249. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 29. oktobra 1900.
XJLXI11. leio.
lanaja vsak dan zvečer, IzimBi nedelje tn praznike, ter velja po poitl prejeman za avstro-ogrska dežele za vso leto 25 R, za poi leta 13 K, za Četrt leta 6 K 60 h, za Jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano
brez pošiljanja na dom za vse teto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h.  Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša pontnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira — Za oznanila plačuje se od stiristopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h 6e so dvakrat, in po 8 h, Ce bo trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu st. 12.  Upravništvu naj jae bU-govolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice 6t. 2, vhod v apravni*tvo pa s Kongresnega trga 6t, 12.
»Slovenski Narod" telefon st. 34. — »Narodna Tiskarna" telefon št 85.
Novi deželni šolski nadzornik.
Naše prizadevanje, preprečiti imenovanje gimnazijskega ravnatelja celjskega, g. Petra Končnika, deželnim šolskim nadzornikom na Kranjskem, se je izjalovilo. Gosp. Končnik je imenovan in prevzame v kratkem nove svoje posle.
Naše načelno stališče napram gosp. Končnika smo že označili in nimamo ničesar dodati temu, kar smo pisali. Mi vidimo v g. Končniku moža, ki je našemu narodu neprijazen, ki za naš narod in za našo mladino nima srca, ki našega jezika ne ljubi, in ki je nasproten vsem našim prizadevanjem na šolskem polju. To so načelna nasprotja, ki se ne dajo premostiti, in če bo hotel g. Končnik v naši deželi v miru živeti, se bo moral o n korenito prememu, kajti mi se ne bomo, in če nam bo g. Končnik prinesel boj, ga bomo vodili brez strahu.
V pomirjenje slovenske javnosti, katero je vest o tem imenovanju močno razburila, j3 vlada po ovinkih razglasila, d a je g. Končnik določen samo za nadzornika srednjih šol, in da se v kratkem imenuje za ljudsko šolstvo poseben deželni šolski nadzornik, in vlada je svojemu razglasilu dodala poznavalcem razmer umljivi migljaj: «Bei der Ernennung des Inspectors für das Volksschulwesen durfte wohl nur eine Persönlichkeit in Betracht kommen, welche nebst ihrer fachlichen Eignung auch Gelegenheit hätte, das Volksschuhvesen Krains aus eigener Anschauung gründlich kennen zu lernen."
Menda vlada ne bo dvomila, če jej povemo, da je to za nas jako slaba tolažba, in da nas to nikakor ne more sprijazniti z imenovanjem g Končnika. Mi imamo do srednjega šolstva v deželi ravno toliko pravic kakor do ljudskega, in če po-> stavi vlada nadzornikom za srednje šole moža, ki je načeloma nasproten vsemu temu, za kar se poganjamo, in kar potrebujemo, potem ne moremo v takem iine-
T O T*
novanju ničesar druzega videti, kakor dokaz nenaklonjenosti, da že ne rabimo hujšega izraza.
Imenovanje g Končnika deželnim Sol skim nadzornikom ima pa še drug pomen. To imenovanje je popoln poraz jalove politike .Slovanske kršfi. socialne zveze", to imenovanje je ban ker o t te .Zveze", ki je prišla ob ves ugled in ob vsak vpliv, odkar so klerikalci dobili vodstvo te .Zveze* popolnoma v roke.
S kakimi nadejami smo svoj čas po zdravili osnovanje te zveze, kako po levovo smo se borili za nje ustanovitev zoper klerikalce, ki niso hoteli ničesar vedeti o njej, in kako velike žrtve smo moiali doprinesti, da smo dosegli svoj namen! Mislili smo, da v takem klubu bo mogoče složno delati za blagor prebivalstva, za gospodarske in narodne naše koristi, a kako kmalu smo vsi spoznali, da smo se va rali. Klerikalci so se polastili vodstva tega kluba, Šukljeja so potisnili v stran, Fer-jančiča so na najinfamnejši način strmoglavili s podpredsedniškega mesta, samo da ga pripravijo ob ugled in vpliv, in ko so bili gospodarji kluba, so za gotov denar in za mastne koncesije v prid svoje stranke J prodajali svoj narod. Ali je kdo na svetu tako naiven in more verjeti, da je vlada zastonj dala 5000 gld. „Gosp. zvezi", da zastonj podpira klerikalno organizacijo, da je zastonj botela zadušiti kmetijsko družbo, da je zastonj dala koncesijo za ustanovitev zavarovalnice iti ? Vlada je za klerikalstvo silno veliko storila, a kar je dala klerikalcem, vse je bilo le plačilo za protiusluge. Vlada je klerikalce s temi koncesijami podkupila, in zato se „Zvezaa v narodnih in političnih ozirih še ganiti ni smela in tudi ni v obče koristne gospodarske namene ničesar dosegla.
To je tudi vzrok, da se je upala vlada prezreti naš protest zoper imenovanje g. Končnika, vedela je namreč, da se jej ni bati klerikalcev, ker so ti kupljeni in še ziniti ne smejo v takih zadevah.
O hudiču.
Ruski spisal Maksim G o r k i j.
V jeseni — v žalostnem času usiha-hanja in umiranja — je težko živeti.
Sivi dnevi, plakajoče nebo brez solnca, temne noči, ostra, bučeča sapa, jesenske sence — goste, črne sence! — vse to vzbuja v človeku oblake mračnih misli, in v njegovi duši nastane tajinatvena groza pred življenjem; nič ni trajnega, vse je večno omahljivo, vse se poraja in zopet umira. — Čemu? — Kaj je s vrha temu?
Včasih nimamo moči, da bi se borili proti množici takih mislij, katere omrežajo v kasni jeseni našo dušo . . . Zato naj jih vsakdo sprejme vase, kdor se hoče čim preje iznebiti njih grenkobe.
