ubogati in predlagal, naj govori kot prvi g. Vesenjak in potem bo on. Predsednik našega shoda je bil mnenja, naj g. Prepeluh svobodno govori, ako ga bo hotel kdo poslušati. G. poslanec Vesenjak je razložil zbranim gospodarsko delo narodne in oblas,tne skupščine in naglasil nekatere uspehe našega Jugoslovanskega kluba. G. Prepeluh je sedel naprej na podstavku odra izobraževalnega društva poleg drugega SLS govornika Januša Golca. Bil je med Ve-senjakevim govorom mnenja, če bi lahko napravil kak prav krepek in pameten medklic. Nagovorjeni Goleč mu je pritrdil v veri ter upanju, da bo g. kandidat spustil res kaj originalnega, ker je bil znan svoj čas kot časnikar, ki je znal najbolj v živo vščipniti svojega sedanjega tovariša in tedanjega ministra Janeza Puclja, katerega je v »Avtonomistu« celo karikiral. Na shodu v Sv. Lovrencu pa jc g. Prepeluha zapustila vsa originalnost ter duhovitost in je privoščil zborovalcem le dva medklica: »pokvarjeni gospodi« in o črnogorskih princih. Prvega je g. Vesenjak preslišal, na drugega je prejel g. Prepeluh odgovor, ki je zadovoljil celo njega.
Po Vesenjakovem temeljitem govoru je skočil na oder g. Prepeluh in hotel govoriti. Besede mu ni kratil ne g. Vesenjak in ne predsednik, pač pa so zagnali poslušalci tak šunder, da niti g. Prepeluh ni razumel svojih besed, Raztogotil se je ter začel mahati z rokami, toda njegova razdraženost je učinkovala liki iskra v slamnati strehi in le nastopu g. Vesenjaka in predsednika se ima zahvaliti, da je še lahko smuknil iz zborovalnega prostora s pozivom, naj mu sledijo njegovi pristaši. Šla sta pa za njim le dva, ki sta ga bila
pripeljala na shod, vsi drugi so pa poslušali govornika g. Golca.
Dobro uspeli shod je zaključil g. predsednik z omenkom, da se je mudil te dni v toplicah v Krapini. Pri tej priliki jc govoril z zagorskimi seljaki, ki so vsi proti Radiču in mu je rekel eden: »Radiča so napodili iz Moskve, ga odslovili iz Ljubljane ter Dunaja, v Belgrad ni šel, Zagreb se ga tudi brani in sedaj bi naj bili Slovenci tako nespametni, da bi ga sprejeli kot voditeljal Kar so zavrgli: Rusi, Angleži, Avstrijci, Srbi in Hrvati, tega ne bodo pobirali Slovenci. Shod so zapustili zborovalci z navdušenimi vzkliki dr, Korošcu, poslancu Vesemjaku in plodonosni politiki SLS.
G, Prepeluh najbrž ni zboroval naprej, ker ni imel komu govoriti. Šentlovrenški shod naj bo g. Prepeluhu in Radiču resen opomin, da slovenski kmetje dobro poznajo SKS in radičevsko politiko in jo ravi\o za te volitve odklanjajo z vso odločnostjo. Na isti odpor kakor pri Sv. Lovrencu bo naletel g. Prepeluh po celih Slov. goricah in radi tega mu svetujemo, naj ostane lepo doma v Ljubljani in še kaj napiše v »Kmečki list« o pokvarjeni
gospodi in črnogorskih princih.
*
Pri Sv. Jakobu so hoteli radičevci v nedeljo, 7. avgusta zborovat", a iih je narod nagnal. Skoro ista usoda jih je zadela na Hlapju in pri Mariji Snežni. Ljudstvo niti poslušati ni hotelo Radičevih govornikov. Morali so povsod pobrati svoja šila in kopita. Samo en glas gre od kraja v kraj: Radičevci nimajo v Sloveniji ničesar iskati!
SDS je iskrena braniteijica demokracije in državljanskih svoboščin,
je izjavil g. dr. Žerjav na shodu v Kamniku. Takoj za tem pa je priznal, da so bili časi, ko je SDS vršila »neprijetno nalogo državnega žandarja«. To je bilo posebno leta 1924.-25., ko je PP režim nadzoroval vse shode, ko se je jemala govornikom beseda, ko so žandarji morali poslušati pridige, ko so se odstavljali župani, razpuščali občinski sveti in posta%'ljali gerenti, ko se je izvrševal nad prebivalstvom teror po Orjuni, ko oblasti državljanov niso ščitile pred nasiljem, ko so se uradniki neusmiljeno preganjali itd.
SDS bo vodila izključno državno in ljudsko politiko,
je nadaljeval g. dr. Žerjav. »Ona ne vodi in ; ne ho vodila ne vojaške ne dvorne tie centralistične politike, da iii iiotein vsi drugi kazali s prstom nanjo.« Mi ne vemo, da-li je SDS, ko je vršila vlogo žandarja v Jugoslaviji, vodila vojaško ali dvorno politiko in celo resno dvomimo o tem; da je pa vodila centralistično politiko, lo je gotovo. G. dr. Žerjav obljublja, da je več ne bo in da »so minuli časi, ko je SDS igrala žandarja«. Hvala Bogu, da so minuli, pa ne po volji g. dr. Žerjava, ampak zato, ker so žandarja — odslovili.
SDS hoče osigurati značai Jugoslavije kot pravne države,
je slovesno proglasil v Kamniku g. dr. Žerjav. G. dr. Žerjav je imel pod PP režimom najlepšo priliko ta značaj zasigurati. Mesto tega pa je ravno pod tem režimom Jugoslavija popolnoma izgubila značaj pravne države, ko je vladala mesto pravice batina. Vse tiste reči, zoper katere se hoče zdaj šef SDS bojevati: »neurejena uprava«, »slaba centralna birokracija«, »paraziti na vseh straneh«, »besno partizanstvo in korupcija« — vse to je ravno pod PP režimom najbujnejše cvetelo. Te stvari morajo zdaj sanirati drugi, SDS pa ne ostane niti več za — rezervo kot žandar.
Dolgočasen očitek
je imenoval g. dr. Žerjav, če kdo očita SDS, da ni slovenska. »Z dejanji smo pokazali vsa leta pred vojno, med vojno in popreje, da smo ves čas na delu za kulturni napredek slovenstva in za gospodarske interese naših krajev.« Kako je neki to mogoče, ko pa je SDS ves ta čas slovenstvo krepko tajila, zagovarjala popolno pretopitev slovenstva v jugoslovanstvo, oziroma srbstvo, označila za veleizdajalsko, če so se Slovenci imenovali narod in še danes nikoli ne govori niti ne piše o slovenskem narodu? Ali je dosledno nasprotovanje slovenski univerzi delo za kulturni napredek slovenstva? Kaj je pa SDS storila za gospodarske interese Slovenije pred, med in pa zlasti po vojni, to pa dovolj izpričujejo neštete — »dolgočasne« afere.
Za državne nameščence,
kakor tudi za delavce bo krepko delovala SDS — to je tudi obljubil g. dr. Žerjav. SDS je imela že dva ministra za socialno politiko, pa nima pokazati prav ničesar za delavstvo, ako izvzamemo ponesrečeni pravilnik za bra-tovske skladnice in pa morebiti še davek na ročno delo, ki ga je uvedla vlada, v kateri je sedel ravno dr. Žerjav. Glavna stvar pa, za katero se ima uradništvo zahvaliti SDS, je njegova nestalnost, nezadovoljiv gmotni položaj, politična odvisnost in okolnost, da se vse pridobljene pravice uradništva lahko vzamejo po finančnih zakonih. To so namreč zopet take stvari, proti katerim zdaj g. dr. Žerjav odločno nastopa, katere pa spadajo med one »neprijetne naloge«, ki jih je SDS po zatrdilu g. dr. Žerjava svojčas v »državnem interesu« ravnotako krepko vršila. In ker se uradništvo boji, da ne bi jih zopet, se bo topot zelo premislilo, da bi oddalo svoje kroglice za SDS, kajti g. dr. Žerjav je na ravno istem shodu v Kamniku dejal, da bo
„SDS, ako bo potrebno, državo branila z vsemi močmi",
namreč tako, kakor jo je branila pred letom 1925., ko je, točno po besedal dr. Žerjava vršila »neprijetne naloge, da so jo lahko lažnivi sovražniki razkričali kot državnega žandarja«.
Beležke
A Polomije. Z ozirom na našo notico pod navedenim naslovom od srede, dne 3. avgusta 1927, št. 172, smo prejeli sledeča popravka: Ni res, da bi bil tajnik SDS dr. Rape na Raki in Škocjanu moral hitro odkuriti, skupno s podnačelnikora SDS g. Jugom, marveč je res, da jaz v času, ki prihaja v poštev, sploh nisem bil na Raki, niti nisem tam imel nobenega shoda, niti sestanka, niti sam, niti skupno z g. Jugom, pač pa sem sc udeležil shoda g. dr. Gosarja na Loki pri Zidanem mostu in potem okrožnega sestanka zaupnikov SDS na Zidanem mostu. — Dr. Rape, gl. tajnik SDS.
Ni res, da sem moral na Raki in Škocjanu hitro odkuriti, niti sam, niti v družbi s tajnikom g. dr. Rapctom, marveč je nasprotno res, da v času, ki prihaja v poštev, sploh nisem bil na Raki, niti nisem imel tam sklicanega zborovanja, niti sestanka, g. dr. Rapeta sploh nisem videl, pač pa sem se nahajal v Krškem, na Leskovcu in pri Sv. Duhu, kjer sem imel sestanke z zaupniki SDS. — Ravn. Ant. Jug.
Finančni uslužbenci se ne smejo udeleževati strankarskega boja
Z ozirom na lo, da mnogi uradniki finančne stroke javno agitirajo za nastopajoče volitve, kar je protivno čl. 95. zakona o uradnikih, je izdal finančni minister, ceneč službo, katero opravljajo finančni organi, in v cilju, da je treba uradnike finančne stroke absolut-
no odvrniti od politične borbe, sledečo naredilo :
1.)	Da osebje finančnega ministrstva ne sme javno sodelovati v agitaciji za predstoječe volitve narodnih poslancev; da ne sme aktivno sodelovati na strankarskih zborovanjih radi kandidacije; da ne sme niti javno podpirati, niti delati proti posameznim poslanskim kandidatom.
2.)	Da ne sine noben uslužbenec finančnega ministrstva izrabljati svoj položaj, vršeč službeno dolžnost v korist ali na škodo posameznih kandidatov, pa bodisi pri raznih vplačilih ali izplačilih iz državne blagajne, bodisi pri odreditvi dolga posameznih obveznikov ali pri odpisu istih, bodisi v kakršnikoli obliki.
3.)	Da morajo finančni uslužbenci, katerim je z zakonom dovoljen letni odmor, odsotnost ali bolezenski dopust, uporabiti tega samo in izključno v cilju, v katerem jim je tudi isti odobren, a nikakor ne za agitacijo, pa najsibo v kakršnikoli obliki.
4.)	Osebe, ki se ne bodo držale te naredbe, bodo stavljene na odgovor in najstrožje kaznovane, a eventualno tudi odpuščene iz državne službe.
5.)	Predstojniki so dolžni, da me o vseh slučajih prekršitve naredbe od strani podrejenega mu osebja takoj dokumentirano obveste. V nasprotnem slučaju bom smatral, da se ne postopa po iej naredbi vsled njihovega vpliva kot predstojnika na podrejene in jih boni tožil pristojnemu sodišče za disciplinski presto-pek.
Onim uslužbencem, kateri svoj z zakonom odobreni odmor, odsotnost ali bolezenski dopust uporabljajo v svrho politične agitacije, bom poleg kazni, s katero bodo kaznovani radi neizvrševanja te naredbe, ustavil tudi odobreni dopust.
Finančni minister dr. Bogdan Markovid.
Mednarodni velesejem na Reki
e Reka, 8. avg. (Izv.) Včeraj se je vršila tu otvoritev 3. mednarodnega velesejma, ki je združena z mednarodno razstavo umetnosti. Predsednik pripravljalnega odbora Lanfranconi je v svojem govoru povdarjal važnost tega sejma, ki je prvi po sporazumu, ki sta ga Italija in Madjarska sklenili v Rimu. Govornik je poveličeval prijateljstvo z Madjarsko.
Za njim je govoril mestni svetnik Lob-mayer. Kot zastopnik Budimpešte je slavil ita-lijansko-madjarsko prijateljstvo in Mussolinija. Madjarski generalni konzul Reviczki jc uradno zastopal madjarsko vlado pri otvoritvi. V svojem govoru sc jc med drugim zahvalil predsedniku sejma. Državni podtajnik poštnega ministrstva Martelli je imel ognjevit govor, v katerem je predvsem slavil D'Anunzija in osvojitev Reke.
Tudi po otvoritvi umetniške razstave se je predsednik zahvalil Madjarski, ki je poslala uradne zastopnike. Pozdravil je slovanske države Jugoslavijo, Češkoslovaško in Poljsko.
Pripravljalni odbor je poslal ministrskima predsednikoma Mussoliniju in Bethlenu vda-nostno brzojavko, v kateri poudarja bratstvo med Italijani in Madjari.	•
FAŠISTI ZAPIRAJO TUDI ŠVICARJE, v Curih, 8. avg. (Izv.) Na švicarsko-itali-janski meji se vedno bolj pogosto dogajajo incidenti, katere povzročajo fašisti. Pred kratkim so fašisti prijeli več Švicarjev na Stilfser joehu in jih odpeljali v Borino, kjer so jih potem izpustili. Pred nekaj dnevi so zopet prijeli šest oseb in jih odpeljali v Como. Dve so takoj izpustili, štiri pa so pridržali v zaporih, ker so imele s seboj orožje. Švicarska vlada je vložila proti takemu postopanju protest.
Ostala telef. poročila na 6. str.
Albin Čebular:
V brezdno „Gradišnice".
Vroče poletje. Suša je posrkala sleherno vlago in vročina plapola nad žarečo poljano. Unec, ki priteče ob Planini »pri malnih« iz temnega žrela, se vije v mogočni, od vrb zastraženi strugi, mimo graščine ter dalje pod Jakovico in Laza mi v gostih serpentinah, »pod goro« pa leze počasi, plitva je, da se vidijo na večih krajih kamni, kateri leže na dnu ter se jih dotikajo solnčni žarki... Kamenje iz-inivajo drobni valčki, ki polže v vetru proti bregu, kjer enakomerno prestopajo kosci ter se sučejo grabljice. Na nekaterih mestih je Unec tako plitev, da voda ne pregrinja niti dna!
Letošnje zelo ugodno poletje je stavilo na program poleg drugih raziskovanj tudi raziskovanje brezdna »Gradišnice«, ki se nahaja blizu Logatca in naj bi tvorilo zvezo med Unceni ter Ljubljanico. »Gradišnica« je vsem Logatčanom ter tudi drugim zelo znan prepad, saj ga posečajo skoraj vsako nedeljo večje skupine ljudi, da jim tako hitro mine popoldne v romantični okolici. Kako zanimanje je zbudilo raziskovanje, je razvidno že iz dotoka ljudi, kj so posetili prostor ob času raziskovanja. Velikanska je bila udeležba v ponedeljek, v nedeljo popoldne, ko je imel vsak čas, so se pa valili ljudje kar trumoma ler obro-bili jako obsežno l>re/.dno v treh do štirih vrstah naokoli; zasedena je bila vsaka pečina,
vsako drevo, pod njimi je pa zijalo dno ne- | doglednega žrela. Tudi Ljubljančanov se je veliko pripeljalo.
V ponedeljek je dospela ekspedicija na mesto, pripravila vse potrebno, potem so se ; pa spustili raziskovalci v brezdno, v katerem j so nekateri tudi prenočili. Jamarji, vajeni naj-i večjih naporov, skromni v vsakem oziru, so j bili hitro zadovoljni s kotičkom pod pečino,
I kjer so razgrnili svoje odeie. Plameni so objeli pripravljena drva in zažarela je podzemska tajna: zalesketale so se stene, ki so se | sločile nad njimi, prevlečene s snežnobelo sigo j in zatrepetal je demantni sijaj... Po temeljitem proučevanju so se vračali raziskovalci in karbidovke so bile podobne kresničkam v črni noči, ki so se premikale in stopicale ena za drugo vedno bliže ognja. Kazalci na uri so se pomikali proti 22. Vse odeje so se razgrnile in polegli so trudni raziskovalci, plameni pa so se' pričeli nižati in vedno gostejši mrak se je pričel prelivati z meglo. Ostre sence so pričele militi svoje konture in mogočni svod se je potopil v popolno temo, podoben ogromni peroti. Še poslednji razgovor po telefonu z nad/.emsko stražo, katera je legla poleg aparata v jasni noči, obsevana od milijonov zvezd.
Ni se še pričela prižigati na vzhodu jutranja zarja, so že vstali in se spuščali v glo-bočine dalje raziskovnt v nove podzemske sobane prirodne znamenitosti.
Pričelo je vzhajati mlado jutro. Zapihala ■ je hladna sapa in zazibala se je sočna trava ^ na senožetih, in ko se je prižgala zarja, je
| prižgala tudi rosne bisere, ki so se iskrili vse dotlej, da ni vstalo veličastno solnce.
Pod stopinjami je stružil srebrni pesek ter bredel v poezijo gozda. Mir... Rahli , dih... Prebudila se je taščica, dvignila pe-rotničko, vzela glavico izpod nje, pretegnila desno perotničko in nogico, obrisala ob vejo kljunček, potem pa izpela jutranjo pesmico, počastivši Najvišjega, potem pa blisnila mimo črnega kosa. zamaknjenega na vejici vlažne hoje, ki je stala sama vase zatopljena kakor tih menih, pa je zopet zavreščala šoja in se zadrla v vejevju, kakor da bi jo drl na meh, ali na mah je umolknila — pri veslala sta kragulja ter kolobarila v vedno večjih krogih, motreč okolico ...
