bčIkb BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALA ČEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 MOJA BANKA novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731 190 • Fax 730462 • Postni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/70% • Tednik / settimanale • Cena 1.300 lir St. 30 (675) • Čedad, četrtek, 29. julija 1993 BtflKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALE Dl CIVIDALE Via Carlo Alberto, 17 MOJA BANKA Autobombe a Milano e Roma La strategia del terrore Ieri mattina l’Italia si è svegliata nel terrore. Poco dopo le 23 di martedì un’auto è esplosa in pieno centro a Milano: 5 le vittime, numerosi i feriti. Poco dopo la mezzanotte due autobombe esplodevano a Roma, una a San Giovanni in Laterano e l’altra in Via del Velabro: molti i feriti e gravi danni alle strutture. A Milano, similmente all'episodio di 21 anni fa a Peteano, in cui morirono tre carabinieri, una telefonata anonima segnalava ai vigili del fuoco un’auto in via Palestro, dalla quale u-sciva del fumo. A Roma, come già alcune settimane orsono nella stessa capitale e a Firenze, sono stati presi di mira al- cuni monumenti e chiese più significative. La prima cose che ci viene in mente è il passato recente, i tempi bui dell’Italia, il terrorismo, la strategia della tensione. Forse proprio questo è il Fdo conduttore di tutti questi attentati. L'Italia sta attraversando un periodo molto importante per il suo futuro. Le certezze di ieri sono cadute sotto i colpi dei giudici di mani pulite, i partiti tradizionali sono in ginocchio, la gente ha voglia di pulizia e di nuovo. In questo scenario gli interrogativi sono sempre quelli. A chi giova, e perchè? La risposta, forse, c’è. i Rudi Pavšič Nič novega na Deželi Severna liga še brez partnerjev Kmalu bosta potekla dva meseca od deželnih volitev in o novi vladni večini ni ne duha ne sluha. Zelja Severne lige, da bi okoli sebe zbrala zadostno Število strank, se doslej ni uresničila. Če je res, da nekatere manjše stranke (PRI, Zeleni in furlanski avtonomisti) so pokazale pripravljenost skočiti na ligaški voz, deljena mnenja ostajajo znotraj DS L. Te stranke so se prejšnji večer sestale v Vidmu, da bi sestavile skupni politični program, da bi ga predložile Ligi, na kateri je sedaj poteza, da odloči. V nekaterih krogih so že krožile vesti o bodoči vladni sestavi na Deželi. Liga bi ob predsedniku Fontaniniju dobila še 5 odbornistev, DSL bi imela podpredsednika (Tra-vanuta) in 3 odbornike, dve odbornistvi bi Sli Zelenim, enega bi dobili republikanci. Od Bossijevih pristašev pa so se ogradili že socialisti, ki napovedujejo konstruktivno opozicijo, in sama KD. Le-ta kritizira Ligo, čeS da v svojem programu bi rada iz naSe dežele napravila lombardsko provinco v službi Bossija, kar je za demokristijane nesprejemljivo. Spričo povedanega je jasno, da ni Se napočil čas dokončnih računov. Sicer kaj več se bo lahko izvedelo po sestanku načelnikov svetovalskih skupin, ki je bilo včeraj v Trstu. Lombaj: nazaj odprejo Je za pjuskat na ruoke, aplavdit tistega, ki odperja, kadar vsi zaperjajo. Mislimo na oštarije in butige. Od Hlocja do Dreke je bluo za-partih, adno za drugo, v zadnjih lietih petnajst oštarij in Stiemajst butig. Emesto Rucchin-Drečinu iz Lombaja se je po vič kot Štiridesetih letih garanja po svetu odloču prid damu, v svoj rojstni Lombaj. Za sabo je parpeju tudi svojo francuosko Zeno, Lucette. Odločila sta se, da pokažeta svetu, da se lahko tudi odperja ne samuo zaperja. An jutre končno lahko inaugu-rajo novo gostilno. Ni slo lahko. Najprej sta muorala zapravit puno denarja za postrojit, adaptirat in modernizirat staro Parte-novo ostarijo. Dielo se je vleklo puno cajta naprej. Ko pa je bluo dielo opravjeno, sta mislila, da lahko odpreta, pa so Sele takrat začele prave težave. Licenca ni bla Se parpravjena in je buojs kopat opoko s pikonam, kot imiet opravila z burokraci-jo. beri na 8. strani Iz Poljske je pania Žalostna novica, de se je v pandiejak zgodila nasreča: umaru je Jurček-Giorgio Quotizza. Beri na 6. strani 2e puno cajta so po vasicah brez uodè an na morejo vič Ruonac V Ruoncu so brez vodè. Loruovi puščajo, so vederbani, arjavi... Nie ’na težava te-lih dni, je na stvar, ki gre napri že puno puno cajta. Tele dni je ratala slaviS. Predvsem težkuo je v vasicah Klavora, Osjak, Butera, Tuomac an Sturam, kjer živi 58 ljudi. Nadvse, tele dni so se jim parložli Se drugih 150 scouts taz Mestre, ki preživljajo njih počitnice v faruže an v Šotorih, v tendah go par Tuomce. “Učera smo imiel samuo 15 minutu uodè, donas pa nič” so nam jal v pandiejak teli scouts. Go par Tuomce smo srečal tudi dvie žene. Wanda Manzini nam je jala: “Vodo jo odprejo pa se zgubja po pot, loruovi so po-knjeni par vič kraj. Tle par nas, tle po gorah vsak se muore pomagat, takuo ki more...”. beri na strani 6 V Ruoncu je tudi skupina skavtu, ki glih takuo ku druz tarpe žejo... Referendum a Resia? E’ giunta venerdì 23 luglio, presso la sede municipale del Comune di Resia, la richiesta per l’indizione di una consultazione referendaria popolare in relazione alla costituzione del Parco delle Prealpi Giulie. Tale istanza, sottoscritta da 570 cittadini e-lettori, corrispondente al 43% degli aventi diritto, intende avvalorare le proposte già a-vanzate in precedenti occasioni e sfociate nell’opposizione alla esecuzione di tale progetto, prima d’aver dato giusto rilievo alle interpellanze della popolazione. La consultazione è risultata l’ultimo stadio per far valere dette ragioni, considerata l’importanza dell’argomento: una scelta che non lascia indifferenti; si tratta infatti, di una forma di partecipazione popolare, prevista dallo statuto comunale che all’art. 51 ammette tale istituto, quando richiesto da almeno il 30 % degli elettori, iscritti nelle liste della popolazione residente. Il sindaco di Resia, Luigi Paletti, ha risposto in questo modo all’ultimo confronto. segue a pagina 2 7. an 8. avgusta na Matajurju Srečanje Slovencev M ATA J U R O* ',vr 7 A avqusta Alj /lOi agosto 7V SREČANJE MED SLOVENCI » j j \ ***** i /. / * i diurna» /• 7 U -• tfrltm w j f \ ' KAMENICA ■ . /S, «M- Ni bluo nikdar lahko biti Slovenci tle par nas an nie Se donas ne. Ankrat so ble grožnje, zaničevanje, pritiski an strah, težave an mize-rija. Donas smo Šibki, zmankavajo nam moči zak nas je nimar manj, pobiera-mo granke sadove od tistih, ki so nas pred uojsko an po uojski tlačili, nam jemali sapo za živiet an so nam na vsako vižo tiel odriezat jezik. Smo žalostni, pa le grede živi an ponosni. Ponosni, zak smo znal daržat živo sladko sloviensko besiedo, s katero nas je mama pozdravila, kadar smo parsli na sviet; ponosni, zak jo nismo zatajil an z njo smo živiel an dielal. Ni lahko bit Slovenec, je pa lepuo, je jau slovenski pesnik Ciril Zlobec, an ima pru. NaSa slovienska besieda, naSa kultura zaslužita svoj senjam, kjer se lahko zberejo vsi tisti, ki jim je par sar-cu duša an prava podoba Benečije. Ankrat je tak senjam biu Kamenica. V duhu Kamenice smo se lani po dugem cajtu srečali avgusta na Matajurju. Lietos tisto srečanje med Slovenci po-novmo spet na Matajurju za Sv. Louranca, saj smo Zeliel se srečat med nami an grede oživiet vaški senjam. Zveza Slovencev videmske pokrajine, ki s pomočjo Beneške planinske družine organizava srečanje, ima v mislih pravi polietni senjam, na odpartem, kjer se srečajo parjatelji.Tistemu, ki pride 7. an 8. avgusta na Matajur ne ponudimo samuo hrane an pijače, pač pa tud parložnost uživat z beneško an rezijansko ljudsko pesmijo, s glasbo citiraucev an glasam ramonike, se posmejat z Beneškim gledališčem an s Guidam an Fran-kam an sevieda jo veselo zapiet an zaplesat. Srečanje na Matajurju bo tud parložnost za se zahvaliti se vse kar sta dobrega nardila za nase ljudstvo msgr. Valentinu Birtiču an Pasqualu Guionu, ki obhajata 60. lietnico, odkar sta darovala parvo sveto maso. • Parole inascoltate stran 2 • La tesi di Raffaella Vabilo v Palmanovo stran 3 • Pogovor z Birtičem stran 4 • Dajat kri je dužnuost stran 5 • Volitve na Koroškem stran 6 • Torneo dei comuni Pallavolo si risolleva stran 7 Četrtek, 29. julija 1993 Most pod vasjo Korito nad reko Rezijo, ali kot ji pravijo domačini nad reko Bilo Referendum a Resia? II43% della popolazione chiede la consultazione popolare per abrogare il progetto del Parco Il sindaco Paletti dichiara: “L’attuale amministrazione si trova a gestire una scelta fatta da altri’ —= Aktualno— DALLA SLOVENIA Bogo Samsa La stagione dei dossier segue dalla prima “Il progetto del Parco è stato adottato già nel 1988 senza che vi fosse alcuna pubblicità e senza che allora fosse chiesto alcun confronto con la popolazione, tranne una riunione convocata da un funzionario della Comunità Montana Canal dei Ferro-Vel Canale”. L’attuale amministrazione comunale, non ha alcuna responsabilità, bensì si trova solo a dover gestire una scelta fatta da altri e resa nota e posta in discussione dall’attuale amministrazione. Infatti, già nel 1991 si sono resi pubblici gli atti di costituzione del Parco per dare l’opportunità di formulare le opportune osservazioni. In merito arrivarono solo due opposizioni, che vennero esaminate dal consiglio comunale ed approvate all’unanimità. Adesso ci troviamo di fronte a un fatto nuovo, sottolinea Paletti, dove viene chiesto di abolire una istituzione già esistente. Certo l’amministrazione comunale prende atto della volontà dei cittadini e farà quanto possibile perchè il Parco non apporti disagi di rilievo alla popolazione, ma sia una opportunità di sviluppo per