To je jedina pot, po kateri more človek priti iz kaosa hrepenenja in dvomov na trdna tla samozavesti.
Ta pot je pa težavna.
Ona vodi po trnju, katera trga srca do krvi, in na tej poti vas vedno pričakuje — hudič.   To je namreč oni najboljši izmed | vseh nam znanih hudičev, katerega pc- I znamo po zaslugi velikega Goetheja,
O   tem   hudiču   govori   tudi moja
povest.
* *
Hudič se je dolgočasil.
Prepameten je, da bi se vedno samo smejal; ve pač, da so v življenju pojavi, s katerimi se niti on ne more šaliti; — nikdar na primer se še ni dotaknil z ostrino svoje irrnije velikanskega dejstva svojega lastnega bitja. Priznavamo odkrito — ta naš ljubljeni hudič — je bolj drzen nego pameten; in ako ga opazujemo po zorno, izpoznamo morda tudi, da npsve-čuje, kakor mi, največji del svojega časa budalostim. Toda pustimo to, saj nismo otroci, da bi razbili svojo najlepšo igračo, da vidimo, kaj je v njej.
Nekoč je pohajkoval hudič v temi jesenske noči po pokopališču mej grobovi. Dolgočasil se je, žvižgal je tiho pred se, zrl na okrog ter iskal razvedrila. Žvižgal je staro romanco — katero je moj oče zelo ljubil:
Kot v jesenski dobi
Z drevja padlo listje,
Goni ostri veter . . . In veter mu je pomagal, sikaje in pometajo preko grobov, mej črnimi križi na neDU pa so počasi lezli temni jesenski oblaki, kakor mrzle solze je kapljalo na gomile.
Državnozborske volitve.
Shod zaupnikov narodno - napredne stranke v Postojni.
Včeraj popoludne se je vršil v Postojni shod zaupnikovnarodne-na p redno stranke za Notranjsko. Shod je priredilo .Politično in gospodarsko društvoza Notranjsko". Udeležba je bila tako ogromna, da je zmanjkalo prostora. Prihiteli so zaupniki vseh notranjskih sodnih okrajev in to sami ugledni in vplivni možje. Kdor je videl ta shod, je ponesel seboj zavest, da pride notranjski mandat gotovo v naše roke, če stori vsak somišljenik n a-rodno-napredne strankesvojo dolžnost.
Shod je otvoril predsednik .Političnega in gospodarskega društva za Notranjsko" g. Arko s primernim ogovorom ter zborovaleem predstavil navzočne člane izvrševalnega odbora, na kar je društveni tajnik g. dr. T r e o poročal o splošnem političnem položaju s posebnim ozirom na Notranjsko. V imeni izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke je pozdravil zbrane zaupnike g. dr. F e r j a n č i č.
Na to so se zborovalcem predstavili kandidatje. Prvi je, z velikim navdušenjem pozdravljen, govoril dež. poslanec g. Ivan Božič kot kandidat za notranjska in gorenjska mesta in trge in naposled gospod Luka Jelene kot kandidat za splošni volilni razred.
Zaupniki so soglasno in z navdušenjem proklamirali kan didate narodno-napredne stran k e. Na shodu se je prebralo tudi mnogo pisem in brzojavov takih zaupnikov, ki se shoda niso mogli udeležiti. Vsi ti so se izrekli za kandidature gg. J. Božiča, dr. A. Ferjančiča in L. J e 1 e n c a.
Pred koncem shoda je govoril še g dr.  Tavčar,   kateremu   so   zbrani za-
Ubogo drevje pokopališča je prepla šeno pokalo, šibano od sape ter dvigalo svoje gole veje proti nebu. Vejevje je udarjalo ob križe, in tako je nastal na pokopališču zamolkel šum — težki, strašeči glasovi . . .
Hudič je Žvižgal in razmišljal:
— Zanimivo je — kako je mrtvecem v takem vremenu? Bržčas sega vlažnost tudi skozi zemljo do njih . . . No, da, pu-tike seveda ne morejo dobiti! . . . neprijetno pa mora vendarle hiti! .. . Ne bi li jednega izmed njih pozval ter ž njim po-kramljal? ... To bi bila zabava zame in — menda — tudi zanj . . . Da, pokličem! Tu so zakopali nekoč v zemljo znanega literata ... V življenju sem ga včasih obiskal . . . Zakaj ne bi ponovil znanstva? Vse ljudi te stroke je težko zadovoljiti — videti hočem, je-li mu je dal grob popolno zadovoljstvo. Da, kje pa je?
In celo hudič, ki, kakor znano, vse vč, je dolgo blodil po pokopališču, predno je našel pisateljevo gomilo.
— Čujte, je zaklical, trkajoč s svojimi kremplji po težkem kamnu, pod katerim je ležal njegov znanec. —- Vstanite!
— Čemu ? je odgovoril zamolklo nekdo pod zemljo.
— Potrebujem vas . ..
upniki priredili frenetične ovacije, na kar se je shod zaključil
Sedaj pa, somišljeniki, brez odlašanja na delo!
*
Klerikalne kandidature.
„Sloveneca je v soboto presenetil javnost z naznanilom, da je dosedanji poslanec V. kurije, dr. Krek odstopil od kandidature, in da kandidira klerikalna stranka na mesto njega — dr. Šusteršiča.
„Slovenec" pravi: „Dosedanji poslanec g. dr. Krek je zopetno kandidaturo z vso odločnostjo odklonil. Vsa prizadevanja odbora, pripraviti ga od tega, so bila zaman. Dr. Krek je v odborovi seji razkril vse svoje tehtne razloge, zbog katerih kandidaturo odklanja. Dokazoval je nujno potrebo, da ostane doma in se popolnoma posveti znanstvenemu ter organizatoričnemu in agi-tatoričnemu delu doma. Odbor se je končno vdal dr. Krekovim razlogom in pozval svojega predsednika dr. Ivana Šusteršiča naj prevzame kandidaturo v V kur'j i. Dne 24. t. m. vršila se je seja razširjenega volilnega odbora . . . Glavni odbor je sklenil, shodu zaupnikov predlagati za V. kurijo g. dr. Šusteršiča, za kmetske občine pa vse dosedanje posiance. Vsi predlagani gospodje so izjavili, da kandidaturo spiejmo".