Kaj pa to? Markacije nobene več... pota se pa cepijo na vse strani... Najstarejša smreka leži požagana — zopet je padel en spomenik ... In tam — za silo se je videlo znamenje, toda krli, katere vlečejo čez teden iz gozda, so oblizali kamenje in izbrisali znamenja I No, pa za silo še gre. Vendar! Beli kolobarji so se obnovili. Tu vsaj očitno! Pa tako meljeva s tovarišem; nekaj časa se tip-lje, potem duha, dvakrat zaide, pa že gre, saj pravijo, da kdor se hoče navaditi kolo voziti, si mora prej nos pobiti, kdor hoče pa v »Gra-dišnico« priti, pa mora parkrat zaiti! No, pa nič hudega. Danes se bo še marsikateri popraskal za ušesi, dasi trdno pravi, da je zaiti nemogoče, s pristavkom: ali —1
Še nekaj vzpetja in velikansko žrelo zazija pod nami, da obide človeka kar groza. Okoli iif okoli velike pečine; svobodnega kana- 1
na ali kamenčka ne dobiš daleč naokrog, ker vse pospravijo izletniki v prepad, poslušajoč, koliko časa šumi, rohni in bobni ter se rušijo drobci.
Tam na ono stran, če pogledamo, kjer je stena najbolj navpična ter uajpristopnejše mesto, so že včeraj privezali k smreki močno rogovilo, nanjo položili dolg tram, na koncu s pritrjenim škripcem, drugi del pa se je do. tikal tal, poleg močna deska s pritrjenim strojem za odvijanje ter privijanje žične vrvi, ob njej pa telefonska naprava.
Signal — žica se pričenja napenjati...
Čuden občutek. Posetnik nestrpno pričakuje. Opremljen sedi. Okoli stoječi so kakor okameneli. Nihče ne trene, ne spregovori, ne zakašlja. Grobna tišina. Vsem bije srce vedno hitreje — spodaj pod njimi prepad, droben škripec, vrv, debela kakor belouška, in tu človek, velik in učen: za minuto bo visel med nebom in zemljo — brez moči, neznaten atom ...
Jamar je navidezno miren, ali v njem valuje nehote, prav kakor da bi se ziba! na oceanskih valovih. Vtihotapijajo se črne misli. Čelo se senči, obrvi spuščajo vedno niže — čaka kakor obsojenec pod vešali... še nekaj sekund, ki so kakor večnost — in vrv s pasom je prispela iz jame. Koncem žične vrvi je pritrjeno sedalo, podobno kratki lati, na ka-lero sede tako, da se oprime vrvi, s pasom ga prepasaio preko beder ter za prsi, tako da ne more omahniti tor strmoglaviti v brezdno. .
(Dali* lladU
Stran 4.
>SLO,YEjqEC«, d»g 9.„ avgusta 1927.
Stev. 177.
JCaj se QOdi doma
Lepa verska manifestacija v Grobljeh.
V nedeljo 7. t. m. so z vseh strani hitele množice ljudstva iz cele kanmšike dekanije proti Grobljam, kjer se je imel pri ČČ. misijonarjih vr. Siti evharistični shod apostolstva mož iu mladeni-čev. Zbralo se je okrog 3000 ljudstva, ki je napolnilo prostorno dvorišče med samostanom in cerkvijo. Razpoloženje je bilo svečano, dan prekrasen, aranžman shoda nad vse okusen. Sv. mašo, ki se je vršila na prostem, je ob obilni asistenci du-hovnistva služil sam škof dr. A. B. Jeglič, pel; so združeni moški zbori kamniške pevske zveze pod vodstvom g. nadučitetja Primožiča spremljala pa je mengška godba,
Nato se je otvoril verski shod z visokega in lepo okinčanega govorniškega odra. Veliko množico je prisrčno in navdušeno pozdravil prireditelj te veličastne manifestacije, za vse dobro vneti kanonik in kamniški dekan g. Ivan Lavrenčič, na kar se jc izvolil predsednik si od a g. dr. I. Žvokelj,
za podpredsednike pa g. državni poslanec Štercin in oblastna poslanca Novak in 1'oznič, Nato je govoril P. Viktor Kopatin D. J. o slovenskih možeh in mladeničih-vitezih evharističnega kralja tako živo in prepričevalno, da je takoj izpofcetka vse poslušalstvo potegnil za seboj. Za njim je goreče navdahnil množice g. F. Terseglav z govorom o borbi slovenskega verskega ljudstva za vero in domovino, zaključil pa je nad vso uspelo zborovanje sam g. škof dr. A. B. Jeglič s takim temperamentnim iz globine srca prihajajočim in do dna duš segajočim govorom, da je izzval neprestano navdušeno pritrjevanje velike množice.
Po podelitvi apostolskega blagoslova od strani ljubljenega škofa se je shod razšel, zapustivši najgloblji vtis v vseh, ki so mu prisostvovali. Bil ni samo manifestacija, ampak tudi mogočna pobuda za nadalnje delo za poglobitev verske zavesti med slovenskim ljudstvom.
2e v soboto se je Tržič z vso vnemo pripravljal na naslednji pomembni dan. Ko so iz zvonikov zaplapolale zastave, so pričeli tudi številni gospodarji krasiti svoje domove z zelenjem in zastavami. Zvečer je slovesno pritrkavanje zvenov in grmenje možnarjev naznanilo, da se približuje manifestacija katoliške misli. Vršila se je ta večer tudi proslava 30 letnice prosvetnega društva sv. Jožefa, a o tem na drugem mestu.
V nedeljo zjutraj so bili posebno številni gesti obhajilne mizo naši možje in fantje. Prav tako, saj mora na teh predvsem sloneti katoliška misel! Kmalu po osmi uri so odšle domače katoliške organizacije 'X mnogo občinstva na kolodvor k sprejemu. Na trgu so se pa že pričele zbirati množice ljudstva, tako da je bila ob deveti uri že polovica prostranega trga pnlna. Med pritrkovanjem zvonov, grmenjem mežnarjev in ob zvokih vrle jeseniške godbe je prišel okrog pot desetih na trg veličasten sprevod. Konjenica, številne narodne neše. Orli, Orlice, Marijine družbe in številni drugi gosti so v trenutku napolnili obširni trg* S sprevodom so prišli tudi zastopniki mnogih občin ter oblastni poslanci gg. Majeršič, Umnik in Planina. Morje množice je valovilo na trgu.
30 letnica Prosvetnega društva sv*.	v Tržiču.
Prosvetno društvo sv. Jožefa v Tržiču je obhajalo 30 letnico svojega obstoja preteklo soboto zvečer in v nedeljo popoldne na prav slovesen način. V nabito polni dvorani »Našega doma« so sedeli v soboto zvečer na prvih mestih tridesetietniki, katerih je z ustanoviteljem mil. g. stolnim dekanom Tgn. Nadrahom 15. Seveda je živih še več Tr-žičnnov in tudi članov, ki so bili pri ustanovitvi društva, a pri tej proslavi so prišli posebej vpoštev le tisti, ki so nepretrgoma člani vseh 30 let. Po dovršenem petju društvenega zbora in govoru društvenega predsednika so bili tridesetietniki odlikovani s srebrnimi svetinjami. Naravnost ganljiv je bil prizor, ko so prejemali stari naši borci katoliške prosvete v Tržiču znake priznanja in hvaležnosti. V 'menu odlikovancev je jako lepo in duhovito govoril g. Franc Vidic, ki je bil društvu vedno velika opora. Opereta »Mlada Breda«, ki je sledila, je bila izvajana tako popolno v petju in nastopu, da bi lepšega za ta večer skoraj ne bilo dobiti. — Društveno 30 letnico jo pozdravil s krasnim pismom prevzv. vladika dr. A. B. Jeglič, ki je po prvotnih pravilih imenoval tudi prvih šest predsednikov, udeležila sta se slavnosti v nedeljo popoldne tudi ustanovitelj g. stolni dekan Ign. Nadrah in bivši predsednik- g. profesor Jožef Kržišnlk. Pri prireditvi v nedeljo popoldne je bilo izrečenih mnogo pozdravov in vsa prireditev je potekla v najlepšem redu in zadovoljnosti. Društvo sv. Jožefa, ki je ob
Pred okusno prirejenim oltarjem je stopil na zasiln oleco mil. g. stolni dekan Ign. Nadrah, ki je imel globoko in praktično zasnovan cerkveni govor: Bratom in sestram, zaznamovanim z znamenjem križa. Pn gqvoru je daroval sv. mašo vlč. g. kanonik in dekan v pokoju Matej škerbec. Med sv. mašo je mogočno in dovršeno prepeval številni domači cerkveni zbor.
Po sv. maši je otvoril domači g. župnik Matija Škerbec slavnostno zborovanje in je po pozdravu označil pomen katoliškega dneva. Govoril je potem domači g. kaplan Anion Vovk o Cirilmetodijski misli in g. narodni poslanec Franc Kremžar o poglobitvi katoliških načel. Oba govora so zborovalci spremljali z živim zanimanjem. Ko je zadonela še »Himna v čast sv. Cirilu in Metodu« ter mogočna »Povsod Boga« je bilo zborovanje, kakršnih je bilo v Tržiču še malo, zaključeno.
Popoldne so se v čarobno razsvetljeni župni cerkvi vršile slovesne litanije in posvetitev Kristusu Kralju. Za zaključek katoliškega dneva se je pa vršila krasna prireditev na travniku g. Ahačiča za Virjem.
Katoliški dan je bil lepa manifestacija katoliške misli, katera naj bo vedno bolj živa med nami!
30 letnici pač videlo, da je v Tržiču najbolj upoštevano društvo, naj se razvija krepko po katoliških načelih naprej, da bo doživljalo še nadaljnje jubileje!
Čeprav so bili ljudje takoj pri ognju, sta kozolca do tal pogorela. — Isti dan je padlo tudi precej toče v smeri od Šinkovega turna do SkaruČine.
S Štajerskega nam pišejo: V sredo 3. t. m. je bil zelo soparen dan, a brez oblaka na nebu. Proti večeru šele so se začeli poditi oblaki od jugozahodne strani med bliskom in gromom. Ljudje so uganili takoj, da bo v noči nevihta, ker je začelo že proti mraku bliskati in grmeti brez prenehanja.
Ob pol eni uri ponoči se jo oglasil plat zvona, ki je pznanil požar vsled udara strele. Strela je udarila v gospodarsko poslopje Alojzija Breznika v Pri-stovi, občina Dobrna. Zgorel je letošnji pridelek, razen ječmena in gospodarsko orodje kakor: vozovi, plugi, slamoreznica itd. Le živino so rešili. Ravnokar omenjeno noč je udarila strela še na več drugih mestih in si izbrala razne predmete in šele proti jutru se je zjasnilo in je potihnila nevihta.
V Litiji je bila 7. avgusta veselica požarne brambe. Z zagorsko rudniško godbo so šli pod novo zastavo slovesno v sprevodu po trgu. Pri notarju so izročili diplomo častnega članstva mnogoletnemu bivšemu županu, gostilničarju in posestniku gosp. Josipu M e š e k u. Veselja razburjen je šel v sprevodu poleg g. Dcbravca. Ko so prišli pred gostilno g. Brena, se je g. .Mešek nenadoma zgrudil. Zadela ga je srčna kap. Prenesli so ga v gostilno in pokri-cali zdravnika, ki pa je mogel samo še ugotoviti smrt. Pomoči ni bilo več. Slavnostno, razpoloženje je seveda minilo po tej nagli nezgodi.
Požari zaradi strele.
Iz Vodic nad Ljubljano nam poročajo: V kratkem smo imeli tri požare vsled strele. V sredo 3. t. m. je udarilo ob 6 popoldne v hlev Marije Na-stran ( v Vodicah in je zgofel hlev in hiša). — Napornemu delu požarnih bramb iz Vodic, Polja in Šinkovega turna se je posrečijo požar omejiti, da se niso užgala v neposredni bližini stoječa poslopja deloma polna slame in sena. — 16. julija popoldne je pa v največjem nalivu udarila strela v kozolec posestnika Kranjca in nato v kozolec posestnika Kimovca v Bukovci, ki sta bila polna žita.
Ivan Baloli:
(Konec.)
František je ležal mirno, le hropel je. Obraz bled, oči brez svetlobe in moči, ustnice so se odpirale, kot bi hotele nekaj povedati, a noben glas ni prišel iz njih. Uprl je oči v mene in jih zopet zaprl. Ustnice so se mu tresle bolečin in nad njim je bila kakor pošast kapljica rdeče, strnjene krvi.
Hoiel sem že poseči po tistem pismu, pa sem si mislil: To je njegov najdražji zaklad — morda pa ni — on? In če ga vzamem — in se zmotim ?
Tedaj je pa nenadoma globoko vzdihnil, posegel pod pazduho, s tresočo roko z neko neusmiljeno močjo zagrabil pismo in mi ga z odprtimi očmi podal.
Odprl sem ga hitro. Kuverta je bila sicer bela, a naslov v pismu, kam naj se pošlje, je bil pravi.
Bil je — František.
Takrat pisma nisem prebral, ga nisem mogel.
Sodim, da me ni spoznal.
Sodim, da bi bil pismo oddal vsakemu, ker je neka teža ležala na njegovih prsih.
Križ sem mu dal na čelo — in odšel.
On na je oči zaprl — menda za vedno.
Ob "svitu električne luči sem bral pismo in razbral iz njega tole:
Maminka! Dali so nam odpočitek par ur.
Te minute porabim, da pišem Tebi. Pravijo, da nas čaka juiri napad na Monte S. Gabriele. Zdi se mi, da bo ta gora moja smrt in moj grob. Drugi okoli mene pojejo, vpijejo in — jaz pa sem se vsedel na kamen, dejal kamen na noge, da Ti pišem. Tri stvari te lepo prosim: Odpusli grehe moje mladosti! Zdaj sem ves Tvoj, pozabil sem na vse, ker zdaj šele vem, kaj je — mati! Skrbi za moje čebele, to so bile moje ljubljenke nekdaj, a zdaj pa frčijo druge okoli mene. Zalivaj mojim krizan-temam. Ti si ljubila rdeče, jaz bele. Zalivaj belim, rdeče si ohrani, meni pa pošlji belih — na moj grob. Ne morem in ne smem več. Kliče me povelje.
Priporoči me Mariji Čenstohovski. Morda se še vidiva!
Gde domov muj?
František.
Sredi pisma ije bila precejšnja luknja ožganega papirja in tistega nisem mogel razbrati.
Nimam navade brati v časopisih zapisnika umrlih.
Tiste dni sem pa bral natančno imena vseh.
In že čež dva dni sem bral med umrlimi: František Porynka, pešec.
Pismo sem poslal materi.
Bog ve, če ga je prejela.
Bog ve, kaj je občutila, ko je videla črno-obžgan prostor na njem in —
Bog ve, če bodo bele krizanteme cvetele, bledele in venele na njegovem grobu. .—5
■k 20 odstotni boni. Ponovno nam poročajo, da so nekateri davčni uradi še do zadnjega delali ovire pri vplačevanju davkov z boni, ki jih.je izdala država za odtrgljaje pri zamenjavi denarja. Po finančnem zakonu se morajo boni pod tisoč kron vzeti pri davčnih uradih kot plačilo za davek. Ker so dobili davčni uradi od finančne delegacije točna navodila v tej zadevi in so vsi dvomi, ki bi mogli tu in tam nastajati, popolnoma pojasnjeni, najodločneje svarimo pred vsakim šikaniranjem našega ljudstva. Določbo o plačevanju davkov s temi boni je tolmačiti širokogrudno. Prosimo vse somišljenike, da se nam nasprotne slučaje sporoči, da moremo napraviti ko-ncc eventualnim nadaljnjim šikanam, ki služijo kot agitaeijsko sredstvo proti SLS.
~k 55 lelnica mature, poroča sNarodno je-dinstvo«, so v gimnazijski cerkvi v Varaždinu obhajali gospodje: dosluženi gimnazijski ravnatelj Vladoj Dolanski, dosluženi vodja višje dekliške šole Ivan Kenfelj v Varaždinu, in duhovni svetnik Matija Karba, župnik v Zre-čah. Popoldne so obiskali grobove svojih profesorjev.
* Visok« odlikovanje. Gospod dr. Oskar
G r a t z y , plemeniti Wardenegg, ki je bil svojčas profesor zgodovine na I. državni gimnaziji v Ljubljani, pa je bil leta 1903 prestavljen na Dunaj, odkoder je pozneje prišel v svoje sedanje bivališče v Gradec (Grazbach-gasse 28), je bil te dni za svoje pedagoško in znanstveno delovanje odlikovan z naslovom dvornega svetnika, za svoje zasluge za katoliško cerkev pa je obenem od svetega očeta dobil visoko odlikovanje z viteškim križcem papeškega reda sv. Silvestra. — G. dvorni svetnik dr. Gratzy je bil v letih 1919—1925 krščanskosocialni občinski svetnik v Gradcu in deželnošolski svetnik. Njegova druga soproga, rojena grofica Zedwitz, je umrla leta 1925, njegova hči Elfrida pa je uršu-linka v Gradcu in študira s papeževim dovo-lenjem na univerzi za profesorico. — Gospodu dvornemu svetniku iskreno čestitamo k visokima odlikovanjema in. smo gotovi, da se našim čestitkam pridružujejo njegovi mnogoštevilni prijatelji v Sloveniji, ki se ga z veseljem spominjajo kot svojega profesorja v letih 1884 do 1903. Gospod dvorni svetnik je bil eden izmed najbolj priljubljenih profesorjev v Ljubljani, ki gotovo ni niti enemu svojih učencev storil nič zalega, ampak bil vsem najiskre-nejši prijatelj in zagovornik ter je očaral s svojo ljubeznivostjo, šegavostjo ter nepristra-nostjo in plemenitostjo. Dragemu nekdanjemu profesorju želimo, da bi še dolgo, 'dolgo let užival zasluženo odlikovanje in priznanje!