la stessa. In questo si intende naturalmente approvare delle norme di attuazione accettabili e rivedere altresì, la pe-rimetrazione del Parco, che, attualmente comprende diversi centri abitati ed è in certi casi è a ridosso di frazioni comunali: tali norme, non appena verranno predisposte saranno oggetto di confronto con la popolazione affinchè esprima il proprio parere e le opportune osservazioni; si darà in ogni caso ampia pubblicità a tutti gli atti che dovranno essere adottati per dare attuazione al Parco. In merito alla richiesta di abrogazione mediante referendum si deve far notare, prosegue il sindaco, che attualmente l’amministrazione comunale è sprovvista delle norme di attuazione di questo istituto. Anche in questo senso si adopererà. Nel frattempo si darà, esecuzione alle specifiche richieste regionali. Il sindaco Luigi Paletti ha in seguito espresso il suo disappunto sul metodo clan- destino e fraudolento con cui si è provveduto a raccogliere le firme, specificando comunque la legittimità del procedimento. Ha poi espresso risentimento per la mancata interpellanza fatta all’ammini-strazione comunale che non ha espresso alcuna contrarietà in merito alla raccolta delle firme. Mentre scatterà il procedimento di valutazione delle modalità di raccolta delle firme e della validità delle stesse, il Comitato di coordinamento continuerà a portare avanti il calendario dei lavori, le iniziative ed il programma di gestione già avviate, per promuovere l’immagine del Parco delle Prealpi Giulie. Catia Quaglia La settimana scorsa è stata scoperta all'aereoporto di Maribor im'ingente quantità di armi: centinaia di Kalashnikov, munizioni, lanciamine, mine ed altro materiale bellico. Le diverse tonnellate di armi erano ferme nei magazzini da quasi un anno e non si sa chi ne sia il proprietario nè a chi erano destinate. Si sa soltanto che diversi containers erano stati trasportati da aerei russi e dall’aereoporto avevano proseguito il proprio cammino su elicotteri russi con le insegne dell’ Unprofor. Le armi sarebbero state destinate ai mussulmani della Bosnia o secondo una versione meno accreditata ai serbi. La scorsa settimana c’è stata una forte proliferazione di dossier in Slovenia. In primo luogo contro l’esponente del partito nazionale Jelinčič che sarebbe stato un attivo collaboratore dei servizi segreti del passato regime. O-ra è apparso un nuovo dossier che coinvolge il mondo giornalistico, accusato questa volta non di essere stato legato ai servizi segreti sloveni bensì al Kos di Belgrado, cioè ai servizi segreti militari la qua! cosa è di gravità decisamente maggiore. In tutti questi casi è in primo piano ancora una volta il nome del ministro della difesa Janez JanSa. E stato lui a scoprire le armi all’ aeroporto di Maribor, è stato chiamato in causa da Jelinčič che è il presidente della commissione parlamentare della difesa e nel libro bianco che il ministro sta preparando dovrebbe essere pubblicato un documento riservato che riguarda la collaborazione dei giornalisti con i servizi. Forse il vero retroscena e l’obiettivo politico è stato indicato da Jože Pučnik in un’intervista per la TV slovena quando ha dichiarato che il regime precedente era criminale e chi ha avuto a che farvi era un collaborazionista. Da questo principio, che dovrebbe essere fissato dal parlamento con la legge, discendono tutte le mosse successive. A questo principio si dovrebbero uniformare la politica interna, quella economica, scolastica, culturale e giù, giù, sino ad arrivare agli uffici per l’occupazione. Tradotto in un linguaggio concreto ciò significa proclamare criminale il sistema politico sociale successivo al maggio del 1945 e definire tutti coloro che vi avevano contribuito collaborazionisti. Da ciò deriva la necessità di perseguire a termini di legge i più coinvolti o perlomeno far sentire loro delle conseguenze giuridico formali. La repressione più dura naturalmente toccherebbe la cosiddetta Udbomafia, ma anche tutte le strutture statali a tutti i livelli, sino all’ufficio per l'occupazione dove la precedenza va a chi ha un passato senza macchia. Tutto ciò è un assurdo, un assurdo però molto pericoloso. Questa è stata la logica con cui si è costituito il regime stalinista e quello fascista, in Slovenia ciò porterebbe alla sostituzione di un regime con uno nuovo. La via per raggiungere questo o-biettivo passa attraverso gli scandali ed i dossier che dovrebbero contribuire a modificare i rapporti di forze in parlamento, paralizzare la parte liberale e battagliera della stampa, eliminare lo stato di diritto, sostituire le colpe dei singoli con una lina colpevolizzazione collettiva. Concretamente ciò significa che se hai collaborato con l’Udba o se sei sospettato di averlo fatto, se sei stato membro dell'Alleanza socialista non puoi fare il parlamentare, il ministro, l’amministratore in quanto chi decide non è la giustizia indipendente bensì colui che nell’ombra stila e diffonde i dossier. E questo è già il primo passo di un tentativo di colpo di stato o perlomeno di modifica dei rapporti di forza politici con mezzi illegali. Per ora questi sono soltanto dei timori, ma talmente seri che in modo decisamente efficace stanno bloccando il Parlamento e gli altri centri decisionali e la Slovenia dimentica i problemi economici e sociali e affonda sempre più nel ricordo l’unità creata nella felice e gentile primavera dell’ indipenden- “Le mie parole inascoltate” Cara direttrice, ti scrivo a proposito del tuo “Ragazzi di serie A e B”, del quale condivido sostanzialmente il contenuto. Sentendomi personalmente coinvolta dal tuo giudizio sugli amministratori, vorrei fare delle precisazioni, o meglio una breve cronistoria della riunione indetta dalla Comunità montana per l’organizzazione dei soggiorni estivi per ragazzi, alla quale partecipai come rappresentante dell’Amministrazione comunale di S. Pietro al Natisone. I Comuni rappresentati erano ben pochi: oltre a S. Pietro, altri due o tre. L’impossibilità delle amministrazioni di partecipare con denaro o servizi alla realizzazione dei soggiorni emerse chiaramente subito. Di fronte alle difficoltà (come organizzazione mensa e trasporti) proposi di rivolgerci al Centro studi Nediža che per anni aveva risolto egregiamente il problema, organizzando Mlada brieza. Quando nella fase finale della discussione si parlò della cooperativa che avrebbe gestito i soggiorni, pregai la rappresentante della Comunità montana di prendere contatti anche con il Centro studi NediZa. Questo sia per coerenza con le varie gare d’appalto (perlomeno della mia amministrazione) dove le ditte locali non vengono mai ignorate, sia per una verifica dei costi, e non ultimo per un esempio d’unione sociale che indubbiamente non avrebbe nociuto ai ragazzi destinatari delle nostre attenzioni. Le mie parole, che comunque esprimevano la volontà degli amministratori di S. Pietro e del sindaco Marinig, sono evidentemente cadute nel vuoto perché é vero quello che hai scritto: “Purtroppo non é stato fatto nemmeno il più piccolo tentativo per verificare la possibilità di realizzare un’iniziativa comune”. Ma quando scrivi proprio a proposito della mancata collaborazione: “... gli amministratori locali hanno precise responsabilità”, proprio per quanto sopra detto, io le respingo. L’operato degli amministratori di S. Pietro é sempre stato per il superamento di certi steccati e per una costruttiva collaborazione, nella profonda convinzione che la causa principale dell’impoverimento sociale, culturale ed economico delle Valli é la divisione fra i suoi cittadini per un’eredità culturale e linguistica preziosa e pesante. Divisione assurda (se si pensa che tutti giurano di amare le Valli, il dialetto sloveno e le nostre tradizioni) ma fomentata e benedetta con tanta maestria da tenere incatenati a guardare un patrimonio che si dissolve nella stupidità. Per questo imperdonabile danno, per l’eventuale spreco di denaro pubblico e di energia nel rifiuto di collaborazione, cara direttrice, io non mi sento responsabile, né come cittadina né come am-ministratrice. Con stima e affetto Bruna Dorbolò assessore assistenza, cultura e istruzione di S. Pietro al Natisone Krško: riattivata la centrale Peterle in Francia Il ministro degli esteri Lojze Peterle è stato in visita ufficiale in Francia dove si è incontrato con il collega Alain Juppè con il quale ha parlato in particolare dei rapporti economici tra i due paesi e della possibilità di anticipare i tempi per l’entrata della Repubblica di-Slovenia nella Comunità europea. Al suo rientro in patria il ministro degli esteri sloveno si è incontrato con la delegazione della Federazione russa guidata dal ministro per i rapporti economici Sergej Glazijev. Čatež in testa Sono le terme di CateZ le più amate dai turisti. Questo il dato che emerge da un sondaggio del quotidiano Deio di Lubiana. Al secondo posto un altro centro termale, Atomske toplice, mentre la terza piazza appartiane a Plezzo (Bovec). Scorrendo la classifica si trovano i centri di OrmoZ, Bohinj, il lago di Slivnik, Rogla, Rogaška Slatina, Portorose e le terme di S-marje. Tragedia famigliare Una giovana donna di 33 anni di Slovenska Bistrica si è tolta la vita dopo aver ucciso i suoi due bambini di 12 e 10 anni. Sembra che alla radice della tragedia stia la disperazione della donna che alcuni mesi fa perse il marito in un incidente stradale. Jelinčič nel mirino Il leader della destra slovena Zmago Jelinčič dovrebbe lasciare la politica a seguito delle voci sul suo