ŠTEVILKA 187 LETO XVII 30. APRIL 1983
brestov
Prvi maj. Chicago 1886.
Strajki. Osemurni delavnik. Sindikalne pravice. Pravica do snega dneva praznovanja. Rdeč nagelj v gumbnici Svobodnjaško razposajeni izlet v zelenečo okoico z revščino, s sajami in s smradom zatrpanih industrijskih mest in dolgočasnih rudarskih kolonij. Letaki, zborovanja, tudi spopadi s pendreki in včasih — za grozo in obup in za trdoživo vztrajanje na barikadah proletarske revolucije — s krvjo obarvana bela praznična srajca...
To je bil prvi maj do predvčerajšnjim. Do leta štiridesetega. Praznik kjubovanja. Za ves delavski razred.
Potem sedemindvajseti april in pet prvih majev s puško in tabornim ognjem v varstvu brstečih slovenskih gozdov.
Svoboda. Zmagoslavje, cvetje, parada, parole, zastave, transparenti ...
S cvetjem ovešeni vozovi veselih, žarečih, komaj s hribov v nova in obnovljena mesta prispelih delavcev, makete turbin, elektrarn, tovarn, zadružniki z dežele, pored.ki brigadir-lev s samokolnicami, lopatami in krampi, pa strumne vrste zdrave, kipeče vojaške moči. ..
To je bil prvi maj nekje v letih, ko smo živeli še težko, delali trdo in nam je bilo vsem skupaj v srcih — toplo in lepo. Praznik zmagoslavja! Za vse delovno ljudstvo.
Potem so prišli časi blaginje. Prvi maj je vse bolj postajal Praznik malavarjenja — za tiste, ki so gradili hiše; praznik kmetovanja — za tiste, ki so imeli zemljo; praznik vrtičkarstva — za tiste, ki so že imeli svoje hiše; praznik popoto-vcinj — za tiste, ki so imeli denar; praznik letovanja, krokanja po počitniških hišicah in hotelih za tiste, ki so imeli denar in vikende in jahte... Za vse skupaj komaj še praznik spominov na stoletno bitko za proletarsko državo in za zakon ° združenem delu in za to, da bi geslo DELU ČAST in OBLAST postalo resnica.
Lepo je, da imamo za prvi maj dva dneva svobode, dva dneva, ki ju lahko preživi vsak po svoje, kakor se mu zdi, kakor ju želi — to je svoboda. Za to smo se tolkli. Ni pa lePo, da ju vse bolj preživlja vsak, kakor ju — more. Tudi v Praznovanju si postajamo preveč narazen. Tudi praznik nas več ne druži v čudoviti zavesti, da je ta dežela naša, da smo jo ustvarili skupno, da ji je vsak po svojih močeh Podaril svoje roke in svojo pamet — svoje DELO, in da sme Slede na to — SAMO glede na to — od nje tudi jemati in Praznovati.
Velik dan je praznik dela. Toliko večji za Slovence, ki smo Z njim združili tudi svojo narodno samobitnost — svoj 21. aPril. S tem potrjujemo Cankarjevo videnje slovenskega naroda kot naroda proletarca. S tem v enem praznujemo vse {isto, za kar so goreli naši najsvetlejši kresovi: KIDRIČ,
Kardelj in tito.
Če torej na naš največji praznik lega senca sebičnosti in (ne)revolucionarne mlačnosti, če naš rdeči nagelj zgublja svežino zdravega soka in ga poskuša spodriniti papirnat pušeljc ' dovolj so visoke luči nad brazdami zgodovine, da nam svetijo tudi v prihodnosti'	J. Praprotnik
OB OBČINSKI LETNI PROGRAMSKI KONFERENCI ZVEZE KOMUNISTOV
Pred dobrim mesecem je občinska organizacija Zveze komunistov na programski konferenci pregledala delo svojih članov v enoletnem obdobju in razpravljala o okvirnem programu dela do aprila prihodnjega leta. Posebna komisija, imenovana na konferenci, je 18. aprila komiteju že predložila predlog zaključkov, ki ga je ta brez večjih sprememb sprejel kot delovni program dela občinskih teles zveze komunistov do pomladi prihodnjega leta.
Program je dokaj obsežen in vsebinsko zelo raznolik, kot je raznoliko življenje. Zajema pravzaprav vso široko pahljačo družbenega in gospodarskega življenja v občini.
Z osrednjo točko dnevnega reda, kjer smo spregovorili o izpolnjevanju lani zastavljenih nalog v kmetijstvu, smo ta program že začeli izčrpavati, v bližnji prihodnosti, ko se bo razprava o tem vse bolj pomembnem vprašanju prenesla v občinske skupščinske klopi, pa bo zveza komunistov analizirala celovitost vprašanj okrog povezovanja gozdarstva in lesne industrije. Te vsebine seveda ne bo moč skrčiti v občinske meje, ampak bo to, za nas posebej pomembno politično in predvsem gospodarsko vprašanje, nujno zajelo celotni notranjsko kraški prostor.
Naslednje pomembno vprašanje, s katerim se zveza komunistov ter temu primerno druge politične organizacije in skupščina občine v preteklih nekaj letih skorajda niso ukvarjale je položaj šolstva, vzgoje in izobraževanja na našem področju. Ker smo ta vprašanja (razen novogradenj) nekaj let povsem zanemarjali in ga prepuščali v reševanje zgolj delegatom in službam samoupravnih interesnih skupnosti, je položaj, v katerega so vzgojno izobraževalni kolektivi zašli, milo rečeno, kritičen. Od šole do šole s svojimi posebnostmi, neobvladan predvsem na materialni ravni, kar pa se seveda odraža v odnosih med ljudmi v kolektivih, pa tudi med kolektivi.
Zveza komunistov mora spoznati, oceniti in začeti reševati
nakopičena vprašanja, saj kaže, da se vsi skupaj premalo zavedamo, kako dolgoročne in usodne posledice lahko pelje mačehovski odnos do osnovne vzgoje mladine. To bo za zvezo komunistov ena izmed težjih tem v tem letu, vendar je ne kaže odlagati, ker nam je ne bo rešil nihče drug. Precej blizu tej vsebini je delo naših družbenih organizacij in društev. Tudi to so večji del vzgojne organizacije ali naj bi vsaj bile. Prav tako združujejo — ali naj bi združevale — velik del mladine in gotovo ni vseeno, kakšna je njih usmeritev, kako delajo, kdo jih vodi, kakšni so njih programi, delovni in vzgojni...
Prve vrste borcev naše revolucije so, kot vemo, polnili športniki, kulturniki, člani dobro organiziranih društev; cela društva so se v usodnih trenutkih izkazala. Ali gre zanemarjati take izkušnje?
Obravnavanje te vsebine se najože povezuje z delovanjem zveze komunistov v krajevnih skupnostih. Poznamo vrsto slabo-
(Konec na 2. strani)
Spomladansko oranje
Skromen začetek leta
OB PERIODIČNEM OBRAČUNU ZA PRVO LETOŠNJE TRIMESEČJE
Že ob zaključnem računu za leto 1982 in ob obravnavi letošnjih planskih dokumentov je bilo veliko napisanega o pogojih gospodarjenja, naših prizadevanjih in načrtih ter o obvladovanju gospodarskih tokov. Težave, na katere smo opozorili v našem gospodarskem načrtu, se tudi dejansko pojavljajo kljub množici sprejetih ukrepov in velikim prizadevanjem na ključnih področjih gospodarjenja.
PROIZVODNJA
Vrednostni obseg Brestove proizvodnje je v tem trimesečju kar za 4,5 odstotka manjši od obsega v enakem obdobju preteklega leta. Tudi planska predvidevanja so izpolnjena le 21,5 odstotno, za kar je več vzrokov:
—	novi izdelki predvsem za izvoz, za katere v letnem načrtu ni bilo mogoče povsem načrtno opredeliti časov izdelave;
—	majhne serije z velikim številom različnih elementov predvsem v pohištvenih temeljnih organizacijah, kar tehnologiji, namenjeni velikim serijam povzroča precej težav;
—	pomanjkljiva oskrba s potrebnimi surovinami in reproma-teriali;
—	struktura proizvodnje oziroma zahteve trga po raznih nalep-kih iz masivnega lesa, kar pomeni, da postajajo nekateri oddelki oziroma stroji ozka grla;
—	dotrajana in zastarela tehnološka oprema v nekaterih temeljnih organizacijah, kar povzroča več zastojev in slabšo kvaliteto;
—	slabo načrtovanje proizvodnje v temeljnih organizacijah predvsem pri kooperantskih odnosih;
—	nepoznavanje novega sistema nagrajevanja in s tem v zvezi ležernosti nekaterih delavcev.
Največje težave pri proizvodnji so se pojavljale v Pohištvu in Jelki. Razlog je v glavnem v strukturi proizvodnje, saj sta ti dve temeljni organizaciji v tem času proizvajali predvsem za izvoz. Na proizvodnjo v Pohištvu je močno vplivalo tudi dejstvo, da smo morali francoskemu kupcu dobavljati pohištvo v garniturah.
Za 5,6 odstotka pod načrtovanim obsegom proizvodnje je tudi Mineralka in sicer zato, ker so v januarju in februarju delali samo v eni izmeni, ker se je bilo treba zaradi visokih zalog prilagajati tržišču.
Težave v proizvodnji so se pojavljale tudi v ostalih temeljnih organizacijah. Največ težav v Masivi, Gabru, Iverki in Tapetništvu je povzročalo pomanjkanje ustreznih surovin in repro-materialov (zračno suhe bukovine, ultrapasa, ročajev za kuhinje, lepila, folije, ogrodij, iprena in podobno).
NABAVA
Nabava je tesno povzana s proizvodnjo. Ugotoviti moramo, da kvaliteta materialov na domačem trgu pada in da je vse več reklamacij dobavljenega blaga. Posebne težave smo imeli pri nabavi repromaterialov s substanco kemije. Položaj smo
(Nadaljevanje s 1. strani)
sti in težav, s katerimi se te organizacije srečujejo že nekaj let. Posebna skupina pri predsedstvu občinskega komiteja že dalj časa proučuje zagate teh organizacij in pričakujemo, da bo še pred počitnicami analizo končala in ob njej predlagala tudi sprejemljive rešitve, ki naj zvezo komunistov v vasi ponovno okrepijo in omogočijo njen del vpliva na družbene in gospodarske tokove v krajevnih skupnostih.
Najbrž ni namen tega pisanja seznanjati delavce prav z vsemi sestavinami našega delovnega programa. Zato sem omenil le
sicer obvladovali do take mere, da do večjih zastojev ni prihajalo, čeprav se je to odrazilo na obseg proizvodnje. Posebej je treba poudariti velik pritisk naših dobaviteljev na cene in stalno poviševanje le-teh — kljub zamrznitvi in letošnji resolucijski usmeritvi. Priznavanje cen je največkrat pogojeno z dobavo materiala.
Sorazmerno dobra je bila v tem obdobju le oskrba z lesno surovino, tako da je na obeh žagarskih obratih delo potekalo v dveh izmenah. Za Jelko smo dopolnjevali potrebe z nabavo tanke oblovine iglavcev, sicer bi bila proizvodnja na žagi motena. Tudi nabava surovin za Iver-ko je bila po zastavljenem planu. V tem obdobju smo zelo zmanjšali zaloge, ki so kljub temu še vedno normalne, hkrati pa ni bojazni za kvarjenje lesa.
Značilnost domačega nabavnega trga je tudi povečanje zahtev po združevanju deviznih sredstev.
Uvoz je še vedno močno omejen z različnimi predpisi. Zato je zelo pomemben obseg izvoza oziroma prilivov, od katerih smo v prvem trimesečju razpolagali s 56 odstotki (začasni odlok).
To je zadoščalo za izpolnitev najnujnejših uvoznih potreb. Prav tako je bila v tem obdobju uvožena tudi oprema, ki je bila naročena lani. Načrtovani uvoz s konvertibilnega področja smo dosegli z 20,2 odstotki.
Podoben položaj lahko pričakujemo tudi v prihodnje, zato se moramo organizirati tako, da bomo nastajajoče težave sproti in učinkovito reševali.
PRODAJA — DOMAČI TRG
Za letos nismo načrtovali bistveno večje prodaje na domačem trgu kot je bila dosežena lani. Za prvo trimesečje pa je značilno, da se nam zaloge niso povečevale. Po temeljnih organizacijah je stanje različno in sicer od zmanjšanja zalog v temeljnih organizacijah Pohištvo in Iverka, do povečanja v temeljnih organizacijah Gaber in Jelka.
Načrtovani obseg prodaje za Brest je bil izpolnjen z 22,2 odstotka, hkrati pa je za 1,4 odstotka nižji od prodaje v enakem obdobju lani. Predvsem so na to vplivala nekatera negativna družbeno ekonomska gibanja, med katerimi zlasti:
—	zniževanje kupne moči prebivalstva;
—	nrestrukturiranje posameznih vrst izdatkov v dohodku prebivalstva;
—	neugodna kreditna politika;
tiste, ki jih je komite ocenil kot neodložljive in morajo priti v kratkem v širšo obdelavo med komuniste in tudi druge delovne ljudi naše občine.
Komite bo v tem letu obravnaval še našo kadrovsko politiko, našo pripravljenost za ravnanje ob različnih izrednih in vojnih presenečenjih, obravnaval bo še teme s področja vzgoje in izobraževanja v vrstah članov zveze komunistov in seveda — sproti spremljal našo splošno družbeno usmeritev v premagovanju gospodarskih, idejnih in moralnih vprašanj te družbe.
Dela torej manjkalo ne bo.
J. Praprotnik
—	zastoj v stanovanjski gradnji.
Po drugi strani pa ne smemo pozabiti tudi nekaterih lastnih slabosti. Mednje prav gotovo sodijo:
—	desortiranost programov — zlasti kuhinj;
—	tržna neuspešnost novih programov (zlasti programov MIHA in 3 X 3);
—	visoke cene posameznih programov;
—	težave pri kooperaciji;
—	prepočasno reagiranje proizvodnje na zahteve trga;
—	podaljševanje dobavnih rokov.
Med temeljnimi organizacijami najbolj izstopata Jelka in Pohištvo, ki imata veliko manjšo prodajo kot je bila v enakem obdobju lani. Načrtovane prodaje ne dosegata tudi temeljni organizaciji Mineralka in Tapetništvo. Glede na lansko enako obdobje pa je Mineralka kar 2,4-krat povečala prodajo na domačem trgu.
IZVOZ
V izvozu smo dosegli nekoliko boljše rezultate kot na domačem trgu. Dinarsko smo izpolnili plan s 26,3 odstotki in ga povečali v primeri z enakim obdobjem lani kar za 78 odstotkov. Seveda vpliva na to tudi rast tečaja dolarja. Vendar je tudi fizični (dolarski) izvoz za 16 odstotkov višji kot v enakem obdobju lani.
Plan pa je izpolnjen 22,9 odstotno. Pri tem so na klirinškem področju doseženi nekoliko boljši rezultati kot na konvertibilnem.
Seveda so po posameznih temeljnih organizacijah oziroma po vrstah izdelkov rezultati različni. Pod predvidevanji je izvoz žaganega lesa in ploskovnega pohištva v Pohištvu in Jelki. Nad predvidevanji pa je izvoz iverk, kuhinj, masivnega in tapetniškega pohištva.
Tudi pri izvozu smo se srečevali s številnimi težavami:
—	na tržišču Združenih držav Amerike, ki so bile še v letu 1981 eden izmed največjih Brestovih kupcev, še vedno traja recesija, zato ni prišlo do novih naročil;
—	preusmeritev na evropski trg, ki je bila nujna, je ob nižjih cenah, ki jo dosegamo na tem tržišču, povzročila manjši izvoz, pa tudi manjšo dohod-kovnost;
—	zaradi oskrbljenosti naših temeljnih organizacij smo se posluževali začasnega uvoza repro-materiala, kar nam je zopet zmanjevalo vrednost izvoza;
—	srečevali smo se tudi s težavami zaradi skrajševanja dobavnih rokov s strani nekaterih naših kupcev, kar nam je povzročalo resne motnje v nabavi in še bolj v proizvodnji.