Vr 30 letnico mašništva je obhajal 2. avgusta g. Franc Zupančič, župnik v Starem trgu ob Kolpi.
■k V Ambrusu je bil 31. julija ponovno soglasno izvoljen za župana dosedanji zaslužni župan g. Ivan Šinkovic, ki je pristaš SLS. Izvoljeni svetovalci so tudi vsi vrli somišljeniki StŠ.
k- V Cerkljah pri Kranju je bil izvoljen za župana dosedanji župan Andrej Muriik, po domače Petrovec, pristaš SLS.
-k Proslava petdesetletnice rojstva Otona Župančiča. Belokranjsko dijaŠtvo proslavi v nedeljo 21. avgusta popoldne na Vinici petdesetletnico rojstva našega največjega sedaj živečega pesnika Otona Župančiča. Dijaki se pripeljejo v Črnomelj že v soboto 20. avgusta z dopoldanskim vlakom in odidejo peš ali na vozovih na Vinico, kjer bo prijateljski sestanek in izleti po okolici. Hrana za oba dni stane 30 Din, ,voz iz Črnomlja na Vinico 5 Din za osebo. Prenočišča bodo zastonj. Vabljeni so vsi slovenski dijaki in pesnikovi prijatelji, da se udeležijo proslave in si ogledajo njegov rojstni kraj. Vse, ki se nameravajo udeležiti, prosimo, naj to javijo na naslov: Oton Berko-pec, abiturijent, Vinica, Bela Krajina. Slovenci, pokažimo, da spoštujemo svoje velike može!
■k Sprejem gojencev v vojaško veterinarsko šolo v Zagrebu. V vojaško veterinarsko šolo v Zagrebu se sprejme letos 50 gojenci z dovršenimi štirimi razredi gimnazije ali realke. Natančnejši pogoji so razvidni v Uradnem listu z dne 30. julija, štev. 81, odnosno v mestnem vojaškem uradu v Ljubljani.
■k Socialni tečaj katoliških akademikov na Svetem Joštu se zaradi večih ovir, ki so nastopile v zadnjih tednih, letos ne more vršiti.
■k Umrla je Marija Merhar, soproga posestnika in gostilničarja »pri Štefku« na Poljanah pri Št. Vidu, v starosti 63 let. Pogreb bo danes ob 8 zjutraj na farno pokopališče v St. Vidu.
•k Visoka starost. Na Zgornji Ponikvi pri Žalcu je umrl v visoki starosti 83 let Boštjan Kos. Blagopokojni je bil dober gospodar, skrben očim svojim osmerim otrokom, večletni občinski odbornik in vedno trdno v vrstah
SLS. Vedno ga je bilo videti na volišču kljub starosti. Bil je ludi velik dobrotnik cerkvi in je veliko prispeval v denarju pri zidanju nove cerkve. Manifestacija njegove obče priljubljenosti je bil njegov veličastni pgreb. Bodi mu lahka zemlja domača!
k Gozdno ravnateljstvo v Ljubljani naznanja, da ?e je 8. avgusta preselilo iz Križank v nove uradne prostore na Bleiweisovi cesti 1.
k Semenska rž za Prekmurje. Letošnja žetev rži je bila slaba. Posebno neugodna pa je bila radi pomladanskega mraza v okraju Dolnja Lendava. Mnogo kmetovalcev niti semena ni pridelalo. Veliki župan j6 zaprosil ministrstvo za kmetijstvo za pomoč za nabavo in razdelitev semenske rži po znižani ceni med najhujše prizadete kmetovalce dolnje-lendavskega okraja.
Vr Staršem, katerih sinovi in hčere obiskujejo ljubljanske šole, naznanjamo, da se bodo dobili pri podpisanem naslovu pred pri-četkom šolskega leta naslovi naših gospodinj, ki sprejmejo dijake in dijakinje na stanovanje s hrano ali brez nje. — »Borba«, Akademski dem, Ljubljana, Miklošičeva cesta 5.
k Iz jugoslovanskega feminističnega gibanja. Pred meseci se je bila v Belgradu ustanovila posebna ženska politična stranka, ki naj bi z večjim poudarkom zastopala feministične zahteve, nego so to dosedaj storile Ostale ženske organizacije. Sedaj objavlja stranka svoj program in- svoja pravila. Program je zasnovan na socialnem temelju in je glavni cilj stranke, da pribori ženstvu boljši socialni položaj. Kot naslednjo glavno nalogo smatra ŽS uveljavljanje ženskega sodelovanja v političnem življenju jugoslovanske države. Zahteva, da se oživotveri ženska volivna pravica, ki jo zagotavlja vidovdanska ustava. Dalje zahteva ŽS, da se izvede profesijonalna enakost in zaščiti žensko delo tako izven doma kakor v domu. Kdor izkorišča svoj položaj za moralni pritisk nad ženskim osebjem, se mora smatrati kot diskvalificiran za državno službo. Istotako pa se mora smatrati nemoralno življenje državnih uradnic kot diskvalifikacija za državno službo. Kazni za napade na žensko čast se morajo povišati, obenem se mora uvesti kazen za zavajanja moške nedoletne mladine. — Članice ŽS, ki hoče raztegniti svoj delokrog na celo državo, ne smejo biti istočasno članice kake druge politične stranke, ako jim glavni izvršilni odbor tega v vsakem posameznem slučaju ne dovoli. A tudi potem ostanejo v prvi vrsti obvezane disciplini Ženske stranke.
k Tat v župnišeu. Tat je obiskal v noči na 6. avgust župnišče v Brusnicah. Napil se je mleka in povžil kumare, ki so ostale od večerje. S seboj pa je odnesel nekaj kovačev dekelnega denarja ter nove čižme g. župnika. Najbrž se je tal že zvečer moral kam skriti v župnišču, ker so se zjutraj našla glavna vrata odprta, katera so sicer zaprta s ključem in z močnim zapahom.
KUŠAKOVIČA KALODONT najboljša pasta za zobe
k Pri lenivosti črev, želodčnem in 'črevesnem katarju, oteklinah debelega črevesa, nagneniu k vnetju slepiča ozdravi naravna »Franz-Josek grenčica zaprtje v trebuhu hitro in brez bolečin. Dolgoletne izkušnje pc bolnicah učijo, da raba »Franz-Josef« vode izborno ureja delovanje prebavil. Dobiva se \ lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
k Turške srečke kupuje ali zamenja za ratno šteto nom. Din 1000 Efektna banka v Ljubljani, Kongresni trg 9. Telefon 2422.
© Kaj jo 3 Juh o« zamolčalo? Nedeljsko »Jutro« priobčuje sliko Kongresnega terga ter pripominja, da ga sedaj, v času velike stanovanjske bede tlakujeta mestni komisar in pa »klerikalni« občinski svet z dragim bazaltoi-dom. Pisec teh podtikanj je pozabil omeniti, da je bivši demokratski gerentski svet izvedel še mnogo dražja tlakovanja, kakor na primer Aleksandrove in Miklošičeve ceste in ne morda z bazaltoidom, ki velja le tretjino toliko, kakor pa drago asfaltiranje. Zakaj pa takrat nI gerentski svet postavil stanovanjske hiše za one milijone, ki jih je izdal za asfaltiranje Aleksandrove ceste in one milijone, ki so bili izdani za Miklošičevo cesto? Morda bi prav prišli tudi .oni tisočaki, ki so šli za razne svečane otvoritve novo urejenih cest in za pojedine ob takih prilikah? Prav lepe stanovanjske hišice bi se dale uporubiti tudi za oni denar, za katerega je bil prekoračen proračun pri novi mestni klavnici. In končno — »Julro« bi bilo zmožno zapisati ludi to, da so »klerikalci« krivi, ker se ne morejo iz kal-drminskega odstotka carinarnic zidati stanovanjske hiše, temveč se morejo iz lega denarja vršiti le tlakovanja cest. Se eno. Kongresni trg bi bil že davno tlakovan, o tem smo pre-
pričani, če bi vlada PPZ režima ne odtegnila protizakonito mestni občini pod županovanjem dr. Perica že tedaj ji pripadajočega kaldrminskega odstotka. Ljubljanski volivci to vedo in vsa ali ena podtikanja, kakor je to, ne bodo pomagala dosti propadajoči barki SDS. Sicer so pa brezposelni delavci danes veseli, če se vršijo taka občinska dela, da vsaj kaj zaslužijo.
© Prijave dijaških gospodinj se začasno do zopetne naznanitve ne sprejemajo. »Borba« v Akademskem domu.
zopet redno ordinira.
O Dober trik tatu. V nedeljo zvečer šo v neki gostilni v Florijanski ulici balinali falitje. Poletje je, pri balinanju pa se Človek še bolj ogreje. Zato so btilinarjl slekli svoje suknjiče in hiso niti opazili, da je njihov tovariš Jože Z. oblekel mesto svojega suknjič krojača Aloj-iijft 5. Jože je hitro stopil z vrta, segel v suknji. in spravil 140 Din tujega denarja in deset cigaret za hlače. Nato se je vrnil in dejal: i>Oh, zmotil sem se, tuj rekle sem obleftel,« nakar je oblekel svojega. Ko je Alojzij S: hotel kaditi, je zaman iskal svoje cigarete po žepih, zaman pa tudi denar. Obvestil je o tem stražnika, ki je Jožeta aretiral. Na policiji je Jože zaman tajil in trdil, da še preživlja pošteno s striženjem silhuet. Pri njem •so našli ukradeni denar, zato je Jože romal v zapor.
O Tatvino na Savi. V nedeljo popoldne so ljubljanska kopališča zopet beležila rekorden" obisk. Najbolj je bila obiskana gotovo Savft, zlasti pa pri Mednem, kjer tvori naravnost idilično kopališče in kjer najde kopalec vse: pesek, mirno in deročo vodo, drevesno senco kakor solnčen prostor in kar je glavno i— mir. Najpriljubljenejše kopališče Ljubljančanov pa jo še vedno pri Tomačevem, kjer ima kopalec vse spredaj naštetega, razen zadnjega — miru. Velik obisk kopalcev pri To-mačevem so izrabili tudi tatovi, ki so odnesli uradniku Josipu Pajku 500 Din vreden zlat prstan in nikelnasto zapestno uro, vredno 100 dinarjev.'Učencu ljudske šole Štefanu Ander-llnu pa je neki uzmoviČ odnesel suknjič, vreden 50 Din. Drugače pa je minila nedelja v kopališčih brez incidentov in brez nesreč.
Ne samo najcenejše - ampak tudi najboljše barve, lake,
firnež, steklarski Iilej, čopiče ter vse potrebščine za slikarje, pleskarje i. dr. v te stroke spadajoče predmete dobite v staroznani trgovini na Miklošičevi cesti, nasproti Iran- lu^n čiikanske cerkve.	I f Čili JdllUdl ■
Marilbor
n Tombola. Včeraj popoldan se je vršila na Trgu svobode tombola mariborske požarne brambe, ki je bila vsled lepega vremena izredno dobro obiskana. Glavne dobitke so dobile sledeče osebe: 1. tombola: obleka in perilo v vrednosti 6000 Din ga. Zofija Sifko, soproga železničarja, Stritarjeva ul. 1. — 2. tombola: Diirkopp šivalni stroj ga. Ana Montag, vdova uradnika, Studeniška ul. 4. — 3. tombola: 2000 Din v zlatu g, Adolf Klubička, čevljarski mojster, Vrtna ul. 8. — Po tomboli sc je vršila v dvorani Union in na vrtu veselica
□	Gibanje na delovnem trgu. Delo dobe: 2 viničarja, 31 hlapcev, 15 čevljarjev, 1 kolar, 2 mizarja, 1 lakirnik, 1 krtačar, 2 kovača,
1	vrvar, 1 pek, 1 sluga, 6 kamnosekov, več vajencev kolarske, mizarske, ključavničarske, pečarske, pekovske in trgovske stroke. Dalje dobe delo 29 kmečkih dekel, 1 natakarica,
2	kuharici za hotel, 2 gospodinji, 2 sobarici, 1 postrežnica, 1 trgovska vajenka v delikatesni trgovini, 2 učenki za šivilje.
□	Glavna vodovodna cev počila. Na Kal-variji, tik pred rezervarjem, je včeraj dopoldan počila glavna vodovodna cev, ki dovaja vodo v rezervoar. Ker je s tem ogroženo celotno omrežje, je vodstvo vodovoda odredilo Stedenje z vodo ter prepovedalo vsako čezmerno uporabo vode, predvsem škropljenje vrtov.
□	Redni enomesečni dopust je nastopil g. magistratni ravnatelj A. Kochler. V njegovi odsotnosti ga bo zastopal obrtni referent g. Rodušek.
□	Dr. Vilko Marin zopet redno ordinira, Maribor, Razlagova ulica 15.
□	Napad na kolesarja. Kolesar Ivan Pod-križnik se je vozil po Mlinski ulici. V bližini železniškega mosta 90 ga napadli paglavci s kamenjem ln eden ga je zadel v obraz ter mu razbil ustnico. Paglavce je policija izsledila.
□	Od doma je izignil. Prvega avgusta je odšel od doma 23letcn brezposelni trgovski pomočnik Herbert Hochtl. Ker se še dosedaj ni povrnil, so njegovi domači prijavili to policiji. Hfichtl je visoke postave, črnih las in obrvi, obrit, oblečen v temnorjavo obleko in sicer Športno čepico.
□	Karambol vsled neprevidne vožnje. V nedeljo 7. t. m. sta okrog 12. ure trčila pod mostom na Meljski cesti dva motčciklista. K sreči sta vozila polagoma, tako da sta dobila samo na vozilih poškodbe. Karambol je zakrivil motociklist, ki je vozil mesto na desfii, po levi strani.
□	Dvakraten poskus samomora. V soboto, dne 6. t. m, se jc poskušal v Studencih v Vodnikovi ulici obesti pri Blihlu usiužbcni Vinko K. Njegova svakinja pa mu jc še pravočasno prerezala vrv, toda ker jc hotel na vsak na-
čin umreti, je izpil nekaj solne kisline, Domači so nato poklicali rešilno postajo, predno pa je prišel rešilni avto, si je trdovratni samomorilec že toliko opomogel, da je sprejel one, ki so mu hoteli pomagati, na pragu s psovkami ter jim zagrozil, da jih bo vrgel ven.
D Okradena delavka. Delavki Avrcliji Tašman je v Huterjevi tovarni zmanjkalo Iz zaklenjene čm&re 200 Din ln srebrna ženska ura, vredna 350 Din.
□	Ukradeno kolo, Antoh Gajšek, slikarski mojster iz Vojašniške ulice je prijavil, da ! mu je' bilo v nedeljo, 7. t. m. ukradeno novo, I 2500 Din vredno kolo.
□	S kolesa je padel, V soboto 6. t. m. se je vt)2il iz Maribora k Sv. Ani v Slov. gor. 32lethi tesar Ludvik Hedl. Ko Je prlvozil v Krčevino tik tovarne W6gcrer, je po nesreči žletel s kolesa ter pri padcu dobil tako težke poškodbe na glavi, da so ga morali prepeljati v- bolnico.
">'' □"TfttviH^ na pokopališču. 2e večkrat so Se pripetili slučaji raznih tatvin na pokopališču. Nedavno so bili na mestnem pokopališču v Strbssmšjerjevem drevoredu zasačeni neki žlikovči, ki so skušali odnesti nekatere kovinske predmete z grobov. Posrečilo sc jim je pa pravočasno pobegniti. V pondeljek je bik pa na grobu Antona Badla odkrita tatvina. Zločinci so odnesli pokrove od pepclnih žar in velik lovorjev venec; vsi ti predmeti so iz brona, ki se dobro proda. Pred nakupom navedenih stvari se stvari. Za izsleditev zločincev je razpisana nagrada.