passato nelle file dei servizi segreti del regime comunista. Questa la richiesta emersa da un sondaggio in cui il 42% degli intervistati ha chiesto la testa di Jelinčič. Contro un suo allontanamento dal parlamento si è e-spresso il 32% degli intervistati, molti gli incerti. Meno disoccupati Secondo i dati fomiti dal Ministero del lavoro in Slovenia il numero dei disoccupati è di 85 mila, cioè 40 mi- la in meno dei dati forniti dall’istituto centrale di statistica. Secondo il ministero del lavoro la media dei senza lavoro (9,1) è al di sotto degli standard europei. Il numero maggiore di disoccupati è rappresentato dai giovani dai 15 ai 24 anni. La centrale riprende La centrale nucleare di KrSko, dopo due mesi di i-nattività, riprenderà a funzionare. Lo ha deciso la direzione dell’impianto dopo il nullaosta emesso dall’agenzia intemazionale per il controllo delle centrali nucleari che ha svolto il sopralluogo. Della commissione facevano parte esperti del Brasile, della Germania, dell’Olanda, dell’Inghilterra e degli USA. La Dalmazia brucia Violenti incendi continuano ad interessare una buona parte della Dalmazia. Nell’arcipelago di Sebeni-co le fiamme hanno distrutto 120 ettari di bosco, danneggiando anche alcune case. L’opera di spegnimento è resa difficila dal forte vento che soffia nella zona. Kultura AResia è viva V arte racconto Potujoči renesančni voz skupine Scramasax Posebno vabilo v Palmanovo avgusta prestopil mejo med deželama Veneto in Furlani-ja-Juljiska krajina. V nasi deželi bo zapustil obalo in se premikal po furlanskih vaseh in po dveh mesecih potovanja bo zaključil svojo pot v Palmanovi. Šola za mlade glasbenike S koncertom v gledališču Ristori v nedeljo 1. avgusta ob 21. uri se zaključi v Čedadu poletna mednarodna Sola za mlade glasbenike, ki jo pripravljata Združenje mladih evropskih glasbenikov (Yem) in italijanska sekcija evropskega združenja glasbenih pedagogov za godala. Poletna Sola se je začela 17. julija pod pokroviteljstvom delovne skupnosti Alpe-Adria, obiskuje je 42 mladih (od 13. do 17. leta starosti) iz Italije, Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Nemčije, Svice, Luksemburga, Japonske in Tajvana. V programu so tečaji violine, viole, violončela in tečaji za komorno in orkestralno igro. Vodijo jih priznani docenti, med njimi naj omenimo Slovenca Igorja Kureta in Crtomira Siskoviča. Velja poudariti, da poteka pouk v italijanščini, angleščini, francoščini, nemščini, slovenščini in hrvaščini. Ob vsakodnevnih vajah se mladi glasbeniki udeležujejo tudi tečajev italijanščine, raznih vodenih izletov in srečanj s priznanimi osebnostmi iz glasbenega sveta. Prav gotovo bo zanje poletna Sola nepozabna izskuSnja. Banda a Cividal Sabato all’insegna della musica a Cividale. Il 31 luglio infatti, alle 18, in piazza Paolo Diacono si terrà il concerto della banda della brigata meccanizzata “Mantova”. Di tutt’altro genere invece la musica che si a-scolterà nella stessa giornata in piazza Duomo. Dalle 18 alle 23 sono previste le esibizioni di alcuni giovani gruppi rock della zona nell’ambito della manifestazione “Forum rock ’93”. Prendendo spunto dalla ricca tradizione del raccontare che caratterizza la Val Resia e dal suo vasto patrimonio di storie e favole, é sorto il progetto “Resia racconta oggi”, che intende sottolineare e far tornare in auge la grande tradizione orale del territorio resiano. Questo progetto rientra nella serie di manifestazioni denominate “Montagna a-mica” promosse e sostenute dalla Regione Friuli-Venezia Giulia. Il progetto “Resia racconta oggi”, realizzato anche grazie al contributo del Comune di Resia e della Comunità montana Canal del Ferro-Vai Canale, si compone di due fasi. La prima ha previsto l’organizzazione di un laboratorio, tenutosi nel mese di luglio a Prato, per la costruzione di racconti. La seconda fase prevede la Settimana del racconto, dove i partecipanti potranno presentare i racconti costruiti o rielaborati durante il laboratorio nonché quelli tratti dal ricco patrimonio narrativo della Val Resia. La Settimana del racconto sarà itinerante e si svolgerà da lunedì 2 a sabato 7 agosto, dalle 21 in poi, toccando le località di Stolviz-za, Oseacco, Gniva, S. Giorgio, Prato e Zamlin, riscoprendo così anche posti e scorci particolari. Sia il laboratorio che la Settimana del racconto sono state realizzate dalla Cooperativa Damatrà di U-dine in collaborazione con la sede di Resia dell’Unione dei circoli culturali sloveni. Luigia Negro Raffaella lussa: una tesi da 110 e lode con i racconti in dialetto sloveno di Dde La tesi, un volumone con la copertina rossa, si intitola “Narrativa di tradizione orale in val Natisone. Il repertorio di llde Chiabudini ( Cicigolis/Sčigla)”. A proporlo e discuterlo con il relatore Gianpaolo Gri ed i correlatori, i professori Milko Matičetov e Giulio Lunghi, é stata Raffaella lussa, una ragazza nativa di Sorzento che oggi abita a Cividale e che si é laureata il 28 giugno in Storia delle tradizioni popolari presso la facoltà di Lettere moderne dell' Università di Trieste. La votazione? La migliore possibile, HO e lode. La tesi comprende una parte introduttiva divisa in sei sezioni, quindi i ventuno testi raccolti dalla viva voce di una signora di Cicigolis, llde Chiabudini, in dialetto sloveno con la traduzione in italiano, una scheda di clas- re a tappeto diverse frazioni. Ho intervistato alcune persone. Poi un po’ per caso ho incontrato questa narratrice ed ho deciso di registrare interamente il suo repertorio. Dal punto di vista linguistico, come ti sei orientata? Ho preferito stilare i testi in dialetto sloveno in maniera leggibile. Non é il lavoro di un linguista, penso interessi soprattutto dal punto di vista folkloristico. I testi sono stati rivisti da Luciano Chiabudini (fratello di llde, ndr), modellati quindi sulla grafia da lui usata. Continuerai questa ricerca anche in futuro? Mi piacerebbe continuare a raccogliere questi racconti, sempre nell’area del comune di Pulfero. Spero di farcela, compatibilmente con la necessità che ho ora, quella di trovare un lavoro. Michele Obit Zamisel umetniškega vodja, duše in glave skupine Scramasax, Beppija Monaia, je v bistvu preprosta: torej ponovno ustvariti v vročih poletnih večerih vzdušje in življenje iz tistih časov, ko so drzni arhitekti in izvrstni mojstri začeli načrtovati in graditi mesto-trdnjavo v fur- lanski nižini. Tako se voz, ki seveda služi kot prevozno sredstvo, vsako večer v drugem mestu spremeni v gledališki oder in skupina igralcev zaživi, se spremeni v komike iz 17. stoletja. Nekateri bojo šivali, drugi izdelovali usnjene maske ali kuhali, tretji reci- Med najbolj svojevrstne, izvirne in zanimive pobude, ki jih je Dežela Furlanija-Juljiska krajina priredila, zato da bi pritegnila pozornost širše italijanske javnosti na zvezdnato mesto Palmanove, sodi prav gotovo potujoča karavana čedajske skupine Scramasax. V bistvu gre za potujočo predstavo, ki se ponavlja vsak dan: pravzaprav najprej gre za predstavitev življenja ljudstva v obdobju renesanse, nakar sledi proti večeru gledališka predstava. Renesančni voz, v katerega sta vprežena dva lipicanca od 20. julija potuje po obali severnega Jadrana in bo zaključil svojo pot 19. septembra v Palmanovi, torej v mestu, kjer je na ogled ob 400.1etnici ustanovitve trdnjave zanimiva zgodovinska razstava in kjer se bo odvijala zadnja predstava. tirali, pisali, plesali ali brali zgodovino in legende o taroke. Njim se lahko vsak- ustanovitvi mesta Palmano- do pridruži, posodijo mu re- ve. Posebno mesto ima v nesančne obleke in orodje in predstavi tradicija “benena- bo poskušal živeti v rene- dantov” iz 16. stoletja oziro- sansi. ma prav na to obdobje se Proti večeru pa pridejo na nanašajo dokumentirani in- vrsto čarovniki, igralci na kvizicijski procesi proti tem hoduljah, poulični pevci, in duhovom, še in še, ki bodo predstavili Renesančni voz bo 12. Pohvala pridnim študentam Raffaella lussa riceve i complimenti dei relatori dopo la discussione della tesi sificazione secondo indici internazionali e una comparazione con analoghi testi già raccolti nella Slavia friulana. Alcune delle fiabe saranno prossimamente pubblicate sulla rivista friulana “Ce fastu”. Perché la scelta di un indirizzo che riguarda le tradizioni popolari? Da una parte mi interessava approfondire il discorso sul patrimonio culturale delle Valli. Ho poi avuto la fortuna di incontrare un professore, Gianpaolo Gri, che mi ha seguito nella materia che mi interessava. Come si é svolto il lavoro di ricerca per la tesi? In una prima fase ho delimitato l’area. All’inizio pensavo ai comuni di S. Pietro e Pulfero, poi l’ho ristretta a Pulfero. L’idea era di batte- “Na stuoj mislit na druge reči, študij dokjer na prideš h koncu s Suolo!” Takuo so pravli mama an tata. Pa ni pru ries. Ce imaš dobro voljo, moreš študjat pa tudi kiek druzega dielat blizu.Tuole vaja za dva pridna naša puoba. Gianmarco Laurencig iz Podarja (Sauodnja) je paršu h koncu s suolo, napravu je maturo na Liceo scientifico v Cedade an parjeu je nar-guorš voto: 60 na 60. Pa nie, de je samuo študju. Gianmarco je tudi dober š-portnik, je vpisan v Poli-sportivo Libertas iz Vidma an lieta 400 metre. Paršu je na trecje mesto v deželnem, regionalnem kampionatu (juniores). Gianmarco nas je paršu gledat an nam parnesu njega fotografijo. So mu se smejale oči an kuo bi moglo bit drugače? “Gianmarco, an seda?” “Seda se vpišem na Università al na “Ingegneria gestionale” v Vidme, al pa na “Economia e commercio” v Benetkah”. Drugi pridan