Kljub naštetim težavam ocenjujemo, da smo bili v izvozu v prvem četrletju dokaj uspešni in da bomo naše načrtovane cilje tudi uspešno dosegli.
FINANČNI REZULTATI
Že iz doslej povedanega vidimo, da so gospodarske razmere izredno zapletene. To povzroča motnje v reprodukcijskih povezavah, kar pa v končni posledici vpliva na rezultate poslovanja. Dejstvo je, da v prvem trimesečju na Brestu nismo dosegli dobrih finančnih rezultatov, še posebno ne v temeljnih organizacijah ploskovnega pohištva in v temeljni organizaciji Mineralka. Z izgubo so v tem obdobju poslovale temeljne organizacije Pohištvo, Gaber, Jelka, Mineralka in Prodaja v skupnem znesku 58,377.000 din.
KOMUNISTI PRED NOVIMI NALOGAMI
Lakirna linija v temeljni organizaciji Pohištvo
V poslovni sklad so sredstva razporedile le temeljne organizacije Žagalnica, Iverka in Tapetništvo. O podrobnejših rezultatih poslovanja posameznih temeljnih organizacij bodo delavci seznanjeni tudi na zborih delavcev.
Poglejmo nekatere dejavnike, ki so vplivali na takšne rezultate:
1.	Težave v proizvodnji in nabavi repromaterialov, kar vpliva na nižjo proizvodnjo in na koncu tudi na slabše rezultate poslovanja.
2.	Razlike in neusklajenost med vhodnimi cenami materialov in cenami naših izdelkov. Medtem ko beležimo samo v marcu 15-odstotni porast cen repromaterialov in surovin glede na cene, predvidene s planom — kljub zamrznitvi cen in resolu-cijskim okvirom rasti cen v letu 1983 — ugotavljamo, da cene našim izdelkom niso porastle in glede na predpise tudi niso mogle porasti.
3.	Velika usmerjenost naših temeljnih organizacij v izvoz (na primer Masiva celo s 60-odstot-nim deležem v celotnem prihodku) vpliva na nižje doseganje dohodka kot tudi ostalih kategorij gospodarjenja. Še posebej je to izrazito zaradi preusmeritve z ameriškega na evropsko tržišče, kjer so cene precej nižje.
4.	Sprejeti ukrepi kreditno-monetarne politike vplivajo na Brest kot enega izmed največjih proizvajalcev pohištva s povečanimi obrestmi za potrošniške kredite in s povečanim lastnim deležem; obenem pa padanje realnih osebnih dohodkov vpliva na manjšo stanovanjsko izgradnjo in preusmeritev porabe osebnih dohodkov od dobrin trajnega pomena k nujnim življenjskim potrebščinam (hrana, obleka ...).
5.	Ne nazadnje se je letos zelo povečala minimalna amortizacija, in to kar za 46 odstotkov. Vzrok je predvsem v zelo visokih revalorizacijskih stopnjah za opremo.
Obravnava doseženih rezultatov na vseh ravneh mora biti mesto za resen dogovor, kako z enotnimi prizadevanji izboljšati rezultate. Seveda mora priti to v zavest vsakega delavca, tako da vsak na svojem mestu in v okviru svojih možnosti pripomore k razreševanju nastalih vprašanj. Še posebno delavno pa se morajo v obravnave vključiti družbenopolitične organizacije in organi upravljanja, ki morajo tudi opredeliti nove ukrepe za izboljšanje gospodarjenja v prihodnje.
M. Širaj
NA BRESTU USTANOVLJEN AKTIV ZVEZE REZERVNIH VOJAŠKIH STAREŠIN
Sredi aprila je bil na Brestu kot v prvi delovni organizaciji v naši občini ustanovljen aktiv zveze rezervnih vojaških starešin (ustanovljen bo tudi v Kovinoplastiki). Aktiv pomeni novo obliko delovanja te organizacije, ki se v zadnjem obdobju vse bolj usmerja v krepitev varnosti in obrambno samozaščitne sposobnosti vseh sestavin naše družbe in se vse bolj povezuje z okolji, v katerih živi in dela, s krajevnimi skupnostmi in združenim delom.
Osnovna naloga aktiva je, da spodbuja in zagotavlja sodelovanj6 rezervnih staršin v stabilizacijskih prizadevanjih, da opravlja saniO' zaščitne naloge v miru in pomaga pri strokovnem in obrambno samozaščitnem izobraževanju delavcev za naloge v miru, morebitnih kriznih stanjih, neposredni vojni nevarnosti ali v vojni. Osnova za delo aktiva so ocene varnostno političnih in gospodarskih razmer v organizacijah združenega dela, pri svojem delovanju pa se mora čimbolj povezati tudi z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in njihovimi delovnimi programi ter s komiteji za splošni ljudski odpor in družbeno samozaščito.
Nedvomno je možnosti za obogatitev dela te organizacije dovolj; kako jih bo izrabila, pa bo pokazal čas.
Nove oblike povezovanja
SODELOVANJE Z AVSTRIJSKO TOVARNO V ŽITARI VASI
V letošnjem marcu je delavski svet delovne organizacije sklepal o pristopu Bresta v družabništvo z avstrijsko tovarno pohištva IPH v Žitari vasi.
Ta tovarna je bila zgrajena s pomočjo nekaterih večjih trgovskih in proizvodnih organizacij slovenske lesne industrije. V začetku letošnjega leta je začela redno obratovati. V njej je za-Poslaih okrog 40 delavcev in sicer pretežno Slovencev. Ko bo tovarna obratovala s polno zmogljivostjo, bo lahko zaposlila do sto delavcev. Vrednost proizvodnje pa bo dosegla do milijon avstrijskih šilingov na zaposlenega.
Za začetek so si v tovarni izbrali enostavnejši proizvodni program na osnovi borovine. Postopoma pa nameravajo preiti na zahtevnejše in doslednejše izdelke. Skupna pokrita površina tovarne meri 10.000 kvadratnih metrov. Poleg nemške in italijanske opreme imajo tudi stroje jugoslovanskih proizvajalcev.
Hkrati z našo temeljno organizacijo Pohištvo se sedaj dogo-yarjata za združevanje sredstev se Sloveni j ales-Radoml j e in Alp-les. Na osnovi že sprejetega sklepa delavskega sveta naj bi Brest združil s tovarno pohištva v Žitari vasi dva milijona avstrijskih šilingov. Alples in Slo-Yeni j ales-Radoml j e pa se odloga o združevanju po tri milijone šilingov.
S povezovanjem Bresta in tovarne pohištva na Koroškem se odpirajo obema partnerjema nekatere dolgoročne oblike gospodarskih koristi.
. V prvi vrsti gre za ugodnosti sejemskih kontingentov, ki se določajo letno. Na tej osnovi je mogoča meddržavna menjava različnega blaga. Za našo delov-?° .organizacijo so vsekakor najbolj . zanimive koristi pri uvozu strojne opreme. Z razdelitvijo kontingentov za letošnje leto je Predviden za Brest znesek dva rmiijona šilingov.
Druga oblika poslovnega sodelovanja je bolj dolgoročna. Na teJ osnovi je možen izvoz naseli1 pohištva, sklopov ali posameznih elementov za dopolnitev Proizvodnih programov tamkaj š-Jc proizvodnje.
Za protidobave pa je mogoče vazali surovine, orodja, rezerv-e dele in repromateriale. Pri
tem gre pravzaprav za izrabo ugodnosti, ki jih nudi avstrijsko tržišče naši industriji. Ob sodelovanju obeh partnerjev je v nekaterih primerih lahko olajšan tudi izvoz naših standardnih izdelkov v Avstrijo in na druga tuja tržišča. Vodstvo tovarne v Žitari vasi nam je nakazalo možnost, da bi že letos naročili pri nas elemente furniranih ivernih plošč v vrednosti do 10.000.000 dinarjev.
Tovarna pohištva v Žitari vasi namerava izpopolniti svojo tehnološko opremo z nekaterimi novimi stroji. Nekaj dobrih strojev pa bodo odprodali, ker jih ne rabijo. V obeh primerih
vidimo možnosti, da pri teh poslih sodelujemo tudi mi.
Poleg gospodarskega sodelovanja je mogoče z avstrijsko tovarno sodelovati tudi na strokovnem področju. Tako se vodstvo tamkajšnje tovarne zanima za našo pomoč pri uvajanju priprave dela v njihovo proizvodnjo. Gre praktično za prenos našega znanja in s tem za hitrejše obvladovanje njihovih začetnih težav v proizvodnji.
V tem prispevku je nakazanih samo nekaj oblik sodelovanja, ki za vsakega partnerja posebej pomenijo tudi gospodarske koristi. Od iznajdljivosti, prizadevanj in predvsem od poznavanja zakonskih predpisov obeh partnerjev pa bo odvisno, koliko bomo izrabili možnosti takega povezovanja.
Naj na koncu dodam tudi to, da bo Brest s pristopom k mešanemu podjetju v sosednji Koroški pomagal tudi tamkajšnjim Slovencem.
D. Mazij
Brez posebnih novosti
SPOMLADANSKI ZAGREBŠKI VELESEJEM JE ZA NAMI
Na spomladanskem zagrebškem velesejmu, ki so ga odprli 18. aprila in je bil odprt od 24. aprila, se je tokrat zbralo 1.765 razstavljalcev iz Jugoslavije in 23 drugih držav. Velesejem je sestavljalo 14 specializiranih razstav. Pet mednarodnih prireditev je bilo jubilejnih, med njimi deseti sejem pohištva in lesne industrije. Iz Slovenije se je sejma udeležilo 200 razstavljalcev.
Sejem sicer ni pokazal kakšnih novih rešitev pri oblikovanju pohištva. Brest je to sejemsko prireditev izkoristil za prikaz svojega celotnega pohištvenega programa z nekaj novostmi. Nekaj jih je bilo opaziti tudi pri oblikovanju kuhinjskega pohištva, pa tudi kopije (manj uspešne) nekaterih naših programov smo si lahko ogledali.
Iz cerkniške temeljne organizacije pohištva sta bili na sejmu poleg utečenih programov še dve novosti: MAJA O, ki je bila prikazana tudi na beograjskem salonu pohištva in MAJA BL.
Ocene in mnenja oblikovalcev in poslovnih partnerjev o obeh izdelkih so bila deljena. Predvsem je potrebno ugotoviti, da je MAJA BL (bela izvedba MAJE) ostala dokaj neopažena kljub temu, da je program prijetno oblikovan.
Tovarna pohištva Jelka iz Begunj je prikazala program MIHA, ki je bil predstavljen v več bivalnih okoljih.
Predstavljene so bile tudi kuhinje iz družine BREST, ki so na trgu že dobro znane.
Od sedežnega pohištva so si oblikovalci lahko ogledali tudi novost — sedežno garnituro LENKA. Garnitura, ki jo sestavljajo enosed, trosed-ležišče in kot v dveh izvedbah, je namenjena opremi manjših stanovanj. Je prijetne oblike, trosed je mogoče spremeniti v udobno ležišče. Tudi ta novost je dobila različne ocene: od zelo laskavih do sicer še ugodnih, a brez večjega navdušenja obiskovalcev.
Sejem je obiskalo manj obiskovalcev kot preteklo leto. Mar bo tudi zanimanja za novo pohištvo manj?
V. Prim
furnirnica v naši temeljni organizaciji Pohištvo
Negorljive plošče za izvoz
NECOR v Španiji
Ob prizadevanjih za čimprejšnji pričetek naše nove proizvodnje — ognjeodpornih mineralnih plošč — smo ukrepali tudi na področju zavarovanja industrijske lastnine. V omenjenem primeru gre za sklep delavskega sveta, po katerem so strokovne službe zadolžene vložiti zahtevo za pridobitev patenta za Brestov izum »postopek za izdelavo ognjeodpornih gradbenih plošč«.
Izumitelj dipl. ing. Anton Zidar je s posebno pogodbo prenesel na Brest izključno in popolno pravico, da lahko vsebinsko in časovno neomejeno izkorišča omenjeni izum doma in v tujini. Pravica Bresta obsega med drugim pravico, da patent lahko zavaruje tudi v tujini, pri čemer je izumitelj dolžan sodelovati oziroma predlagati dokumentacijo, potrebno za pridobitev patentnega varstva.
Na podlagi ocene tržišč je delavski svet že leta 1981 sklenil, da se poleg v Jugoslaviji opravi patentna zaščita še v desetih evropskih državah, ki so glede zaščite vzajemno povezane s posebnim dogovorom (Evropatent) in še v Španiji, Grčiji, Sovjetski zvezi in Braziliji. V naštetih primerih gre za dežele, v katerih je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev:
—	da imajo surovino, potrebno za proizvodnjo negorljivih mineralnih plošč,
—	da imajo razvito proizvodnjo takih plošč,
—	da je na trgu povpraševanje po negorljivih ploščah (za ladjedelništvo ali za gradnjo stavb), ali da gre za prihodnje kupce takih izdelkov.
Glede na takšno odločitev smo po vložitvi patentne prijave na zvezni zavod za patente v Beogradu vložili tudi patentne prijave v prej omenjene druge države.
Junija leta 1981 smo to opravili prek specializirane odvetniške ustanove tudi v Španiji. Vsi postopki so stekli, toda videti je bilo, da španski najhitreje med vsemi. Potrebno je bilo sicer nekaj popravkov besedila in manjših sprememb v skicah, kar je izhajalo iz nekaterih razlik med špansko in našo patentno zakonodajo. Toda to so že podrobnosti.
Praktično gledano je patent izdan skladno z zahtevkom, tako da so zavarovane vse bistvene prednosti oziroma značilnosti izuma. Te pa so v obravnavanem
postopku, poenostavljeno povedano, naslednje:
—	ekonomičnost, ki se kaže zlasti v skrajšanih časih stiskanja, v ponovni uporabi odpadkov (odrezkov) in v odpravi brušenja;
—	ekološka zaščita (zaščita okolja) pred suhimi odpadki in strupenimi odplakami, kar je doseženo s tako imenovanim zaprtim krožnim sistemom, ki omogoča ponovno uporabo odplak;
—	uporaba različnih snovi in kombinacije le-teh, kar daje ploščam potrebne fizikalne oziroma kemične lastnosti.
Izum mora seveda biti nov. To pomeni, da se morajo nakazane rešitve razlikovati od doslej znanih, dati pa morajo vsaj doslej dosežene, če ne boljše učinke. Naše ognjeodporne mineralne plošče, ki imajo komercialno ime NEGOR, smo morali zato pred prodajo dati tudi v mnoge pre-izkuševalnice in dobiti ateste. To so listine, ki potrjujejo, da imajo plošče res take lastnosti, kot se zahtevajo za zaščito pred požari pri gradnjah ladij oziroma stavb.
Toda vrnimo se k zaščiti izuma. Te dni smo torej prejeli listino, s katero španska državna ustanova za zaščito industrijske lastnine (Registero de la proprie-dad industrial) iz Madrida podeljuje patent za naš postopek pri izdelavi ognjeodpornih gradbenih plošč. Prav tako smo dobili obvestilo, da je omenjena listina pravnomočna in je torej ni moč izpodbijati.
Poleg zaščite pred posnemanjem omogoča patentna listina nedvomno tudi tržne učinke. Patenti skupaj z atesti in solidnim komercialnim nastopom nedvomno kažejo ter zahtevajo resnost in strokovnost poslovnega partnerja. In ker je v tem primeru to BREST, je prav, da se tega zavedamo in tako tudi nastopamo.
Z. Zabukovec
Če delavec ne razpolaga z informacijo, potem tudi z dohodkom ne more razpolagati, ne more vplivati na celoto družbene reprodukcije, zato je odgovornost za kakovostno, celovito informacijo širša. Pridružujem se tistim, ki pravijo, da je v naši družbi še veliko zapor, tako na vrhu kot v temeljnih okoljih, tudi v organizacijah združenega dela. In človek se ob teh blokadah sprašuje, komu zapirajo informacijo: ali časnikarju ali sredstvom javnega obveščanja ali delavcu? Moj odgovor je, da v vsakem primeru delavcu, ki potrebuje informacijo zato, da bi se lahko relevantno vključil v ožji in širši proces družbenega, samoupravnega, političnega odločanja.