□	PrčSta stanovanja. Pri stanovanjskem šodišču se zvedo naslovi 11 prostih stanovanj. Prošnje se morajo vložiti najkasneje do četrtka 11. t. m. dopoldne. •
■& Generali brez armade. Za zadnjo soboto zvečer so sklicali Bernotovci shod v Celjski dom, samostojni demokrati pa v So-kolskl dom v Gaberju. Na oba shoda so vabili z lepaki in z velikanskimi naznanili v časopisju. Na shodih so govorili nosilci list zboru-jočih strank v celjsko-mariborskem' volivnem okrožju. Tako g. Moderndorfer kakor g. Pivko z g, Urekom, pa so morali ta večer zaznali, da jim je njihova armada skopnela in da je ljudstvo sito njihovih obljub. Shoda v Celjskem domu se je udeležilo minimalno število ljudi, med njimi polno pristašev in radovednežev iz drugih strank. Shod v Gaberju je bil sicer za spoznanje bolje obiskan, a demokratov je bila komaj polovica. To je okoraj-žilo radičevca g. dr. Novačana, da je začel govornike motiti z medklici. Vnel se je zlasti med g. Urekom in g, Novačanom zanimiv besedni dvoboj, ki je razodel vse slabosti samostojnih kmetskih generalov. Navzoči so to tudi uvideli in dajali glasno duška ogorčenosti nad nestvarnim načinom debate med svojimi kandidati. Položaj so izrabili socijalisti in je s. Komavli imel zaključno besedo. — Dobro jc bilo, da so se prišli ti gospodje tudi v Celje prepričat, da jih nihče več ne mara. — Med tem pa se vrše sijajni in številni shodi Slovenske ljudske stranke brez vsake zunanje reklame, a zato tem uspeleje. Še nikoli ni ljudstvo imelo toliko prilike, uvideti, kje je njegova prava zaščitnica, kot baš v volivnem boju. Zato pa se složno in z navdušenjem oklepa svoje Slovenske ljudske stranke,
& »Žegnanje« na Svetini. V nedeljo, 7. avgusta, se je praznovala na Svetini običajna lepa nedelja, ki je privabila k prijazni cerkvici na tisoče pobožnih Marijinih častilcev, pa tudi mnogo veselih in preveselih izletnikov. Zc pri sv, maši zjutraj ob 6, pred katero je vzneseno govoril o značaju pravega krščanskega družinskega življenja kapucin preč. o. Egidij iz Celja, je bila cerkvica natlačena. Pri pozni službi božji pa jc bilo Marijino svetišče vse premajhno, da bi objelo velikansko množico. Veličastna procesija z Najsvetejšim, ki jo je vodil g. Egidij ob asistenci domačih gospodov, je napravila globok vtis. Tem bolj je obsojati dejstvo, da sc nekateri, ki jim je cerkveno proščenje dobrodošla prilika za izlete, ne znajo niti malo tako obnašati, kakor zahteva čisto navaden takt. Ostra beseda nam sili v pero ob spominu številnih mestnih izletnikov in izlctnic, ki so pobožno razpoloženje med procesijo spremljali z glasnim smehom in celo z domišljavimi opazkami. Potek lepega dneva je pokazal, kako se je del tako zvanih meščanov odtujil duši našega slovenskega človeka.
0 Umrli so v Celja. Dne 24. julija 1927: Franc Mikaj, samski trgovski potnik v Za-vodni, star 27. let; Neža Leskošek, občinska uboga iz Dobja, stara 72 let. — Dne 28. julija: Marija Vadlan, žena dninarja v Klenovcu 22, stara 27 let; Silva Juršič, hči trgovskega pomočnika na Lavi 5, stara 9 mcsecev; Ivana Pcpelnak, vdova prevžitkarica pri Sv. Ožbol-tb,- stara 50 let. — Dne 30. julija: Angela Za-breznik, hči posestnika, stara 3 leta; Ana Deučnik, vdova zascbnica v Gaberju, stara 59 let; Anton Kikcr, Sin kamnoseka iz Za-grada. — Dne 3. avgusta: Julijana Bozin, Za-vodna 40, stara 21 let, — Naj počivajo v miru!
VrJftniKa
Poročni (lan. G. arhitekt Prane VarŠek, tukajšnji domačin, ki se je pred kratkim v Belgradu i jO i oči', je daroval župni cerkvi
»v. Favla tin \ fh* nlki 2000 Din in 200O Din za lm.-škofijske zavode sv. Stanislava v št. Vidu nad Ljubljauo. Tisočeri Uo£t iMač-ii I
Kočevje
Toča je pobila 3. I. m. v vasi Stari breg pri Starem logu ves pridelek, ki so ga kmetje pričakovali.
Poroka. Dne 7. t, m. se je v mestni župni cerkvi poročil Fr. llondler, posestnik iž Zelja z Amalijo Testin, hčerko mlinarja islotnm.
v
SOŠt(8M S
Orlovska zahvala. Veličasten polek nedeljskega orlovskega nastopa nikakor ni sad edinole smotrnega dela Orlov samih, temveč ie obenem tudi dokaz, kako velik ugled uživa Orel tudi v našem mestu. Saj ho se ga Udeležili skoraj vsi prebivalci in zraven šo prispevali posebej z rasaiimi darovi. Vsem in vsakemu posebej veljaj uaSa orlovska zahvala. — Savinjsko orlovsko okrožje.
Pogreb g. Heleno Trobina, Tragična smrt blage gospe, ki je sledeč neki slutnji mesto v petek že v sredo prejela sv, zakramente, iu tako dobila zadnjo popotnico, saj je bila isti dan zvečer ob 10 že mrtva, — zadela od strele, je vse globoko pretresla. Pod tem vtisom je stal tudi pogreb. Pet duhovnikov, med njimi msgr. Iv. Rotner, Orli in Orlice v kroju, Marijina družba z ziistnVo, dijnštvo in mnogoštevilno občinstvo, je spremilo na prvi petek zlato, nepozabno mater na poslednji poti. Govora in žalostinke na domu in ob grobit ter krasni venci in šopki na grob spremljani ori iskreno molitve, so bili zadnje slovo od nepozabne matere, kakršnih naj nam nakloni nebo Se več. Vsem domačim, zlasti pa č. sestri Dulcisimi, naše iskreno sežalje; vsem pa, ki so izkazali ljubezen do rajne kakorkoli ob teh težkih urah, naudnnejša zalivala.
Čegavo so zasluge. Na demokratskem sobotnem sestanku je g. Pavlin poudarjal, da je edina zasluga p. Kranierja, da smo dobili v Trbovlje meščansko šolo. Ker nam je bilo to nekaj novega in smo zasluge pripisovali drugim osebam, pa se vseeno lahko motimo, smo se obrnili na osebe, ki jim je zadeva dobro znana, ter dobili sledeče podatke: Meščanska šola je bila dovoljena žo 1. 1020., ko jo sedela na vladi SLS. Ko so nato demokrati skozi pet let bili skoro vedno na vladi, se ni zadeva zganila z mesta, šele ko so lani izgubili demokrati vpriv pri prosvetnem oddelku, je posredoval gosp. Žmavc v Ljubljani, kateremu se je na prosvetnem oddelku obljubilo, da se še na jesen otvori. Odpravila se je nato še ena deputaci.ja v Ljubljano pod vodstvom g. ravnatelja VoHuška, ki se je tudi za stvar zelo zanimal ves čas. In v oktobru lanskega leta se je meščanska šola tudi otvorila. Menda bo to zadostovalo. Verujemo, da se g. Kramer noče kinčati s tujim perjem, pa se je zmotil samo gospod Pavlin.
Članski sestanek demokratov, .lavnega shoda si naši demokrati niso upali sklicati, zadovoljili so se s članskim sestankom in so za v soboto na večer zbobnali svoje pristaše skupaj, vabivši jih z okrožnico v podpis. Vseh navzočih sem naštel 122 in še med temi so bili pristaši raznih strank. Da bi bolj vleklo, so povabili na sestanek kol govornika g. dr. Kramer j n iz Ljubljano. Govora ni imel pripravljenega. Videlo se je, da čaka na ugovore drugih pristašev, ki se pn nalašč niso hoteli odzvati. Zato sestanek tudi ni bil živahen, kot je navadno običaj na drugih enakih prireditvah. Zabavno je bilo samo v toliko, dn smo se divili medklicem nekega demokrala-uČitelja. Ko je g. dr. Kramer hvalil Žerjavov pravilnik za bralovske skladnice in poudarjal, da je bil to gotovo napredek, je omenjeni demokrat klical: ;Nikoli, nikoli! Drugi medklici iz vrst železniških uradnikov niso bili, kar se tiče duha, na višku, kar jc bilo vidno mučno za govornika. Predsednik krajevne demokratske organizacije g. Pavlin je gonil staro lajno, on bi rad rešil trboveljsko gospodarsko vprašanje. On govori vedno na vsakem sestanku vedno eno in isto, zato ga tudi nerado poslušajo. Kol že omenjeno, se je vršil sestanek brez vsakega zanimanja in je razvidno, da so delavci sposobnejši, vodili shode in sestanke kot demokratska gospoda.
edinole Prekmurci zvesti, ki vsako leto pridejo » veliki pCttcesijl.
RUM. Prvi koncert pevskega društva »Krek*\ Preteklo nedeljo zvečer je nastopilo s prvini samostojnim koncertom mlado, komaj dobrega pol leta slaio pevsko društvo /Krek v Rušah. Zani-mhnjo za ta koncert je bilo vsesplošno ln precej velika dvorana pri Jurnku je bila natlačeno polna. Koncerta se je udeležila posebna deputucija Maribora'' ln šo drugi Mariborčani. Koncert Ji> nad vse pričakovanjo dobro uspel in zbor; iiosebuo pa še pevovcvdjn g. kaplan Gregor Zafošnik je žel iskreno pohvalo in priznanje, Po koncertu se je razvila prosta zabava in razgovor, pri katerem se je utrdilo medsebojno složno delovanje obeh min. oil puvakih društev »Krek,k v Rušah i■ i - Mari. bora<: v Mariboru, Novemu druilvu v Rušah želimo kar najlepšega razvoja iu vedno večjih uspehov!
Sv. Peter pod Sv. Gorami. Pitno vodo, ki so jo prebivalci tuli. vasi lako pogrešali, dobimo v kratkem času z novim vodovodom od '20 minut oddaljenega vrelca v Čehoveu. Gusilno društvo si je dalo h gasilnemu domu, ki je bil pred par leti dograjen, dostaviti lep in okusno izvržen stolp. Delo pri stavbi društvenega doma -Katoliškega prosvetnega društva, krepko napreduje. Dom bo čez nekaj tednov žo pod streho. Žrebanje loterije tukajšnjega »Katoliškega prosvetnogla društva-' sc vrši dno 11. avgusta. Izid žrebanja prinese »Slovenec .
Pnsvotno društvo v Ljutomeru vprizori v dneh 14. in 28. avgusta v Katoliškem domu krasno ljUdskO igro Naša Rti'. Začetek ob -1. popoldne. K najobilnejši udeležbi vabi odbor.
I^ejPvSJco szvesza
Pe-vski tečaje za ribniško dekanijo priredi Pevska Zveza v dneh 10, in 11. avgusta v Ribnici v
prostorih Prosvetnega domn. Tečaj so začne'v sredo ot> 0. dopoldne in se konča v četrtek ob 12. dopoldne. Pri tej priliki so ustanovi tudi pevsko okrožje. Okrožnico so so razposlale vsem župnim uradom s prošnjo, da taisti opozorijo vse gg. cerkvene in društvene pevovotljp in jim po možnosti ■t. denarnimi sredstvi omogočijo udeležbo. Vsak udeleženec naj se ob prihodu oglasi v Prosvetnem domu. Pridite v kar največjem številu!
Frani pri Mariboru, Prostovoljno gasilno društvo Fram pri Mariboru priredi v nedeljo 14. avgusta na vrtu pri učiteljskem domu v Framu veliko tombolo s številnimi dobitki Pc tomboli sc vrši ljudska veselica s prvovrstno godbo. Začetek ob pol 3. popoldne. Od postaje Račje-Fram je cenj. gostom dana priložnost vožnje do mesta prireditve. V slučaju slabega vremena se preloži cela prireditev na praznik 15. avgusta. K obelni udeležbi vabi odbor.
Polzola. Kdor se hoče iž srca nasmejali, naj pride v nedeljo 21. avgusta ob 3. popoldne v dvorano g .Cimpermana na Polzelo, kjer prirede bras-lovšlci dijaki Molierejevo veseloigro »Namišljeni bolnika v korist bodoči podružnici Rdečega Križa za okrožje Braslovče-Polzela-Gomilskc-Šninrtiio ob Paki. Sodeluje godba na lok. K obilni udeležbi vabi pripravljalni odbor Rdečega Križa.
Preddvor na Gorenjskem. Ljudski oder v Ljubljani uprizori na Veliki šmaren, dne 15. t. m. ob 3. popoldne v društvenem domu v Preddvoru splošno priljubljeno in velezanimivo ter humorja polno Gogoljevo komedijo v treh dejanjih Cenitev«. Igra je žela vsepovsod velike uspehe, ker nudi vseskozi zelo šaljive in napete prizore ter vzbuja cele salve smeha. Domačini in okoličani ne znmudite ugodne prilike!
Krtina pri Dobu. Vsem častilcem sv- Roka v vednost: Na dan sv. Roka, 16 avgusta, prva sveta maša ob 6., druga ob pol 8. procesija z Brda, tretja ob 10. Dvakrat darovanje za cerkev. V aprilu je dobila cerkev sv. Roka tri nove bronasto zvonove. Ker vsota za nove zvonove se ni krita, se vsem romarjem toplo priporočamo. Vsem darovalcem bodi sv. Rok plačnik!
Veliko Lašče. V nedelo 31. julija je bil pri nas orlovski Tabor ribniškega okrožja, ki je naredil na vsa mogočen vtis. Prireditev je bila pol-dnevna, a domač odsek je imel tako rekoč celodnevni praznik. Ob 9. dopoldne se je namreč domača orlovska družina (26 članovj 24 članic, 52 članov obojega naraščaja) udeležila sv. maše, pri kateri jo imel g. Hiti, župnik s Turjaka lop, slavnosti primeren govor. Med sv. mašo je svirula godba Gradašca-Vič. ki je tudi pri prireditvi sami iu sprevodu nastopila v splošno zadovoljnost. Glavni sprevod po trgu se je vršil ob 1. po prihodu bratov Iz Ribnice in Sodrnžice. Od vseh slranl je prihitelo ljudstvo in občudovalo moč naše orlovske misli, kor je videlo na tej lokalni prireditvi 98 članov, '10 članic, 44 deškega in 26 dekliškega naraščaja. Tudi narodnih noš 'ni manjkalo. Zelo dobro šo se postavili telovadci in pokazali svoje delo. na katerega so se v zimski sezoni pridno pripravljali. Po zabavi, Iti jo sledila, smo šli veselo domov z mislijo v srcu, naj orlovska misel nad Laščami živi iu se razvija vedno naprej v tej začrtani smeri.
Sladka gora. Od 12. do 15 avgusta se vršijo kakor vsako lel<> tudi letvm romarske pobo*iio»ii. Nekdaj je ta božja pot zelo slovela, prihajale so sem procesije iz Koroškega, Kranjskega, Hrvatskega iu Prekuiuria. V sedanjem Časti so ostali
CERKVENI KONCERT NA DOBRNI PRI CELJU.
Dne 3. avgusta so je vršil v župni cerkvi na Dobrni lepo napeli cerkveni koncert. Par dni prej sem prišel na Dobrno. Z velikim zanimanjem sem opazoval pripfavo za la koncert. Zbirali so se nn večerih pevci, Vadili godbeniki — vsi navdušeni in prežeti idealizma.
imenovanega dne so se točno ob 4 zbrali pevci in godbeniki v prostorni in snažni liiši božji. Kot prva točka se jo izvajal 1'. Sohraiov koral »Hvala Gospodu- Iz l. 1642. z orkestrom enega oddelka marib. vojne godbe. Občudovali smo mirnost g. dirigenta Bernarda. Človek, ki ga ne pozna, bi mislil, da ne zna nill do pel šteti. Dirigira brez pompa z velikansko mirnostjo ln pri tem obvlada orkoster popolnoma. Koral je izzvenel veličastno. Pri drugi točki smo videli nastopili mešani zbor iz Dobrne. Žo pogled na zbor je bil lep. Pevci in pevke so nastopili pod spretnim vodstvom g. šolskega Upravitelja Schmida disciplinirano in zelo dostojno. Glasovi so po večini dobri. Posebno kolo-riten je alt. Zelo dober je tudi bas. Dostojno in zelo čedno so pevci odpeli VVeissovo O kam, Gospod, gre Tvoja pol . Nalo smo slišali Sattnerjevo večno lepo »S cvetlicami Te venčamo-. Posebej je pripomniti, da Je to pesem inslrumenliral g. dirigent Bernard. Predigra ie bila Čedna. Poigra bi morala izzveneli v fini pianissimo. Zbor je tudi tukoj pel sigurno, zlasti lep je bil duel alta in soprana. Tovariš Sehmid jo bil tudi tukaj na mestu. Kot čelrlo točko smo slišali znano dr. Kchwnbovo Ave Marija.. Tudi to pesem jo inslrumenliral g. Bernard. Pel jo je znani, izberni pevec g. dr. Kostič, odvetnik iz Banjaluko. Pevec razpolaga z imenitnim baritonom in je pravi rutine? ter tudi muzlkus, kar se je Zlasti pokazalo pr( drugi pesmi • Adoro Te dovotc od p. Kolbn. Tudi lo skladbo je g. Bernard ptav dobro inslrumenliral. G. dr. Kostič jo je pel z globokim razumevanjem, čuvstveno ter nad vso sigurno. Občudoval sem zlasli njegovo čisto into-ttacijo in obsežen prijeten bariton. Ttt pevec naj bi so pri Slovenrih večkrat oglasil in naj bt pustil paragrafe ter prišel v lepo Slovenijo, kjer bo našel globoko in bratsko, toplo razumevanje. Zadnja točka pred odmorom je liil Atidanle iz A-dur simfonije Mendelsohnove. Tukaj seni občudoval godalu na lok in zlftsli prve gosli, ki so prav Čedno ] absolvirale težki part. Vsa čast godbenikom in g. j dirigentu. Nismo tegn pričakovali. Vsi člani orkestra rla.i se pridno uče iti naj zaupajo svojemu pridnemu in sposobnemu dirigeritu.
Po odmoru jo nastopil domači moški zbor zopet pod vodstvom g. Schmlda. Prijetno ga jc bilo poslušali. Glasovi so dobri in pevci poslušni. G. šol. upravitelj nai goji s svojo spretno dirigentsko roko posebno šo petje moškega zbora dalje. Nato jc proizvajal orkester Raffovo Kavnlino i, violinskim solom, katerega je igral čedno in spretno g. Sehon-feld. Violinist Ima lepo tehniko in dobro bi bilo, če bi so rutirlnal tudi za soloigialcA. V orkestru jo itak popolnoma doma.