naš puob je Davide Clodig iz Cerneč. Za venčpart od vas Davide niema potriebo prežentacjo-na. Ga poznamo že od kar je biu an poberin an je nosu šele kratke bargeške. Na-pravju je glasbo, muziko za piesmi na Sejmu beneške piesmi an vičkrat uduobu za Gianmarco Laurencig narlieuš glasbo. Tudi Davide je napravu maturo na Liceo scientifico v Cedade, dal so mu 58 na 60. Davide pa hode tudi na “Conserva-torio” v Vidmu, tudi tle mu dajejo vesoke, zlo vesoke vote. Lan je napravu esame kot privatista za to peto lieto. An grede, ki je hodu na Licej, je tudi učiu glasbo naše te male v dvojezični Suoli v Spietru. So pa še drugi študentje tle z naših dolin, ki so se pru lepuo vešuolal. Na Liceo Classico Simona Cova-ceuszach iz Dolenjega Tarbja je šla čez šuolske vrata s 53 na 60, Gariup E-rika iz Spietra tudi, le s 53. Vsiem našim študentam čestitamo, jim želmo dosti uspehu an za napriej takuo v študiju kot v življenju. Se enkrat komplimente Gian-marcu Laurenčiču, ki je i-meu narbuojš rezultat. Aktualno Ob 60-letnici duhovniškega posvečenja msgr. Valentina Birtiča Skrb m slovensko besedo v Cerkvi in m la uresničena, “saj ljudje ni- Sestdeset let masevanja med beneškimi rojaki, Šestdeset let dela v korist narodnostne skupnosti, pol in več stoletja za širitev slovenskega jezika in slovenske cerkvene besede. Tako bi, na kratko, lahko označili prizadevanje enega od tistih beneških Zupnikov-Ceder-macev, ki so se zapisali v naso zgodovino, kljub dejstvu, da Se vedno moCno oblikujejo naso zdajšnjo stvarnost. Te besede so namenjene Valentinu BirtiCu, 84-letne-mu Benečanu iz Ruonca v Podbonescu, ki je letos, skupaj z msgr. Pasqualom Guionom praznoval 60-le-tnico masniskega posvečenja. “2e v mladih letih sem se odločil, da grem v seme-niSCe”, mi je povedal, ko sem ga obiskal v Rubi-njahu, v hiši z lepim lesenim “portonom” ob glavni cesti, ki iz Čedada pelje proti Fojdi. “Po treh letih ljudske Sole v domačem Ruoncu, sem Četrti letnik opravil v Tar-ceti, kasneje pa sem enajst let preživel v videmskem semenišču. Tu sem kot lice-jalec spoznal msgr. Ivana Trinka, ki me je tri leta učil filozofijo. Tako name kot na ostale (v semeniSCu je bilo takrat 40 slovenskih Študentov) je msgr. Trinko napravil velik utis in nam vlil ljubezen do naše besede in do naše beneške zemlje.” Teklo je leto 1933, ko je Valentin BirtiC bil posvečen za Župnika in svojo prvo maso daroval prav v domačem kraju. Prvo službo pa je nastopil v Osojanih v Reziji. “Spominjam se, da sem moral veC ur hoditi po rezijanskih klancih, saj sem božjo službo opravljal tudi na UCeji, kjer sem mladino uCil tudi katekizma.” Vojne dogodke je msgr. BirtiC doCakal kot župnik v Marsinu, kjer je preživel celih enajst let. Spominja se številnih dogodkov in takratnega Casa, ko so tudi v teh krajih preživeli oborožene spopade. Verjetno tudi njegovemu posredovanju pri pristojnih oblasteh v Čedadu se je treba zahvaliti, da niso Nemci, zaradi umora dvaj- setih vojakov, sežgali Mar-sin. Sicer bolj kot sama vojna, pravi msgr. BirtiC, je fašizem zadal nasi narodnostni skupnosti usoden udarec. Sam je imel veliko težav s oblastveniki, ker je maSeval in pridigal po slovensko, Čeravno je bilo to prepovedano. Protislovenska gonja pa se je nadaljevala tudi po vojni, ko je nastopil službo v Dreki, kjer je bil za župnika kar 31 let. “Ljudje so bili vsi Slovenci, bali pa so se govoriti po nase, saj so med njimi bili Spijoni, ki so jih ovadili, nas, slovenske duhovnike, pa psovali in nas imeli za titovce in komuniste. Mislim, da je so- vraštvo do jezika med naj-hujsimi zablodami.” Zaradi določenih težav z zdravjem je msgr. BirtiC zaprosil za premestitev v Bar-nas. Njegova želja pa ni bi- so hoteli, da bi mednje prišel slovenski duhovnik.”. V zadnjem obdobju se je preselil v Rubinjah, “kjer je tudi precej Slovencev, na žalost pa niso med seboj povezani in nimajo zadostne iniciativnosti, da bi se tudi javno kako predstavili”. Videmski nadškof Alfredo Battisti ga je pred leti imenoval za kanonika če-dajskega kapitelja in tu ob sobotah in nedeljah tudi spoveduje po slovensko. "Msgr. BirtiC, ob vaši dušnopastirski dolžnosti, se ukvarjate tudi s poezijo. Kako, da ste jo vzljubili?” “Morate vedeti, da sem vedno rad prebiral poezije, Gregorčiča, denimo, sem “obdelal” izredno dobro. Ob tem moram dodati, da je mama imela dar za poezijo in verjetno sem od nje podedoval to ljubezen. Pisati sem zaCel ob določenih priložnostih, kot so slavnostne mase in verski prazniki, kasneje pa sem rad vihtel pero vsakič, ko se mi je ponudila priložnost. Se najveC sem pisal v Dreki, saj so bili tam pravi pogoji za pesnikovanje. Nekaj svojih pesmi mi je zadruga Dom celo objavila v knjigi, za katero je izbor opravila pred kratkim preminula go-riska pesnica Ljubka Sorli-Bratuž.” “Tako v vašem duhovniškem delu kot v pesmi izžareva ljubezen do Benečije. Kakšna bodočnost se piše tem krajem?” “Večkrat pomislim na nase kraje, kot so bili ne-koC: naSe vasi so bile polne ljudi, v hišah je bilo veliko otrok, ljudje so bili veseli, radi so peli in se veselili in vezani so bili s Cerkvijo. Danes, ko grem v te kraje, mi je hudo pri srcu: povsod le starejši ljudje, mladih skorajda ni. Ni Čutiti tiste radosti in veselja, ki sta bili karakteristika naših krajev. Le od Casa do Casa Cujes lajanja kakega psa, drugaCe pa vlada tišina. Ne vem, kaj bi rekel. Položaj vsekakor ni zadovoljiv. Se to bi dodal: mislim, da tudi med našimi ljudmi ne vlada tista solidarnost, ki smo jo poznali. Vsak dela in živi zase, manjka skupinskega dela. Vsak isce le materialno napredovanje, ne zaveda se, da je hudo nazadoval duhovno. To ni dobro.” Tako se mi je potožil msgr. Valentin BirtiC, ko sem zapuščal njegovo hiso. Med potjo sem razmišljal o njegovih zadnjih besedah, ko je govoril o Benečiji in njenih ljudeh. “Verjemite mi, msgr. BirtiC, da to ni značilnost teh krajev, verjetno je to karakteristika današnjega Casa, ki si je za cilj postavil tehnološko in Se drugo napredovanje, pozabil pa je, da brez vrednot je življenje težko, tako v Benečiji kot seveda v Milanu ali Gorici.” Rudi PavsiC Msgr. Valentin Birtig in pokojni pre Mario Laurencig sta še marsikaj skupaj naredila, med najpomembnejšimi je prav gotovo ustanovitev časopisa Dom Rosica neba Pridi, oj pridi, rosica neba, rahlo pokropi mladi naš sviet. Ti vetrič, razgibaj vse temne maglice, naj sonce poljubi nam pušje lepè. Pojte, le pojte, Zgrabci, kuosi, suoje, jutranji se dan nam zori. Ti beneška zemjà, povzdigni glavo, vse sestre in bratje ti živjo pojo. To pesem je msgr. Valentin Birtig napisal za Senjam beneške piesmi iz leta 1975 Orari d’apertura il sabato e la do Il sempre crescente afflusso di visitatori ha suggerito, per le giornate di sabato e domenica, il prolungamento dell’orario di apertura della mostra “Palmanova, fortezza d’Europa”. Così da sabato 24 luglio i locali della mostra osserveranno i seguenti orari: dalle 10 alle 19 il sabato e dalle 11 alle 20 la domenica. Durante la settimana gli orari di a-pertura e chiusura rimangono invece invariati: dalle 11) alle 18. É utile anche ricordare che la vendita dei biglietti é stata prorogata fino a mezz’ora prima della chiusura dei locali espositivi. Ogni ingresso é inoltre valido per poter visitare entrambe le sedi, quella di Palmanova e quella di Villa Manin. 1400 anni della città stellata in una mostra La Repubblica veneta, per rafforzare i confini di terraferma, prende possesso del Friuli orientale nel 1420. La Serenissima vuole così opporsi alla temuta invasione turca. In quel momento sul territorio friulano sono attive tre fortezze: O-soppo, feudo dei Savorgna-no, Monfalcone, già sede di un castelliere preistorico, e Marano, esistente dal 500 dopo Cristo. Nel 1511 Venezia perde Gradisca ed alla fine di quel secolo decide di costruire una munita fortezza a guardia dell’accesso o-rientale del Friuli, anche con l’intento di intimorire l’Austria. Nell’ottobre 1593 hanno inizio i lavori per la costruzione della fortezza di Palma. Fino al 1623 si costruirono i bastioni e le “cortine”, dal 1667 al 1690 furono costruiti i “rivellini”. Il primo progetto della fortezza si deve quasi certamente al friulano Giulio Sa- vorgnano, poi alla guida dei lavori si succedono decine di ingegneri e consulenti. La fortezza, presidiata da 1.200 uomini, al tempo in cui viene eseguita, é tra le più grandi d’Europa. La sua area interna é di 72,5 ettari, il suo perimetro misura 1.800 metri. L’armamento consiste in 108 cannoni di mezzana con i quali si poteva scatenare un fuoco di sbarramento mai pensabile fino ad allora. Ma a Palma-nova non si combatte alcuna battaglia. La fortezza nasce con Venezia e segue le vicende storiche del suo lento declino: dopo il suo crollo (1797) passa in mano alle truppe napoleoniche, poi all’Austria che la tiene fino al 1866, anno in cui le terre friulane diventano parte integrante dell’Italia. Oggi Palmanova, città-fortezza con oltre 5.000 abitanti che si estende con le nove punte della stella nel verde della pianura friulana, rappresenta ancora un caso raro ed emblematico della “città-ideale” inseguita da tanti urbanisti e architetti nel corso dei secoli. Una porta di Palmanova, la città stellata che compie quattrocento anni Inaugurata ufficialmente il 5 giugno, la mostra sui 400 anni di Palmanova rimarrà aperta al pubblico fino al 15 novembre. C’é tempo, dunque, per visitare la rassegna - allestita dall’architetto Gianni Avon - che la Regione ha organizzato nelle sedi della Caserma napoleonica presso Porta Udine, a Palmanova, e di Villa Manin di Passariano. A Palmanova, attraverso