Franc Šetinc o obveščanju
OB NAŠEM POSLOVANJU V PRVIH LETOŠNJIH MESECIH
Ob izteku prvih treh mesecev smo v okviru delovne organizacije izdelali celovito analizo, s katero smo hoteli ugotoviti zlasti to, katere temeljne organizacije morajo čimprej in kako ukrepati, da bodo lahko doseženi načrtovani rezultati za leto 1983. Pregled smo opravili v vsaki temeljni organizaciji posebej in je zajemal vse glavne izdelke istočasno. Poenostavljeno povedano, ugotavljali smo predvsem porast stroškov oziroma obremenitev ter jih primerjali s prodajnimi cenami oziroma deležem v skupnem prihodku.
Takoj moramo povedati, da ugotovitve niso najbolj vzpodbudne. Podatkov o razliki med načrtovanimi in dejanskimi cenami surovin ter materialov, pa tudi drugih stroškov, kažejo vztrajno naraščanje. Zahteve za podražitev nekaterih polizdelkov in materialov se gibljejo celo čez 80 odstotkov. Poleg tega je vedno več dobaviteljev, ki na novo zahtevajo združevanje deviznih sredstev ter pretijo ustaviti dobavo, če se takim zahtevam ne ustreže. Nekateri od dobavljenih materialov so precej slabi, nekaterih na trgu tudi ni.
Omenjeni in še drugi razlogi, med katere sodijo prdvsem še majhne serije in povečana zahtevnost kupcev (ki za drag denar želijo dobro blago), sestavljajo negativni del objektivnih pogojev, v katerih poslujemo. Če k temu dodamo še administrativno zamrznjene cene, ki pa se prej in lažje odtajajo pri surovinah in materialih, smo povedali dovolj. Zato se ne smemo čuditi, če omenjena analiza kaže, kako so mnogi izdelki v izgubi, večina se jih trenutno vrti okrog ničle in le redki so, ki nam s
kakšnim odstotkom prispevajo dinar v prazno tozdovo blagajno.
Poslovanje v takih okoliščinah ie težavno. Ta ugotovitev pa nam narekuje, da moramo sprostiti v sebi vse svoje obrambne mehanizme. Ni jih veliko: vztrajno in strokovno delo s skupnim ciljem, prebroditi krizno obdobje. Nadrobneje pa to pomeni naslednje:
—	poiskati moramo vsako možnost, ki je še ostala na voljo, da bi zmanjšali proizvodne stroške;
—	proti naraščanju cen materialov, ki odločilno vplivajo na izgubo, moramo nastopati bolj organizirano, povezano tudi z drugimi proizvajalci;
—	programe oziroma izdelke, ki bodo kljub ukrepom v večji izgubi, bo treba umakniti iz proizvodnje;
DELO KOMISIJ ZA OCENO NAŠEGA POSLOVANJA KASNI
Delavski svet Bresta je oktobra lani imenoval strokovne skupine, ki imajo nalogo, da za posamezna poslovna področja ocenijo sedanje stanje in predlagajo rešitve. Naloge so bile opredeljene tako, da bi najprej reševali vprašanja v zvezi z uresničevanjem sedanjega srednjeročnega načrta in nato pripravili predlog dolgoročnega razvoja.
Cilj takega skupinskega dela je, da pri razreševanju in predlaganju ustreznih rešitev sodeluje čim več strokovnih delavcev in
—	zbirati bo treba številna povpraševanja in sklepati pogodbe na podlagi izbire, zlasti v zunanji trgovini;
—	pripravljati moramo več rezervnih programov oziroma izdelkov z različnimi inačicami materialov, kvalitete, serij in drugih elementov;
—	sistematično se moramo lotiti zlasti odpravljanja ponavljajočih se nepravilnosti.
Naloge, ki jih v tem sestavku le omenjamo, in tudi droge, so že podrobno opredeljene. Določeni delavci iz temeljnih organizacij in iz Skupnih dejavnosti, ki so odgovorni za izvedbo posameznih nalog. Prav tako so za vse pomembnejše naloge določeni roki in glavna izhodišča za reševanje. Uoajmo, da bo naš delovni zalet vendarle tak, da bo slabosti, ki izvirajo iz nas, zmanjšal na neznaten obseg in omilil tudi tiste zunanje.
Z. Zabukovec
da vsak po svojih sposobnostih ustvarjalno prispeva k boljšemu gospodarjenju in večjemu dohodku.
Strokovne skupine so izdelale programe dela in tudi določile roke, v katerih bodo opravile posamezne naloge, pri tem pa upoštevale končne roke, ki jih je določil delavski svet.
Ko smo pred kratkim pregledali, kaj so posamezne skupnine, ki so bile zadolžene za izdelavo predloga kratkoročnih proizvodnih programov, opravile (teh skupin je sedem), sta samo dve skupini opravili delo do roka, dve sta predloge predložili nekoliko z zamudo, medtem ko druge tri dela še niso končale.
loki neusmiljeno tečejo
Brest v Stružnici
Na skrajnem jugu Jugoslavije, pod pogorjem Belasice, kjer je vojska prvega makedonskega carja Samuila leta 1014 pretrpela težah poraz z bizantinskim imperatorjem Vasilijem II., leži zelo lepo mesto Strumica s približno 30 tisoč prebivalci.
V tem mestu smo 1. aprila letos odprli prodajni salon, ki meri okrog 180 kvadratnih metrov. V njem smo razstavili skoraj celotni Brestov prodajni program, ki v zelo okusno postavljenih bivalnih okoljih privlači vsakega obiskovalca. Prodajalna sicer ni v središču mesta, vendar leži ob zelo prometni ulici, ki povezuje Strumico s številnimi bližnjimi vasmi in naselji ter pelje proti Valandovu in Gevgeliji.
Strumica z okolico šteje okoli 100 tisoč prebivalcev; okrog nje je zelo bogato kmetijsko področje, ki se razteza z obsežnim Stru-miškim poljem vse do bolgarske meje. V mestu je močno razvita bombažno-tekstilna industrija, znana je tovarna kuhinjskih elementov v sestavi Treske, pa tudi prehrambena industrija s slovito strumiško mastiko.
Doslej smo bili v Strumici prisotni le prek delovne organizacije Jugopromet in Simpovc prodajalne, kar pa je bilo premalo za naše prodajne ambicije. Zato z otvoritvijo Brestove prodajalne optimistično gledamo na znatno povečano prodajo prek našega prodajnega salona, pa tudi druge trgovske mreže.
K. Kostov
Kritično moramo tudi pregledati, kako se uresničujejo naloge na drugih področjih, kot so organiziranost, povezanost v re-proverigi in tako naprej.
Izgovarjanje na sprotne delovne naloge je samo delno opravičljivo, saj smo skupno ocenjevali, v kakšnem času bomo lahko pripravili posamezne strokovne predloge.
Vsi, ki v strokovnih skupinah sodelujemo, smo odgovorni, da pospešimo delo skupin in čimprej pripravimo strokovne predloge.	J. Hren
Spalnica iz programa MAJA (ena izmed možnosti)
		
		"Ta
		
		
Iz naše tapetniške proizvodnje
Uvoz po pričakovanjih
Za prve tri letošnje mesece lahko rečemo, da posebnih težav z uvozom ni bilo. Najnujnejše potrebe po uvoznih materialih so bile namreč v celoti izpolnjene.
Razpoložljiva devizna sredstva smo imeli tudi zato, ker smo razpolagali s 56 odstotki deviznega priliva, lc-i je bil po začasnem odloku v veljavi do 31. marca, pa tudi sedaj je do sprejema tehničnih navodil za izračun novega odstotka razpolagalne pravice še v veljavi.
Po prvih izračunih naj bi bila razpolagalna pravica 46 odstotkov, kar nam bo prav gotovo povzročalo težave, saj bomo morali s tako skrčenimi sredstvi pokrivati potrebe po uvozu materialov za naše temeljne organizacije, poravnavati vse določene in zagotovljene obveznosti, združevati devize po 67. in 68. členu zakona o deviznem poslovanju in kreditnih odnosih s tujino ter poravnavati vse neblagovne odlive.
Stvari se zaostrujejo tudi zato, ker so pogoji za normalno oskrbo na domačem trgu negotovi in se naloge pri oskrbi z nekaterimi materiali spreminjajo (domači trg — uvoz).
Opredelitev, ki smo jih zapisali v letnem planu in v poslovni politiki za leto 1983, morajo biti osnovno vodilo naših prizadevanj, sicer bomo prišli v takšen položaj, ko z uvozom ne bomo mogli oskrbovati niti izvoznih programov. Težave so tudi v tem, lcer so devizne cene uvoženih materialov kljub temu, da se bistveno niso spreminjale, zaradi drsečega tečaja postale v nekaterih primerih dinarsko višje od domačih.
Uvoz po maloobmejnem sporazumu z Italijo teče normalno, odvisen pa je od ustvarjenega izvoza. Sprememba je v tem, da je razpolagalna pravica po izvozni carinski deklaraciji in prilivu omejena na 80 odstotkov. To pomeni, da je mogoče uvoziti za 20 odstotkov manj od ustvarjenega izvoza.
V prvem trimesečju smo uvozili za nekaj manj kot 40 milijonov dinarjev po tečaju zveznega izvršnega sveta, kar je še vedno pod letnim planom. V istem obdobju smo z dobavitelji (Melamin, Color, Piama, Dekorativna, Lesonit in MTT Maribor) združili 12 milijonov dinarjev po tečaju zveznega izvršnega sveta.
C. Komac
Spodbudno pismo
Nihče izmed nas v vlogi kupca ni zadovoljen, če kupi blago z napako, še zlasti, če gre za nakup večje vrednosti. Na to moramo ob vsakem koraku misliti tudi kot proizvajalci in prodajalci pohištva.
Reklamacij ni prijetno dobivati (huda kri med kupci, pa še doma — v hiši...), pa tudi reševati ne, saj s tem rešujemo tudi ugled podjetja na vse bolj zahtevnem tržišču, ko je vsak kupec nadvse dragocen.
Da bi se zamislili, kako pomembno je, da delamo izdelke brez napak, če pa so že, kako pomembno jih je učinkovito odpravljati, objavljamo pričujoče pismo.
Ko sem obiskal vrsto prodajaln pohištva v Slavonskem Brodu in okolici z željo, da bi si kar najbolje opremil novo stanovanje, sem spoznal pohištvo številnih prodajalcev iz vseh koncev Jugoslavije. Zelo hitro pa sem se odločil za vaše izdelke: kuhinjo, regal Katarino in garnituro Mojca (dvosed, trosed in dva fotelja).
Ko sem to pohištvo postavil v stanovanju, sem sicer našel nekaj drobnih napak, za katere pa sem menil, da so pri proizvodnji takšnih izdelkov običajni; zato sem tudi za opremo drage sobe kupil vaše pohištvo, in sicer program 3x3.
Ko sem postavil tudi to pohištvo, sem v prodajalni Slovenija-
les v Oriovcu sestavil reklamacijski zapisnik o že omenjenih napakah.
Kmalu zatem, ko sem zapisnik odposlal, sta me obiskala vaša serviserja Draško in Braniselj. V skrbi za ugled in stroške Bresta, pa tudi zame kot kupca, sta vaša dva serviserja z veliko profesionalnostjo napravila spisek pomanjkljivosti .
Točno ob dogovorjenem dnevu sta se omenjena tovariša znova pojavila z vsemi deli, ki jih je bilo treba zamenjati, in sta vse pomanjkljivosti pri pohištvu hitro odpravila.
S tem pismom vam želim čestitati in se zahvaliti za zelo korekten odnos do kupca. Z veseljem lahko prijateljem pripovedujem o vaši tovarni in vaši servisni službi, hkrati pa menim, da je tudi za vas zadovoljen kupec najboljša reklama.
Ob koncu še drobna pripomba-Zakaj v prodajalnah nimate vec prospektnega gradiva ali katalogov vaših izdelkov? Laže si j6 namreč zamisliti razvrstitev p0-hištva v sobi z dobrim prospektom v rokah kot v trgovini, kjer precej elementov primanjkuje.
Še enkrat se vam prisrčno zahvaljujem in vas tovariško P0-zdravljam.
Antun KauriCt Slavonski Bro&
Razmišljate o upokojitvi ?
NOVOSTI O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU
V prvi polovici preteklega leta je bil sprejet nov zvezni zakon o temeljnih pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki se začne uporabljati 1. julija letos. Sprejem novega zveznega zakona na tem področju pa narekuje tudi izdajo novega republiškega zakona s tega področja. Tako je sedaj v razpravi osnutek zakona, ki je pripravljen na podlagi sprejetih sistemskih rešitev in temeljnih izhodišč in pripomb ter predlogov za spremembe in dopolnitve.
Spremembo predpisov na tem Področju je narekovala potreba Po uskladitvi sistema pokojninskega in invalidskega zavarovanja z ustavo in zakonom o združenem delu oziroma z novim samoupravnim in družbenoekonomskim položajem delavcev v združenem delu in drugih delovnih ljudi.
Osnutek zakona prinaša precej novosti. V splošnih določbah so Posebej poudarjene načelne no-vosti zveznega zakona in tiste, ki jih prinaša novi republiški zakon. Tako je poudarjeno načelo, ki opredeljuje naravo pokojnine kot pravico iz minulega dela, načelo enotnega pokojninskega in mvalidskega zavarovanja delav-Cev v združenem delu in drugih delovnih ljudi, ker so v sistem vključeni tudi kmetje, ter nače-i° o prevenciji invalidnosti oziroma dolžnosti organizacij zdru-zenega dela pri preprečevanju in-validnosti.
. Osnutek zakona predvideva jzenačitev položaja glede pravic m obveznosti oseb, ki opravljajo
samostojne dejavnosti kot edini a|i glavni poklic, z delavci v združenem delu.
Novost je tudi obvezno zavarovanje vrhunskih športnikov glede na to, da doslej vrhunski športniki v Sloveniji niso bili zavarovani, temveč so bili zavarovani le profesionalni športniki.
Osnutek predvideva tudi obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje vseh kmetov in čla-n°v njihovih gospodarstev, ki
opravljajo kmetijsko dejavnost K°t edini ali glavni poklic, ne pede na dohodek, ki ga ustvarjajo. Od ustvarjenega dohodka m plačanih prispevkov pa je nato odvisen obseg pravic oziroma ?bseg zavarovanja. Združeni met j e in člani njihovih gospo-arstev, ki plačujejo prispevek ajmanj v višini zneska zajam-en? Pokojnine, so zavarovani v nakem obsegu kot delavci v družen cm delu. Kmetje, ki ni-aJo statusa združenega kmeta, združeni kmetje, ki plačujejo P ispevke oziroma so zavarovani 2 . osnovi, ki je nižja od zneska jeJaničene pokojnine, pa imajo Pravice do starostne, invalid-e m družinske pokojnine.
nr-fP^jni pogoji za pridobitev so dl6 do starostne pokojnine
d,- določeni z zveznim zakonom. starVena Pogoja sta določena °st, za zavarovanca 60 let in
za zavarovanko 55 let, ter določena delovna doba, 20 let za oba. Zakon pa omogoča, tako kot doslej, pridobitev pravice tudi s krajšo pokojninsko dobo od 20 let, vendar le pri višji starosti: moški 65 let, ženske pa 60 let, pri čemer pa morata imeti najmanj 15 let zavarovalne dobe.
Pri tej možnosti pa je opuščen dodatni pogoj, ki je bil predviden doslej, se pravi gostota zavarovalne dobe, kar pomeni, da je zavarovanec moral imeti v zadnjih petih letih 40 mesecev oziroma v desetih letih 80 mesecev zavarovalne dobe. Tako je pri tem edina novost opustitev gostote zavarovalne dobe.