Kol osma točka se je. proizvajala priprosta božična narodna pesem iz Savinjske doline. Pesem je pred več nego 20 leti napisal g. šol. upravitelj Schtnid ter jo je sedaj Čedno hannonizlrfll g. Ber nard. Prireditelj se je v tekst in situacijo svelo noči zelo ttživel. Priprosto melodijo je okrasil z lepo, mistično introdukcijo ter primerno poigrico. G. Bernard kaže prav lepo kompozitorske zmožnosti. Škoda, da se ga ne pošlje stalno ha kotiser-vatorij. Tu bi nai država priskočila na pomoč, tla bi so talent izšolal. Morodajno faktorje in zlasti sposobnega in razumnega g. kapetana In kapelnika mariborske vojaške godbe prosimo, da bi si to nekoliko premislil.
Konec lepo uspelega koncerta je. tvoril ,1. Maasenelov Angclus , ki jo bil višek, kar nam jo nudila tckral instrumentalna glasba. Delo slavnega franc. komponista jc nad vso tnleresatilno. Večkrat mu privrejo iz poetične dušo prekrasni muzikalhl doml3leki. Prav posebno ntoramo tukaj pohvaliti rogove, ki so izborilo imitiruli zvonove.
Koncert je uspel v vsakem oziru zu podeželske razmere sijajno. Izbrani program ler ogromno delo, zlasti gg. Bernarda in Schmidn, bi zaslužilo od strani cenjenega občinstva več pozornosti. Naj jim bo izrečena tukaj zahvala. Več je vreden vzgojni in moralni uspeh, kot materialne dobrine. Med poslušnlci smo opazili odlične glasbenike, posebno še g. dr. Srlnvabn in g. violinskoga vlrtuoza San-čina, kateri je v splošno povzdlgo orkestralnih točk In v veliko naše zadoščenje sodeloval kol prvi violinist.
Končno omenjam "e lepo idejo, da se čisti dobiček porabi za popravp orgel v župni cerkvi na Dobrni. Orgle sen) snni temeljito pregledni in sem uvidel. da so popravila res zelo potrebne.
Vsem suuelujinSim iskrena hvala! Upam, mi bo drugo ielo na Dobrni še kak muzikalni užitek. H Vala v imenu gostov in g. župnika ter pridnih župlianov. — Josip Kriimaa, iaUlu uaravJtaU.
legijonarski dan na Poljskem. ~ Važne politične izjave Pilsudskega
v Varšava, 8. avg. (Izv.) Spominski dan na prvi pohod poljskih legij 1, 1914., so v mnogih krajih praznovali z največjo slovesnostjo. V Krakovu se je vršil velik obhod, v Varšavi pa so legijonarji I. brigade (Pilsudskijeve) imeli veliko slavnost. Legijonarij so poudarjali, da s končano vojno njihove naloge še niso izpolnjene in da je treba sedaj zgraditi notranjost poljske države po načrtih Pilsudskega. Središče vseh slavnosti pa je bilo mesto Kališ, kjer se je vršilo odkritje spomenika padlim legijonarjem. Govoril je tudi Pilsudski v navzočnosti 3000 legijonarjev. Na slavnost je prišlo tudi šest aktivnih ministrov. Pilsudski je v kratkem nagovoru označil pomen le-gijonarskega pohoda 1. 1914. na Poljsko. Legijonarji so takrat prvič pokazali, da se Poljaki ne znajo boriti le za tuje države, temveč tudi za svojo lastno domovino. Propagandisti so razvpili legijonarje in jih hoteli med ljudstvom napraviti nepopularne. Njihov sloves se je utrdil šele v bojih in pozneje pri osnavlja-nju lastne poljske države. Govoril je tudi o svojem bivanju v Magdeburgu, kjer je bil in-
terniran. Ko se je 1. 1918. vrnil, je našel doma največji kaos, ustanovili so nešteto novih strank. Končal je svoj govor z opozorilom legijonarjem, naj v slučaju novih resnih dogodkov zaupajo predvsem svojemu lastnemu narodu. S tem je hotel zadeti predvsem svoje politične nasprotnike med nacionalnimi demokrati, ki so svojčas nastopali za zvezo s ca-ristično Rusijo. Njegov govor je žel viharno odobravanje.
v Varšava, 8. avg. (Izv.) Včerajšnji govor poljskega ministrskega predsednika Pilsud-skija je imel predvsem notranjepolitične namene. Njegov govor je bil namenjen inozemskim poslušalcem kvečjemu tam, kjer je govoril o različnih aktivnih politikih, ki so svojčas bili v službi različnih držav. Pilsudski je tudi namignil, da ima v rokah različne listine in dokumente, da stoje nekateri znani možje v službi inozemcev. Njegova opazka, da je našel kaos, ko se je vrnil 1. 1918. na Poljsko, so Pilsudskiju sovražni listi, ki morajo pisati I radi strogega tiskovnega zakona zelo umer- I jeno, zelo podčrtali.
Komunistična akcija za Saccoja in Vanzettija
v Newyork, 8 avgusta. (Izv.) Nade, da bi guverner Fuller dovolil obnovitev procesa proti Saccoju in Vanzettiju, so zelo majhne. Tudi bi o tem predlogu razpravljali ravno isti sodniki, ki so vodili prvi proces. Sacco in Van-zetti že 21. dan vztrajata v gladovni stavki. Izvršitev smrtne obsodbe je skoraj neizogibna. Protestna stavka je uspela samo deloma, ker se niso vse strokovne organizacije stavki pridružile. Socialisti so v torek proglasili polurno protestno stavko. Komunisti nameravajo prire-diki kljub prepovedi oblasti velik obhod. Bati se je spopadov. Vsa javna poslopja, železnice in postaje so močno zastražene. Promet na ne\vyorških podzemskih železnicah je bil tekom dveh ur zopet vpostavljen. Od ranjenih ni umrl nobeden.
v Pariz, 8. avg. (Izv.) Velike demonstracije za Saccoja in Vanzettija, katere je vlada prepovedala, so se vršile zunaj mesta v Vin-cennesu. Že ob 2. uri so se zbiral velike množice in ob 3. se je nad 10.000 zborovalcev podalo na kraj zborovanju zunaj Pariza. Vlada je razen celokupne policije, republikanske garde, mobilizirala tudi vojaštvo. Sprevod je otvorila sestra Vanzettija, ki je nosila velik plakat, na katerem se poziva pariško prebivalstvo, naj nadaljuje svoj boj za oprostitev obeh obsojencev. Demonstracije so potekle brez incidentov. Ameriško poslaništvo in konzulat je celi dan stražila policija.
Protestno gibanje za Saccoja in Vanzettija zavzema v Franciji vsak dan večji obseg. Gi-
banju se niso pridružili samo delavski krogi, temveč tudi mnogi meščanski elementi in vplivni krogi.
v London, 8. avg. (Izv.) Po velikem zborovanju, ki se je vršilo včeraj popoldne, je nad 3000 mož, žena in otrok med prepevanjem komunistične himne v največjem redu odkorakalo pred ameriško poslaništvo, da vloži lormelen protest proti obsodbi Saccoja in Vanzettija. Ameriški jx>slanik pa je bil na oddihu na Škotskem in vse poslaništvo je bilo prazno. Protest so morali izročiti vratarju.
v Pariz, 8. avg. (Izv.) Protestno stavko, katero so proglasili komunisti in strokovne organizacije, je bilo v Parizu opaziti le v tem, da ni bilo po mestu videti nobenih avtotaks. Osebje na železnicah, pri omnibusih in na cestnih železnicah je stavkalo samo deloma in se je promet nemoteno vršil.
v Praga, 8. avg. (Izv.) Nocoj so napovedane manifestacije komunistov za S. in V. Češki socialisti obeh narodnosti bodo v torek imeli skupno protestno zborovanje. Komunistov k zborovanju niso povabili.
v Pariz, 8. avg. (Izv.) Ker se je bati nemirov na večernem protestnem zborovanju komunistov, je policija zastražila ameriško poslaništvo in konzulat. Tajnik osrednjega odbora komunistične stranke in komunistične strokovne zveze Janak je objavil, da je komunistična stranka za jutri proklamirala eno-urno protestno stavko, ki se bo vršila od 3. do 4.
Iz Prase v Tokio.
v Praga, 8. avg. (Izv.) Danes dopoldne je startal podpolkovnik Skala v spremstvu enega mehanika s češkoslovaškim vojaškim zrakoplovom in češkoslovaškim motorjem za polet v Tokio. Prav postaja bo v Moskvi. Progo 23.000 km namerava absolvirati v 21 dneh, od katerih bo 16 dni letal, drugi dnevi so po-čivalni dnevi.
Novi prekooceanski poleti.
v Dessau, 8. avg. (Izv.)Ameriški poslanik v Berlinu je obvestil ameriško zunanje ministrstvo, da bosta med 8. in 10. avgustom dve Junkerjevi letali s tremi možmi leteli v New-york. Sporočil je tudi željo nemške vlade, naj bi načrte tega privatnega podjetja podpirale tudi ameriške vremenske opazovalnice. Ameriške oblasti so odgovorile, da prošnji rade-volje ustrežejo. Ameriška opazovalnica Bar Harbor v mestu Maine bo oddajala nemškim letalcem tekom poleta poročila na valovni dolžini 2541.
v Pariz, 8. avg. (Izv.) Drouhin in Levine, ki sta se bila ostro sprla, sta se sedaj zopet poravnala. Sklenila sta pogodbo, po kateri se Drouhin zavezuje ostati v službi Levinea eno leto in voditi >Columbio« pri poletu v Ameriko. Drouhin dobi 100.000 frankov in 50 odstotkov dobička, ki bi ga prineslo to podjetje, oziroma njega izkoristitev. Za slučaj, da se Drouhin ponesreči, dobi njegova žena 300.000 frankov. — Razen poleta >Columbie< sta pripravljena za odhod še dva druga francoska aparata. Čakajo samo na ugodne zračne razmere, da poskusijo preko Atlantskega oceana. Coste bo letel z vojaškim zrakoplovom, z enomotornim Breguetom. Givon pa z dvomo-tornim >Farmanom<, ki ima ime »Modra ptica«. Nemškim letalcem stoje sedaj ob strani trije francoski konkurenti. Vlada največja napetost, kateri od njih bo drzno podjetje srečno izpeljal. Z ozirom na zelo neugodno vreme nad Atlantikom smatrajo pred četrtkom vsak polet kot popolnoma izključen.
TEKMA PREKOOCEANSKIH PARNIK0V.
v London, 8. avg. (Izv.) Trije veliki prekooceanski parniki, ki so priredili tekmovalne vožnjo iz Newyorka, so včeraj dospeli v Soutapton. Parnik >Aquitania< je dospel ob 12.30, »Olimplc« ob 2.30 in »Leviathan< ob 3. Mali francoski parnik >Franoe< je prevozil progo najhitreje, toda pristal je v Le Havre. Pamikji aa odšli iz Newyorka v presledkih.
SPOMINSKA SLAVNOST V GORICI, e Gorica, 8. avg. (Izv.) Ob priliki proslave obletnice vkorakanja tretje italijanske armade v Gorico se je podelilo častno občanstvo poveljniku 3. armade Emanuelu Filibertu Sa-vojskemu vojvodi dAosta. Prisostvoval je tudi minister Giuriati. Na postaji Redipuglia, kjer leži znano vojaško pokopališče, se je odkrila spominska plošča padlim vojakom 3. armade.
AVTOMOBILSKA NESREČA, v Budimpešta, 8. avg. (Izv.) Madjarski poslanik v Washingtonu Pecheny je postal sinoči žrtev avtomobilske nesreče. Njegov avtomobil se je hotel izogniti drugemu vozu, pri tem pa je zadel v kamenit most. Avto se je razbil in drobci stekla so njegovo oko tako poškodovali, da so ga morali pri operaciji odstraniti. Z njim se je vozila tudi grofica Venchein, ki je tudi dobila težke poškodbe. Šofer pa je ostal nepoškodovan. Poslanik je bival na Madjar-skem na dopustu.
DELAVSKE STAVKE, v Pariz, 8. avg. (Izv.) Splošna stavka šoferjev in stavbinskih delavcev, katero so proglasili komunisti, je tekom današnjega dneva dovedla do številnih spopadov. V različnih delih mesta so poskušali štrajkujoči motiti promet. Policija je povsod napravila red. V posameznih mestih, predvsem v Marseilleu, so bile demonstracije mnogo večje kakor v Parizu.
v Praga, 8. avg. (Izv.) Na današnjem zborovanju stavbinskih delavcev so sklenili vpri-zoriti splošno stavko po vsej Pragi. V Sporti-lovu, predmestju Prage, je prišlo do spopadov s policijo, pri katerih je bil en delavec ranjen.
RAZPRAVE O OPOZICIJI V MOSKVI, v Moskva, 8. avg. (Izv.) Zborovanja osrednjega odbora komunistične stranke glede ukrepov proti vodjem opozicije se še vedno nadaljujejo. Skupina v stranki, ki zahteva naj-ostrejše odredbe proti opoziciji, je še vedno v boju s skupino, ki zahteva, da sc milejše postopa napram Trockiju, ki je med ljudstvom še vedno izredno priljubljen.
RICCIOTI GARIBALDI BO ŠEL V NEMČIJO? v Pariz, 8. avg. (Izv.) Kakor Anglija, tako je tudi Francija prepovedala povratek Riccio-ta Garibaldija, katerega francoska vlada smatra za fašistovskega ovaduha. Verjetno jc, da bo skušal dobiti pribežališče v Nemčiji.
Cilj ameriške razoro-žitvene politike.
Coolidgejeva pomorska razorožitvena konferenca v Ženevi se je razšla brez uspeha. Za splošno razorožitveno akcijo, ki jo pripravlja Društvo narodov, to sicer ni najboljše nebesno znamenje, vendar pa tudi nima zanjo kakih neposrednih posledic. Vsled tega ženevskega neuspeha ni treba jemati tragično.
Kakor znano, so se udeleževale pom. raz-orožitvene konferenca samo tri države: Amerika, Anglija in Japonska. Inicijativo je bila dala Amerika, ki je predlagala, naj se washing-tonski dogovor iz 1. 1922. raztegne tudi na kri-žarke. Pogajanja so se razbila, ker je Anglija, sklicujoč se na potrebe svojega svetovnega imperija, zahtevala tako visoko število križark, da bi morale Združene države, ki doslej nimajo takih ladij, zgraditi celo novo brodovje, da bi dosegle enakost z Anglijo.
Neuspeh konference je Američane zelo ozlovoljil, a tudi Angleži niso posebno zadovoljni sami s seboj. Vendar so bile tako z ameriške kakor angleške merodajne strani takoj izdane pomirljive izjave, da na kako forsirano tekmovanje ali druge usodne posledice v od-nošajih obeh dežela nikakor ni misliti. Dejansko je po človeški sodbi vsak resen spopad med obema sestrskima deželama izključen. Tudi zato neuspeh konference ni prevelikega pomena. Japonska pa spričo razmerja sil itak igra le podrejeno vlogo. Njeno oboroževanje omejujejo že po naravi premajhna sredstva.
Seveda 'pa neuspeh konference ni zmanjšal ne omajal ciljev, ki jih je na njej zasledovala ameriška Unija. Ti cilji niso nič drugega, nego da se končnoveljavno odpravi primat Anglije na morju in uveljavi ameriško-angle-ška pariteta ali bolje ameriški primat. Gospodarska odvisnost Londona od Newyorka po svetovni vojni in washingtonski dogovor leta
1922. sta nadrejenost Anglije vsaj nasproti Ameriki dejansko že pokopala, a Združene države še niso zadovoljne in hočejo imeti pariteto črno na belem. Topot se je Anglija še izvila, a ni dvoma, da Unija ne bo popustila. Splošno razorožitveno akcijo čaka tu težak, a hvaležen problem.
Češki Nemci in Rothermerova kampanja.
»Prager Tagblatt« priobčuje članek sena> torja dr. W. Medingerja o akciji lorda Rother-mera. Senator Medinger prihaja do zaključka, da bi bila revizija triannonske, pa tudi ostalih narodnih pogodb še vendar najboljši izhod iz sedanjega položaja. V to svrho naj bi Društvo narodov izpremenilo svoj zavarovalni značaj in se pretvorilo v revizijski organ.
Temu članku dodaje uredništvo lista dalj-šo opombo, v kateri pravi, da sedanji treno-tek nikakor ni zrel za razprave o popravi meja. Madžari sploh precenjujejo ackijo Rothermera in stavijo fantastične zahteve. Nihče ne more želeti, da bi se Češkoslovaška republika okrnila. Na vsak način pa naj se z vsemi silami dela na to, da se bo agrarna reforma na Slovaškem dobro in pošteno izvedla; zemljo naj dobe tudi madžarski kmetje. Ako bodo leti enkrat sedeli na svoji zemlji kot ravnopravni državljani, se bo smelo brez skrbi izvršiti ljudsko glasovanje.
ŽIČNA ŽELEZNICA NA MONT BLANCU.
v Pariz, 8. avg. (Izv.) Minister za javna dela Tardieu je odpotoval v Chamonix, da prisostvuje otvoritvi nove žične železnice na Mont Blanc, za katero so delali že 17 let Oficielen zajtrk bo prirejen v hotelu v višini 2464 metrov.
Darujte za Ljudski sklati SLS!
Slovenski Orli v Kolnu.
Koln, 6, avg. zjutraj.