Advokat dr. Šusteršič je torej kandidat za peto kurijo. Kar je povedal ..Slovenec" o vzroku tega sklepa, pač ne bo resnično. Vzroki, da se je umaknil dr. Krek, in da kandidira mesto njega dr. Šusteršič, so brez dvoma drugi, in ni jih posebno težko uganiti. Naravno je. da bomo o kandidaturi dr. Šusteršiča še obširneje govorili.
* * *
Štajerski volilci — pozor I
„Sudsteiri3cbe Post" svetuje volilcem, da volijo pri bodočih volitvah za volilne može samo krepke in mlade ljudi ter navaja slučaj izza zadnje volitve iz pete kurije v Lipnici, kjer je tolpa ra/divjanih abauernbiindierjevu suvala slabotnega duhovnika semtertja, dokler jim ga ni iztrgal iz rok močen ^katoliški kmet".
— Ne maram vstati . . .
— Zakaj ne?
— A kdo pa 3te?
— Poznate me . . .
— Cenzor?
— Na, na, na! Ne!
— Morda . . . redar ?
— Ne, ne!
— Tudi kritik ne?
— Hudič sem . . .
— Ah! Takoj zlezem vun . . . Kamen se je pomaknil v stran, vlažna
zemlja se je odprla in okostje se je pojavilo. Bilo je to najnavadnejše okostje, skoraj tako kakoršno se rabi pri pouku; samo da je bilo umazano ter ni bilo zvezano s žico. Tudi mu je svetila v praznih jamicah na mestu očij višnjeva fosforična luč. Ogrodje je zlezlo iz zemlje, stresalo kosti, da mu odpade prst; kosti so mu škripale, in obrnilo je svojo lobanjo proti nebu ter motrilo s svojim mrzlim višnjevim pogledom temno oblačno nebo.
— Dober dan želim l — je dejal hudič.
— Ni mogoče! — je odgovoril kratko pisatelj. Govoril je tiho in z nekam čudnim glasom, kakor da drgneš kost ob kost, katere zato lahno škripljejo.
— Prosim vas, da mi oprostite moj pozdrav — je dejal prijazno hudobec.
Kdor torej ne Čuti v sebi moči Martina Krpana, naj se nikar ne da voliti, kajti kaže se, da utegnejo bodoče volitve iz pete kurije v nekaterih krajih biti jako živahne. Klerikalci so silno bojeviti. Pone kod, a samo med duhovniki, razširjajo tole pasem:
„Proti naši volji se ne sme voliti, Na§ poslanec mora le duhovnik biti, Svet, presvet je na5 duhovski stan, Zatorej: Živio Žičkar, župnik in dekan".
Seveda ima tudi nasprotna armada svojo pesem. V celjskem in deloma tudi že v ptujskem okraju se poje:
„Farjem ne gre se za vero, Farjem se gre le za bero, Zatorej ne vdlite farja, Ampak Hribarja, tiskarja".
V ljubljeni, 29. oktobra K položaju.
V soboto popoldne je imelo skupno ministrstvo pod predsedniš tvom grofa Go-luchovskega sejo radi bosenskih železnic. Seja se je včeraj nadaljevala. Danes se ogrski ministri vrnejo zopet v Budimpešto. — Dr. Pacak je pisal v „Podvysockih Listih" članek o volitvah in bodočnosti. V tem članku priporoča Pacak češkim poslancem politiko svobodne roke. — Vitez Simitsch je izdal brošuro, v kateri predlaga, naj bi se ustanovila agrarna zveza. V tej zvezi bi naj bili kmetovalski poslanci brez razločka narodnosti ali političnega prepričanja. Program zveze naj bi bil: varstvo domače kmetovalske in gozdarske produktivnosti, organizacija kmetovalstva in določevanje cen. — Nemška narodna stranka na Koroškem je izdala volilni klic, v katerem se napoveduje boj vladi dotlej, dokler se ne prizna nemškemu narodu prvenstvo. Namen stranke je pobijati vse, kar je sovražno nemštvu ter napredku na kulturnem in socialnem polju. Oklic trdi, daje večina slo venskih kmetovalcev prepričana o neprecenljivi vrednosti trdne zveze z velikim močnim kulturnim narodom, ter jezategadelj v zveziz Nemciproti narodnemu ščuvanju. Pametno (?) misleči Slovenci se ne bodo niti trenotka pomišljali, kje najdejo zaščit p) in prospeh (!). Hkratu pa naglasa oklic, da mora postati nemščina drž. jezik. Oklic je namenjen torej v prvi vrsti koroškim nemškutarjem in omahljiv-cem. Uspeha pa ne bo. Koroški Slovenci imajo svoje može, katerim zaupajo, in katere bodo volili. Nemci so s svojim „ varstvom in prospehom" pač slični Turku, ki je držal kristjana za vrat ter mu prijazno prigovarjal: .Ne boj se, brate" — med tem mu pa odrezal glavo.
Nameravan atentat na Loubeta.
Iz Lyona poročajo, da so na postaji Orange zaprli delavca Coutureirja, ki je priznal, da je nameraval umoriti predsednika Loubeta. Ukradel je v NImesu večjo svoto ter se peljal v Lyon, kamor pride te dni
— Nič ne de" .. . Da, toda — čemu ste me zbudili?
— Hotel sem vam predlagati, da greva na izprehod . . . druzega nič.