Zvezni zakon dopušča republikam možnost za uvedbo predčasne upokojitve, pri čemer pa določa enotne pogoje. Za pridobitev te pravice mora izpolnjevati moški starost 55 let in najmanj 35 let pokojninske dobe oziroma ženska 50 let in najmanj 30 let pokojninske dobe.
V tem primeru je predvideno obvezno zmanjšanje pokojnine za vsako leto predčasnega odhoda v pokoj. Višina, ki je določena v osnutku, znaša 1,5 odstotka, po drugi inačici pa 2 odstotka za vsako leto predčasnega odhoda v pokoj.
Novost pa je v tem, da je to zmanjšanje le začasno in traja le toliko časa, kolikor je zavarovanec prej, pred izpolnitvijo določene starosti (moški 60 let, ženske 55 let), uveljavil pravico do pokojnine, to je največ 5 let. Nato pa se izplačuje pokojnina v znesku, ki jim pripada glede na dopolnjeno pokojninsko dobo.
Primer: Moški gre predčasno v pokoj, ko doseže starost 55 let in 35 let pokojninske dobe. Njegova pokojninska osnova znaša 75 odstotkov [85—10 (5.2)], ki se zmanjša še za 7,5 odstotka ali po drugi inačici za 10 odstotkov (5.1,5 = 7,5 odstotka oziroma 5.2 = 10 odstotkov). Ko bo moški dopolnil starost 60 let, njegova pokojninska osnova ne bo več zmanjšana za 7,5 oziroma za 10 odstotkov in bo tako znašala 75 odstotkov.
Osnutek republiškega zakona predvideva, da imajo pravico do zajamčene pokojnine zavarovanci, ki so uveljavili pravico do starostne pokojnine s pokojninsko dobo 40 let (moški) oziroma 35 let (ženske), in zavarovanci, ki so pridobili pravico do invalidske pokojnine zaradi invalidnosti, nastale zaradi poškodbe pri delu ali poklicne bolezni.
Določitev zneska je prepuščena skupnosti, v osnutku pa je predvidena le omejitev, da ta ne more biti nižja od 55 odstotkov povprečnega nominalnega osebnega dohodka na območju Slovenije zaposlenih delavcev, doseženega v preteklem letu (od 1. 1. 1983 znaša zajamčena pokojnina najmanj 7.777,55 din).
V	osnutku so izdelani pogoji za pridobitev pravice na podlagi preostale delovne zmožnosti, ločeno za zavarovance, ki so ob nastanku invalidnosti v delovnem razmerju, in tiste, ki niso. Določene so tudi vsote denarnih nadomestil, njihova višina, ali le temeljna načela za njihovo odmero. Delavcem s preostalo delovno zmožnostjo so zagotovljena naslednja denarna nadomestila: nadomestilo osebnega dohodka, nadomestilo osebnega dohodka za čas čakanja na prekvalifikacijo oziroma dokvalifikacijo ali razporeditev na drugo ustrezno delo, nadomestilo zaradi dela s skrajšanim delovnim časom oziroma manjšega osebnega dohodka zaradi dela na drugem ustreznem delu. Delavci bodo vse pravice na podlagi preostale delovne zmožnosti uveljavili v svoji organizaciji združenega dela.
V	zvezi z družinsko pokojnino
prinaša osnutek naslednje novosti: razširjen je krog zavarovanih družinskih članov, ki lahko pridobijo pravico do družinske pokojnine, tudi na otroke brez staršev, ki jih je zavarovanec preživljal; pri splošnih pogojih za pridobitev te pokojnine je opuščena gostota zavarovalne dobe; določena je najnižja raven družinske pokojnine 40 odstotkov pokojninske osnove umrlega zavarovanca, če pokojnino uživajo trije ali več družinskih članov. Pravico do družinske pokojnine pridobi tudi tisti, kdor j‘e z zavarovancem živel v življenjski skupnosti, ki je po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih izenačena z zakonsko zvezo. Pravico do družinske pokojnine pridobi vdova s 50 leti starosti (doslej 45 let) in vdovec s 50 leti starosti (doslej 60 let).
Glede borcev NOB je edina novost v tem, da se borec NOB lahko opredeli za to, da uveljavi pravico do starostne pokojnine po splošnih pogojih, s tem da se mu obdobja posebne dobe ne računajo v pokojninsko dobo.
*
To je bil le povzetek bistvenih predlaganih novosti, ki se bodo v času javne razprave, ki bo trajala do konca aprila, seveda še dopolnila. Nekateri so od tega zakona pričakovali veliko več, vendar v sedanjih zaostrenih družbenoekonomskih razmerah ni pogojev za bistveno širjenje pravic in s tem možnosti za uresničitev vsega, kar delovni ljudje in občani pričakujejo.
A. Perčič
letni
e konference Brestovega sindikata
SEMINAR O SPODBUJANJU INOVACIJSKE DEJAVNOSTI
Da bi spodbudili in razvijali množično inovacijsko dejavnost, je občinski sindikalni svet dal pobudo — Brest pa je pobudo sprejel — da se tak seminar opravi za vodilne in strokovne delavce tudi na Brestu. V Kovinoplastiki so ga imeli že prej in so bili z izvajalci v organizaciji delavske univerze »Tomo Brejc« iz Kranja zelo zadovoljni. Seminar je bil 15. in 16. aprila čez ves dan.
Zadovoljni so bili tudi vsi udeleženci seminarja, saj so jim predavatelji osvetlili področje inovativne dejavnosti z vseh plati in nakazali pot, kako v današnjih prizadevanjih za reševanje gospodarske krize vključiti tudi človeški um v vseh delovnih okoljih.
Od 40 povabljenih se je seminarja udeležilo le 23 Brestovih strokovnjakov, predvsem iz vrst tehničnih delavcev iz temeljnih organizacij, kot da inovacij ne potrebujemo na področju prodaje in pri delu v skupnih službah.
Izvajalci in udeleženci so se dogovorili, da se bodo jeseni znova srečali. Takrat pa bi poleg vprašanj o razvijanju množične inovativne dejavnosti poročali tudi o že doseženih rezultatih.
F. Turšič
Kar zadeva jezik, mislim, da je storjen napredek, manj je frazeologije. Čas in težave so nas prisilili k večji stvarnosti, jasnejši in bolj razumljivi besedi, manj je ponavljanja večnih resnic, ker jih pač ljudje ne sprejemajo več, manj je fraz o samoupravljanju, kot da smo že na koncu poti, manj fraz o združenem delu, kot da je idealno. In to je dobro. Še vedno pa nismo povsem rešeni birokratske latovščine, birokratskega jezika, ki je laž samega sebe. Lep, čist in neposredni jezik je rezultat demokratičnega sozvočja med tistimi, ki jezik javno uporabljajo, in onimi, ki jim je ta govorica namenjena.
Franc Šetinc o obveščanju
Precej nedorečenega
LETNA KONFERENCA BRESTOVEGA SINDIKATA
13. aprila je bila letna konferenca osnovnih organizacij sindikata Bresta. Prva konferenca, ki je bila sklicana za 8. april, ni bila sklepčna, medtem ko je bila druga seja vzorno obiskana, skoraj s popolno udeležbo. Konferenca sama je bila dobro pripravljena, kar gre zahvala izvršnemu odboru sindikata.
Poročila o delu na posameznih področjih v preteklem letu so bila namreč osnovnim organizacijam po temeljnih organizacijah posredovane pravočasno v obravnavo, bolje rečeno, v premislek. Premislek pravim zato, ker so bila v gradivu nakazana nekatera vprašanja, ki bi morala najti odgovor v slehernem okolju, pa so, kdo ve zakaj, ostala nedorečena. Naj jih samo nanizam: gospodarjenje v preteklem letu, nov sistem nagrajevanja, reševanje stanovanjskih vprašanj, socialne pomoči najbolj ogroženim delavcem, pojavi alkoholizma in letovanje delavcev.
Na konferenci sami je bila razprava sicer živahna, žal pa so se vprašanja vse preveč vrtela okrog stvari, ki so v bistvu že rešene.
Pojavljala so se vprašanja o izvozu ter o nujnosti izvoznih prizadevanj. Delegati so opozorili na pomanjkljivosti v obveščanju, predvsem pa na prehitre odločitve oziroma prekratke roke za čas obravnav in posvetovanj v delovnih okoljih. To se sicer ne dogaja pogosto, opozorilo pa je vsekakor pravilno.
Izpostavili so tudi vprašanje inovacij, ki morajo v naši praksi kmalu najti ustrezno mesto, pa tudi formalno ureditev s sporazumom.
Tudi neštetokrat ponavljana vprašanja kot so financiranje centra usmerjenega izobraževanja v Postojni, delovni čas in druga, so ponovno našla mesto v razpravi.
Najpomembnejši prispevek in odgovore na večino zastavljenih vprašanj je dal glavni direktor Anton Kraševec, ki je jasno orisal sedanji gospodarski trenutek, razmere na tržišču, bodisi v dobavi surovin bodisi v prodaji naših izdelkov. Utemeljil je nujnost večjega izvoza. Prikazal je naše likvidnostno stanje in letošnje kreditne obveze. Poudaril je pomen novega sistema vrednotenja zahtevnosti del in nalog, ki pa ga moramo še dograjevati.
Njegova razprava se je povsem ujemala z razmišljanji ostalih delegatov o zastarelost tehnologije, o nujnosti, da dosegamo gospodarski načrt, da spoštujemo dogovorjene roke pri interni kooperaciji, skratka, da se obnašamo čim bolj odgovorno.
Delovni načrt, ki si ga je konferenca zastavila za leto 1983, je v bistvu le nadaljevanje začetega dela na vseh področjih, kjer Brestovi delavci živimo in delamo.
V. Šega
Zastarele in dotrajane naprave
STANJE KOTLARN NA BRESTU
Brest ima svojih devet temeljnih organizacij raztresenih praktično po vsej občini, kar ina najrazličnejših področjih našega dela povzroča vrsto težav. Eno izmed bistvenih področij, kjer so tovrstne težave še posebej opazne, je prav energetika oziroma preskrba obratov s tehnološko in toplotno (energijo.
Takšna raztresenost proizvodnih obratov po občini je z vidika smotrne in racionalne proizvodnje in potrošnje vseh vrst energije zelo neugodna. Od devetih temeljnih organizacij jih ima namreč kar šest svoje termoenergetske postaje in tudi vse druge energetske objekte, ki jih zahtevata proizvodnja pohištva in plošč.
Ta razdrobljenost energetskih postaj oziroma objektov, če se omejim samo na kotlovnice, pa seveda zahteva tudi toliko več strežnega in vzdrževalnega osebja, več vseh mogočih stroškov, več različnih rezervnih delov in drugega materiala, manjšo možnost za avtomatizacijo in podobno. Istočasno pa se nenehno ubadamo s težavami, kako vsem kotlarnam preskrbeti gorivo za nemoteno proizvodnjo toplotne energije.
V takšnih razmerah je o kakšni racionalizaciji pridobivanja oziroma proizvodnje toplotne energije v sedanjih kotlarnah zelo težko govoriti. Poleg tega, da so vsi kotli, z delno izjemo v Pohištvu, zelo stari in dotrajani, tudi ni nikjer možnosti za posodobitve zaradi njihovega premajhnega učinka.
Sicer pa si pobliže oglejmo vse kotlarne.
TOZD IVERKA. Kotla nemške proizvodnje skupne zmogljivosti 8,14 megavatov, kurjena izključno z mazutom in s termo oljem, sta bila postavljena med izgradnjo tovarne leta 1975. S potrebno toplotno energijo se poleg Iverke oskrbuje tudi Tapetništvo in delno še centralno skladišče gotovih izdelkov, čeprav ima skladišče montirane ogrevalne naprave v vseh svojih šestih halah.
S priključitvijo Tapetništva je poraba energije za ogrevanje in tehnologijo delno že presegla zmogljivosti kotlarne in zato tudi ni mogoča nikakršna dodatna obremenitev več. Poleg tega pa se na obeh kotlih pojavljajo že tudi okvare in zato so potrebna večja rekonstrukcijska dela, ki so v glavnem že opravljena.
TOZD POHIŠTVO. Oba kotla v tej kotlovnici sta parna; eden je izdelek zagrebške tovarne parnih kotlov iz leta 1962, drugi pa je nemške proizvodnje in je letnik 1969. Kurišče pri obeh kotlih je prirejeno za kurjenje z več vrstami lesnih ostankov in za kurjenje z mazutom. Zmogljivost obeh kotlov za okrog 30 odstotkov presega sedaj potrebno potrošnjo toplotne energije pri normalnem obratovanju, ko znaša skupna proizvodnja pare za ogrevanje, pa tudi za tehnologijo, okrog 14 ton na uro.
TOZD JELKA. Preskrba s toplotno energijo je dokaj kritična, saj oba plamenocevna toplovodna kotla s prigrajenim poševnim kuriščem za ročno kurjenje lesnih ostankov proizvedeta približno 0,93 megavata toplotne energije; vemo pa, da je je v zimskem času potrebne kar okoli 1,7 megavata.
Zaradi majhne in utesnjene kotlovnice, ki ne ustreza predpisom o graditvi energetskih objektov, so upravljanje, popravila in tudi čiščenje kotlov zelo otežena. Kakršnakoli posodobitev sedanje kotlovnice je neizvedljiva, ker že tako in tako kotlovnica ni postavljena na pravem mestu. V preteklih dveh letih sta bila oba kotla zaradi popolne dotrajanosti sicer v celoti obnovljena, zamenjan pa je bil tudi kovinski dimnik.
TOZD MASIVA. Trenutno je s preskrbo toplotne energije za tehnologijo in ogrevanje najbolj kritično prav v Martinjaku. Imajo namreč samo en lokomobilni parni kotel Wolf, star 42 let, ki je v zimskem času nenehno popolnoma obremenjen, povrhu vsega pa je tudi v zelo slabem stanju. Nenehne težave so s posameznimi netesnostmi na spojih in s korozijskimi razjedami. Prekratko je tudi kurišče za lesne ostanke, zato ga je treba vsako leto znova prezidati. Maja bo namesto starega pregrevalnika pare, ki je popolnoma uničen, postavljen nov. Obnoviti pa nameravajo tudi prednjo cevno steno.
Glede na to, da ima tovarna samo en kotel, lahko pride do zelo kritičnega položaja in celo ustavitve proizvodnje, če pri kotlu karkoli odpove. Naj še omenim, da je tudi dimnik v zelo slabem stanju.
TOZD GABER. Ta temeljna organizacija ima en parni kotel, ki je še starejši kot tisti v Martinjaku. Kotel v zadnjih desetih letih ni imel kakšnih bistvenih okvar. Občasno se sicer pojavi kakšna manjša netesnost, ki pa jo sproti in brez težav popravijo. Zmogljivost kotla komaj komaj ustreza trenutnim potrebam tovarne po ogrevanju, tako da kakšna dodatna obremenitev sploh ne pride v poštev.
TOZD ŽAGALNICA. Kotlarna že z gradbenega vidika ni pravil-
OBVESTILO
no postavljena. Streha ni ustrezna, ni zadovoljivega prezračevanja, rešeno ni vprašanje odlaganja kuriva (lesni ostanki), prostor pod kuriščem pa je stalno zalit s talno vodo.
Oba postavljena kotla sta zelo stara (letnika 1930 in 1941), kar že samo po sebi pove, da sta v vseh pogledih zastarela in dotrajana. Prav tako kot za kotel na Gabru tudi za ta dva kotla že okrog 15 let ni mogoče dobiti nobenih originalnih rezervnih delov. Ko smo lani postavili še en dimnik, je preskrba s toplotno energijo zadovoljiva in zato lahko poleg prostorov Žagalnice ogrevamo tudi prostore mehanične delavnice na Melesu.
Letos pa načrtujemo tudi postavitev naprave za vpihovanje žagovine v kurišče.