' Šestorica Orlov — med njimi trije tekmovalci v dvanajsteroboju — se je odzvala vabilu nemške katol. telovadne zveze ?Deutsche Jugendkraft« k r nim drugim državnim tekmam od 5. do 8. avgusta v Kolnu. Čutiti je, da Nemci iščejo mednarodne zveze, navzlic francoskemu odporu in skušajo priboriti pristojno mesto v katoliški interacijonali športa in telesne kulture. Sami so nam odkrito povedali, da to ne bo šlo toliko z diplomatskim kot s športnim delom.
Pozdravni večer v starodavni gotski dvorani Giirzenicha, ki je videla sijaj prireditev nekdanjih rimskih cesarjev nemške narodnosti, je vkljub vročini in sopari trajal dve uri. Iz vseh govorov je zvenelo bolj ali manj odkrito dvoje: duševna trpkost nad ponižanjem, katerega je prinesla vojska temu k zvezdam svetovnega imperija stremečemu narodu, in neodoljiva volja do življenja, Z elementarno silo je buknila baš iz nemške mladine želja živeti življenje, vredno velikega naroda, dobiti prostora na solncu, priti do veljave v koncertu evropskih narodov. Pri častnem večeru za inozemska zastopstva, ki se je vršil po pozdravnem večeru v elegantni mali dvorani Biirgergesellschaft, se je povdarjala od nemških in drugonarodnih zastopnikov potreba po internacijonalnem sodelovanju katoliške mladine. Danes popoldne imamo na povabilo holandskega zastopnika dr. Schelterna neobvezn razgovor o tej važni zadevi.
Ni treba posebej omenjati, da sta orlovski kroj in naš podzvezni prapor zbudila pozornost in občudovanje katoličanov in nemških telovadcev, kateri razen čepice nimajo nobenega enotnega kroja. Poznajo nas pa še zelo malo. Ko čujejo našo govorico, nas imajo za Holandce. Ko smo s težavo neki učiteljici razložili odkod smo, je rekla: Kot Jugoslovani bi morali drugače izgledati! Odvrnili smo: Mi nismo kakšni macedonski komitaši. Neka ugledna dama na častnem večeru je bila prepričana, da ne znamo, kako se obleče suknjič, ker so imeli Orli v kroju surko obešeno čez ramo. Celo »Kolnische Volkszeitung« piše o nas kot o zastopnikih Čehoslovaškel Kakor vidite, je nujno potrebno, da gremo včasih malo v svet, da o nas polagoma narodi Evrope kaj izvedo. Treba pa je iti v orlovskem kroju, da nas nihče ne more prezreti.
Naše telovadne prireditve so pač nekoliko drugačne kot tukajšnje. Na zunanjost polagajo malo važnosti. Sprejem zveznega prapora na kolodvoru in slovesno predajanje njegovo nadžupanu v varstvo je bilo prav »ge-miitlich«. Takega sprevoda bi se mi ne upali napraviti v Ljubljani. Veliko važnost polagajo na tekme — torej na to, česar velika javnost skoroda ne opazi, kar pa je za telesno kulturo važnejše.
Mestno zastopstvo v Kolnu z nadžupa-nom dr. Aldauerjem na čelu je neverjetno mnogo storilo za šport. Včeraj popoldne smo si na avtomobilih ogledali »zeleni Koln« pod vodstvom dr. H. Billsteina, občinskega referenta za šport in telovadbo. Kftln je imel do 1. 1880. staro obzidje in jarek in do konca svetovne vojske venec trdnjav okrog m okrog. Zato je staro mesto, dasi arhitektonsko krasno, vendar skoro brez zraka in svetlobe. Zaradi trdnjav ni bilo mogoče napraviti v neposredni bližini potrebnih nasadov in igrišč. Po odhodu angleške posadke pa so vse utrdbe
padle in mesto njih obdaja mesto zdaj zelen venec vrtov, gozdičkov in športnih prostorov. Nad 30.000 družinskih vrtičkov je mesto uredilo in dalo v cenen najem meščanom. Po končani službi proti večeru ti vrtički oživijo kakor mravljišča. Stari forti so preurejeni v športne domove s preoblačilnicami, kopalnicami in restavranti. Mestna občina je v zadnjih letih storila s tem veliko socialno delo. V času največje brezposelnosti je zaposlila deset in desettisoče delavcev pri urejevanju zelenega venca okrog mesta in s tem sijajno rešila to pereče vprašanje. Dala je n. pr. — ko je zmanjkalo drugega dela, izkopati velik umeten ribnik, izkopano prst pa navoziti na kup, ki tvori najvišij vrh v neposredni mestni okolici, dasi je komaj 24 m visok. Posebno je preskrbljeno za otroška igrišča. To so lepo gojeni travniki, na katerih so otroci lahko ves dan na solncu, ali pa v malih gozdičkih v senci. Na teh prostorih je vsako športno udej-Stvovanje prepovedano, da imajo otroci in starši mir in se nemoteno igrajo ali pa spijo. Za športnike je drugod v obilni meri preskrbljeno.
Kolinski stadion je svoje vrste. Sredi v gozdovih bo, kadar bo drevje doraslo. Ima poleg glavne arene, ki je približno enako velika kakor na ljubljanskem, še pet aren, dve za lahko atletiko, po eno za težko atletiko, za kolesarje in za konjske dirke, 25 tenis-pro-storov, travnik za hockey, in plavalnico in vsa potrebna poslopja. Urejeno jc tako, da bo možno skozi stari mestni log priti prav od meje starega mesta v 4 km odaljeni stadion popolnoma v zelenju in senci brez prahu in vročine. Električna železnica in- avtomobilska cesta vodijo drugod do stadiona. Vsled tega bo več mednarodnih prireditev športa v Kolnu, že lani je bil mednarodni tenis in letos kolesarski turnir. Vodilna misel nadžupana je: luči, zraka, zelenja za meščana. S tem je rešil vprašanje brezposelnosti, odprl 700.000 prebivalcem 280 ha zelenih travnikov, gozdov in igrišč, tako da pride na vsakega prebivalca štiri kvadratne metre.
Naše mestne uprave naj bi se šle sem učit! Ljubljana jc sicer majhno mesto, ima v neposredni bližini dovolj zelenja — a enega manjka: otroških igrišč in travnikov czir. gozdičkov, kjer bi sc smeli ljudje — cele družine — v zelenje vleči in tam prebiti v zraku par ur brez skrbi, da jih pride stražnik preganjat ali celo kaznovat.
Danes, v soboto, zjutraj jc bila ob veliki udeležbi Jugendkraftlerjev slovesna sv. maša za rajnega ustanovitelja in prvega »generala« prelata Mostertsa. Nemška Jugendkraft jc nekoliko drugače organizirana kot naš Orel. To niso društva, samo centralna zveza je samostojna juristična oseba; odseki pa ne. Člani so telovadci in športniki iz katoliških mladinskih društev. Nihče ne more biti Jugcndkraftler, ki ni včlanjen v kakem katoliškem društvu, n. pr. društvu rokodelskih pomočnikov, trgovskem društvu itd. Ustanovila se je zveza šele 1. 1920. Prej so bili mnogi katoliški športniki člani »Deutsche Turnerschaft«, ki je versko nevtralna. Medsebojni stiki so športno-kolc-gijalni. N. pr. sodniki pri sedanjih tekmah so po veliki večini člani Dcutscher Turnerschaft.
Tekme su se že včeraj začele, danes so v polnem teku. O naših uspehih bom poročal prihodnjič. Bog živil	R
Gospodarstvo
Uvoz v maju.
Po najnovejših podatkih glavnega ravnateljstva carin je znašal uvoz v mesecu maju t. 1. 117 tisoč 437 ton v vrednosti 577.6 milijona Din ali v zlatu 52.75 milijona Nin. V maju lanskega leta smo uvozili 107.914 ton za 646.4 milijona Din ali v zlatu 58,9 milijona Din. Skupno je dosegel uvoz v prvih 5 meseeil t. 1. 444.658 ton v vrednosti 2839.8 milijona Din ali v zlatu 257.3 milijona Din. V prvih 5 mesecih lani smo uvozili 485.292 ton v vrednosti 3.135.7 milijona Din ali v zlatu 286.2 milijona Din. Od lani na letos je torej uvoz nazadoval po količini za 8.4 %, po vrednosti pa za 10.1 %.
Glavni predmeti uvoza v maju so bili (v milijonih Din): bombažne tkanine 73.2, stroji in aparati 30.3. razni jekleni predmeti 28.4, volnene tkanine 26.4, bombažno predivo 22, volna 17, premog 17, kava sirova 15.8, baker 15, sol kuhinjska 14.1, elektrotehnični predmeti 11.5, bombaž sirov 11.2, prevozna sredstva 11.1, riž oluščen 9.4 itd.
Skupno je znašal po že prejo objavljenih podatkih v prvih 5 mesecih t. 1. 2.534.8 milijona Din ali v zlatu 231.45 milijona Din; v primeri z uvozom je bil od slednjega manjši za 305 milijonov ali v zlatu za 25.85 milijona Din ali za 8.8 % . Samo v maju t. 1. je znašala pasivnost naše zunanje trgovine 58.3 milijona Din, ker stoji napram uvozu 577.6 milijona Din izvoz 519.3 milijona Din. Da je naša zunanja trgovina pasivna, jo pripisovati padanju izvoza, ki je znašal v prvih 5 mesecih t. 1. 2;534.8 milijona Din napram 2.839.8 milij. v istem razdobju lani.
* ,v *
•
Dobri izgledi za letošnji izvoz jabolk. Na štajerskem imajo letos ponekod, kjer ni uničila toča in mraz sadnega drevja, dobro letino jabolk. Letos bo izvoz tega sadja zelo ugoden, ker je v drugih državah, zlasti v Avstriji, jabolko slabo obrodilo. Že sedaj se pošiljajo zgodnja jabolka na Dunaj, mnogo tega sadja pa gre letos tudi za Bremen in Hamburg.
Razglas. Ravnateljstvo za gozdove v Ljubljani razpisuje pri gozdarski upravi v Kranjski gori prodajo okoli 550 plm3 smrekovega lubja, izdelanega v lastni režiji: loko odd. 6b in 22a na Možakiji. Ponudbe, pisane na tiskovinah, ki se dobe pri ravnateljstvu za gozdove v Ljubljani ali pa pri gozdarski upravi v Kranjski gori, je vložiti do 10. septembra 1927 do 11 dopoldne pri ravnateljstvu za gozdove v Ljubljani, Blehveisova cesta št. 1. Ponudbe morajo biti kolekovane s kolekom 100 Din ter opremljene z 10 odst. varščino (pri inozemcih z 20 odst. varščino). Predmetna pojasnila dajo ravnateljstvo za gozdove v Ljubljani in gozdarska uprava v Kranjski gori. — Ravnateljstvo za gozdove.
Izkaz o stanju Narodne banke s dne 31. julija 1927. (Vse v milijonih Din; v oklepaju razlika napram izkazu z dne 22. julija.) Aktiva : kovinska podlaga 489.3, posojila: na menice 1.086.8, na vredn. papirje 230.4, skupaj 1.317.2 (+ 32.6), saldo raznih računov 1436.8 (— 17.8); pasiva: bankovci v obtoku 5.522.0 (+ 232.5), drž. terjatve 14(3.6 (— 175.1), obveznosti: po žiru 1.074.5, po raznih računih 446.8. skupaj 1.521.4 (— 13.3), bilančna vsota 9.771.1. ostale postavke neizpremenjene.
Gradba železniške proge Belgrad—Obrenovac. Sedaj se nahaja gradba ozkotirne proge Belgrad— Obrenovac v polnem teku. Proga bo dolga 32 km in bo otvorjena za promet 1. februarja 1928.
Dohodki od tujskega prometa. Letošnji obisk inozemcev v naši državi cenijo na 100.000, kar računajo, da bo prineslo pol milijarde in bo za toliko boljša naša plačilna bilanca.
ttorsza
8. avgusta.
DENAR.
Ljubljana. Devize: 13.515—13.545 (13.515— 13.545), Curih 10.935—10.965 (10.935—10.965), Dunaj 7.9925—8.0225 (7.9925—8.0225), London 275.80 —276.60 (275.80—276.60), Ne\vyork (56.70—56.90), Praga 169.20—169 (168.20—169), Trst 308.25—310.25 (308.125—310.125).
Zagreb. Amsterdam 22.766—22.826, Berlin 13.52—13.55, Curih 10.935-1096.5, Dunaj 799.04— 802.04, London 275.80—276.60, Newyork 56.65—
Spori
56.85, Pariz 222.25-224.25, Praga 168.20-160, Trst 308.30—310.30.
Curih. Belgrad 9.1350, Amsterdam 207.90, Berlin 123.42, Budimpešta 90.50, Madrid 87.57, Dunaj 73.10, London 25.21, Nevvvork 5187/s, Pariz 20.33, Praga 15.385, Trst 28.245 Bukarešt 320, Sofija 376, Varšava 57.95.
Dunaj. Devize: Belgrad 12.4875, Kodanj 19005, London 34.495, Milan 38.65, Newyork 709.90, Pariz 27.81, Varšava 79.27. — Valute: dolarji 707.70, francoski frank 27.81, lira 38.70, češkoslovaška krona 21.0375.
Praga. Devize: Lira 183.85, Zagreb 10.35, London 163.85, Newyork 33.45.
Dinar (deviza) v Newyorku 196.—, Londonu 276.—, Berlinu 57.40.
Trst. Belgrad 31.32—32.85, Curih 356—356.50, London 89.215—89.275, Newyork 18.35—18.37, Pariz 71.85-71.95.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. Celjska 197—199. Ljublj. kreditea 144 den., Merkantilna 90 bi., Praštediona 850 den.. Kred. zavod 160 den.. Stavbna 55 den., šešir 104 den.
Zagreb, 7 odst. invest. posoj. 84.50. vojna odškodnina 346.50—347, per sept. 348—351, agrarne 50—51, Hrv. esk. 50—51, Hipobanka 55, Jugobanka 90—91, Praštediona 850, Ljublj. kreditna 142—155, Šečerana 480—485, Drava 560, Slavonija 16, Trbovlje 445—455.
Dunaj. Don. savska-jadr. 77.90, Živno 89.40, Hrv. esk. 11.10, .Jugo 11, Alpine «,32, Trbovlje 55.95, Krapinska industr. 70.25, Slavonija 1.82.
Trst. Adria 172, Ass. Gen. 1055, Cos. 174, Riun. adr. A. 2060, Tripc. 264, Split ceni. 176, Trž. Lloyd 735, Oceania 110, Dalm. 110.
BLAGO:
Ljubljana. Les: Smreka — jelka: Hlodi I., II, monte 190—220, brzojavni drogovi 200—250, bordenali merkantilni 260—300, trami merkautilni 200—250, škorete konične od 16 cm naprej 500— 550, škorete, pararelne, od 16 cm naprej 550—580, škorete, podmerne, do 15 cm 460—500, deske-plohi, kon, od 16 cm naprej 440—500, Deske-plohi, par, od 16 cm naprej 470—520. — Bukev: Deske-ploht naravni, neobrobljeni 450—500, deske-plohi naravni, estrorobi 650—850, deske-plohi parjeni, neobrobljeni 600—750, deske-plohi parjeni, ostrorobi, 800— 1150, testoni 400—430, tavolete 950—1050. — Hrast: Hlodi I, Ila 300—400, Bordonali 1000—1400, Deske-plohi neobroblj. boule.3 1300—1400, deske-plohi ne-obroblj. merkantilni 900—1100, deske-plohi ostrorobi (podnice) 1250—1350. Frizi 800—1100. — Drva: bukova 18—20, hrastova 16—18. — Železniški pragovi: 2.60 m, 14X24, hrastovi 43—52. — Oglje: bukovo za 100 kg 85—95.
Žito: Pšenica: bačka nova: 78 kg, 2 odst. primesi, brez doplačila, slov. post, mlevska voz-nina, 30 dni plačilo, promptna dobava 347.50—350, bačka nova: 78 kg, 2odst. primesi, promptna dobava, brez doplačila, slov. post, mlevska voznina, 30 dni plačilo 355—357.50, sremska nova: 80 kg, 2 odst. primesi, promptna dobava, slov. post, mlevska voznina, plačilo 30 dni 345—347.50, slavonska nova: 78-80 kg, 2 odst. primesi, promptna dobava, slov. postaja, mlevska voznina, 30 dni plačilo 345— 347.50, — Koruza: bačka: navadna voznina, slov. post, plačilo 30 dni, promptna dobava 250, bačka: mlevska voznina, slov. postaja, plačilo 30 dni, promptna dobava 245, banatska: navadna voznina, slov. post, promptna dobava, plačilo 30 dni 245.50, banatska: mlevska voznina, slov. post, promptna dobava, plačilo 30 dni 240.50. — Moka: pšenična: fco Ljubljana, pri odjemu celega vagona, plačilo po prejemu blaga 515.
Tendenca: les: neizpremonjena; deželni pridelki: mirnejša.
Zaključki: les: 4 vagone; deželni pridelki: — vagonov; drugo: — vagonov.
Novi Sad: Pšenica barka Tisa 79—80, 302.50— 307.50, pšenica bačka 77-78 300—302.50; ječmen nemški 66 267.50—270, Ječmen bački 65—66, 267.50 —275; oves nemški 200—205, bački 200—202.50; koruza bačka 212.50—215, sremski 212.50—215; moka 00 gg bačka 450—455, 0 g banatska 445—450, št. 2 bačka 425—430, št. 5 bačka 355-400, št. 6 bačka 340—350, št. 6 in pol bačka 300—310, št. 7 280—290, št. 8 200—210; otrobi: drobni v juta vrečah 180—185. — Tendenca: neizpremenjena. — Promet: 10 pšenice, 40 ječmena, 5 ovsa, 5 koruze, 13 moke, 1 otrobov, skupaj 31 vagonov.