— Ah — ah! Z veseljem se nekoliko izprehodim, dasi je vreme slabo !
— Menda se ne bojite prehlanjenja ? je vprašal hudič.
— Oh, ne, prehladu sem se že za živa dovolj.
— Da, kolikor se spominjam, ste umrli kot povsem hladen človek.
Seveda! . . . Vse moje življenje so skrbeli ljudje samo za ohlajanja . . .
Stopala sta drug poleg druzega po ozki poti mej grobovi in križi; iz pisateljevih oči sta padala svitlomodra žarka na zemljo ter sta razsvetljevala hudiču pot . . . Padal je droben dež, in hladni veter je prodiral brez zapreke skozi pisateljeva rebra in prsi, v katerih ni več utripalo srce.
— Ali pojdeva v mesto? je vprašal hudobca.
— Kaj vas zanima tam?
— Življenje, gospod, je odvrnil brez strasti pisatelj.
— Ba! To vas še zanima?
— Zakaj pa ne?
— Kako to?
— Kako naj vam to razložim ? Človek meri vse z merilom svojega truda ... in ako prinese z vrhunca Ararata povsem navaden kamen, — je zanj ta kamen jako dragocen. (Konec prih.)
Loubet Policija pa je za Conturierjev naklep izvedela ter ga prijela. Iz papirjev, katere je imel pri sebi, je baje dokazano, da je resnično imel namen umoriti Loubeta. Na meji pazijo na anarhiste.QNaktaeri listi trdijo, da je Couturier bedast bahač, ki si je vse izmislil le za to, da ae o njem govori.
Vojna na Kitajskem.
Angleški, ruski in nemški poslaniki so v Pekinu, da se začno nemudoma pogajati o pogojih za mir. Diplomatični kor je imel te dni skupno posvetovanje, ter se je dosegla popolna sloga. Francija in Rusija sta izrekli soglasno, da se strinjata z an-gleško-nemško pogodbo. Iz kitajskih virov poroča „Globe", da je več tisoč konserva tivcev na Kitajskem nezadovoljnih s staro vlado, ter da se strinjajo s protidinastičnim gibanjem. Dokler se narod ne otrese jarma dinastije Mandžu, ne bo miru Velevlasti store najbolje, ako izroče prestol drugi rodbini, ki bo napredna v kitajskem smislu. To poročilo izhaja, kakor omenjeno, iz konservativnih, ne boksarskih krogov ! Ako so celo konservativci nezadovoljni s sedanjo dinastijo in vlado, potem je odpor napred-njakov seveda tolikanj večji. Cesarica vdova je v Taijnenfu resno obolela ter so poklicani k njej najboljši kitajski zdravniki. Ta bolezen je prav sumljiva. Morda čaka cesarico usoda generala Kangyija, ki je bil tudi „boIan", toda zato, ker se je končal sam.
Vojna v Južni Afriki.
Zadnje dni se je primerilo zopet nekaj bojev in napadov. 24. t. m. je lord Me-thuen v družbi dveh drugih generalov zgrabil Bure pri Zeerustu. Baje je ujel 39 Burov in zaplenil 20 vozov. Jakobsdal pa so vzeli Buri. Angleži so imeli 14 mrtvih, 20 ranjenih, vse druge skoraj so Buri ujeli. Le 20 Angležev je uteklo. V severnem delu Natala, blizu Waschbanka so porušili Buri železniški most in progo. S tem so napravili Angležem velike sitnosti in skrbi, saj sedaj ne morejo dovažati živil iz Durbana. 26. t. m. pa je imel general Barton pri Frederikstadu večjo bitko z Bari. Že več dni so ga nadlegovali Buri, končno pa se je vnela prava bitka, v kateri so imeli Angleži in Buri velike -*zgube. Ubitih je bilo 5 angleških častnikov, troje častnikov in 51 mož ranjenih ter 24 Burov ubitih, 19 ranjenih in 26 ujetih. Tri ujete Bure so Angleži ustrelili, ker so se vedli izdajalsko. Lord Kitchener je imel pri Kriigersportu boj z Buri ter baje zmagal.
Dopisi.
Iz Ljubljane, 26. oktobra. Kmalu poj-demo proletarči na volišče. Odločiti se moramo, koga bodemo volili, komu bodemo oddali svoj glas. Pakazati moramo, smo li napredni ali reakcionarni, ali klanjamo svoj tilnik pod jarem nasilnikov, ki nas smatrajo za nerazsodno maso, ki se odevajo z ljudskim plaščem, ia bi nas izkoristili za svoje zasebne namene. Ali naj gremo v boj za klerikalnega, protisocialnega kandidata, ali narodnonaprednega, ali sociaino-demokra tičnega? Prvi kandidat zastopa nazadnjaško strujo, torej je tudi nasprotnik vsake pre-osnove v človeški družbi. V socialno-demo-kratični stranki pa zopet vladajo razmere, ki dokazujejo jasno kot beli dan, da se mora plesati tako, kakor godejo posamezni voditelji. Delavci se ne moremo ogreti za kandidata, ne jedne, ne druge stranke. Nazaj nočemo, temveč naprej, za stafažo posameznikom na tudi nočemo biti, da bi jim tlačanili v njih namene. Kam torej ? Na rodna napredna stranka bode kandidirala v peti kuri ji učitelja, moža, ki zastopa svobodno novodobno šolo ter gospodarski program, kojega je mogoče izvršiti v mejah današnje človeške družbe. Gotovo je delavcem koristna napredna šola, ker s pomočjo svobodne in napredne šole se vzgoje ljudje, ki svobodno mislijo, ki umevajo svobodo tako, da s svobodo, katero uživajo sami, ne krajšajo pravic drugim. Napredna šola ne vzgaja licemercev, hinavcev in kleče plazcev, temveč ljudi, ki vedo ceniti Človeško življenje kot največji zaklad v človeški družbi. Če bi naši stariši, dedje in pradedje imeli napredno šolo v novodobnem smislu, bi socialne razmere v narodu imele povsem drugo lice. Gospodarski položaj bi bil na povsem višjem, knlturnejšem stališču, beda in siromaštvo ne bila bi tako intenzivno razvita v širših slojih naroda, in
hinavoi, ki pod versko ali strankarsko krinko zlorabljajo narod za osebne namene, bi bili potisnjeni v kot Kdor je za napredno šolo, za praktičen gospodarski program, čigar izvršitev se ne stavi v nedogledno daljavo, * temveč se da izvršiti že v mejah današnje človeške družbe, komur je na tem, da narod vsled občnega gospodarskega pritiska ne opeša v boju za boljšo bodočnost, bo oddal svoj glas kandidatu narodne napredne stranke v peti kuriji. Delavci, če nočemo tlačaniti in hlapčevati drugim, če nočemo, da bi naši otroci ostali zasužnjeni, tedaj na dan volitve na krov — za svobodno napredno šolo, za izboljšanje našega žalostnega gospodarskega položaja. Delavec.