*
Glede na trenutno stanje v vseh naših kotlovnicah (razen v Pohištvu) je zelo težko oceniti, koliko časa bodo naprave še sposobne za obratovanje. Ker pa je vzdrževanje dobro in ker do okvar običajno ne prihaja zaradi nevestnega upravljanja, pač pa zaradi dotrajanosti materiala, se lahko zgodi, da bodo kotli vzdržali še pet ali pa še celo več let. Vendar pa so druge, večje težave, in sicer v tem, ker so vsi kotli (razen v Pohištvu in Žagalnici) v zimskem času obremenjeni čez svoje zmogljivosti, kar še dodatno kvarno vpliva na njihovo življenjsko dobo.
Prav zaradi omenjenih kritičnih razmer v preskrbi iz energijo na Brestu se ustrezne strokovne službe zelo intenzivno ukvarjajo z reševanjem teh vprašanj, kar je tudi sicer zajeto v srednjeročnem načrtu delovne organizacije.
J. Telič
AVTO MOTO DRUŠTVO CERKNICA obvešča vse voznike motornih vozil in še posebej člane društva, da bo naše območje obiskal testni kombi Avto moto zveze Slovenije.
Ob testu vozila pregledajo in nastavijo vžig motorja ter izgorevanje, opravijo pa še splošni test motorja.
Testirni kombi bo
23. in 24. maja v Cerknici pred prostori društva,
25. in 26. maja v Starem trgu,
27. maja v Novi vasi.
Pripeljite svoja vozila in izrabite ugodnost, ki se vam nudi kot članu Avto moto zveze!
Kotel-veteran v naši ŽAGALNICI
Dobava hlodovine na JELKO
Manj formaldehida v iverkah
Sproščanje formaldehida iz ivernih plošč, ki so vezane z ureaformaldehidnim lepilom, je znan problem. V zadnjih letih so se v razvitem svetu, še posebej v Zahodni Evropi in Ameriki, začele pojavljati vedno ostrejše zahteve po zmanjševanju prostega formaldehida v stanovanjskih in drugih prostorih.
Med materiali, ki jih uporabljajo v modernem gradbeništvu, so tudi iverne plošče. Te pa zaradi veziva vsebujejo presežek prostega formaldehida, ki znaša od 0,02—0,2 odstotka teže končnega izdelka. Sproščanje formaldehida iz plošč poteka izredno počasi. Tudi nekaj let.
Za uporabo v gradbeništvu, vključno z notranjo opremo, so po zahtevah dopustne iverne plošče, ki spadajo v emisijske razrede E 1, E 2 in E 3.
Do lanskega leta smo v naši tovarni izdelovali le plošče E 3 kvalitete. To pomeni, da je bilo lahko v 100 gramih popolnoma suhe plošče 30 do 60 miligramov prostega formaldehida, določenega po perforatorski metodi.
Kupci pohištva v tujini pa vedno bolj zahtevajo samo pohištvo, ki je izdelano tako, da ustreza normam držav, kamor ga naši proizvajalci prodajajo. Da bi proizvajalci pohištva te norme laže dosegli, potrebujejo ustrezne iverne plošče. Za sedaj zadoščajo plošče E 2 kvalitete, ki vsebuje 10 do 20 miligramov prostega formaldehida.
Za zmanjšanje prostega formaldehida v ploščah imamo vrsto metod. Najbolj praktična je ta, da uporabljamo lepilo, ki vsebuje manj formaldehida.
INA Nafta Lendava je skupaj z biotehniško fakulteto in proizvajalci ivernih plošč preteklo leto razvila novo lepilo Lendur 114, ki ustreza proizvodnji ivernih plošč E 2 kvalitete. Tudi drugod po Jugoslaviji se že pojavljajo zlasti novi proizvajalci lepil z moderno tehnologijo, ki proizvajajo ustrezna lepila.
Da bi popolnoma osvojili proizvodnjo ivernih plošč E 2 kvalitete, je potrebno zbrati od proizvajalcev plošč okvirne količine plošč. Proizvajalec lepila si mora dobiti atest o kvaliteti lepila za proizvodnjo plošč E 2 kvalitete.
Nabaviti si moramo še dodatno laboratorijsko opremo. Le tako bomo lahko sami opravljali potrebno kontrolo o prisotnosti prostega formaldehida v ivernih ploščah.
Dokler bomo proizvajali sorazmerno majhne količine ivernih plošč E 2 kvalitete, je potrebno uvesti barvanje lepila s posebni; mi barvili. Tako bomo dosegli lažje ločevanje plošč v skladišču in v odpremi. Podpreti moramo tudi vsa prizadevanja in raziska; ve, da bi bili čim prej sposobni proizvajati tudi plošče E 1 kvalitete, ki vsebujejo do 10 miligramov prostega formaldehida. Te plošče uporabljajo izključno v gradbeništvu.
D. Ponikvar
Resda večje vključevanje v izobraževanje ob delu in iz dela še vedno ovirajo ta način izobraževanja premalo prilagojene metode izobraževalnega dela. Še močneje pa ga ovirajo zastoji v uveljavljanju načela nagrajevanja po delu in delovnih rezultatih. Uravnilovka pri osebnih dohodkih ali pa njihovo diferenciranje na podlagi raznih nedelovnih dohodkov izničujeta interes delavcev in delovnih kolektivov za boljšo strokovno usposobljenost, izpopolnjevanje in dvigovanje kakovosti dela, njegove organizacije in sistema upravljanja.
Vse dokler osebnih dohodkov delavcev ne bomo utemeljevali s storilnostjo njihovega dela, bosta permanentno izobraževanje ob delu in iz dela pastorka našega usmerjenega izobraževanja, le-to pa bo prikrajšano za razvojne spodbude iz drugih delov družbene reprodukcije združenega dela.
Izhod iz razvojne krize, s katero se danes soočamo doma in tudi v svetu, moramo poiskati v ustvarjalnosti in inovacijah na vseh področjih družbene reprodukcije in družbenogospodarskega življenja. Opiranje na lastne sile nam mora pomeniti opiranje na ustvarjalno delo in novo, produktivno znanje, ki bosta zmogla sestavo družbene reprodukcije razvojno, smotrno in gospodarno preoblikovati s sredstvi, s katerimi razpolagamo. To je edina realna politika, ob kateri sočasno vzgajamo in izobražujemo kadre in delovne ljudi tudi za bodočnost, ko bo tvorna duhovna ustvarjalnost postala še pomembnejši dejavnik razvoja.
Tudi odpiranje v svet ni za nas le povečanje izvoza. Zavedati se moramo, da mora naša kratkoročno tako poudarjena izvozna orientacija prerasti v dolgoročno, čim bolj enakopravno vključevanje našega združenega dela v mednarodno delitev dela. Torej ne za vsak izvoz blaga in storitev, temveč usmeritev v mednarodno menjavo, ki bo vsebovala več ustvarjalnega in bolj produktivnega dela. Zato si moramo prizadevati, da bo naša in venci j sko-inovaci j ska ustvarjalnost nenehno naraščala. To je tudi pogoj, da se bo naša uvozno tehnološka odvisnost postopoma zmanjševala.
Katja Vadnal na problemski konferenci ZKS
Spet nekaj primerjav
lansko gospodarjenje v slovenskem lesarstvu
Že drugi mesec mineva, odkar smo obravnavali gospodarjenje na Brestu v letu 1982 jn sprejemali obračune. Kakor smo mi v delovni organizaciji potrebovali čas, da smo zajeli vsa dogajanja v prejšnjem letu in napravili dokončni obračun, tako tudi drage ustanove, predvsem pa služba družbenega knjigovodstva, zbirajo in obdelujejo podatke o organizacijah združenega dela. Za nas so najbolj pomembni Podatki o gospodarjenju slovenskih lesarjev. Le te je po podatkih republiške službe družbenega knjigovodstva zbralo splošno združenje lesarstva Slovenije in jih posredovalo vsem članom splošnega združenja — torej tudi Brestu.
Po tem uvodu je verjetno tudi bolj razumljivo dejstvo, da so nam podatki in komentar o gospodarjenju v letu 1982 posredovani šele sredi letošnjega aprila, ko se že srečujemo z novimi težavami pri gospodarjenju v letu
Od vseh podatkov, zbranih v gradivu splošnega združenja lesarstva, smo izbrali nekaj zanimivejših kazalcev, in sicer za Povprečje slovenske lesne industrije ter za nekatere delovne organizacije, ki so Brestu sorodne Pp velikosti, pa tudi po proizvodnih usmeritvah. Vendar res samo s°rodne, kajti popolne primerlji-v°sti ni, saj so dejavnosti, ki jih °Pravljajo večje delovne organi-zacije, velikokrat zelo različne.
Vendar iz celovitosti medsebojno prepletenih podatkov lahko kljub temu ugotovimo uspešnost poslovanja posameznih de-Ipvnih organizacij, pa tudi razlije pri posameznih delovnih organizacijah na nekaterih področjih.
Nekaj kazalcev je zbranih v tabeli, za podrobnejšo obrazloži-;.ev pa moramo uporabiti še dodatne informacije.
Oglejmo si najprej kazalce družbene produktivnosti. Kot osnovni kazalec nam služi doho-Ppk na delavca. Vendar je v ^najšnjih družbenoekonomskih tazrnerah dohodek v veliki meri Posledica administrativnih ukrepov in izgubi na medsebojni pri-merljivosti, še posebno, če bi de-ah primerjave med panogami.
, Naj to trditev pojasnim. Doho-aek, ki je razlika med celotnim Prihodkom in porabljenimi sred-tvb je odvisen od cen in količin V Proizvodov, pa tudi cen in občin vhodnih materialov. Če anernarimo amortizacijo po P1 odpisanih stopnjah, vidimo, da Prav cene najbolj vplivajo na ve-Kost dohodka. Ob omejevanju aiozb se moramo namreč zave-n; , da zgolj z intenziteto dela ^.mogoče večati fizične produk-
ciiRezerve so sicer še v organiza-i B Poslovanja, vendar ob ome-n- anJu uvoza ter ob pomanjkanj posameznih surovin in repro-s tplalov na domačem trgu — em pa prihaja do trganja re-ter aukcijskih celot in zastojev r,,. Prekinitev v proizvodnem 2acveSU — tudi z boljšo organi-dela ne moremo nadome-rnat z.a™ujenega. Da o kvaliteti terialov sploh ne govorimo.
sjciJ3®neni pa tudi števila režij-šati delavcev ne moremo zmanj-niim lN PravzaPrav že s seda-n komaj zadovoljujemo vsak
dan večje zahteve predpisov in ukrepov.
Mogoče je ta uvod nekoliko preobširen, vendar menim, da bo pripomogel k razumevanju samih rezultatov v lesni industriji, pa tudi rezultatov odbranih delovnih organizacij, za katere lahko ugotovimo, da niso dobri.
Pri. tem ne smemo pozabljati na lastne notranje slabosti v samih delovnih organizacijah, z odpravo katerih bi te rezultate prav gotovo lahko izboljšali. O njih smo že večkrat pisali, zato jih ne kaže ponavljati. Mednje pa prav gotovo sodijo: spoštovanje dogovorov in delovnih obvez, spoštovanje rokov, kvaliteta izdelkov, delovna disciplina in podobno.
Lani je od odbranih delovnih organizacij samo Lesna iz Slovenj Gradca dosegla nižji dohodek na delavca kakor Brest. Obe pa sta pod povprečjem lesne industrije. Razmerje Bresta do povprečja lesne industrije pa je pravzaprav enako kot leto poprej, saj je porast v primerjavi z letom 1981 v lesni industriji 15 odstotkov, v Brestu pa 16.
Drugi kazalec produktivnosti — čisti dohodek na delavca — nam pokaže delež dohodka za razporeditev v delovni organizaciji. Tudi ta je v Brestu kar za 7 odstotkov nižji, kot je povprečje lesne industrije, kljub temu da je v lesni industriji ta kazalec v primerjavi z letom poprej le 7 odstotkov, v Brestu pa 10. Nižji čisti dohodek od Bresta sta od omenjenih delovnih organizacij ustvarila še Lesonit in Lesna. Vidimo torej, da so v bistvu v vseh delovnih organizacijah lesne industrije obresti od kreditov zelo visoke, in sicer so v največji meri posledica pomanjkanja virov za pokrivanje obratnih sredstev.
Zaradi prenizkega dohodka in čistega dohodka je tudi večina obravnavanih delovnih organizacij zaključila leto 1982 z izgubo.
Med njimi sta poslovali brez izgube samo Savinja in Javor, s tem da je devetmesečno obdobje tudi Javor zaključil z izgubo. Izgube v Marlesu in Alplesu so le neznatne, medtem ko so v Lesni, Lesonitu in Meblu sorazmerno velike. Tudi Brest je leto 1982 zaključil z izgubo, ki pa je manjša od leta 1981, pa tudi od devetmesečnega obdobja 1982. V slovenski lesni industriji pa se je znesek izgub v primerjavi z letom 1981 povečal kar za 82 odstotkov. Tudi to je eden od kazalcev o težkih pogojih gospodarjenja v lesni industriji.
Kazalec ekonomičnosti — celotni prihodek v primerjavi s porabljenimi sredstvi — nam pove, koliko celotnega prihodka smo ustvarili z enoto porabljenih sredstev (materialni stroški in minimalna amortizacija). Iz podatkov vidimo, da so le tri odbrane delovne organizacije nad povprečjem lesne industrije, vse druge pa pod povprečjem (med njimi je tudi Brest). Ta kazalec je v lesni industriji glede na leto
1981	padel za 2 odstotka, v Brestu pa kar za 6 odstotkov. V zadnjih mesecih preteklega leta se je ta padec nekoliko zaustavil.
Tudi dohodek v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi, ki nam pove, koliko dohodka smo ustvarili na enoto vloženih sredstev, ne kaže dobrih rezultatov. Na povprečju lesne industrije so samo Alples, Marles in Javor, pri vseh drugih odbranih delovnih organizacijah pa je ta kazalec slabši. V lesni industriji je ta kazalec v primerjavi z letom 1981 padel kar za 14 odstotkov.
Tudi to je eden od podatkov, ki utemeljuje trditev, da slaba kvaliteta materialov podaljšuje čase izdelave in s tem povzroča manjšo proizvodnjo, pomanjkanje repromaterialov pa nabavljanje le-teh na zalogo. Zaloge gotovih izdelkov pa se povečujejo zaradi padca realnih osebnih dohodkov, ki vplivajo predvsem na nakup trajnejših potrošnih dobrin (pohištvo).
Kazalci akumulacije kažejo za slovensko lesno industrijo zelo velik padec glede na leto 1981; akumulacija na delavca za 26 odstotkov, akumulacija v primerja, vi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi pa kar za 50 odstotkov. Brest ima oba kazalca veliko slabša od povprečja lesne industrije; padec v primerjavi z letom 1981 je za prvega 80, za dragega pa 67 odstotkov. Na čedalje slabšo akumulativnost lesne industrije prav gotovo vpliva velika usmerjenost v izvoz že vse povojno obdobje. Brest je v letu
1982	ustvaril približno enak delež celotnega prihodka z izvozom kot v povprečju slovenska lesna industrija. Ob slabi altumulativ-nosti pa se moramo zamisliti, ali bo tudi v prihodnje lesna industrija na svetovnem trgu še konkurenčna.
Pri osebni in skupni porabi vidimo, da je v Brestu nižja, kot je povprečje lesne industrije, in sicer za 7 odstotkov. Nižja kot v Brestu je od primerjanih delovnih organizacij le v Lesni, vendar tudi v dragih delovnih organizacijah ni veliko višja. To pa je razumljivo, saj so tudi drugi kazalci, ki smo jih omenili do sedaj, v Brestu nižji, kot je povprečje lesne industrije.