Poravnajte naročnino!
PREDPRODAJA VSTOPNIC ZA LJUBELJSKO DIRKO.
Za automobilsko in motociklistično dirko, ki se bo vršila to nedeljo 14. avgusta t. 1, se dobijo vstopnice v predprodaji pri tvrdki Goreč, Dunajska cesta 1 in v tajništvu Automobilskega kluba Sekcijo Ljubljana, Kongresni trg 1-1. Vstopnina znaša za pešco 5 Din, za motocikio 10 Din, za inotocikle s prikolico 20 Din, za automobile 60 Din. Autoinobi-listi in motociklisti st tudi že sedaj lahko preskrbijo nakaznico za parkprostor v tujništvu Aulo-kluba. Cenjeno občinstvo pa opozarjamo, da bo imel nedeljski turistovski vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.23 zjutraj direktno zvezo do Tržiča, tako, da bodo oni gledalci, ki se bodo odpeljali s tem vlakom, že ob 7 v Tržiču in jim bo brez nadaljnjega mogoče priti še do serpentin nad Sv. Ano. Oni pa, ki si hočejo pogledati dirko pri startu oziroma na ravni progi, se lahko odpeljejo z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 6.55 zjutraj.
LEP KLUB.
V Kečkemetu na Ogrskem so ustanovili pred tremi meseci profesionalen nogometni klub. Prvo delo novopečenega kluba je bila turneja v Bolgarijo. Ne da bi se bili pogodili za zadostno število iger, so se mladi profili lopo odpeljali dol na jug. V Sofiji jim je zmanjkalo denarja. Osem dni so so lačni potikali po glavnem mestu Bolgarije okoli; slednjič se jih je usmilil neki športnik in jim je dal toliko denarja, da so jih je osem odpeljalo domov, štiri je pa obdržal lastnik holela kot živo jamstvo za visoko narasli dolg. No, in sedai je prišla ogrska nogometna zveza na to, da je klub pri ustanovitvi namesto kavcije položil - hranilno knjižico, koje vloga ie bila fingirana! Zgleden klub.
KANU NI ZA MORJE!
Od časa do časa beremo, da se je poda' ta ali oni »športnik« v orehovi lupini čez morje, da je prišel sem in pri veslal tja itd. Tako se je nedavno pripeljal mlad Francoz čez Kanal, v štirih urah in pol. Morje je bilo gladko kot miza, in to je bilo za samomorilnega kandidata ugodno; sicer bi ga ne bil nihče več videl. Ni šo dolgo, ko je bil neki tak junak, mlad Nemec, te moderne bolezni temeljito ozdravljen. V Dalmaciji je bilo, ko so ga vsega pretresenega in zdelanega zvlekli iz čolna ven; dolgo časa je ležal v bolnišnici. Vozil se je v navadnem lahkem čolnu, ki mu pravimo kanti. Pa zahtevajo od nas, da moramo lake športno norce še občudovati! Pri nas jih je tudi dosti, samo da se v drugi smeri »postavljajo«-.
PADEC Z VIŠINE 6000 METROV!
Francoski le' -ec Van I.acre je padel blizu Pariza z višine C' :>i. V višini 3000 111 je skočil iz aeroplana ven, a padalni dežnik se mu je odprl šele v višini par sto metrov nad zemljo. Pripoveduje: >Ko sem prišel v višino 6000 m. ' •> odpovedal aparat kisika. Počuiil sem sc uaenkral izredno dobro, mislil sem, da sem brez telesa, vsi spomini so se mi strnili v grozovito slast. Zgubil sem zavest
in spustil sem krmilo. Aeroplan je padal in jo padel v 45 sekundah 3000 m globoko. Tedaj sem se spet zavedel, sem udaril L nogo na krmilo in sem dal tako neroplanu za trenutek ravnovesje. Skočil sem ven, s padalnlm dežnikom na hrbtu. Dežnik se ni hoiel odpreti, »pet som zgubil zavest; par uto metrov nad zemljo je nekaj počilo, dežnik se Je odprl, zavedel sem se. Sunek, ko se je dežnik odprl, mi je pa zavest zopet vzel. Pristal sem na drevesu In sem kar padel na tla. Le lahko sem bil ranjen.' Ta padec je res nekaj posebnega.
Knjige in revije
,'Vigrcd . dekliški lisi, H številka, je izšla. Nič novegu sicer, a vendar vse novo. Kar je stalnega in pričetega v prejšnjih številkah, sc nadaljuje s primerno razširitvijo in poglobitvijo. To pot pač pogrešamo rubrike, Kako jo drugod? Prišlo pa jo zopet neka j novih sol rudnikov iu solnidnic, kar kaže. da pri dekletih ne poznajo dnbe kislih kumar. Prav posrečeni so drobci v mali kur/ivi, l<i prav res prihajajo iz src iu izpod peres deklet samih. Uvodne misli in člančič v Rožnem domu s« kar lepo ujemata. Gospa Selnia in Gospodinja pa si prav lepo sestrsko porazdelita dušne, srčno in te lesne potrebe svojih varovank.
Videti je, da izdajalcijica Vigredi. Slovenska Orliška Zveza, prav lepo skrbi za resnično izobrazbo naših deklet. Saj Vigredi prav pridno pomagajo »Predavanjn za dekliške sestanke-, ki jih je doslej Izšlo 10 zvezkov s 35 predavanji in edina slovenska vzgojna knjiga za našo matere Mati vzgojiteljica . Ker je bilo zadnji čas povpraševanje, če se more vse Io še naroČili, sporočamo'vsem tem, ki so za to zanimajo, da sprejema naročila vsak dan: l'prave dekliškega lista Vigred, Ljubljana. Ljudski dom.
Misijnnor , roman s slikami — izdalo inisijo-nišče — se ni popolnoma dovršen. Kakor hitro ga bo tiskarna dovršila, objavimo v Slovencu in ga razpošljemo tistim, ki so ga naročili. — Uredništvo Katoliških misijonov.
Orel
Sv. Frančišek Ksa\erij v Savinjski dolini Na?
orlovslti odsek priredi v nedeljo 11 avgusta v proslavo petletnice svojega obstoja javno telovadno prireditev na prostem. Orlovska mladina bo ta dan znova pokazala svoje katoliško prepričanje in stremljenje za večno lepimi ideali. Ob pol 10. bo sprejem gostov v Radomirju. Popoldne ob pol 3. javni nastop. Prijatelji, pridite, ne bo vam žal. Bog živi!
Nascnanila
Zveza slovenskih vojakov, podružnica Moste pri. Ljubljani, sporoča svojim članom, da je bila nedeljska širša odborova soja preložena in se vrši v četrtek, dne li t. ni. ob 8 zvečer v gostilni pri >Rohnetu< na Selil Udeležite so polnošlevllno!
Odbor.
Vremensko poročilo
Meteorološki zavod v Ljubljani, dne 8. avgusta 1927.	Višina barometra 308"8m
	Opazovanja		Barometer	Toploto v C1	Rel. vlaga ' %	Veter ln brzina t m	Oblačnost o—io	Vrsta padavin		[s Iti	o A |g
	krni	čas						ob opazovanju	Ymmilo7h		
		7	761-1	18-!	84	SW 2	0		30-2		16-6
	Ljubljana (dvorec)	14	758-9	29-6	52	N 8	2				
		21	759-6	23-9	60	NW 4	4	•			
	Maribor		760-1	22-0	75	mirno	0			32	16
	Zagreb		760-3	24-0	71	\VN\V 2	0			33	20
	Belgrad	8	760-6	25-0	78	mirno	8			32	19
	Sarajevo		762-2	21-0	75	mirao	0			_	17
	Skoplje		761-3	26-0	43	mirno	10			35	19
	Dubrovnik		762-4	25-0	64	mirno	4			28	17
	Split		760-9	25-0	72	NW 1	3			33	25 j
	Praga	7	759-5	19-0		mirno	5			31	18 1 i i >
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko gladino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme. Barometer v mejah od 755
do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme. Dunajska vremenska napoved za 9. avgust: Najprej lepo, pozneje oblačno, temperatura so dvigne, južni velrovi, pričakovali jo neviht.
38
Nikolaj Ljeskov:
Začarani romar.
Potem je Grušenjka zopet nosila vino na pladnju, ln zopet sem ji privlekel iz nedrij še enega labuda ... Vsi so me pričeli gledati, ker sem se nadvse povzpel s svojo radodarnostjo. Da, celo sramovali so se položiti kaj na placlenj, ker mi niso bili kos. Meni pa ni bilo ničesar žal, ker sem sklenil, da razodenem srce in dušo. To sem tudi storil. Vsakikrat, kadar je Gruša pela, sem ji za to vrgel labuda. Nisem več štel, koliko mi jih je zletelo. Dajal sem brez pomisleka. Zato tudi Gruša ni pela, če so jo prosili vsi skupaj. Rekla je samo: »Trudna sem.« Če pa sem jaz po-kimal ciganu, da bi jo pregovoril, je bilo takoj drugače. Naredil ji je znamenje z očmi in začela je peti. Mnogo je pela, ena pesem je bila silniša od druge. Nisem več mogel sešleti labudov, ki sem jih bil vrgel pred njo. Končno se je menda zares utrudila. Ne vem, koliko je bila ura, a bližalo se je že svitanje. Zdelana, kakor je bila, me je nekam pomembno pogledala in začela: »Pojdi proč, ne glej me, da te ne vidim več.« Po teh besedah se je zdelo, da me proč podi. Z drugimi pa me je zopet nekako vprašala: »Levjo dušo imam, da se boš z njo igral, boš lepote oblast kmalu dobro spoznal. Vrgel sem ji zopet labuda! Morala me je zopet poljubiti, četudi ni hotela, ln me je kakor pičila. V očeh ji je vzplamlel mrk ogenj. Ostali so zatulili za slovo ob tej nerodni uri.
— Mar ne čutiš, ljuba moja,
da le ljubim, draga moja!
Vsi so zapeli z njimi vred in gledali Grušo. Tudi jaz sem gledal in godel: Mar ne čutišk. Na to so nenadoma povzeli cigani poskočno: »Hodi, izba, hodi, peč« in se je vse spustilo v ples... Cigani so plesali, ciganke tudi, iu še gospodje so plesali zraven. Vse
se je sukalo, kakor da je izba zares pričela hoditi. Ciganke so letale pred gospodi. Ti so se tudi trudili in se podili za njimi. Mladi so medlem žvižgali, starejši pa so stokali... Videl sem, da ni nihče več sedel... Nikoli ne bi bil pričakoval te smešnosti pri nekaterih uglednih ljudeh, pa so se tudi ti dvignili. Marsikateri, bolj prileten, je od kraja sedel. Videlo se je, da.se sramuje plesa. Obračal je samo oči ali si zavijal brke. Potem pa mu je menda cn vrag zganil pleče, druga ga sunil v nogo in, glej ga, nenadoma je skočil. Če ni znal plesati, je pričel tako zvijati noge, da ni bilo ničemur podobno. Izpravnik1 je bil jako debel; imel je dve omoženi hčerki. Zdaj je tudi on sopihal kakor som s svojimi zeti vred in stopical po petah. Najbolj vneto je skakal neki huzar, bogat ritmojster, lep človek, ki je tudi konje kupoval. Bil je izvrsten plesalec. Zbočil se je, junaško je pri-trkaval s pelami, vse je prehitel, pogumno letal, ne da bi se ustavil. Če je srečal Grušo, je stresel z glavo, ji spustil pred noge svojo kučmo in kričal: »Stopi gori, pomendraj, lepotica!« Ona pa... Joj, tudi ona je bila prava plesalka! Večkrat sem videl, kako plešejo igralke v gledališču. Nič ni na tem plesanju, kaj bi govoril! So kakor vojaški konj, ki stopica pod častnikom pri paradi samo zavolj lepšega, hoteč pokazati, da kaj pomeni, a se zaman šopiri, ker nima v sebi ognja, pravega življenja; Gruša je plavala kakor kraljica. Človek bi mislil, da plove, ker se ni niti najmanj zibala. Obenem pa se je slišalo, kako ji — hudi kači — presketa vsak hrustanec, kako se ji pretaka mozeg i/, ene koščice v drugo. Če se je ustavila, se je zleknila, okrenila pleče in sklonila obrvi, dokler niso bile v isti ravni črti s koncem nožice vred... "Kakšna slikal Vsi, ki so gledali njen ples, so bili naravnost iz uma: bili so zakovani vanjo. Eni so se jokali, drugI so sc režali, a vsi skupaj so klicali: — Vse damo: pleši naprej!
. 1 Policijski akraini načelnik, glavar.
Pričeli so ji kar na slepo melati cekine in bankovce pod noge. Gneča je postajala vedno večja. Samo jaz sem obsedel, pa tudi nisom vedel, ali bom dolgo zdržal, zakaj nisem mogel videti, kako stopa na huzar jevo kučmo... Če je stopila nanjo, me jo takoj vrag zbodel v žilo. Če je zopet stopila, mc je vnovič zbodel. — Kaj bi se zaman mučil? — sem si končno rekel. — Tudi jz moram dati duška! — Skočil sem pokonci, odsunil liuzarja. in pričel plesali pred Grušo v počepu... Izumil sem tudi tole sredstvo, tla ne hi več stopila na huzarjev okučmo. Nisem se brigal, da so vsi kričali: »Vse damo! Hotel sem jim v ros-nici dokazati, da bom vse dal. Skočil som torej, privlekel iz nedrij labuda, ji ga vrgel pod noge in zakričal: »Pohodi ga! Pomendraj!- Gruša menda ni hotela. Moj labud je bil sicer več vreden, nego hu-sarjeva kučma, a kljub tenni ga ni holela niti pogledati, hotela je odvihrati za husarjem. Na mojo srečo je to zapazil slari cigan in udaril pred njo z nogo ob tla ... Gruša je razumela in sleftiia meni.'.. Splavala je pred me. Povesilo .jo oči kakor jara kača. Tako huda je bila, da je švigala iskre. Jaz pa sem skakal pred njo naravnost kakor bes, in ob vskern skoku sem ji vrgel pred noge po enega labuda... Zagledal sem se vanjo in si mislil: Glej jo, kako je ošabna! Mar si ti ustvarila nebo in zemljo? Obenem pa sem ji nalašč ostro klical: Urno se sukaj!« Venomer sem pred njo metal labude. Vtaknil sem končno roko v nedrije, da bi privlekel še enega, a videl, da jih je ostalo kvečjemu kakih deset... O, da bi vas! — sem si mislil, — naj gre vso skupaj le vragu! Zgnntel sem vse bankovce na kup in jili takoj zagnal njej pred»noge, sam pa sem pograbil na mizi stcklenico šampanjca, ji odbil vrat in zakričal:
— Beži strani, duša, sicor le polijem. Takoj sem na dušek izpraznil na njeno zdravje vso steklenico, ker sem bil poslal po tem plesu hudo žejen.
iiii=ni
>» o ro
g s
m <5
• " C) d N d £
3 N .2.
► I
a a
es
£ A
V « "
M
§ s «■> >
a o	s
Tf S	V,
L. A".	—
C3
br, =>	>
CD .a
a	_
ffl °	S
, °	s.
^ fcr.	"s
u ®	«
N I?
C, C.	t—1
>	u
N C	O
IO JI	O
<M j.
M —,
O (D
S tc
g n „ £ 3 ia o a o " '5 M
(N ca C OJ
m	<u n
š
t, W M
te S
3 4)
V.-« M
CM tl»
rt c
«5 S
™ ou q Mej
'g M S
—. U)
a a « 41
N « S
oj O
> a.
< o „
O®'.?
u A
- a S s
>N
g
• ui -p t3
tf-s I S
T -B ,
o o — a - > —
CI V.
M d 'S
< 3 3 « -o 1-1
cj
'O S d
2 " S
~ J* H
ta t/j H
r-5 . a
=111=111
Radio
PROGRAMI:
Zagreb 310, Breslau 315.8, Barcelona 344.8, Praga 348.9, Leipzig 365.8, Schenectady 379.5, Stuttgart 379.7, Tonlouse 392, Hamburg 394.7, Frankfurt 428.6, Brno 441.2. Rim 450, Park 458, )slo 461.5, Uingenberg 468.8, Berlin 483.9, Dunaj 517.2, Miinchen 535.7, Budapest 555.6, Varšava 1111, Carigrad 1230, K6nigswusterhausen 1250.
Torek, 9. avgusta.
Breslau: 20.15 ljudski koncert, 22.30 pester reče r. — Barcelona: 21.50 kvintet, 22.40 koncert.
—	Praga: 13.30 in 16.45 borzna poročila, 17 ko®.-;ert, 22.40 pester večer, 22 časovni signal, časnikarska in športna poročila. — Leipzig: 16.30 kon-:ert, 22.15—24 godba. — Schcnectady: 17.55 časovni signal, 23.30 orkester, 0.45 instrumentalna godba. — Stuttgart: 20 koncert — Tonlouse: 20.45 koncert. — Frankfurt: 20.15 in 21.15 koncert. — Brno: 14.30 praška efektna borza, časnikarska in športna poročila, 18 časovni signal, 19—21 koncert. Rim: 21.10 instrumentalni in vokalni koncert. — Pariš: 14 koncert, 21 odlomki iz opere »Herodi-ada-t. — Oslo: 14 koncert, 21 odlomki iz opere0h9f ada-i. — Oslo: 20 in 22.15 koncert. — Langenberg: 18.40 svetlobne in zračne kopeli tar ljudsko zdravje. — Dunaj: 21. 05 koncertna akademija. — Buda-pest: 22.30 časovni signal, nato ciganska godba. — Varšava: 20.30 večerni koncert. — Carigrad: 16 in 19.30 turška glasba.