Iz škofjeloke, 28. oktobra. Pri veliki udeležbi se je vršil danes ustanovni občni zbor .Okrajne hranilnice in posojilnice za škofjeloški okraj". Zbralo se je v prostorni dvorani pri Guzelju okoli 50 mož veljakov, večinoma posestnikov, trgovcev, gostilničarjev, pa tudi učiteljev in drugih iz mesta in okolice škofjeloške. Župan gosp. notar Lenček je svojo odsotnost opravičil z zatrdilom, da zbor pozdravlja, ter da bode podjetje vsikdar podpiral. Predsednikom shoda je bil enoglasno izbran člen pripravljalnega odbora, g. Lovro Sušnik, posestnik in krčmar v Škofjiloki. .Zveza slovenskih posojilnic v Cejju" je poslala na izrecno prošnjo snovateljev svojega nadzornika, g. Franja Jošta k zborovanju. Zborovanje je otvoril g. Sušnik ter oddal besedo gosp. Joštu, ki je zborovalce v imenu »Zveze* pozdravil ter naglašal veliko važnost slovenskega posojilništva v narodno gospodarskem, pa tudi v političnem oziru. Pri obširni in prav zanimivi debati, v katero je poseglo več govornikov, zlasti g. Ivan Mali in odposlanec .Zveze slovenskih posojilnic", sprejela so se vzorna pravila Zveze z ne nekaterimi nebistvenimi, na lokalne razmere se nanašaj-Čimi spremembami. Za tem se je takoj izvolilo prvo načelstvo in nadzorstvo. Načelnikom je bil z vsklikom in enoglasno izvoljen predsednik zboro vacja, g. Lovro Sušnik, istotako njegovim namestnikom g. Ivan Mah, oba posestnika in trgovca v Škofjiloki. Njiju izvolitev je zbor z navdušenjem pozdravil. Pa tudi ostala mesta načelstva, oziroma nadzorni štva so se poverila tako odličnim in delavnim gospodom iz mesta Škofjeloke, da nam imena istih jamčijo za to, da se bode že tako dolgo zaželjena posojilnica kar najbolje razvijala, da bode postala v kratkem pravi blagor za sorsko in selško dolino, sploh za ves škofjeloški okraj. Ustanovitev posojilnice v Škofjiloki nas zaradi tega tembolj navdaja z veseljem, ker je to bilo do sedaj menda edino mesto na Kranjskem, v katerem je sedež raznih uradov, pa se vendar ni moglo še ponašati z lastnim denarnim zavodom, med tem ko rastejo po nekaterih zakotnih, da, celo gorskih vaseh nepotrebne posojilnice kakor gobe po dežju, čestitamo torej vrlim ustanoviteljem, novi posojilnici pa želimo najlepših uspehov!
Iz Trsta 28. oktobra. Pred leti ukazalo je predsedništvo ministrstev na Du naji s posebno okrožnico vsem podrejenim oblastnijam. političnim, sodnijskim in drugim od ministrstev do zadnje občine, da se imajo v uradnih ulogah izpuščati do takrat običajni naslovi z olepševalnimi pridevniki kakor: slavni, veleslavni, visoki, prevzvišeni itd. — in to v namen, da se olajša in bolj priprosto uredi uradno poslovanje. Samo duhovskim oblastnijam gorenji ukaz ni bil naložen. Vsled gornje na-redbe more in mora zadnji sluga kake obfiine pisati naravnost ministerstvu ako piše uradnim potem ,c. kr. ministrstvu" brez .visokemu" in take vsem drugim nižim oblastnijam. Gornje ministrske na-redbe drže se natanjko vse oblastnije od najvišje do najnižje instance. — Samo Tržaški magistrat je tu izjema, ta ni še dovolil svojim podrejenim organom in svojim uradnikom gornje olajšave ampak prezrl jo je popolnoma ter je niti objavil ni drugim nižim oblastnijam, kakor se je to zgodilo po vsej Avstriji. Sam magistrat sicer se poslužuje teh olajšav proti avstrijskim visim uradom ter piše dosledno le .c. kr. namestništvu, c. kr. ministrstvu" brez olepševalnih pridevnikov. — Popraše-vali smo že marsikoga o vzroku gornjih razmer a nikdo ni znal pravega odgovora; slednjič prišli smo o tej zadevi nehote v pogovor z nekim magistratnim uradnikom čujte kaj reče on:
V Italiji ni še izdalo nikako ministrstvo kake slične naredbe, tam so vedno še običajna olepševanja raznih naslovov do oblastnij, ki pa večkrat nad-kriljujejo celo stari avstrijski okus rabeč same superlative onih zvišenih epitetotov; kako hočete potem da upelje naš magistrat tako nepotrebno novotarijo, mi na magistratu moramo se držati onega, kar je v Italiji prav in lepo, za naredbe avstrijskih ministrstev se ne moremo mnogo brigati kajti s takim ravnanjem bi oskrunili italijanstvo našega mesta in onečastili slavo združene Italije!!