Tudi povprečni mesečni neto osebni dohodki so v Brestu nekoliko nižji od povprečja lesne industrije, še nižji pa so v Lesni in Marlesu. S prehodom na novi sistem nagrajevanja v Brestu se je razpon med povprečjem lesne industrije in Brestom nekoliko zaustavil. Še vedno pa se veča
?rn0Vna 9anizacija	< Dohodek na delavca	Doh. v prim. s povp. up. posl. sred.	Čisti doh. na delavca	OD in skupna poraba na delavca	Povpr. mes. neto OD na delavca	Akum.: povp. up. posl. sr.	Akumulacija na delavca	Povp. up. osn. sred./del.	Izguba na delavca	CP v prim. s por. sred.	h N O. "5 " o >
	din	%	din	din	din	%	din	din	din	%	%
8Rest MEBLO	429.171	33	223.416	220.406	12.142	1	7.023	465.246	4.013	130	17
Marles	481.272	23	263.536	246.777	13.011	2	38.595	693.727	21.836	139	24
alples	453.176	37	266.149	223.701	12.052	5	55.492	264.418	496	143	10
£v,nja	567.205	37	349.483	268.165	14.410	5	81.850	522.961	532	152	13
	506.617	36	254.863	232.271	12.735	2	22.591	381.911	—	157	22
JAV0r,T	560.990	22	183.176	229.821	12.472	1	15.490	1,326.659	76.843	131	13
‘•ESNa	469.058	37	289.132	228.701	12.321	5	60.432	472.829	—	138	25
	364.576	27	197.038	211.629	11.970	2	22.861	537.026	68.530	127	10
fečJE 'MDUŠ^E	466.619	37	276.666	237.358	12.789	4	56.573	436.926	11.509	140	18
Iz temeljne organizacije Pohištvo
razpon med povprečnimi osebnimi dohodki v lesni industriji in slovenskim povprečjem. V absolutnem znesku pomeni ta razpon za leto 1982 1.576 dinarjev, v devetih mesecih pa je bil 1.516 dinarjev. To je le nekaj ugotovitev o poslovanju slovenskih lesarjev v letu 1982.
*
Zavedati se moramo, da nam da izbor delovnih organizacij v tabeli dobro primerjavo s poslovanjem sorodnih delovnih organizacij v regiji, pa tudi s poslovanjem večjih lesarskih delovnih organizacij. Iz podatkov pa ni videti poslovanja manjših delovnih organizacij.
Vendar menim, da bi dodatna množica podatkov bolj prispevala k nepreglednosti in s tem manjšemu razumevanju vsebinske analize. Kljub temu pa moramo poudariti, da je iz podatkov splošnega združenja lesarstva razvidno, da je večji del
— čiščenje prahu
manj ših delovnih organizacij uspešnejši od Bresta, pa tudi od nekaterih drugih delovnih organizacij, odbranih v tem sestavku.
Tudi za temeljne organizacije v okviru večjih delovnih organizacij lahko ugotovimo, da so nekatere veliko uspešnejše od drugih. V večini pa kažejo slabše rezultate temeljne organizacije za izdelavo velikih serij ploskovnega pohištva.
Kaj lahko na koncu zapišemo za Brest?
Gledano v celoti je v primerjavi z drugimi obravnavanimi delovnimi organizacijami posloval slabše, razen od Lesonita in Lesne. Skoraj vse kazalce pa ima tudi slabše, kot je povprečje slovenske lesne industrije. Seveda pa so vse primerjave relativne, saj se za podatki skrivata še dodatna vsebina in resnica, ki ju iz samih golih številk ne moremo razbrati.
M. Širaj
Lanske izgube v lesarstvu
Po zaključnem računu za leto 1982 je bilo v lesarstvu za 417,5 milijona dinarjev izgub, kar predstavlja 5 odstotkov vseh izgub v slovenskem gospodarstvu. Nekritih izgub je bilo 239,7 milijona ali 3,7 odstotka vseh nekritih izgub v gospodarstvu Slovenije. Po absolutnem znesku je na prvem mestu proizvodnja pohištva s 187,5 milijona, proizvodnja stavbnega pohištva s 128,3 milijona in proizvodnja furnirja in plošč z 88,1 milijona dinarjev.
Med proizvajalci pohištva ima največjo izgubo MEBLO — TOZD pohištvo Nova Gorica v višini 52,7 milijona dinarjev. Pomembnejša razloga za izgubo sta preusmeritev z ameriškega trga na evropski trg, ki zahteva manjše serije s številnejšimi proizvodi, in premajhna proizvodnja zaradi pomanjkanja uvoznih repromaterialov.
V tej dejavnosti imata večjo izgubo še IMV — TOZD Podgorje Šentjernej v višini 27,5 milijona dinarjev in TOZD Tovarna opreme Črnomelj v višini 36,8 milijona dinarjev. Problematika obeh temeljnih organizacij se rešuje v okviru IMV Novo mesto.
Med proizvajalci stavbnega pohištva je poleg Platane — TOZD Lesna predelava Murska Sobota (izguba v višini 5,3 milijona dinarjev) edini izgubar LESNA Slovenj Gradec — TOZD Tovarna stavbnega pohištva Radlje. Izguba znaša 123 milijonov dinarjev in je vsa nepokrita. Ker je bilo poslovanje negativno že med letom, je bil v septembru 1982 izdelan predsanacijski program za odpravo vzrokov za nastalo izgubo po periodičnem obračunu za prvo polletje 1982. Po predsa-nacijskem programu je predvideno pozitivno poslovanje te te-
meljne organizacije šele v letu 1984, torej je bila izguba po zaključnem računu 1982 pričakovana.
Delovna skupina združenja je dala predloge za reševanje problematike na tehnično-tehnolo-škem, finančnem in prodajnem področju. Z ustrezno vključitvijo le-teh v sanacijski program lahko pričakujemo v prvi fazi bistveno zmanjšanje izgube, v drugi fazi pa pozitivno poslovanje.
Med proizvajalci furnirja in plošč je naj večji izgubar LESONIT — TOZD Vlaknene plošče. Izguba znaša 63,4 milijona dinarjev in je v celoti pokrita. TOZD posluje z izgubo od začetka svojega obratovanja. Poglavitni razlog za izgubo je neustrezna struktura virov sredstev za investicijo.
Delovna skupina združenja je njihov sanacijski program podprla in smatra, da izgube brez spremenjenih kreditnih pogojev tudi z izvedbo vseh drugih internih ukrepov in z močnejšim dohodkovnim povezovanjem ne bo mogoče odpraviti.
Iz Informacij splošnega združenja LES
Lani smo Brestovci sprejeli enoten sistem vrednotenja del in nalog. Po novem sistemu so ovrednotena vsa dela in naloge, po poprej sprejetih in usklajenih opisih del in nalog. Od novembra lani dalje so po novih ocenitvah obračunani in izplačani tudi osebni dohodki.
Vseskozi so bili ob sprejemanju novega sistema vrednotenja poudarjeni cilji, ki smo jih želeli uresničiti. Zato je potrebno izdelati temeljito oceno o tem, kako uresničujemo novi sistem vrednotenja in kako dosegamo zastavljene cilje.
Ob vseh razpravah o novem sistemu vrednotenja smo vedno poudarjali, da je treba izdelati in uveljaviti tudi:
—	sistem nagrajevanja za uspešnost in učinkovitost dela,
—	sistem nagrajevanja po minulem delu,
—	sistem nagrajevanja inovacij in še nekatere stvari, ki so nadgradnja osnovnemu sistemu vrednotenja del in nalog.
Za izdelavo sistema za nagrajevanje uspešnosti in učinkovitosti je bila imenovana posebna strokovna skupina. Naloga, ki je
Pravnik odgovarja
Vprašanje:
Ali delavski svet temeljne organizacije lahko sklene, da so delavci v dnevih med dvema državnima praznikoma na kolektivnem dopustu?
Odgovor:
Letos pride republiški praznik 27. april na sredo in so tako v času od 24. 4. do 1. 5. po proizvodnem koledarju delovni dnevi 25. 4., 26. 4., 28. 4. in 29. 4. 1983. Za navedene dni temeljne organizacije sedaj ne morejo sklepati, da ne bodo delali in da bodo delavci na kolektivnem letnem dopustu
V 113. členu samoupravnega sporazuma o delovnih razmerjih je opredeljeno, da delavski svet temeljne organizacije lahko odloči, da gredo delavci vsi hkrati na letni dopust, če glede na uskladitev koriščenja dopustov z drugimi temeljnimi organizacijami in glede na naravo in organizacijo dela ter na način poslova-
nja sodi, da je to primerno. Tak dopust pa mora biti glede na določila 97. člena zakona o delovnih razmerjih določen vnaprej v planu izrabe sklada letnega delovnega časa.
To pomeni, da bodo v posamezni temeljni organizaciji v zgoraj omenjenih dnevih delavci na kolektivnem dopustu lahko le, če je bilo tako predvideno že v planu izrabe sklada letnega delovnega časa, drugače pa ne.
Poleg teh določil pa je pri razporeditvi letnih dopustov vsekakor potrebno upoštevati tudi določilo 96. člena samoupravnega sporazuma o delovnih razmerjih, ki pravi, da delavec izrabi letni dopust praviloma v nepretrganem trajanju in le izjemoma v dveh ali več delih, in sicer v primerih, določenih v tem sporazumu. V vsakem primeru pa mora en del dopusta trajati nepretrgoma najmanj dvanajst delovnih dni.
A. Perčič
zaupana tej skupini vsekakor ni lahka.
Do sedaj smo proučevali naše Brestove sisteme za nagrajevanje uspešnosti in učinkovitosti, proučevali sisteme, ki jih imajo uveljavljene v sorodnih delovnih organizacijah (Novoles, Marles, Meblo) in študirali strokovno literaturo, ki obravnava to področje. Prvi naslednji koraki bodo v okviru strokovne službe in delovne skupine predvsem v naslednjem:
—	da bi pripravili sistem načrtovanja in spremljanja režijskega dela po področjih;
—	da bi izbrali iz doslej uporabljenih Brestovih sistemih, sistemih sorodnih delovnih organizacij in literature najbolj ustrezne možnosti za nagrajevanje učinkovitosti;
—	da bi izbrali vplivnostne elemente za posamezne skupine delavcev, oddelke in službe;
—	da bi oblikovali osnutke dokumentacije za načrtovanje in ocenjevanje;
—	da bi izdelali osnutek sistema za nagrajevanje učinkovitosti in uspešnosti;
—	da bi vodili razpravo in vse kasnejše dejavnosti za sprejem in uveljavitev sistema za nagrajevanje uspešnosti in učinkovitosti.
V pripravi je tudi nov pravilnik o inovacijah, ki bo moral rešiti tudi nagrajevanje inovacij.
Ničesar pa vsaj sedaj ne delamo za spreminjanje nagrajevanja po minulem delu.
Dograjevanje osnovnega sistema nagrajevanja ima namen, pripraviti sistem, kako bolje nagraditi marljivejše delavce, kako bolje nagraditi delavce, ki pri delu dosegajo boljšo kvaliteto in kako nagraditi tiste, ki delajo z družbenimi sredstvi najbolj gospodarno.	J. Otoničar
Živahna razprava na letni konferenci sindikata Bresta
Novosti iz knjižnice
LEŠNIK R.: Prosti čas.
Znanstveno delo s področja vzgoje, izobraževanja in pedagogike prostega časa. Knjiga vsebuje sedem poglavij: Delo in prosti čas; Prosti čas — dejavnik samoupravljanja; Prosti čas, družina in osebnost; Razumevanje prostega časa; Prosti čas in vzgoja;^ Prosti čas mladih; Nekaj posamičnih dejavnosti prostega časa in še dva epilogna naslova: Tovarišija in Vzgoja samoupravne kulture prostega časa.
KIAUTA L.: Bračičeva brigada.
Prvi del zgodovinske monografije o nastanku Loške brigade 23. 9. 1943, njenih bojih po Primorski in Notranjski, poimenovanju po Mirku Bračiču in njenih bojih v sestavu 14. divizije na Štajerskem.
SVETINA T.: Med nebom in peklom.
Roman v dveh knjigah opisuje kmečki družini Maslovih in Bečanovih v Brkinih in vojne razmere na Primorskem. Dogajanje romana se začne ob koncu prve svetovne vojne in traja do današnjih dni.
RIBIČIČ J.: Štrukeljček.
Zgodbica za najmlajši o deklici Polonci, ki v šoli misli na svojega malega bratca.
SKRINJAR-TVRZ V.: Kam potuje cesta.
Pisateljica v več zgodbah opisuje dogodke iz svoje lastne mladosti in mladosti svojih otrok. V občutenih opisih pa lahko spoznamo tudi lastna doživetja.
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
Mirenčkovi delavci so brž razmaknili repo na vozu, pripravili sedež, dvignili Žirovca in ga posadili nanj. Sproščen smeh, zgodbice, dovtipi in šale so tretjino prisotnih, pa tudi Žirovca, spominjali na prijetni večer ličkanja koruze pri Ozim-niku. Vesela dobrodošlica je iz Žirovca pregnala temne misli in ga razvedrila. Z roko si je prepeljal po glavi tisti svoj zamaščeni klobuk, ko so mu hudomušna očesca že nagajivo žarela. Potlej pa so iz njega kar vrele domislice in šale.
Samo za hipec si je oddahnil, pa ga je od drugega voza že spodbudil sivolasi Štefuc: »Hej, Žirovc! Premakni že tisto tvojo klafeto, da bo spet kaj slišati izpod nje!«
Izzvani Žirovc je dvignil svoj glas: »Pravkar sem se spomnil, Štefuc, kako sva nekoč prenašala lojtre pod dekliškimi okni.«
»Le povej, Viktor, da bodo mladi vedeli, kako smo rogovilili, ko nam je cvetela mladost! Pa tudi starejši radi obudimo spomine na nekdanje skrite stezice,« se je hahljal Štefuc.
Žirovčeve roke so hitele obrezovat repo, izmed zob pa so se vsipale zgodbice, kako sta s Štefucem tihotapila drug drugemu v zelnik, čeravno je bilo tisto zelje za oba prekislo. Vse je še malo zaobrnil, raztegnil, posolil, popopral in po svoje zabelil. Ker mu je Štefuc vra-
ča! v enaki meri, je bilo razpoloženje delavcev na višku dobre volje in smeha.
S parom konj so pripeljali še en voz repe s polja in že hiteli prepre-gati konje v voz z naloženo repno cimo.
»Tudi Lojz bo vsak čas pripeljal svoj voz repe, da vam bo šlo hitreje od rok, ko ste že utečeni,« je dejal voznik, počil z bičem in pognal s cimo na polje ...
Nadaljevali so z delom, ki se jim je zdelo kot zabava. Razdirali so vesele in debele, besedo pa so dali tudi mlajšim, ki so pogruntali marsikatero, od starih že pozabljeno, pa v mladih glavah znova porojeno in pretehtano modrost. Deževalo je spodbudno priznanje in glasen krohot kot nagrada mladim za sodelovanje.
V	to razpoloženje se je prikazal Mirenček stisnjenih ustnic in s senco v očeh. Njegovi ljudje so uganili, da je nekaj narobe in se spogledali. Žirovc pa je zaverovan v svoje delo ravno končal dobro šalo in sprožil nov smeh, ki je razorožil tudi Mi-renčka. Stopil je k njemu in že vedro dejal: »Viktor, pojdi z menoj! Nekaj se morava pogovoriti!«
V	trenutku je Žirovca spet obšla notranja napetost, da je z roko prepeljal svoj klobuk na oči, kot takrat ob prihodu. A je tudi ta njegova kretnja sprožila nov val smeha med veselimi delavci. Šepal je ob Mirenčku in trdo postavljal berglji,
da je kar odmevalo po veliki obokani veži. V prostorni kmečki izbi ga je na koncu dolge družinske mize že čaka! oblazinjen stol, na mizi pa krožnik s kurjo pečenko, krompirjem in solato.
»Vsedi se, Viktor, in dušo si priveži!« je prijazno velel Mirenček in mu pomagal na sedež.
»Zgodaj je še za južino in tudi lačen nisem,« je goltnil Žirovc.
»No, pa začni z domačo sapico, Viktor!« mu je ponudil Šilce slivovke, ki jo je na dušek izpil.