le sei sezioni, il visitatore può ripercorrere i 400 anni di storia, dalla fondazione della fortezza ai giorni nostri. Una storia documentata da testimonianze originali d’archivio, modelli, ricostruzioni, macchine, abiti e plastici che aiutano a capire quali studi filosofici e tecnici decisero la tipica pianta a forma di stella, chi furono i progettisti, chi abitò le guarnigioni veneziane, francesi, austriache e italiane. L’esposizione di Villa Manin amplia il panorama culturale, soffermandosi sia sulle altre fortificazioni veneziane che esistevano al tempo di Palma nel bacino mediterraneo, sia sulle altre città-fortezza “stellate" costruite in Italia ed in Europa. In tutto i pezzi esposti sono circa ottocento. L’intervento per il restauro della Caserma napoleonica é costato un miliardo e 200 milioni, la mostra in se stessa due miliardi e 700 milioni, (m.o.) 5Zv ifo sfZ rave... Tel krat Tarbi an Podboniesac Četrtek, 29. julija 1993 Stopila je čez prag osamdeset liet Nona Gilda an nje navuodi Nji an novičam želmo vse narbuojše Od koga bomo pisal, od novicu al pa od none, ki je blizu njih na teli liepi fotografiji? Od novicu smo bli že napisal, kadar sta se poročila. On je Anthony Du-garo iz Usivce (kamun Svet Lienart), ona je pa Anna Coniglio iz Reman-zaga. V teli vas sta se poročila an v teli vas bota Zi-viela. Njim želmo še an-krat puno sreCe, zdravja an veseja v njih življenju. Seda pa napišemo an par varstic go mez nono od Anthony. Se klice Ermenegilda Feletig - uduova Carlig, je Pinkove družine iz Bare (Sauodnja). Rodila se je 80 liet od tega. Dopunla jih je malo dni priet, ko nje na-vuod Anthony se je oženu: na 17. junija. Bla je tu Spitale an je pru želiela prid damu za iti na poroko od navuoda. Ona prave: “Bu-og me je uslišu”, takuo 26. junija je šla na ojcet z vso nje veliko družino. Gilda je ostala že puno liet od tega uduova. Imiela je pet otruok: Mirella, Mirko, Onelia (mama od mladega novica na fotografiji, ki je premlada umarla nomalo liet od tega), Anna an Lucia an pru dol par Luciji v Vidme živi že puno liet. Nuna Gilda, tudi vam želmo, de bi preživiela še puno liet zdravih an veselih v topluoti vaše družine. Od seda buj rauno pruoti Matajurju Sieri jo an postrajajo pot v dolini Aborne Tarkaj krat smo pisal go mez telo pot, de jo bojo strojil, de na koncu smo tu-ole učakal. Pot je tista, ki dol s pod Ažle gre v Sauo-dnjo. Puno judi jo nuca za iti dielat dol v dolino, pru takuo v nediejo, kar puno fu-reštih parhaja na Matajur. Pot je uozka an nagobarna predvsem, Ce pomislimo, de po nji hodejo tudi kamioni, ki vozejo velike kamane iz gjave. Dielat so zaCel tele dni an muormo reC, de gredo še dobro napri. Paršli so že do TarpeCa an se že vidi, ka-kuo bo liepa an šaroka. Predvsem se vidi, kakuo bo rauna, kjer priet sta bla tista dva ovouta, tiste dvie kurve zaries nagobame blizu Kle-nja. Dielo, ki ga napravja firma Petrucco iz Čedada bo koštalo 1.221.200.000. H koncu bi muorlo prid do no-vemberja lietos. An muš an ’na krava sta se ušafala na konfi-ne od Svice an Italije. - Kam greš? - je vprašu muš kravo. - Grem v Svico, ker dol v Italiji me na ku muzejo. An mi dajejo za jest samuo niekšno arjavo senuo an za pit samuo vodo zatuo, ki moji gaspodarji muore-jo šparat sude za taše plaCuvat an redit politikante. Gaspodarji švicarski so vsi bogat. Dajejo kravam za jest dobro ditielo an savoritne beverone, takuo pomu-zejo puno mlieka s katerim runajo ser, ki ima samuo jame, ku taljan-ski governo! Pa ti kam greš? - Ist grem v Italijo. - Zaki, ka’ se niesi ušafu dobro v Svici? - Za glih reC ni bluo hudiega. Za jest an za pit ni manjkalo an tudi dielu sem malo an brez fadije, ker te težke diela jih storejo narest taljan-skim emigrantain, ki jih tratajo slaviš ku muše. - Pa Ce je takuo, zaki greš v Italijo? - Zatuo, ki v Svici, četudi se stoji zadost dobro, je vseglih le mu-šove življenje. Dol v Italiji pa vsakega muša denejo za šindaka! Potlè se more plaCat niekšne “bustarele” za podkupit volitve an se rata tudi minister. Ten-Cas se začne vprašat niekšne reci, ki kličejo “tangenti” an se more zbrat, tu malo cajta, stuojke an stuojke mili-ardu an ti na morejo nic, ker v Italiji minister ima niekšno rieC, ki kličejo “immunità parlamentare”. Takuo, kadar bom pun miliardu, kupim an grad za Stalo, an pozla-tien biroc pun dobrega fuotra an zaCnem brez skarbi vandrat po Italiji, brez pomislit, de kajšni drugi, zavojo mene, se od spota jemjejo življenje. Altrokè muš v Švici!!! “San van parnesla fotografijo naših otruok po svie-te” nam je jala Anna iz Ja-gnjeda (podutanski kamun) “Ceglih na žive tle, so naš.” Je naša treeja generacjon po sviete. Cicica, tista buj velika, se klice Ashley, ima dvie liet an pu, varje jo mama Elizabeth (že od imena zastopemo, de je Kanade-ža); tisti buj minen je Nic- holas an ima sedan miescu (za Božic dopune parvo lieto življenja). V naruocju ga darži “zia” Claudia. Ima 14 liet. Ona pa je pru naša, sa’ nje tata je Rino Chiacig -Lurinu gor z Utane, ki lieta 1968 je zapustu rojstno vas za iti dielat po sviete. Usta-vu se je v Kanadi, v miestu Vancouver z njega lepo družino: žena Teresa, ki je Je paršu cajt se gibat Ce imata vic ku 60 liet, al pa imata kake težave z zdra-vjam, al Ce živta na duomu za te stare v Spietre, an želta tudi vi se parbližat telovadbi, ginastiki, Gorska skupnost Nediških dolin je poštudiera-la na vas an je organizala an tečaj, an kors za “za dat vic življenja vašim lietam”. Te- Caj se zaCne zadnji tiedan vo-šta an puode napri do otube-rja, vsega kupe bo 18 srečanj, dvakrat na tiedan od 16. do 17.15. ure. Učila vas bo Giuliana Carrer, ki po poklicu je “terapista della riabilitazione”. Ce se vpise puno judi, teCaj bo v Spietre v torak an Cetartak an v Svetim Lienarte v sriedo an petak. Za se vpisat obamitase na vaš kamun, al pa v špietarski poliambulatorio v pandiejak an Cetartak od 8. do 13. ure, al pa vprašajta žene, ki diela-jo asistenco te starim doma. Cajt je do 7. augusta. Dost bo koštalo? Samuo 25.000 lir. So se rodil an žive deleč po sviete, pa so naši otročič Ashley an Nicholas so viejce Lurinove družine iz Trentina, hčere Laura, Claudia an sin Giorgio, ki je pa tata telih otročiču. Žive vsi tan, pa vsakoan-tarkaj parskocejo san “damu”. Lietos bi muoru prid spet Giorgio s Claudio. Njih družina tle doma na vide ure jih objet, na vide tudi ure varvat an “poma-Ckat” nomalo Ashley an Nicholas. Tudi tel konac tiedan bomo mogli iti se veselit na domaCe sejme na odpartim. Telekrat bomo mogli iti na dva kraja, al v Podboniesac (v kraju, ki mu pravejo Pod-polica, za tiste ki na vedo, tam za Nedižo, kjer je športno igrišCe), al v Dolenji Tarbji (srienski kamun), gor na Kaluže, liep prestor gor zad za vasjo. An na telih sejmah na bo manjkalo ne za pit, ne za jest, pru takuo ples na breja- rje- Kamu so dal priznanja na srečanju Afds v obliški vasi? Dajat kri je dužnuost C e želta narest tuole pridita v Cetartak 12. vošta gor v Škrutove Kamu so dal diplome an druge priznanja, rikonošimente gor v Oblici na srečanju tistih, ki dajejo kri? Je glih poviedat duo so, sa’ so uriedni pohvale. Diploma so pariel Amedeo Bledig, Marco Bledig, Sergio Ble-dig, Silvia Bucovaz, Daniela Chiuch, Adriano Crainich, Edo Drecogna, Terry Duga-ro, Ivo Predan, Paolo Scaunich, Daniele Zanone. Bronasto madejco so zasluzil Nadia Guion, Paolina Chiacig, Antonio Drecogna, Albino Gariup an Franco Pittia; tisto srebamo pa Anna Chiuch an Elvira Simaz. Dajat kri je naša dužnuost an tudi jasen dokaz ljubezni an solidarnosti do tistih, ki tarpe. Bi korlo samuo na tuole poštudierat za nas parsilt se vpisat na AFDS. Ce želta se parbližat teli organizaciji, parložnost vam jo da 2. srečanje karvodajalcev tle po naših dolinah, ki bo go par Hloc al v Dreki v nediejo 12. setemberja. Na koncu, še na liepa novica. Tle par nas imamo spet deželno “autoemoteco” - jo nie bluo štier lieta -. Parvikrat pride tle h nam v Cetartak 12. vošta gor v Skrutove, kjer so Suole. Ce želta dat kri, pridita: na stuojta popit priet mlieka al pa sniest kieki, kjer je maslo. Gorè, priet ko vam snamejo kri, vam ponudejo thè al pa kafè. Nadia Cian iz Salguja pozdrav j a v Oblic na srečanju AFDS. Pru v teli vas je nastopila parvi krat kot podpredsednica AFDS naše pokrajine Četrtek,29. julija 1993 Gor v Ruoncu nie kapje vodé Je samuo zavoj o ki loruovi so stari ari poknjeni al pa je še kiek druzega? Ljudje telega kraja pravejo da je tuo an tuo Težave imajo predvsem v petih vasicah Specogna: “Risolveremo” e intanto denuncia ignoti Al sindaco di Pulfero Romano Specogna abbiamo chiesto quali sono le prospettive per gli abitanti delle frazioni di Rodda. Interverremo quanto prima cambiando alcuni tubi della rete. Come amministrazione assieme alla Comunità montana abbiamo deciso di cambiare due tratti di condutture. Si prevedono tempi brevi? Penso che risolveremo il problema nel giro di u-na decina di giorni. La spesa sarà notevole, ma troveremo una soluzione. Come? Cercheremo di attingere ai fondi che la Regione concede alla nostra Comunità montana. La situazione é critica anche per la nostra disponibilità, non per niente di recente ho proposto il commissariamento del comune. Guardi che il problema dell’acqua non riguarda solo Rodda, ma un po’ tutte le frazioni. Pensiamo anzi di predisporre un progetto generale di sistemazione delle tubature. Ma intanto continuano ad arrivarmi denunce per impotabilità, in questo periodo devo averne in corso quattro. Tornando a Rodda, c’é chi parla di manomissioni degli acquedotti, di sabotaggi. Sì, c’è anche un problema di