Na to pa mi vprašamo našo vlado : Zakaj vlada v Trstu ne vrši svoje dolžnosti in ne uporabi svoje moči do prevzetnih tržaških mogotcev in ne ukaže temu podrejenemu magistratu, da zanj veljajo ravno tako državni zakoni in ministrske naredbe kakor za vsa glavarstva in za vse občine cele Avstrije in zakaj si ravno ta vlada prizadeva, da na vsak način ostane vse pri starem da mora še nadalje gospodariti v Trstu ista klika kakor do sedaj; kajti nikdo od poklicanih faktorjev ne stori niti najmanjšega koraka da bi se tu to proti-državno počenjanje vsaj malo zaustavilo?
Ali morebiti se naša vlada boji teh tržaških mogotcev ali pa da bi se porušila trozveza? S^rah pred kliko in oziri do sosedne države — oboje je sramota, ki nikakor ne opravičuje takovega postopanja Da niso neopravičene naše trditve in naša uljudna vprašanja do vlade, o tem nas pouče natanjko bližajoče se prihodnje volitve za državni vbor, za koje gospodovalna klika že kuje novih volilcev, podeljujoč svojim pripadnikom v najširšem obsegu meščanstvo in volilno pravico, kar naša vlada le od daleč gleda ne da bi to zadevo malo hotela kontrolovati. —
Dnevne vesti
V L i n b 1 (a n i 29. oktobra — Cvetke z vrtca kranjskega dekana. Klerikalni ,Long-Tom", glasdo kranj skega dekana, je bruhnil v soboto na liberalce iznova ogenj in žveplo. Ako niti te Iyditske bombe ne pobijejo liberalne zalege ter ne pomdrejo klerikalcem pri bodočih volitvah do zmage, potem je obupati, in je-tični .Slovenski List" neha izhajati. .Živel narod!" je zakričal dekan Nepridiprav, sprožil svoj top in sfrčale so tele bombe v liberalne vrste: .Liberalci so zastrupili celo javnost", .nobena stvar se ne smatra za res", vse se presoja s stališča .slabih do-vtipov" in .pikantnosti", ki presega .debelost rinocerove kože". .Z resnimi stvarmi se že nobeden več pečati neče", ,vse se obgrize z zabavljanjem, zdovtipi". .Izobra-ženstvo propada v ti dekadenci", z ljudstvom se .izobraženstvo igra. kot bi se šlo za navadno contra pri taroku". „In sicer mala fide!" Zato pa gospodarijo v deželi .dejanski Nemci in nemčurji"! .Popolna stagnacija, gnjiloba na vse stiani!" .Počenjanje naših liberalcev je umazana komedijs, vprizorjena za šalo, vzdržana za šalo" Ti liberalci so .zapravili zadnjo sleJ idealne smeri iz svoje duše in so poleg tega siti jedi in pijače". Liberalci so .komedijantje, ki se norčujejo iz celega sveta" ter .vodijo za nos toliko mož", ki bi sicer .delovali za pravi blagor naroda.Terorizirana je vsa slovenska inteligenca"; „tako je potlačena, da si niti dihati ne upa". „Ta nepopisni in nepojmljivi škandal je pa vsak dan hujši". Zategadelj pa si učiteljstvo in trgcvstvo .nakopljeta v masi ljudstva sovraštvo" .Prokletstva je vredno početje komedijant-skih zapeljivcev". „Po liberalstvu razdivjana, opijanjena javnost (?!) kliče v smrtnih vzdibljejih dilirium tremensa po ozdravljenju!" Zato: .vsi, katerim je narod še kaj mar, na krov, da se razbije neznosni terorizem, ki sedaj tlači, in da se razkrije umazano — dobičkaželjno, časnikarsko sleparjenje učiteljstva in tr-govstva! Živel narod! Poginslepar-jem!* — Evo, takele bombe so priletele v soboto iz dekanovega .Long Toma". Ali, čudno, napravile niso nobene škode! Liberalci jih namreč ne smatrajo .zares", nego le za slabe dovtipe, ki so za rinocerovo kožo preslabe. Liberalcem se zdi to kričanje in streljanje komedijantskih klerikalnih zapeljivcev le .umazana komedija" in le ,v smrtnih vzdibljejih dilirium tremensa" div-jajočega opijanjenega dekana! Terorizirana učiteljstvo in trgovstvo se ne boj it a niti
.Dihurjevega" dekadentskega prokletstva, ker poznata pač docela klerikalno .dobička-željno, časnikarsko sleparjenje" ter kličeta z nami vred: Živel narod! Pogin sleparjem!
— Slovensko gledališče. Jutri, v torek 30 t. m. je operna predstava. Po večletnem prestanku poje se zopet priljub Ijena Blodekova opera .V vodnjaku", v kateri pojo glavne uloge sopranistinja gdč N o ë m i, altistinja gdč R a d k i e \v i c z, tenorist gosp. Orželski ir prvikrat nastopi slovenskemu gledališkemu občinstvu zelo priljubljeni in sedaj zopet na novo an-gaževani basist Cecil Vašiček v komični ulogi kmetica Jurčka. Po operi je odmer 10 minut, in potem se poje prvikrat na slovenskem odru Suppéjeva komična opera BLepa Galatea". Ulogo mladega kiparja Pigmaliona poje gosp. Orželskji, njegovega slugo Ganimeda poje gospa P o-lakova, komično ulogo umetniškega entu-ziasta Mide poje gosp. Nolli in ulogo kipa Galatee poje gdč. N o ë m i. — Na praznik Vseh Svetnikov dne 1. novembra igra se nMlinar in njegova hči".