Še steklenico vina in dva kozarca je prinesel Mirenček na mizo, a v sebi usklajeval dvome in vprašanja s strašno sumnjo ...
Žirovc pa zares ni mogel jesti, ker ga je težila nekakšna slutnja, ki ji ni vedel ne vzroka ne imena. Še posebno, ker je bil prvič v tako ozkem stiku z Mirenčkom. Mora si priti na jasno! V zadregi je prepeljal klobuk po glavi in bleknil: »Rad bi vedel, kaj imate za bregom, gospodar! In kje je Ozimnik?«
Mirenček mu je takoj odgovoril: »Ozimnik se je prilepil na stol v naši brusilnici. Samo trenutek prosim, Viktor!« Stopil je iz izbe v kuhinjo, kjer je snahi nekaj naročil. Spotoma je z očmi ošvrknil postavo na stolu, ki menda še vedno pričakuje svoje striženje.
Vrnil se je in prisedel k Žirovcu: »Ali morda veš, Viktor, kdaj, kje in zakaj so partizani ostrigli Ozim-nika?«
Žirovc se je v sebi kar oddahnil: »I, kaj ne bi vedel! Saj so ga ostrigli z mojim strojčkom na njegovem dvorišču.«
»Viktor, še to mi povej: so ga zaradi Mateja?« je poprašal Mirenček.
»Po njihovih besedah bi sodil, da so da ostrigli zato, ker so ga zalotili z domobransko propustnico in s praznim vozom. Vest o pogrešanem Mateju pa so sprejeli kot nepotrjeno,« je odvrnil Žirovc.
»Torej tako? Hvala, Viktor! Čudno, da me o tem niso obvestili. No, vidiš, to sem hotel vedeti. In ta tvoj
Ozimnik se je spravil nadme s prošnjo, naj ga ostrižem. Odklonil sem. Ali bi ga ostrigel morda ti, Viktor?« je zvito vprašal Mirenček.
Žirovc se je malo zmedel? »Jaz? Hmm ... da ... Mislim, da bi Ozimnik raje pogoltnil lastni jezik, kot mene prosil za to uslugo... Hm, jaz pa bi mu ustregel samo pod pogojem, da najprej vrne Mateja družini in spoštuje našo gospodinjo, kot se spodobi!« je odločno pribil.
»Torej tak fant si, Viktor! Še dobro, da sem preveril! Ob prvi priložnosti bova pila bratovščino. Zdaj pa še nekaj: obveščen sem, da si je Matej včeraj zjutraj s pločevino prerezal žile na levici. Poskus samomora. Doktor Trnovec mu je nudil prvo pomoč. Obvezanega so premestili v malo sobico h Kaprolu. Ugotovili smo, da je tisti domobranski narednik v okviru svojih možnosti kar dober fant. Veš, Viktor, odločno je preprečil prevoz Mateja v mestne zapore ...« se je Mirenčku milo storilo, da je premolknil.
Presenečeni Žirovc je skoraj pozabil na svoja odprta usta; pa je ujel sogovornikovo desnico, jo stisnil in slovkoval:	»Jaz... jaz...
sem mislil, da ste Ozimnikov prijatelj ... Zdaj pa ... Oh, kako rad bi videl Mateja, če bi bilo kako mogoče ...!«
Kar z rokavom si je potegnil čez oči, ker se je zasramoval ganotja. A Mirenčku tudi to ni ušlo. Potrepljal ga je po rami: »Zdaj pa le jej, Viktor, ker vidim, da ti je odleglo! Ta čas bom pa jaz pogruntal, kako bi te prepeljali v trg in in nazaj...« Zakoračil je po sobi in se izmuznil v vežo. Potlej je stopil v mlin in na žago, ki je rezala hlodovino za Fe-delakov senik.
Ko se je vrnil v izbo, je veselo ugotovil, da je Žirovc s tekom pospravil izdatno malico. »Bravo, Viktor! Tako je prav. Pa še nekaj kozarcev vina si privošči za korajžo in za pot!« je živo poblisnil z očmi. Natočil je in dvignil čašo: »Trčiva in izpijva, Viktor, na zdravje in najino prijateljstvo!«
»Da, da. Na zdravje in prijateljstvo ...« je v zadregi čivknil Žirovc,
a se ovedel in dodal: »Pa še na zdravje vseh poštenih in dobrih ljudi ter na — Matejevo vrnitev ...“
»Točno tako, Viktor! Na Matejevo vrnitev!« je potrdil Mirenček in znova natočil, da sta potrdila svojo veliko željo.
Prisedel je in zaupljivo šepetal: »Viktor! Prišel si kot naročen, ker sem zjutraj naroči! Marjanci, naj govori s teboj... Dobro sem pre; tehtal možnost za tvoj obisk pri Mateju. Najprej morava zamenjati evidenčno tablico na vozu! Tu imaš mojo mlinarsko knjižico, ki je potrjena z nemškim, domobranskim in župnijskim žigom. Dobro jo shrani in pokaži le v sili. Pazi, da ne pogleda vanjo Ozimnik. Za slučajne patrulje (tudi za partizanske) je zasilna izkaznica že tablica na vozu. Peljal boš moko v farovž in Ozim; nika k frizerju. Mimo Kaprola vozi zelo počasi, ker te bo ustavil nekdo, ki ti bo pomagal v župnišče in naprej. Danes in jutri bodo čakali na mojo pošiljko. Lepo mi pozdravi Kaprola in mojo sestro. Mateju naroči, naj bo pogumen, ker ga bom o pretihotapili v lepši kraj! Ozimniku lahko mimogrede namigneš, naj gre s teboj obiskat Mateja v domobranski arest. Toda, Viktor! Bodi z njip1 zelo previden, saj ga poznaš bolje kot jaz! Zaupam ti, Viktor, saj 51 celo Nemcem izpulil brejo kravo! Pa še sanja se ti ne, da smo tisto tvojo zmago pri nas pošteno zalili1 Srečno, Viktor!« je stisnil invalidovo roko tako močno, da so mu Prstl kar zagomazeli...
Nato ga je spremil k vozu, kjer sta se Ozimnikova konja gostila z deteljo. V roke mu je dal svojo tab' lico in klešče: »Tole boš znal ti najbolje pritrditi, Viktor! Tisto vaše napisano .veleposestvo' naj pa na hlevskem oknu počaka tvoje vrni*' ve!« in že je mrknil v vežo. ŽiroVa se je lotil zamenjave tablic in m spet presenečen, ko je prebral: Pa' vle Kosec, mlinar, Dolga vas.
(Se bo nadaljevalo)
V prejšnji številki našega glasila smo pisali o težavah občinske knjižnice, pa tudi o njenih prizadevanjih, kako približati knjigo čimveč bralcem. Tem prizadevanjem pa vsekakor ni v prid sedanji urnik knjižnice, ki bralcem obisk skorajda onemogoča. Le enkrat v tednu je namreč odprta do 18. ure, sicer pa se njena vrata zapro ?b 15. uri, torej tedaj, ko zaposleni končajo z delom, učenci, dijaki in študentje pa se šele vrnejo domov. Kdaj in kako torej v knjižnico?
TUDI LETOS POHOD NA SLIVNICO
V sodelovanju športnega društva Soviča iz Grahovega in planinskega društva Cerknica bomo tudi letos organizirali tradicionalni pohod za praznik dela na Slivnico.
Priporočamo, da se vsi udeleženci pohoda zberejo na zbornih mestih v Cerknici (pred Brestom), Begunjah in Grahovem med 8. in 9. uro zjutraj. Povzpeli se bomo na Slivnico do gostišča, kjer bo kontrolno mesto za vse udeležence. Tam bodo tisti, ki sodelujejo na pohodu že tretjič, dobili posebne našitke PD Cerknica, ostali pa posebne izkaznice pohoda. Zatem se bomo spustili do koče lovskega društva Grahovo, kjer bodo množična športno-rekreacijska tekmovanja..
Vse občane vabimo, da se odpravijo na Slivnico in tako prispevajo k praznovanju 1. maja — delavskega praznika.
Spet o Cerkniškem jezeru
INFORMACIJA o izdelavi študije o sprejemljivosti VODNOGOSPODARSKE IZRABE CERKNIŠKEGA JEZERA
Ze dolgo časa (ugotavljamo vrsto navzkrižnih interesov o namemb-n°sti Cerkniškega jezera. Znano je, da še posamezniki ali posamezne Ustanove zavzemajo za izgradnjo akumulacije, drugi spet za osušitev, :Fetji pa )za lohranitev naravnega okolja, takšnega kot je. Zato je skupina Socialistične (republike Slovenije v družbenem planu za "udobje 1981—1985 opredelila nalogo, itia je treba izdelati študijo, .1 bo pokazala (naravne možnosti in vse probleme, ki se lahko ponvijo pri takih ali drugačnih posegih v
ta prostor.
.dejstvo je, da postaja vprašaje energije iz dneva v dan po-g^Utbncjšc, da pomanjkanje ©ktrične energije že resno ovira •pUzbeni in gospodarski razvoj r ~a so vodni energetski viri za uznko od premoga in nuklearka goriva obnovljivi viri ener-naC" ^ato je v zadnjem času vod-nej.®nergija še toliko pomemb-
za^a ki se dokopali do podlage n;., uekoliko resnejša razmišljanja, kakšne posledice bi bile, če CervZ • v .sedanJ' ega presihaj očega m ni ..ega jezera napravili aku-ra, Jaeijsko jezero in bi vodoupo-izd l Za hidroelektrarno, bo letos mpelana Posebna anketa na sank1 terenu. Anketirali bi vsa zernr.dinjstva, kartirali izrabo lah l1 sc P° posameznih parce-ter’ kartirali objekte in lokacije Popisali obrate sekundarne in urciarne dejavnosti.
ogledati bo treba sedanje iTient - .akte, urbanistično doku-SeL-p130^0. družbene plane in Lri„.°.rske Plane občin Cerknica, ogatec, Postojna in Vrhnika.
n. gotoviti bo treba sedanje sta-Prometnega omrežja ter za-
beležiti spomenike naravne in kulturne dediščine, pa tudi rastlinstvo in živalstvo na tem območju.
Na osnovi zbranih podatkov bo pripravljen predlog o izrabi prostora in o izbiri modela naselitve glede na želje in potrebe prebivalcev.
Delo na terenu bo potekalo letos od aprila do septembra.
V tej fazi ne gre še za nikakršno dokončno opredelitev, gre le za iskanje podlage za morebitno odločitev o akumulaciji. Zato prosimo krajane, naj tistim, ki bodo anketirali, omogočijo hitro in učinkovito delo brez kakršnekoli živčnosti ali podobnih nevšečnosti, saj gre samo za raziskavo, ne pa za odločanje. Če pa hočemo, da bo morebitno odločanje kasneje kakovostno in z znanimi posledicami, potem je raziskava nujna.
Namen tega sestavka je torej povedati občanom, za kaj pri tem pravzaprav gre, da zaradi neobveščenosti ne bi prišlo do posameznih zapletov in težav in da zato delo pri anketi ne bi bilo takšno, kot je zaželeno.
T. Kebe
LETNE ŠPORTNE IGRE SOZD SLOVENIJALES
Tudi letos v okviru SOZD Slovenijales pripravljajo letne športne igre, ki bodo 25. junija v Logatcu in na katerih bo so-ueioval tudi BREST.
Organizator oziroma pokrovitelj iger je KLI Logatec. Tekmo-anJe bo v naslednjih panogah:
~ mali nogomet — moški, odbojka — moški, ženske, kegljanje — moški, ženske, namizni tenis — moški, ženske, streljanje — moški, ženske, šah — moški, ženske.
Vse tiste, ki se zanimajo za omenjene panoge, prosimo, naj se P,riJavijo pri Miri Drobnič v Skupnih dejavnostih, da bomo imprej začeli s pripravami — treningi.
M. Drobnič
Iz drugih lesarskih kolektivov
LIK Kočevje (tovarna šolskega pohištva) vidi edini izhod iz sedanjih težav v spremenjeni oziroma dopolnjeni proizvodnji. Manjšo prodajo doma so poskušali nadomestiti z izvozom, vendar niso uspeli zapolniti vseh proizvodnih zmogljivosti. Zato so pripravili nov program in se lotili izpopolnjene ponudbe kolonialnega pohištva tako, da bodo po novem izdelovali še mize in postelje. Za prodajo na tujem trgu bodo izdelovali tudi podstavke za rože, sedaj pa montirajo tudi novo strojno linijo za izdelavo letvic in opažev, s čimer bodo popestrili ponudbo in bolje izkoristili lesne ostanke.
LIKO Vrhnika (1017 delavcev) je lani izvozil za več kot 8,7 milijona dolarjev izdelkov. Kljub težavam pri oskrbi s surovinami in znižanim cenam na konvertibilnem trgu se jim je posrečilo ohraniti visoko raven izvoza, ki je leto poprej znašal okoli 10 milijonov dolarjev. Največ izvažajo na ameriško tržišče, kamor njihova tovarna stolov proda kar 88 odstotkov proizvodnje. Zaradi vse večje konkurence na tem trgu so se odločili za naložbo v povečanje proizvodnih zmogljivosti. Naložba bo veljala 250 milijonov dinarjev.
LESNINA je v preteklem letu dosegla za 25 odstotkov višjo vrednost prodaje na domačem trgu, medtem ko je delež prodaje na tujem trgu upadel od 17,4 odstotka celotnega prihodka leto poprej na 16,8 odstotka celotnega prihodka. Nasploh je fizični obseg poslovanja skoraj vseh dejavnosti upadel; prodaja gradbenega materiala na drobno za okoli 10 odstotkov, prodaja pohištva in gradbenega materiala na debelo za približno 6 odstotkov, medtem ko prodaja pohištva na drobno, opremljanje objektov in gradnja novih objektov ostajajo na dosedanji ravni.
LIPA iz Ajdovščine je ustreznim organom prijavila večjo naložbo; namerava namreč zgraditi toplarno in posodobiti tehnološki proces; predračunska vrednost naložbe znaša 316,130.000 dinarjev.
LESNA Slovenj Gradec (ima 22 temeljnih organizacij, skupne službe in interno banko ter zaposluje skupaj 2880 delavcev) beleži v preteklem letu precejšnjo fluktuacijo delavcev — kar 744. Na novo se jih je zaposlilo 383, odšlo pa je 371 delavcev. Zato si prizadevajo za dolgoročnejše reševanje kadrovskih vprašanj; štipendirajo 244 štipendistov, od tega 178 za delo in 66 ob delu.
SAVINJA razvija lastno avtomatsko obdelavo podatkov; prej so bili souporabniki računalnika v SOZD Merx. Letos bo prek lastnega računalnika steklo pet programov:	osebni dohodki,
materialno poslovanje, fakturiranje in saldakonti.
V STOLU je letos redno stekla proizvodnja vlivanja poliuretanskih robov na mizne plošče Modul, kar je v Jugoslaviji novost. Poliuretanski zaokroženi robovi so lepši, predvsem pa bolj funkcionalni in varnejši. Zlasti so primerni za pisarniško, šolsko, bolnišnično in laboratorijsko pohištvo, za katero v nekaterih deželah standardi in varnostni predpisi zahtevajo zaokrožene robove.
JELOVICA načrtuje letos za 25 milijard starih dinarjev naložb.
Od kapitalnih naložb predvidevajo izgradnjo novega nadomestnega objekta za zasteklevanje, nakup računalnika, nadaljevanje izgradnje kotlovnice, skladišče na montažnih objektih in delno povečanje kapacitet trgovske mreže. Precejšen del sredstev bo namenjen tudi za modernizacijo
tehnologije ter za združevanje in sovlaganje v razvoj proizvodnje žaganega lesa.
SLOVENIJALES — trgovina je
v preteklem letu ustvarila 37,6 milijarde skupnega prihodka, za
tretjino več kot leto poprej. Večji del (52 odstotkov) so ga ustvarile zunanjetrgovinske temeljne organizacije s temeljno organizacijo Inženiring in oprema, 36 odstotkov obe veleprodajni temeljni organizaciji in 12 odstotkov vse maloprodajne temeljne organizacije skupaj. Zaskrbljuje dejstvo, da je delovna organizacija ustvarila le 77 odstotkov načrtovanega izvoza, medtem ko je bil uvoz za 20 odstotkov nad načrtovanim.