Sreda, 10. avgusta.
Breslau: 20 vojaški koncert. — Praga: 12 časnikarska poročila, 13.30 in 16.45 borzna poročila, 17 koncert, 20—20.10 vremenska napoved, 20.10— 21.10. ter 21.30 koncert, 22 časovni signal, časnikarska in športna poročil«. — Stuttgart: 20 koncert. — Toulouse: 20.45 koncert. — Hamburg: 20 Miss Hobss«, nato koncert. — Brne: 14.30 praška efektna borza, vremenska, časnikarska in športna poročila, 18. blagov. borza v Brnu, 19, 20 in 21 koncert. — Rim: 21.10 odlomki iz opere »Norma«.
—	Pariš: 14 in 21 koncert. — Berlin: 19,35 predavanje o sedanjem zračnem prometu in bodočih zračnih zvezali. — Dunaj: 16.15 koncert, 19.30 predavanje o poljedelstvu na Nizozemskem. — Varšava: 20.30 večerni koncert. — Carigrad: 16 in 19.30 turška glasba. — Konigswiisterhausen: 19.20 '.ehnika moderne države, 20.10 prenos iz Berlina.
Četrtek, 11. avgusta.
Breslau: Sodobna gospodarska vprašanja (■predavanje), 22.30 koncert. — Barcelona: 17.40, 21.05 ln 21.-15 kvintet — Praga: 12 časovni signal, 13.30 in 16.45 borzna poročila, 17 koncert, 20— 20.10 vremenska napoved in časnikarska poročila, nato vesel večer, 22 časovni signal, časnikarska in športna poročila. — Leipzig: 16.30 koncert, 20.15 proslava obletnice sprejetja ustave. — Schenec-tadv: 18.01, 18.06 vremensko pr. ročito, 19 glasba, 0.45 glasba. — Frankfurt: 13-30 in 16.30 koncert.
—	Brno: 14.30 praška efektna borza, vremenska, časnikarska in športna poročila, 17.15 predavanje: elektrika v gospodinjstvu, 18 časovni signal, 19.30 simfonični koncert, 21 koncert vojaške godbe. — Rim: 21 vokalni in instrumentalni koncert. — Oslo: 20 in 21.30 koncert, 21 predavanje: trgovina z be limi sužnji. — Langenberg: 13.10 koncert, 14.30 predavanje: kako ostanem zdrav?, 17.30 in 22.45 koncert — Miinchen: 17.30 glasba. 20.15 nastanek modernega dnevnika. — Budapest: 18 ciganska (jodba. — Carigrad: 16 in 19.30 turška glasba.
Tukajšnja tovarna »Zmaj« je izdelala za ra-dio-lastnike nove vrste element pod imenom
anodni po odi ni element, katerega so amaterji že dolgo iskali in pogrešali. Navadne suhe baterije imajo to slabost, da se pri dolgem ležanju same od sebe uničujejo in če odpove le ena sta niča bodisi vsled kratkega stika, slabe isolacije ali vsled absorbiranja cinka, se mora celo kot nerabno zavreči. Prednost tega novega mokrega elementa je v tem, da si lahko vsak lastnik radio-aparata iz poedinih elementov sam sestavi anodno baterijo. Pri eyentualni izrabi ali pri defektu posameznega člena si lahko vsak sam dele izmenja. Lastnik te anodne baterije ima samo enkrat nabavne stroške za kozarčke, potem si pa lahko posamezne dele, kakor cinkove in ogljene elektrode, sam nadomesti. Pripomniti se mora, da imajo ti elementi veliko večjo kapaciteto kakor navadne suhe baterije. Naročila .sprejema kakor tudi daje ustna in pismena pojasnila: Zmaj, tovarna za galvanične elemente in elektrotehniko dr. z o. z., Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 17.
Darovi
Za pogorelce v Starem trgu ob Kolpi so nadalje darovali v dinarjih: Župnije in duhovnije: Franč. samostan na Brezjah 150, Dražgoše 150, Fara pri Kostelu 100, Gorice 72.20, Gorje 250, misijonišče Groblje 20, Homec 100, Ježica 200, Kolovrat 60, Kopanj 244, Kranj 200, Lipoglav 280, Mavčiče 100, Mirna peč 128.30, Mošnje 90, pro-štija in mestna župnija Novo mesto 200, Podze-menj 125, Raka 200, Ribno 100, Rudnik 200, Sv. Gregor 100, Šmihel pri N. m. 220, Trebnje 300, Tržič 350. Denarni zavodi: Mestna hranilnica v Črnomlju 3000, H. in p., Fara pri Kostelu, in Južnoštajerska hran. v Celju po 200; H. in p, v Tržišču pri Mokronogu skupno z župnijsko zbirko 170; H. in p. na Vrhniki, v Laškem, v Besnici pri Kranju, vsaka po 100. Občine: mestna občiaa v Kočevju 15C0; na Ježici, D. M. v Polju in Blokah vsaka po 500; Stara Loka 250, Preddvor 2C0. Dob 150, Gorje, žup. trga Domžale, trga Rajhen-burg in Vrhnike, vsako po 100. Zadruga obrtnikov v Črnomlju in Rude in kovine d. d. v Ljubljani po 500, Nova Založba v Ljubljani 250, županstvo občine Moste 250, Štedionica gorskog Ko-tara Vrbovsko 100, John Stimec, Chicago 2 (dolarja), Frank Kobal, Chicajfc 1 (dolar); Davorin Zdravič, knjigoveznica K.	ing. A. Štebi,
Aleks. Gjud, Iv. Jax in sin, vsi v Ljubljani, vsak
Ej 100; Iv. Srebotnjak, Sv. Peter v Sav. dolini, ojze Kristan, žapuže pri Lescah, Stermecki, Celje, Sjedinjene tvornice stakla d. d. v Zagrebu, Posoijlnica v Gornji Radgoni po 100; Dovga, Ivana Jcrše, Al. Pavschin, M. Tičar, Gradb. podjetje »Tonies« v Ljubljani, po 50; H. Francka sinovi, Miško Kajfež v Kočevju. And. Jakil v Karlovcu po 50; E. Jcras in drug, Ljubljana 30; Jos. Urbanič, »Spectrum«, M. Orehek, v Ljubljani, po 25; Adolf Knol, župnik 25, Al. Repnik v Cerkljah na Gor.
10 Din. _ Vsem darovalcem kličemo hvaležno:
Bog povrni tisočkratl Druge, ki se nas še niso spomnili, prosimo: Posnemajte dosedanje darovalce po svoji močil — Pogorelci.
Poizvedovanja
Naila se je manjša vsota denarja v stolnici. Dobi se: Tabernik, Hradeckega vas 4.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1*50 Din ali vsaka beseda 50 par.
Najmanjši oglas 3 ali S Din. Oglasi nad devet vrstic se računajo više. Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
Absolventinja
mešč. šole in trg. tečaja išče primer, službe kot začetnica. - Naslov pove uprava pod »Začetnica«.
Boljše DEKLE
izobražena, želi v kaki boljši gostilni na Štajerskem ali Dolenjskem mesto NATAKARICE. -Opravljala bi tudi druga domača dela. - Ponudbe upravi »Slovenca« pod: »Zanesljiva« štev. 6102.
Pros/e sfc/ž5e
Privatni denar
se išče za vknjižbe na prvo mesto, v vsaki množini, Najsigurnejše naložen kapital pri najboljšem obresjpvanju. Denarne ponudbe pod »Sigurnost« št 6149 na upravo.
Spec. podjetje
seriozno in visoko rentabilno, išče privatni kapital v zneskih od 50.000 do 500.000 Din proti najboljšemu obrestovanju. -Ponudbe na Ljubljana I., poštni predal 199. 6139
Učenca
zdravega in poštenih staršev, sprejme takoj trgovina z meš. blagom Burkeljca & Pibemik, Laze, p. Šmartno - Zgornji Tuhinj._6163
Kuhinjsko moč
kot drugo, z dobrimi spričevali, sprejme hotel Štrukelj.	6123
Služkinja
starejša, zdrava,
katera je vajena otrok, se takoj sprejme. Pisma je nasloviti na M. LU-ŽAR, postrešček, Kranj.
Blagajničarko
za večjo trgovino v Beogradu iščemo za takojšnji nastop. - Ponudbe z referencami na upravo lista pod: Blagajničarka 6166.
Vna/e/n
Mizarstvo!
NAJEM se da (vsled preselitve) velika, 9 let obstoječa, dobro vpeljana mizarska delavnica v prometnem mestu Slovenije, ter V ZAKUP vso tam se nahajajoče mizar, orodje (za 12 oseb), različne priprave za furnira-nje in izdelovanje modernega pohištva, elektr. napeljava, prvovrstne delovne moči, velika naročila itd. Stanovanje obenem na razpolago. - Poizvedbe v upravi »Slovenca« pod štev. 6044.
Dijakinjo srednjih šol
sprejmem na stanovanje in hrano. - Naslov pove uprava lista pod št. 6168.
Katera usmiljena gospodinja bi vzela ubogega dijaka brez očeta na hrano in stanovanje z 100 Din mes. plače. Naslov: Vinko Beličič, Rodine 2 pri Črnomlju.	6126
Kupim dobro ohranjene
3S£" National
Ponudbe pod »National« št. 6127 upravi Slovcnca
Turške in italijanske
SREČKE
kupuje »Efektna banka«, Ljubljana.	6138
Vsakovrstno
zlato Kupuje
po najvišjih cenah Černe, juveltr, Ljubljana Wolfova ulica štev. 3
Poravnajte natočnino!
Gostilno IiiLvbikoi
lici kupim ali vzamem v najem. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Plačam takoj«. 6108
Išče se POSOJILA po 5, 10, 15, 20, 25.000 Din itd. Obresti po do govoru. - Ponudbe pod »Sedanjost« št. 6151 na upravo »Slovenca«.
iščem nujno
privatno do 300.000 Din, Dobro obrestovanje. Po nudbe pod: »Serijozno< št 6150 na upravo lista
VLOGE
na tekoči (žiro) račun sprejema in obrestuje po dogovoru Eiekina banka Ljubljana, Kongresni trg (na vogalu Kino Matica)
Opremlj. sobe
za samce — se takoj oddajo po nizki ceni. — Poizvedbe; Vižmarje 81, Št. Vid nad Ljubljano.
DVE KOMFORTNI
STANOVANJI
v novi zgradbi, v centru mesta, obstoječi iz kuhinje, 4 sob, kopalnice in pritiklin, se ODDASTA 1. novembrom oziroma takoj. Cenjene ponudbe pod »Krasna lega 6135« na upravo »Slovenca«.
Alarm
in varnostne pištole
Em-Ge dobavlja brez orožnega lista tvrdka D. ČUTIČA vdova, Maribor, Slovenska 18.	6089
Pitl"P <*°l}ro ohranjene II C; in lepo doneče GOSLI, za skupno vsoto 450 Din naprodaj. Naslov v upravi pod štev, 6018.
Prodam
ve£ spalnih OPRAV, solidno izdelanih, po ugod. ceni. Sprejemam vsa v to stroko spadajoča dela. Sprejmem VAJENCA od 14—15 let starega. - Ponudbe osebno. AVGUST ČERNE, splošno mizarstvo, Zg. Šiška itev. 122, Ljubljana VII.	6103
Niasa obrt.
Naznanilo
Pri gostilni Dravograd v Mariboru, Smetanova ul. št. 54, je novo zgrajena
gostilniška veranda
izgotovljena in stoji gostom na razpolago. Gostilničarja prosita za obilen obisk.	6133
Jos. in Mar. Nekrep.
NRGR0
Tretji premenjeni natis. Uredil Frančišek Marolt, učitelj. Broširano Din 16'-, vezano Din 20"—.
Jugoslovanska J<qjigarna Ljubljana
Strokovnjaki so si edini v tem, da so
„WECK" CAŠE
in aparati za vkuhavanje najzanesljivejši. Zato dobra gospodinja zahteva in trgovec prodaja samo Uftck-a. Tovarniška zaloga: Ljubljana, Krekov trg 10/1. Pri tvrdki Fructus. — — Znatno znižane cene.--
=lll=lll=lll=lli=9li=lll=lll=BII=8KI=III=lll=lll=

Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda
je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren list za uspešno reklamo.
v tem med na-
šim ljudstvom po deželi najbolj razširjenem dnevniku. Vsak oglas, pa bodisi v
majhni obliki (najmanjš prostor za enkrat samo 5 D)
veliki ali pa tudi v priprosti
zagotovi oglaševalcu gotov
uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je »Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj
:HE!!IEmE!HEmEI!IEIIIEIIIEIIIE!IIEIIIEIHEI!f
Koncipijenta
z nekaj prakse IŠČE odvetniška pisarna v Mariboru.
nudbe na Oglasni zavod Vinko Kovačič, Maribor.
Po-
6099
Odvetnik v Mariboru išče izurjenega
solicitatorja
— Ponudbe z navedbo plače in mogočnosti vstopa na Oglasni zavod VINKO KOVACIC, MARIBOR.	6100
Za vedno nas je zapustil preskrbni oče. stari oče, ded, tast itd., gospod
3osip Mešek
posestnik", gostilničar, častni član gasilnega društva v Litiji in gostilničarske zadruge za litijski okraj, bivši župan itd.
v 79. letu zemskega trpljenja. — Pogreb se vrši v torek dne 9. avgusta ob pol 6. uri popoldne na litijsko pokopališče. Bodi ohranjen našemu atu trajen spomin. Litija, dne 7. avgusta 1927.
Žalujoče rodbine: MEŠKOVE, PERKO, ČEH, ČOKL, MIHELČIČ, Dr. PERKO, Dr. FEDRAN.
Brez posebnega obvestila.
Za stavbe
po znižanih cenah vsakovrsten suh tesan IC Žagan les. Vsaka množina v zalogi. Žaganje, odpadki od lesa, drva. Dostava tudi na stavbo, FRAN ŠUŠTAR, lesna industrija in trgovina parna žaga, LJUBLJANA, Dolenjska cesta štev. 12
Najboljše
KOLO
in šivalni stroj
v materijalu in konstrukciji je samo GRITZN1R, ADLER in PH0NIX
Večletna garancija.
Najnižje cene, tudi mesečna odplačila samo pri
Josip Peteunc-u u ljubuani
ob vodi blizu Prešernovega spomenika
Razpis
<9
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani razpisuje oddajo
zidarskih in težaških del
za novo stanovanjsko hišo na Bleiweisovf cesti. — Vsi potrebni pripomočki kot računi, proračuni, kakor tudi gradbeni pogoji, se dobijo med urad. urami v zborničnem uradu (Beethovnova ulica 10/1.) za 50 Din.
Pravilno kolkovane ponudbe je predložiti v zapečatenih kuvertah Zbornici najkasneje do 16. avgusta t. 1. ob 12. uri opoldne.
Zbornica si pridržuje pravico oddati dela ne glede na najnižjo ponudbo. V Ljubljani, dne 8. avgusta 1927.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani,
Predsednik:	Tajnik:
I. Jelačin ml. 1. r.	Ivan Mohorič 1. r.
Trgoucl
99
miNEi
M
namizno olfe v priznano nepre-kosljivi predvojni kvaliteti se zopet dobi pri veletrgoveih v Ljubljani.
Agilna tvrdka
v Zagrebu, ki potuje po vsej državi,
išče postransko zastopstvo
kake slovenske tvornice, najraje tekstilne stroke, za vso državo SIIS ali za Hrvatsko, Slavonijo, Vojvodino. Cenj. ponudbe prosimo na; »PUBLI' CITAS«, d. d., ZAGREB, Gunduličeva 11.
^ssbsbssbbessebsssssss
Kupimo vsako množino
žgane epske
—	Ponudbe franko vagon »Ljubljana« in franko »Opekarna« na poštni predal 68
—	Ljubljana.	6042
Z« Jugoslovansko tiakamo v Ljubljani: Karol (M.
Izdaiateli: dr. Fr. Knlnvcc.
ZDRAV3E
moč, eneržija, sposobnost za delo in druge vrline zdravega človeka obstoje samo dotlej, dokler so naše življenske žleze zdrave in normalno funkcionirajo. Kako ohranimo v zdravem stanju naše žleze in ojačimo oslabele?
To se lahko doseže z vsprcjcmoni v naš organizem soecialnega ekstrakta življenske žleze mia-dega bitja, kar je KALEFLUID- D. Kaleničcnka.
»KALEFLUID« razkraja in odstranjuje iz organizma mokračno kislino in druge strupe, po-vrača organizmu zdravje, prejšnjo energijo, sposobnost za delo in povratek mladih let, Z eno besedo: > Kalclluid« prosto pomlajuje človeka. Descttisoči zdravnikov iz raznih dežela priznavajo »KALEFLUID« kot silno dobro zdravilo in ga priporočajo kot odlično sredstvo pri vseh vrstah živčnih in artritskih boleznih. Za svoje zdravilne vrline je »Kalefluid« odlikovan na higijenskih iz-ožbah v Parizu, Londonu, Rimu, Brttslu in Florenci s 5 »grand prix« in 5 velikimi zlatimi medaljami.
»KALEFLUID« se prodaja v vseh večjih apotekah in drogerijah. — Brezplačno sc pošlje vsakomur detajlna naučna literatura »Preporodjaj« z 7rtrflvni$kimi ocenami in satnozahvalami bolnikov. Obračati se je: Beograd, Katičeva ul, 1, Lit. S. 1„ MILOŠ MARKOVIČ.	6157
Urednik: Franc Teraetflav.