— Slovensko gledališče. Če bo šlo tako naprej, bo slovenska drama kmalu tam, kjer jo hoče imeti naše pridno dramatično društvo : na višini. Sobotna pred stava je bila, dasi na delavnik in v najkrajšem času tretjič ponovljena — izvrstno obiskana ! .Sedmim ga vranom" samim pa je sobotna predstava več škodila, kakor koristila. Nekaj se je vleglo nanjo, in to je bila težka roka gledališkega mojstra, ki smo ga menda neki preveč hvalili? Potem pa potrebovala je večje pomoči režiserjeve, ker igranje ni hotelo od rok, kar vsaki igri škodi, čarobni pa še posebno. Tega nam je zlasti takrat žal, kedar je pri predstavi več .nedeljcev" in pa zunanjih rodoljubov, ker te bi bilo treba z dobrim igranjem še posebno pridobiti, oziroma držati. Sicer predstava za tistega, ki jo je prvič videl, ni bila slaba. Obdržala je igro na višku prav za prav Pol a ko va, posebno ljub je bil njen .Lesko", .Meško". Jako dober je bil Dobrovolny in v igri Ho usa. Prav dober je bil tudiDeyl: njegovemu glasu in govorici bi ne škodilo več pazljivosti na estetično in muzikalično stran. Verovšek, ki je imel zopet iz-borno masko, pa je prav povedal, da ga „ tišči nekaj v grlu", kajti ven ni hotelo.— Nekateri vokali se še vedno napak izgo varjajo, p. prede mesto prede, tekel, rekel mesto tekel, rekel, pa théebi mesto têbi itd. — G. Housova se boljša. Slednjič naj ; menimo kot velik napredek proti prejšnim letom še to, da se drama prav pridno menja z veseloigro in burko, tako da je potrebi dramskega občinstva s tem ustreženo.
— Ker občni zbor ,,Radogoja" v
soboto večer ni bil sklepčen, preložil se je na soboto, dne 10. novembra t. 1, in se bode vršil tega dne ob šestih zvečer v mestni dvorani. Po pravilih mora na občnem zboru biti navzočih vsaj 30 dru-štvenikov. Na to se opozarjajo zlasti ljubljanski društveniki s prošnjo, da se — lede na važnost društva — občnega zbora gotovo udeležiti blagovolé.
— Zavod za gluhoneme v Ljubljani. Včeraj  dopoludne se je novoustanovljeni zavod za   gluhoneme  slavnostno izročil svojemu namenu. Ob poludvanajstih blagoslovil je knezoškuf Jeglič ob veliki du-aovski asistenci novo poslopje. V telovadnici zavoda, ki je bila tem povodom primerno okrašena, zbralo se je k blagoslav-Ijenju in otvoritvi lepo število povabljenih gostov. Razven deželnega predsednika barona Heina bil je navzoč zdravstveni retient v ministrstvu za notranje zadeve sekeijski  načelnik  dr.   Easy, podmaršal P'- Hochsmann,  deželni glavar pl. Détela, župan Hribar, deželnega sodišča Predsednik   Levic ni k,   dvorni svetniki §rcf Schaffgotsch, dr. Račič, Lubec ]n iS um an, deželnovladni svetnik marquis Gozani, dež. odbornik dr. Schaffer, ra-vnatelji raznih  učnih zavodov in drugi dostojanstveniki ter podjetniki in obrtniki, ^i so se udeležili zgradbe in uredbe tega humanitarnega zavoda. Tudi gojenci in go Jenke udeležili so se pod vodstvom gg. učiteljev slavnostnega čina. Po končanem blagoslovljenju razložil je knezoškof Jegl ič v daljšem govoru pomen in nalogo novoustanovljenega zavoda, deželni predsednik baron Hein pa se je spominjal onih do brotnikov ki so s svojimi volili pripomogli
da se je toli potrebni zavod mogel ustanoviti in v jubilejnem leta presvitlega cesarja izročiti svojemu namena. Ker nameravamo o blagih ustanovnikih Se posebej spregovoriti, omenjamo tukaj le, da znaša glavnica, ki je sedaj za zgradbo poslopja in za vzdržavanje zavoda na razpolago, 835.000 kron. Zgradba sama stala je okroglo 300.000 kron in se je torej ustanovna glavnica za omenjeni znesek zmanjšala. Ta glavnica pa bi bila premajhna za vzdržavanje zavoda in se je ustanovitev zavoda omogočila le na ta način, da se bode učiteljstvo,- ki bode delovalo v zavodu plačevalo iz deželnega šolskega zaklada. Gospod deželni predsednik izrekel je zahvalo deželnemu odboru pa tudi mestni občini, ki je z ozirom na ta zavod zgradila drag cestni kanal na Zaloški cesti. Govornik omenjal je nadalje zaslug c. kr. nadinženerja Boltza, ki je izdelal načrte za zgradbo, dvornega svetnika dr. Račiča in marquisa Gozanija, ki sta upravljala ustanovno premoženje ter raznih tvrdk, ki so sodelovale pri gradnji, zlasti pa tvrdke Faleschini & Schuppler, ki je zadovoljivo izvršila večji del gradbenih del. Konečno izročil je ključe novega zavoda vodji Primožiču, ki je v daljšem lepem govoru obečal, da bode učiteljstvo, svesto si svoje dolžnosti, skušalo gojencem, katerim je nemila usoda vzkratila dar sluha in govora, nadomestiti domačo vzgojo ter jih vzgojiti kot dobre in koristne člane Človeške družbe. Dež. glavar se je potem zahvalil vladi za njeno delovanje za ta za vod. Zbrana družba ogledala si je potem lepo novo poslopje v vseh delih m tudi notranjo ureetoo in opravo zavoda.