civismo. Dopo aver parlato con alcuni a-bitanti ho presentato ai carabinieri una denuncia contro ignoti. Ora dovranno verificare se c’é qualcuno che fa manomissioni. M. O. s prve strani Grede, ki nam je Wanda tuole pravla, nje mož Pio Sturam se je kumi varnù dol z doline, kamar je biu Su po vodo z damigja-nam.Vsak se pomaga ta-kuo, ki more. Graziella Birtig je par-ložla: “Situacjon je težka, zlo težka odkar so začel runat tiste cieste “interpo-deral”. Hodil so kamioni gor an dol z velikim pezam an tuole je utonlo poti pod katere so bli spejeni loruovi od vode. Tle pari nas imamo dva vodovoda, dva akuedota. Tist buj gor na varh daje vodo tistemu dol za krajan, tist dol za krajan jo pa peje gor na varh...” Smo jo vprašal če vie, ka’ misle narest kamun. Graziella je odguorila: “Sindak se je pozaminu, se je interesu, dva teknika od kamuna, ki bi muorla dat 'no roko, ki bi muorla skarbiet za rešit tel problem, pari pa de nečjejo pomagat... ” Pari tudi, de manjka vo- da ne samuo zak so loruovi star an poknjeni, pač pa zak je kajšan, ki jih je na-puošto vederbu. “Je ’na peščica judi, ki živi v drugi majhani vasici Ruonca, ki nam na pusti pogledat v kajšnem stanju je akvedot. Vemo, de voda gre notar, na vemo pa kuo je tuo, de taz akvedota na pride po hišah.” Nam je še doložla Graziella. Zupan Romano Specogna pru zavojo tuolega je naredu ’no denuncjo dol par karabinierjeh pruot neznanim ljudem, “contro ignoti” za tele sabotaže. Za kar se tiče loruove Sindak se trošta rešit problem v kratkem cajtu, tu deset dni vič al manj. Specogna nam je tudi jau, de tel problem, problem vode nie samuo v Ruoncu, pač pa tudi po drugih vaseh po-dbonieškega kamuna. Dol na kamune študiera-jo napravt tudi an proget za postrojit vse vodovode podbonieške občine četudi cajti so tisti, ki so, an manjkajo sud. Savogna: approvato il conto ’92 É stato di recente approvato dal comune di Savogna il conto consultivo relativo all’esercizio finanziario 1992. Il disavanzo, che ammonta a circa 111 milioni, é dovuto, ha rilevato la giunta, “più ad operazioni contabili pregresse che non relative all’esercizio 1992”. Il revisore dei conti ha invitato l’amministrazione a prendere misure anche impopolari, ma “più incisive se si vuole garantire la sopravvivenza del comune”. Secondo il sindaco Cu-drig “con il prossimo anno si esauriranno i debiti fuori bilancio e l’intero deficit sarà ripianato nel ’95”. Pesanti invece le critiche alla gestione da parte della minoranza. Disco-music a Pulfero Si svolgerà all’insegna dei giovani e della musica giovane la sagra di Pulfero in programma da venerdì a lunedì. In questa cornice infatti si svolgerà per quattro giorni un meeting regionale di disco-music, organizzato da radio Rete Nord-Est. Numerose sono anche le i-niziative di contorno, tra le quali una sfilata di moda, diverse gare di ballo con premi interessanti, la partecipazione di ospiti dall’estero, esponenti di musica di tendenza. Da segnalare in particolare lunedì alle ore 20.30 l’esibizione della neocostituita squadra di pattinaggio artistico. Predsednik Zveze slovenskih organizacij Marjan Sturm (na levi) in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Matevž Grilc Slovenci na Koroškem se pripravljajo na volitve Poudarjena vloga subjekta manjšine v odnosu do Slovenije konske rešitve. Odbor predlaga vsem slovenskim organizacijam v Avstriji, da si skupno prizadevajo za pravico do neposrednega političnega zastopstva na deželni in državni ravni. Ob tem je odbor sprejel sklep, da državni sekretar Peter Vencelj mora v najkrajšem času pripraviti poročilo o finančnih podporah za vse slovenske manjšine. Ob tem so sklenili, da v okviru zunanjepolitičnega odbora bodo ustanovili poseben pododbor, ki bo pristojen za vprašanja zamejskih Slovencev, ki bodo sodelovali tudi na sejah pododbora. Sklepi zunanjepolitičnega odbora so bili sprejeti soglasno. Pri tem je pomembno, da je odbor zavrnil zahtevo, naj bi Republika Slovenija dajala smernice za politiko koroških Slovencev. Manjšine so namreč subjekt, ki morajo same oblikovati politiko in tudi same odločati o obliki svoje organiziranosti. Rekli smo, da za slovensko narodno skupnost bodo pomembne prihodnje dežel-nozborske volitve. Na Koroškem je danes večinska socialdemokratska stranka Po nekaterih anketah pa naj bi v prihodnjem SPO dose gla približno 40 % glasov. Nekaj pod 30 % glasov naj bi pripadlo ljudski stranki, sledijo svobodnjaki (20%), Liberalni forum (6) in Zeleni (5). Tudi med Slovenci na Koroškem obstajajo različna gledanja, kako narodnostni skupnosti na najboljši način zagotoviti pravice, ki ji pripadajo in kako se znotraj te skupnosti organizirati. Obstajajo s tem v zvezi tudi deljena mnenja, kar zadeva samostojno nastopanje oziroma nastopanje slovenske skupnosti v okviru avstrijskih demokratičnih strank. To je še posebej aktualno, če pomislimo, da bodo tudi na Koroškem v kratkem deželnozborske volitve, ki bodo odločale o vladni večini za naslednja leta. O teh vprašanjih je pred nedavnim razpravljal tudi Odbor za mednarodne odnose slovenskega parlamenta. Na seji so bili prisotni nekateri predstavniki koroških Slovencev, med katerimi sta predsednika Zveze slovenskih organizacij Marijan Sturm in Narodnega sveta koroških Slovencev Matevž Grilc podala oceno zdajšnjega položaja. Po daljši razpravi, v kateri se je izkazalo, da tudi politične stranke v slovenskem parlamentu različno gledajo na koncepte obeh osrednjih koroških organizacij, je odbor za mednarodne odnose sprejel “Teze za pripravo poročila o položaju Slovencev in zaščiti slovenske manjšine v Avstriji” Iz dokumenta lahko razberemo, da je v interesu slovenskih narodnih manjšin, da se zavzemajo za uveljavitev pravice do neposrednega političnega zastopstva. Slovenska oblast je odgovorna, da v dvostranskih odnosih s sosednjimi državami vselej opozori na ta problem in terja čimprejšnje in čim celovitejše za- Zbuogam dragi Jurček Giorgio Qualizza, Jurček per quelli di qui che lo conoscevano e con lui si erano impegnati, in anni non lontani, in molte iniziative culturali, se ne é andato per sempre lunedì. É morto, a quanto si sa, annegato, in Polonia. Aveva solo 42 anni. L’ultima volta che l’avevo visto era la vigilia di Natale di due anni fa. Mi aveva portato a casa la sua ultima raccolta di poesie, scritte in polacco e tradotte in i-taliano. Giorgio, che era laureato in filosofia, viveva a Tribil superiore, abbastanza appartato. Lì scriveva le sue poesie, che pubblicava egli stesso come e-ditore, lì studiava le lingue slave, da lì é partito per l’ultima volta verso quella terra che aveva eletto quasi come seconda patria. I suoi studi da linguista spesso hanno fatto discutere, come dopo l’uscita della sua raccolta poetica “É dolce il sale”, ma in ogni caso andavano presi con tutto il rispetto possibile, come impegno di una persona seria che aveva dedicato la maggior parte della propria vita allo studio, (m.o.) Gor na Poljskem se je v pandiejak tragično pretargala življenjska nit Giorgia Qualizza, ki smo ga vsi klical Jurček. Se ne vie Se, kakuo je do nasreče pars lo. Zviedel smo samuo, de v toplem poli-etnem dnevu je Su plavat, verjetno se je Cu slavo an se po-topiu. Ko piSemo tolo žalostno novico, na vemo Se kje an koda bo njega pogreb. Zapustu je tel sviet Sele mlad, premlad, saj je imeu samuo 42 liet. An je pustu veliko praznino. Giorgio je biu zaries poseban človek, dost-krat je bluo težkuo ga zasto-pit, zastopit njega življenjske izbire. Je biu pa tak človek, ki je pustu močan slied za sabo. Pustu je dost knjig, posebno puno poezij, ki so more bit narbuojSa pot, kjuč, za odkrit njega duSo an sarce, saj ni bluo lahko mu prit zaries blizu. Giorgio je posvetiu vse njega življenje Študiju. V zadnjih lietih je zbrau Poljsko za njega novo domovino, teli daržavi je posvetiu njega zadnjo knjigo, vzljubu je poljski izik, čutil ga je za svojega an le po poljsko je v poeziji izra-žau svojo duSo. An na Poljskem se je zaključila njega življenjska pot. Zbuogam, Giorgio! Na Logu v stavbi triglavskega narodnega parka Etnografski muzej Iz slovenskega tiska smo izvedeli, da v podstrešnih prostorih zgradbe Triglavskega narodnega parka Na Logu v Trenti so začeli urejati muzej z znamenito trentarsko etnološko zbirko. Postavitev in razširitev trentarske muzejske zbirke naj bi bila vredna okoli 300 tisoč mark. Parkovo hišo velikih prostornin so po načrtih tolminskega arhitekta Fedje Klavore postavili na temeljih ene izmed italijanskih vojašnic na trentarskem Logu. Središče, ki ga zaradi kroničnega pomanjkanja državnega denarja gradijo že več let, bo poleg muzeja in dvoran, v katerih se bo predstavljal park, imelo tudi niz pritiklin za dejavnosti za potrebe kraja in njegovih obiskovalcev. V stavbi bo tudi nekaj zelo lepih turističnih apartmajev. Prva dejavnost, ki se je to zimo vselila pod streho parkovega središča, je ambulanta trentarskega z-dravnika Zdravka Kravanje. Četrtek, 29. julija 1993 A San Leonardo nel torneo di calcio i campioni in carica battono i savognesi mentre Trusgnach regala una bella vittoria al Grimacco/Drenchia Comuni: cadono Savogna e Pulfero Con le gare S. Leonar-do-Savogna e Grimac-co/Drenchia-Pulfero ha preso il via il 22 luglio il 3. torneo amatoriale fra i comuni delle Valli. Hanno esordito bene i padroni di casa, mentre é sorprendente ma meritata la vittoria del GrimaccolDren-chia contro il Pulfero. S. Leonardo Savogna 5 3 S. Leonardo: Walter Zor-zutti, Bruno Scaunich, Romano Bledig, Pio Tomase-tig, Franco Chiuch, Stefano Dugaro, Stefano Carlig, Alberto Paravan, Walter