LIP Bled je dogradilo še eno mehanizirano skladišče lesa za
obdelavo hlodovine; prvo že nekaj let obratuje v Bohinjski Bistrici, drugo pa bo pričelo obratovati v temeljni organizaciji Rečica. Kljub temu se še vedno pojavljajo težave s pripravo primerne hlodovine, iz katere bi najlaže pridobili žagan les, prepotreben za kvalitetne izvozne izdelke.
Strelske novice
NAJMLAJŠI VELIKO OBETAJO
Na republiškem tekmovanju pionirjev so nastopili tudi najmlajši strelci strelske družine BREST. Pionirji so ekipno zasedli 9. mesto s 477 krogi. Posamezno je bil Boris BRANISELJ s 170 krogi na 12. mestu.
Še boljše rezultate so dosegle pionirke, ki so zasedle 5. mesto s 468 krogi. Med posameznicami je bila najboljša Ines OTONIČAR s 164 krogi na 9. mestu. BRANISELJ in ekipa pionirk sta dosegla normo za nastop na državnem prvenstvu, ki bo v Beogradu.
V MURSKI SOBOTI — ŠOLSKA ŠPORTNA DRUŠTVA
V Murski Soboti je bilo republiško tekmovanje šolskih šport-
nih društev v streljanju z zračno puško. Konkurenca med naj mlajšimi je bila tako močna, da so sodniki pogosto ugotavljali zadnje serije in celo »desetke«.
Pionirke so bile odlične na 4. mestu s 463 krogi. Posamezno je Ines OTONIČAR s 173 krogi zasedla 4. mesto. Iz ŠŠD Stari trg je bila Martina KOČEVAR s 165 krogi na 9. mestu. Pionirji so zasedli 11. mesto.
F. Mahne
RAZPIS
Svet za kadrovske zadeve TOZD Prodaja razpisuje prosta dela oziroma naloge skladiščna administracija v centralnem skladišču gotovih izdelkov.
Pogoji: — dveletna administrativna šola,
— nad 3 mesece prakse.
Kandidati naj pošljejo prijave do 10. 5. 1983 v splošno kadrovsko službo TOZD Prodaja.
Kadar je naše jezero polno ...
[Iz številke 67 — 30. april 1973)
LETOŠNJA TRŽNA GIBANJA
Priča smo naporom celotne družbe, da se zaustavijo negativna gibanja v jugoslovanskem gospodarstvu, katerih rezultat so stabilizacijski ukrepi zveznega izvršnega sveta lani, posebej pa še letos. Ti ukrepi imajo poleg drugega tudi namen, zmanjševati vse oblike porabe, predvidene z ekonomsko politiko za letošnje leto, imajo pa poleg pozitivnih rezultatov tudi negativne. Osebna poraba se je namreč občutno zmanjšala in je zato močno upadla prodaja predvsem izdelkov trajnejše vrednosti (pohištvo, gospodinjski stroji, televizorji in drugo). Na zmanjšano povpraševanje so prav gotovo vplivali večji življenjski stroški — predvsem prehrane, zmanjševanje realnih osebnih dohodkov, ki so v prvih treh mesecih manjši za okrog 4 odstotke in seveda tudi zamrznitev osebnih dohodkov dela zaposlenih (okoli 25 odstotkov) v neproizvodnih organizacijah in družbeno-političnih službah.
Izredno zaskrbljujoča je tudi investicijska poraba, saj je gospodarstvo v situaciji, ko ni sposobno opravljati niti enostavne reprodukcije, kaj šele razširjene. Nastal je tudi določen zastoj, ki je bolj trenutnega značaja, v stanovanjski izgradnji, kar vse zaviralno deluje na področju porabe.
POTROŠNIŠKA POSOJILA IN PRODAJA
Znano je, da prodaja pohištva temelji na potrošniških posojilih. Potrošniki se pri odločanju za nakup pohištva ravnajo predvsem glede na možnosti kreditiranja. Pohištvo je za potrošnika še vedno dolgoročna naložba, saj predstavlja približno štiri metre dolg sestav elementov dnevne sobe BARBARA vrednostno 12.000 dinarjev.
Zato je razumljivo, da je prodaja našega pohištva odvisna od razpoložljivih sredstev za kreditiranje potrošnikov.
Ukrepi na področju kreditno monetarne politike v letu 1972 so povzročili manjšo maso sredstev za kreditiranje prodaje blaga. Na Brest so ti ukrepi vplivali tako, da so vse največje trgovske hiše zahtevale zagotovljena sredstva za kreditiranje prodaje naših izdelkov. Poleg tega pa je vplivala in še vpliva na prodajo tudi neenotna politika kreditiranja po republikah.
KORAK NAPREJ. Pred ustanovitvijo TOZD v podjetju BREST.
Komisija vidi v sedanji ureditvi podjetja in v sedanjih razmerjih med poslovnimi enotami, izraženimi v samoupravnem sporazumu s področja delitve, trdno usmeritev za uresničevanje najosnovnejših ustavnih dopolnil. Tako verjetno ne bo večjih preprek, da bi se kot TOZD organizirale naslednje enote: Tovarna pohištva Stari trg, Tovarna lesnih izdelkov Stari trg, Tovarna ivernih plošč Cerknica, Delavska restavracija in Skupne dejavnosti.
Kolikšna in kakšna bo enota skupnih dejavnosti, bo seveda odvisno od skupnih poslov, za katere se bodo dogovorile TOZD s posebnim samoupravnim sporazumom.
NAŠA NOVA TRGOVINA V MARIBORU
Podobno kot drugi, se tudi Brest srečuje s problemom prodaje blaga na domačem trgu, saj je v dveh letih podvojil količino blaga za to tržišče. Sedanje trgovske organizacije ne morejo z gotovostjo prevzeti obveze za prodajo takih količin, ker so pod pritiskom tudi vseh ostalih proizvajalcev pohištva. Zato bo moral tudi Brest organizirati lastno trgovsko mrežo, v kateri bi lahko prodajali približno polovico proizvodnje, namenjene za domače tržišče.
Prvi tak korak je bil storjen z nakupom trgovine v Mariboru.
STANOVANJA IN KREDITI LETOS
Do konca razpisnega roka se je nabralo 231 prošenj za posojilo in 83 prošenj za stanovanja.
Številke so silno visoke in če bi vsa razpoložljiva sredstva nekritično in pavšalno razdelili med vse prosilce, bi ne prišel na vsakega niti milijon.
Skupno so delavci zaprosili za 636 in pol milijona kredita, poleg teh pa 14 prosilcev ni navedlo želene vsote.
Trdnih sredstev brez poseganja v leto 1974 je namreč na voljo le 250 milijonov starih dinarjev. Ob tem pa moramo vedeti, da deset stanovanj stane okrog 150 milijonov in če jih odkupimo na primer toliko, da potem komaj 100 milijonov ostane za vseh 230 individualnih graditeljev, da pa s tem denarjem morda lahko bolj ali manj učinkovito pomagamo največ tridesetim prosilcem.
NA LETOŠNJI DOPUST BOLJ SKROMNO
Za letošnjo turistično sezono smo dobili rekordno število ponudb za letovanje članov delovne skupnosti ob naši obali. Od Ankarana pa vse tja do Splita nam nudijo najrazličnejše ugodnosti, katerim so primerne tudi cene dnevnih penzionov: od 45 din v Ankaranu v zasilnih počitniških hišicah pa vse tja do 120 din se vrstijo cene dopustniških uslug.
Predstavniki sindikalnih organizacij in tajniki poslovnih enot se na sestanku, ki je bil sklican nalašč v ta namen, nikakor niso mogli odločiti, kje naj bi letos letovali. Zato so imenovali posebno tričlansko komisijo, ki si je ogledala domala vse za naš žep dostopne objekte od Ankarana do Novigrada v Istri.
Po daljšem posvetovanju so se odločili samo za to mesto.
VODA JE, VODE NI!
Vedno večja potrošnja vode in pa njena kakovost sta narekovali rekonstrukcijo vodovoda, ki traja sedaj že tretje leto. Glavni cevovodi so bili v tem času izdelani od Unca do rezervoarja v Cerknici in okrog 1500 metrov od rezervoarja proti zajetju v smeri Podslivnice. Po letošnjem programu pa je treba dokončati glavni cevovod do Podslivnice.
Dosedanja dela tečejo po načrtu in lahko pričakujemo, da bomo konec letošnjega leta lahko odprli pipe, iz katerih bo priteklo dovolj čiste vode.
V teh dneh se začne ribolov na Cerkniškem jezeru
Turšič, Urbasova, košarkarji...
Rezultati izbire najboljših športnikov v naši občini so končno znani. Komisija, v kateri so sodelovali predstavniki TKS in ZTKO Cerknica (Tone Urbas, Franc Kranjc, Peter ICovšca, Franc Gornik, Slavko Berglez in Janez Zakrajšek), je ugotovila naslednje:
Do roka, ki smo ga postavili v razpisu, je prispelo nad 70 glasovnic. Glasovalci so upoštevali več ali manj vse predstavljene športnike. Žal pa je pri tem prišlo tudi do kampanjske akcije strelske družine Brest, ki je hotela zagotoviti prvo mesto in naslov najboljšega športnika enemu izmed svojih strelcev (tako so zbrali 136 glasovnic, ki pa so bile — mimogrede povedano — prepozno oddane). Komisija v omenjeni sestavi ni soglašala s takšnim načinom glasovanja, zato je pripravila svoj dokončni predlog:
Najboljši športnik leta 1982:
1.	Rolando Turšič (biatlon),
2.	Tone Založnik (kegljanje),
3.	Božo Nele (košarka),
4.	Tone Ilešič (jamarstvo),
5.	Jože Kebe (streljanje).
Najboljša športnica:
1.	Ana Urbas (kegljanje).
2.	Martina Intihar (košarka),
3.	Mojca Šega (smučanje).
Najboljše društvo:
1. košarkarski klub Cerknica,
2.	kegljaški klub Brest,
3.	smučarski klub Loška dolina.
Priznanja organizatorjem v športu in rekreaciji:
1.	Darko Ožbolt — Loška dolina,
2.	Sonja Šestanovič — Cerknica,
3.	Stane Korenjak — Nova vas. Izžrebali smo tudi nagrajence,
ki so sodelovali v naši akciji. Knjižne nagrade prejmejo:
1. Erika Baraga — Šmarata 13, Stari trg,
2.	Olga Knaus — Nova vas 25,
3.	Srečo Korošec — Koži j ek 4, Begunje,
4.	Janez Batista — L j ubijati' ska 16, Rakek,
5.	Maja Zidar — Svinja gorica, Cerknica.
Vsem, ki so imeli srečo p d žrebanju, čestitamo, druge pa vabimo k sodelovanju spet v pi"1" hodnjem letu. Nagrajenci bodo knjižne nagrade dobili po pošti-
J. Zakrajšek
Plesali le eno leto?
CERKNIŠKI KOŠARKARJI ZOPET V II. SLOVENSKI KOŠARKARSKI LIGI
Cerkniški košarkarji so se po enoletnem nastopanju v prvi slovenski košarkarski ligi zopet vrnili v drugo. Pokazali so zelo slabo igro, z veliko napakami in zgrešenimi meti, če pa k temu pripišemo še to, da novim članom lige niso bili naklonjeni niti sodniki, vidimo, da je bil izpad iz lige neizbežen.
Pokazalo se je, da je bila odsotnost treh ključnih igralcev iz prejšnje sezone — Pakiža, Sivca in Opeke — le preveč opazna in je bila zato kakovost igre na
Filmi v maju
1. 5. ob 16.30 — francoska komedija OBRAČUN PRI SAMOPOSTREŽBI.
1.	5. ob 20.30 — avstralska kriminalka SMRT V ULICI ANGELOV.
2.	5. ob 20.30 — ameriška drama SVINČENI ČAS.
5. 5. ob 20.30 — ameriški pustolovski film KO SE BLIŽA KONEC. 7. 5. ob 16.30 in 8. 5. ob 20.30 — ameriški pustolovski film ZADNJA POSEIDONOVA PUSTOLOVŠČINA.
precej nižji ravni kot prejšnl® leto. Poleg tega so nekateri igralci zelo neresno obiskovali treninge, tako da so bili porazi na tekmah za že tako zdesetkano ekip0 neizbežni.
Izpad iz lige ni tako tragičep saj so nekateri mlajši igrale1 predvsem Jadrič in Ciril Mlina*) pokazali, da lahko zaigrajo zel° dobro, poleg tega pa so si nabrali večje izkušnje.
Tako bomo sedaj posvetil* pozornost predvsem delu z niM Šimi igralci, ki se morajo kaj1, v tekmah. Če smo se že odločil1’ da ne bomo kupovali igrale® drugod in da bomo kot eden med redkih slovenskih klube) delali na povsem amaterski ra* ni, moramo gledati malo bo*1 dolgoročno in načrtno. Tako 5 ne bi ponovila letošnja sezona ko smo zaradi odhoda na sluz nje vojaškega roka ostali br® treh igralcev prve peterk > ustreznih zamenjav pa ni bilo-
D. Jernejčič
7. 5. ob 20.30 in 8. 5. ob 16.30 — ameriški akcijski film NEMIRNA MEJA.
9. 5. ob 20.30 — francoski erotični film NEMORALNA.
12.	5. ob 16.30 in ob 20.30 — hongkonški karate film TRINAJST SI-
NOV RUMENEGA ZMAJA.
13.	5. ob 20.30 in 15. 5. ob 20.30 — italijanska erotična komedija DE-
KLE ZA DOPUST.
14.	5. ob 20.30 in 15. 5. ob 16. 30 — angleška komedija RAZBOJNIKI
ZA VSE ČASE.
16. 5. ob 20.30 — italijansko-francoska komedija TOPLI BRATCI.
19. 5. ob 20.30 — ameriška drama ŠTIRJE PRIJATELJI.
21.	5. ob 20.30 in 22. 5. ob 16.30 — hongkonški akcijski film ZMAJ
IZ ARIZONE.
22.	5. ob 20.30 — italijanski pustolovski film RAZBOJNIK Z MO-
DRIMI OČMI.
23.	5. ob 20.30 — finska drama MOŠKIH NI MOGOČE POSILITI.
25. 5. ob 16.30 in 26. 5. ob 20.30 — ameriški zgodovinski spektakel
RDEČI.
28. 5. ob 16.30 in 29. 5. ob 20.30 — ameriški pustolovski film RJOVENJE.
28. 5. ob 20.30 in 29. 5. ob 16.30 — ameriški akcijski film BANDIT V TENASU.
30. 5. ob 20.30 — ameriška komedija MAŠČEVANJE INŠPEKTORJA CLUSOA.
BRESTOV OBZORNIK — glasilo f lovne organizacije BREST Cerkm® 1 n. sol. o.
Glavni in odgovorni urednik LEVEC
Ureja uredniški odbor:	Vojko HAR^J,
Viktor JERIČ, Srečo KNAP, Darko LES*,. Božo LEVEC, Matija MIŠIČ, Franc KAR, Danilo MLINAR, Janez OPEKA,. Va" ŠEGA, Marjan ŠIRAJ in Franc TURŠIČ.
Foto: Jože ŠKRLJ
Odbor za obveščanje je družbeni upravljanja. Predsednik odbora: PERČIČ.
Tiska Železniška tiskarna v Ijani. Naklada 2800 izvodov.
iz 7.
A"16”
Lj ^

Glasilo sodi med proizvode prvega odstavka 36. člena zakona ® epi< davčenju proizvodov in storitev v Pr0jgve* za katere se ne plačuje temeljni ”ri»-od prometa proizvodov (mnenje sekrf geta za informiranje izvršnega sveta venije št. 421-1/72 z dne 24.
1974).