Chia-cig, Michele Podrecca, Antonio Dugaro, Vanni Ovisza-ch, Fabrizio Floreancig, Daniele Zanon, Ermanno Rucli. Savogna: Paolo Secli, Marco Carlig, Fabio Marti-nig, Giuseppe Zabrieszach, Giovanni Loszach, Paolo Cernotta, Giovanni Golop, Claudio Massera, Diego Pe-tricig, Roberto Secli, Gianni Podorieszach. I campioni in carica di S. Leonardo hanno vinto contro il Savogna, che seppur sceso in campo in inferiorità numerica ha cercato nel secondo tempo di raddrizzare l’esito della gara, compromesso nella prima frazione di gioco. L’espulsione di Oviszach a metà ripresa ha messo le ali ai savognesi. Quando stavano per assaporare la gioia del possibile pareggio, sono stati però castigati dalla quinta rete dei padroni di casa. A Cernotta, Marco Carlig e Roberto Secli hanno risposto Antonio Dugaro e Paravan, autori di due doppiette, e la rete siglata da Walter Chiacig. Grimacco/Drenchia 1 Pulfero 0 Grimacco/Drenchia: Ettore Tomasetig, Pio Chia-bai, Luigi Chiabai, Paolo Giro, Antonio Primosig, A-lessandro Vogrig, Massimo Gus, Federico Dreszach, Gianni Trusgnach, Gabriele Trusgnach, Stefano Scude-rin, Paolo Scano, Marco Clodig, Leonardo Crainich, Denis Dreszach, Nazareno Corgnolò. Pulfero: Claudio Cedar-mas, Luca Gubana, Mauro Saccù, Giuliano Blasutig, Antonino Iuretig, Gabriele Manzini, Ivano Birtig, Luigi Iuretig, Roberto Birtig, Stefano Pollauszach, Walter Podrecca, Natale Blasutig, Severino Cedarmas. Una prodezza di Gabriele Trusgnach a otto minuti dal termine ha permesso al Grimacco/Drenchia di ottenere un prezioso successo sul Qui sotto la formazione del Pulfero. A sinistra il Grimacco/Drenchia Pulfero. Del primo tempo, conclusosi sullo 0-0, va segnalata una bella parata di Cedarmas su ravvicinata conclusione di Gus. Inizio di ripresa movimentato con Luigi Iuretig che ha impegnato Tomasetig. Quindi e-ra la volta di Primosig che con un tiro dal limite cercava di sorprendere il portiere pulferese. Un’espulsione per parte a metà tempo: a farne le spese Primosig e Antonino Iuretig. A soffrirne di più era il Pulfero, che nel finale subiva il gol-partita e non riuscita più a pareggiare anche a causa di u-na prova superlativa di Paolo Giro, che “tappava” tempestivamente tutti i varchi della sua difesa, risultando con Gabriele Trusgnach il migliore in campo. Paolo Caffi L’atleta della Polisportiva Matajur sale sul podio a Lusevera Vanessa con il turbo Buoni risultati nella quinta prova del Gran premio Comunità montane La pallavolo si risolleva Lo scrutinio dei voti all’assemblea di Osgnetto Lusevera é stata domenica scorsa teatro della quinta prova del Gran premio Comunità montane di corsa in montagna riservata agli a-tleti tesserati per il Centro sportivo italiano. Erano presenti alle gare le tre società valligiane, con buoni risultati individuali. Due primi posti sono stati ottenuti da due atleti che non hanno ormai bisogno di presentazioni: Giuseppe Puller del Gsa Pulfero e Vanessa Iacuzzi della Poli-sportiva Matajur di Savogna. Il primo ha sbancato la categoria Veterani, mentre la giovane atleta del presidente Iussig ha dimostrato che può correre dove vuole: il risultato é sempre ottimo. Nelle Cadette, dopo la “stella” di Savogna, si sono classificate nell’ordine Ka-tia Franz (Libertas Grions) e Erika Domeniš, che hanno preceduto la compagna di Pulfero Alice Ierep. Tra i Giovanissimi buon secondo posto di Patrik Podorieszach (Matajur), mentre nei Cadetti l’ennesimo posto d’onore é stato conquistato da Davide Del Gallo, seguito dal bravo Dario Gorenszach (entrambi della Matajur). Nella categoria Allievi Davide Rossi del Cs Karkos dopo la buona prova della giornata precedente ai campionati nazionali svoltisi in Piemonte, dove ha ottenuto il 30. posto assoluto, si é confermato su buoni standard ottenendo la quarta posizione nonostante le non ottime condizioni fisiche. Buono il quinto posto ottenuto da Chiara Caporale (Karkos) nelle Junior. Tornando alla Polisportiva Matajur, Gabriele Iussig si é classificato quarto nei Giovanissimi, seguito da Mattia Cendou, mentre Marino Iussig nella categoria Adulti ha ottenuto il quarto posto. Il Gsa Pulfero porta a casa anche un nono posto con Antonio Trinco nei Senior ed un tredicesimo con Amedeo Sturam negli Allievi. Nella classifica per società della prova in prima posizione troviamo la Poli-sportiva Timaucleulis (409 punti), seguita dalla Poli-sportiva Matajur (335) e dalla Fomese (289). Doljak deželni prvak Tudi letošnje poletje je “odkrilo” več talentiranih športnikov, ki se ukvarjajo s takšnimi panogami, ki ne sodijo med tiste, o katerih časopisi vsak dan poročajo. Ce nekoliko pobliže ocenimo poletno tekmovalno dobo bomo opazili, da so se v raznih športnih disciplinah uveljavili tako na deželni kot tudi državni ravni nekateri slovenski predstavniki. Zadnji iz te zmagovite serije je 18-letni Christian Doljak, ki je v Pordenonu postal mladinski deželni prvak v hitrostni vožnji. Christianu, po tem uspehu, so se sedaj odprla vrata državnega tekmovanja in ponuja se mu možnost, da bi se v dresu italijanske reprezentance pomeril na vsedržavnih tekmovanjih. Veliki met pa mu bo uspel le pod pogojem, da se na državnem prvenstvu uvrsti med prvi tri, kar spričo talenta, ki ga ima, ni nemogoče. (R.P.) L’attesa questa volta non é andata delusa. Una trentina soci ha risposto positiva-mente all’appello della Poli-sportiva S. Leonardo, presentandosi giovedì 22 luglio all’assemblea straordinaria presso la trattoria da Pia ad Osgnetto. Unico punto in discussione all’ordine del giorno era quello dell’elezione del nuovo consiglio direttivo, rinviato nella precedente assemblea per la mancanza di candidati. In meno di un’ora i soci hanno adempiuto al loro dovere, dimostrando coraggio nel continuare a sostenere la società in un momento così difficile per lo sport, in particolare nelle Valli. Sono stati chiamati a far parte del consiglio Ettore Crucil, Augusto Crisetig, Enrica Simaz, Pia Chiabai, Dolores Vogrig, Giorgio Zonta, Marco Osgnach, Antonio De Sarno, Walter Zor- zutti, Manfredi Giangrasso e Flavia Sittaro, quest’ulti-ma subentrata a Valerio Simaz che ha rinunciato alla carica. Il presidente della Poli-sportiva sarà eletto dal nuovo consiglio direttivo, come ha deciso l’assemblea. Calcetto a Livek Sabato mattina ini-zierà a Livek il torneo internazionale di calcetto organizzato dal club calcistico locale. Le partite si svolgeranno senza soluzione di continuità fino a domenica sera, quando verrà proclamata la squadra vincitrice. Al torneo prenderanno parte anche quest’anno alcune formazioni valligiane. Erika Domeniš del Gsa Pulfero durante una recente gara “My bike” Azzida Si disputerà domenica primo agosto ad Azzida la 14. prova della “My bike 93”, organizzata dal Veloclub Cividale-Valnatisone in collaborazione con il locale Comitato festeggiamenti. La gara, che avrà inizio alle 9, si svolgerà su un circuito di fondo lungo circa 39 chilometri per le categorie Seniores e Veterani e di circa 26 km. per Juniores e Femminile per tesserati Fci. Per le 8 é fissato presso il bar trattoria Alla rinascita di Azzida il ritrovo. Alla gara parteciperà anche la squadra della società organizzatrice. Nella categoria femminile tra le altre atlete prenderà il via la giovane Laura Bellida, rappresentante della Polisportiva Valnatisone-Bianchi del presidente Giovanni Mattana. Domenica scorsa l’atleta di Ponteacco nella gara di discesa a Torreano si é classificata al quinto posto, mentre Marco Mottes, che difende i colori del Veloclub, ha ottenuto la quarta posizione di categoria. Sempre per quanto riguarda le manifestazioni ad Azzida, va segnalato il cross ippico che si svolgerà, anche questo domenica, a partire dalle 16. četrtek, 29. julija 1993 DREKA Kras Parvo sveto obhajilo Nasa majhana skupnost je imiela pru veselo parložnost se sreCat še ankrat go par Devici Mariji na Krasu. Po navadi tle par nas zvonuovi zvone za kajšan pogreb, riedko kada za poroko al za karst. V nediejo 25. luja so nas klical za se veselit kupe z našimi otruok, ki tisti dan so se parbližal parvemu svetemu obhajilu. Alessia Ruc-chin - Zuanova iz Lombaja, Daniele an Filippo Rucchin -Stefenetovi iz ZaloCila (Rukin) an Manuel Macorig - Obrilu go mez Briega so iz rok gaspuoda pre Milja CenCiCa parjel njih parvo o-stjo. Paš kada bomo imiel spet parvo sveto obhajilo tle par nas? Ekološki dan V nedieljo, ceglih ura ni bila narbuojša, se je v dreškem kamunu zbralo še kar dobro ljudi, takih, ki i-majo radi lepe prestore, mier an zdrav ajar. Paršli so dol z Laškega z mountain-bike al pa z makino an potle so šli par nogah po stazi iz Laz daj na vrh Kolovrata. Snozeti, sience an dobrega ajarja nie manjkalo, kar je bluo nar-lieuš pa je bila panorama po furlanski dolini. Videlo se je do muorja. V takem “nebeškem” mieru so imiel njih pik-nik. Trieba je ree, de že v saboto ’na skupina Drejča-nu je oCedla zaraščene staže an odparla pot tistim, ki z-najo uživat v naravi. ^iGRMEI<^ Lombaj Jutre odprejo Partenovo ošterijo Bila je prava uojska z bu-rokracijo.Vsak dan je biu potrieban nov dokument, drug certifikat. Kajsan birokrat ni nic viedeu, ni niC znu, pa jih je zagnu do tistega, ki je vse viedeu, vse znu. Na-zadnjo se je pokazalo, da je manj znu kot te parvi. Ob pravem cajtu, je potri-eba naletiet na pravega Clo-vieka. Nu, nakoncu pa je šlo le vse dobro, ker sta imiela Lucette in Ernesto DreCinu tudi dobro kompanijo ries pravih parjateljev, ki so jim radi pomagali in šli na ruo-ke, ob vsakem momentu, ob vsaki potrebi, za vsak dobar nasvet. Takuo, de sada lahko odprejo, kjer je bila Parteno-va oštarija trattorio-bar “Alla Francese”. Odprejo jo ju-tre, u petak 30. julija, ob 19. uri, seveda u Lombaju. Do 21. ure ne bo manjkalo za pod zob. Vabljene so vse oblasti iz naših dolin in vsi ljudje, ki se vesele tega odpartja. “A Lombaj di Grimacco, sulla strada provinciale, sarà inaugurata la nuova trattoria-bar “Alla Francese”. L’inaugurazione avrà luogo venerdì 30 luglio, alle ore 19. Fino alle ore 21 seguirà un rinfresco. Sono invitate tutte le autorità delle Valli, tutti i cittadini, in par-ticolar modo coloro che desiderano appoggiare tale nostra iniziativa”. I gerenti Brulibois Lucette e Rucchin Ernesto - DreCinu. ^SOVODNJE Tarčmun Žalost v Bornovi his Po hudi boliezni je umarla Maria Trinco, uduova Marti-nig - Bornova ta par hiš. I-miela je 73 liet. Umarla je v videmskem Spitale, na telim svietu je zapustila hci Luciano, sina Marca, zeta, nevie- sto, navuode an vso drugo ž-lahto. Nje pogreb je biu gor na TarCmune v petak 23. luja popudan. SPETER _ Nove hiše Tele so hiše, ki Benedil iz Čedada je zazidala gor v S-pietre, na liepem kraju, ki se klice “Sedla” an kjer tele zadnje lieta je zraslo zaries puno hiš. V telim velikim h-ramu je vic stanovanj, apar-tamentu. Adni so buj velie, drugi buj majhani. Če štu-dierata kupit ’no hišo, tela je ’na liepa parložnost. Pa pohitita, zak je še malo apar-tamentu fraj. Potlè še na stvar: za kupit telo hišo, je že “mutuo regionale agevolato”. Za druge informacjone, obarnita se na Benedil v Čedad, ul. Carlo Alberto (tel. 730614). PISE PETAR MATAJURAC Bunik je ležu na pastieji imeu je že glažove oči... V nasi gorski vasi se je zbralo okuole bunika puno ljudi. Bunik je ležu na pastieji an se ni gibu. Imeu je že glažove, steklene oči an po licih se mu je cediu martvaSki puot. Vsak tist, ki ga je pogledu, potipu za roko, mu poluožu roko na čelo, je zapustu bunikovo kambro an jau: “Ne bo nič!". Zbrala se je žlahta an parjatelji. Odločili so se, da bo potrieba poSjat kaj-Snega po zdravila, po me-dežine. Tale je bla že velika rieč, že velika odločitev. Par nas, po naSih vaseh novi matajur Odgovorna urednica: JOLENAMOR Izdaja: Soc. Coop. Novi Matajur a.r.l. Čedad / Cividale Fotostavek: GRAPHART Tiska: EDIGRAF Trst/Trieste m Včlanjen v USPI / Associato all’USPI Settimanale - Tednik Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina - Abbonamento Letna za Italijo 35.000 lir Postni tekoCi raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Čedad - Cividale 18726331 Za Slovenijo - Ziro račun 50101 - 601 - 85845 — «ADIT» 61000 Ljubljana — Vodnikova, 133 — Tel. 554045 - 557185 —Fax: 061/555343 Letna naročnina 700.— SLT Posamezni izvod 20.—SLT OGLASI: I modulo 18 mm x 1 col Komercialni L. 25.000 + IVA 19% je bla že tajSna navada, da če je zboleu gospodar v hiS, nieso Sli po medežin. Okuole njega so molili “novene", prosili Boga, Marijo na Stari gori a n vse svečenike, naj mu pomagajo, naj ga ozdravijo an mu rešijo življenje. Po miediha nieso Sli. Če pa je oboliela krava v hlievu, če je samuo nomalo počuotala so Sli iz gorskih vasi (napravli so tudi 25 kilometru) do veterinarja v Spietar. Človek, ki je parSu od zuna an videu tele reči, ni mogu zastopit obnašanja družine do bunika an do krave. Mislu je, da imajo buj radi kravo, ku gospodarja. Tudi mene je bluo težkuo zastopit, a potle sem po-gruntu an zastopu: mizerja je bla takuo velika an gospodar nie mu nič zaslužit. Gospodarja nieso mogli must, kravo pa ja. Gospodar nie imeu mlieka za otroka, krava ga je imiela. Če je krava zboli e la, jo je bluo trieba ozdravit, da bojo otroc imiel mlieko. Če je zboleu gospodar, je blu za-dost “novene” okuole njega. Takuo se je zgodilo z na-Sim parjateljam - gospodarjem v naSi gorski vasi... Mu nieso Sli po miediha, a če so mu Sli po medežine je bla že velika rieč. Po medežine v Skrutove je Su tajSan, ki ni biu ne za Škodo ne za nuc. O njem so pravli, da mu je manjku vič 1 ku kajSan “petak" .1 r Dobremu kumetu al pa dielucu je bluo Skoda ^ zamudit cajta. Zatuo so poSjal tajSnega, ki ni biu za dielo. Tudi tele človek, ki mu je manjku vič ku kajSan “petak” je Su gledat bunika. Okuole sebe je ču od drugih samuo besiede: “Ne bo nič!”. Zatuo, ko so ga zbral, da puojde po medežine v Skrutove an ko je Su po poti, je sam s sabo, na glas, ponavju: “Ne bo nič!" an tle se začne naSa ta prava Storja. “Ne bo nič, ne bo nič...” ParSu je na Liesa. Pod mu-ostam je ribič loviu ribe. Ču je besiede parsmuknje-nega puoba. “Kakuo ne bo nič?” se je oglasu. “Včera sem jih ujeu 300. Reči magar vsak dan 300!" Parsmukjenec je Su na-pri an začeu ponavajt: “Magar vsak dan tristuo!” ParSu je v Kosco. Ljudje so nesli v jamo na pogreb staro ženo. PomieSu se je med ljudi an parbližu do truge, do kasele an ponavju: “Magar vsak dan tristuo!” “Muč, ki guoris, preSernik! MuoraS guorit: Buog se ji usmili čez duSico!” mu je jau žalostan mož. Pogrebci so Sli v cierku, on pa je Su kar naprej po ciesti an po-navlju na glas: “Buog se ji usmili čez duSico!” Pod PuoStakam je sreču na ciesti kumeta, ki je peju kravo: “Buog se ji usmili čez duSico!" je bulu v kra- vo. “Preklet Sleut, ki blebetaš! Reci rajS: Prekleta marha. Ze trikat sem jo uozu an se ne-čje ubrejt!” NaS puob je Su napri an ponavlju. “Prekleta marha...”. ParSu je za Osnje. Pod garmam, blizu deste, sta se dva mlada ljubila, “Prekleta marha, prekleta marha...” je ueku tu čečo. “Muč norac, ki guoris? Ne takuo, reči rajS: Tuole je ve seje moji ga sarca!”. Sle-utieje Su napri an ponavju: “Tuole je ve seje moji ga sarca!” ParSu je v Skrutove. Pred Kekulnovo hiSo sta se tukla dva moža. Dajala sta se jih vse te preklete. Usta-vu se je an gledu, pa se ni pozabu ponavljat: “Tuole je ve seje mojiga sarca!” Pretepača sta se ust avla, pogledala an kot blisk var-gla nanj. Ries lepe jih je fa-su. V Sistem momentu je parSu mimo z bičikleto njega vasnjan. “Zefa, ki dielaS tle?” ga je popraSu, ko ga je videu vsega karvavega. “Tle sem parSu po medežine za Mateuža!” mu je odguoriu. “Mateuž jih nie-ma vič potriebo. Kupi jih sam za se, Mateuž je uma-ru!" mu je poviedu vasnjan. “Ah, takuo je. Sem jau, da ne bo nič!" mu je odguoriu an se obarnu pru-oti duomu. Miedihi v Benečiji »REKA doh. Lorenza Giuricin Kras: v sredo ob 12.00 Debenjc: v sredo ob 15.00 Trinko: v sredo ob 13.00 GARMAK doh. Lucio Quarf>nolo Hlocje: v torek ob 10.30 v sredo ob 10.00 v petak ob 10.30 doh. Lorenza Giuricin Hlocje: v pandiejak ob 11.30 v sriedo ob 10.30 v petak ob 14.30 Lombaj: v sriedo ob 15.00 PODBUN1ESAC doh. Vilo Cavallaro Podbuniesac: v pandiejak, sriedo an petak od 9.00 do 11.00 v torak od 16.00 do 17.30 vcetartakod9.30do 11.(X) doli. Giovanna Plozzer Podbuniesac: v pandiejak, sriedo an petak od 8.30 do 10.00 v torak an Cetartak od 17.00 do 18.30 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sovodnje: od pandiejka do petka od 10.00 do 12.00 SPIETAR doh. Edi Cudicio Spietar: v pandiejak, sriedo, Cetartak an petak od 8.00 do 10.30 v torak od 16.00 do 18.00 v soboto od 8.00 do 10.00 doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak,torak an petak od 8.45 do 9.45 v sriedo od 17.00 do 18.(K) v soboto od 9.45 do 10.45 SRIEDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v pandiejak ob 11.00 v Cetartak ob 9.30 doh. Lorenza Giuricin Sriednje: v torak ob 11.30 v cetartak ob 10.15 SV. LIENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.00 do 10.30 v torak od 8.00 do 10.00 v sriedo od 8.00 do 9.30 anod 17.00 do 18.00 v Cetartak od 8.00 do 9.00 v petak od 8.00 do 10.00 anod 17.00 do 18.00 doh. Lorenza Giuricin Gorenja Miersa: v pandiejak od 9.30 do 11.00 v torak od 9.30 do 11.00 v Cetartak od 11.30 do 12.30 v petak ob 16.00 Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoC je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvicer do 8. zjutra an saboto od 2. popudan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediske doline se lahko telefona v Spieter na Številko 727282. Za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081, za Manzan in okolico na Številko 750771. Poliambulatorio v Špietre Ortopedia, v sriedo od 10. do 1' ure, z apuntamentam (727282) an impenjativo. Chirurgia doh. Sandrini, v Cetartak od 11. do 12. ure. Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 2. DO 8. VOSTA Skmtove tel. 723008 - S. Giovanni al Nat. tel. 756035 OD 31. LUJA DO 6. VOSTA Cedad(Fomasaro) tel. 731264 01.i nediejah in praznikah so odporte samuo zjutra, za ostali Cas in za ponoC se more klicat samuo, Ce ričeta ima napisano »urgente«. BČlKB BANCA DI CREDITO DI TRIESTE TR2ASKA KREDITNA BANKA FILIALA ČEDAD Ul. Carlo Alberto, 17 Telef. (0432) 730314-730388 FILIALE Dl CIVIDALE Via Carlo Alberto, 17 Fax(0432)730352 CAMBI - Martedì , MENJALNICA -Torek CERTIFICATI DI DEPOSITO A 3 mesi al tasso nominale del 9,75% - taglio minimo 100 milioni A 6 mesi al tasso nominale del 9,50% - taglio minimo 5 milioni A 12 mesi al tasso nominale del 9,25% - taglio minimo 5 milioni valuta kodeks nakupi prodaja media Slovenski Tolar SLT 12,80 13,30 — Ameriški dolar USD 1580,00 1632,00 1604,78 Nemška marka DEM 923,00 943,00 929,34 Francoski frank FRF 269,00 277,00 272,13 Holanski florint NLG 816,00 842,00 826,23 Belgijski frank BEK 44,25 45,70 44,78 Funt Sterling GBP 2378,00 2440,00 2409,90 Kanadski dolar CAD 1235,00 1275,00 1253,24 Japonski jen JPY 14,70 15,40 15,08 Švicarski frank CHF 1045,00 1067,00 1055,43 Avstrijski Šiling ATS 130,40 34,50 132,05 Španska peseta ESP 11,40 12,30 11,58 Avstralski dolar AUD 1073,00 1108,00 1089,65 Jugoslovanski dinar YUO — — — Hrvaški dinar HRD 0,30 0,55 Europ. Curr. Unity ECU — 1805,70