— Trgovsko in obrtno društvo za Kranjsko. Delovanje tega društva bilo je dozdaj vsestransko uspešno, zlasti pa tam, koder so kakorkoli bili v nevarnosti interesi posameznih členov ali trgovskega stanu v obče. Da bode društvo, oziroma njega odbor trudil se izvrševati svoj nalog vestno tudi v prihodnje, umeje se samo po sebi, saj je v sedanji dobi tako delovanje uprav izzivano. Istotako bode sčasoma tudi poskrbel odbor v smislu § 2. odst. a) društvenih pravil za prireditev shodov in strokovnih predavanj, in za tem tudi kar se se Janje volitvene dobe tiče, zastavil v smislu pravil svoje moči za posamezne volilne okraje v prid členom — Društvu je pristopilo zadnji čas več novih členov. Ako bi kateri izmej dosedanjih gg. društvenih pravil še ne imel vročenih, naj izvoli reklamirati jih pri odboru, kakor tudi zaupno obračati se do njega v vsaki stanovski potrebi. Da se bo organizacija društva sčasom razširila, je le še vprašanje časa. Naj bi pač nihče napredno mislečih gg. trgovcev na deželi ne opustil pristopiti k društvu, kdor do zdaj še ni čien, saj časi so resni, stanovsko združenje je nujno potrebno, ker le — v jedi nosti in slogi je moč!
— Podporno društvo pomožnih in zasebnih uradnikov za Kranjsko. Društveni odbor je imel dne 25 t. m. redno mesečno sejo z običajnim dnevnim redom. Zapisnik zadnje seje se je prebral in odobril. Na to je poročal tajnik, da ni došlo odboru od zadnje seje nobenih vlog. ter da se na povabila, doposlana tukajšnjim privatnim pisarnam in tvrdkam, ni prijavil noben člen društvu, kar vzame odbor v znanje. Odbor sklene glede nakazil in uporabe kopelij za prihodnje, da se bodo iste nakazovale členom le v slučaju zdravniških zahtev. Na to bilo je sprejetih več stavljenih predlogov. Na to je poročal blagajnikov namestnik o blagajničnem stanju za meseo september t. 1. Dohodkov je bilo v imenovanem mesecu 142 kron, stroškov 50 kron 40 vin, torej prebitka 88 kron 60 vin. Imetek koncem septembra znaša 5596 kron 63 vin. ali 2798 gold. 31'/j kr. To poročilo se je vzelo odo-bruje na znanje in seja zaključila.
— Vse najedenkrat kakor — navlašd I Letošnja jesen in zima pa novo leto bodo marsikomu .na hrbtu" ležali. Vse je prišlo najedenkrat: Pripravljalna dela za volitve, izvršitev volitev, izvršitev domovinskega za kona, in — za .nameček" še — ljudsko štetje! Kaj vasi, kaj trgi in mala mesta; glavna mesta, tu bo treba kolosalnega aparata, da bo možno zmagati to gigantsko delo do — srede januvarja!
— Umrla je v Celja gospa Ivana Te rt ni k roj. Škofic, soproga ondotnega gimnazijskega profesorja g. dra. Ivana Tert-nika v starosti 33 let. Pogreb bo jutri. Po-kojnica je bila rodom iz Ljubljane iz znane
narodne rodbine in je po svoji rodoljub-nosti in prijaznosti uživala splošne simpa tije. Bodi jej žemljica lahka!
— Iz Ormoža se nam piše: V petek je v bolnici nemškega viteškega reda v Ormožu preminul po dolgem bolehanju „Slo-venijan", filozof Andrej Kranjc. Pokojnik bil je izredno priden dijak. Naj v miru počiva!
— Pevsko društvo ..Slavec" pelo bode na Vseh Svetnikov dan ob polu štirih popoldne na mirodvoru pri sv. Krištofu ob velikem križu 3 žalostinke.
— Gledališče v Celju. Dne 1. nov. priredi društvo v ..Narodnem domu" zopet gledališko predstavo, in sicer se uprizori igra „Mlinar in njegova hči". Začetek točno ob 7. uri.
— Tatvina na železnicah. Piše se nam iz Kamnika: K notici o tatvinah na železnicah bi se lahko dodalo še mnogo drastičnejSih slučajev. Posredovanjem gospoda R. iz Ljubljane sem naroČil pri gospodu Š. na Kontovelju nekaj nad 100 1. prosekarja. Obveščen sem bil po dopisnici, kdaj se je mošt oddal in pričakoval sem, da ga drugi dan dobim. Toda .barigeloa" je priromala še le čez 4 dni v Kamnik skoraj — prazna. Oddanega je bilo na Proseku 125 kg. —, postavljeno v vagon in z zagozdami podloženo. V Ljubljano ga je došlo že samo 74 kg. v Kamnik pa je tehtalo vse skupaj s posodo vred le 48 kg. Posoda je bila kot dobra in zdrava kon-Štatirana, kam je torej zginila žlahtna kapljica? Razume se, da sem energično zahteval plačila za celo poslate v, ker tudi CfiL«ega ker j*, l;:Ia večidel že saiF? zbroja nisem hotel sprejeti. Sploh naj pa nikdo napram železnici ne postopa popustljivo, da se odpravijo take slabe navade.
— Stavbna kronika. Izmej javnih del, ki so sedaj še v tiru, je omeniti: V Prešernovih ulicah se bode še to jesen položil ob levi strani tlak in so krajniki že položeni, ulice pa tačas primerno nasute; v nekaterih prodajalnicah pa se izvršujejo še potrebna rekonstrukcijska dela. Na Radeckega cesti se izvršujejo v pritličnih prostorih hiše št. 2, istotako nekatera rekonstrukcijska dela, pri hiši št. 5 pa gradi novo poslopje. V Trnovskih ulicah je dograjena nova hiša posest nika Speila. V Karunovih ulicah — mej cerkvijo in sosedno hišo, — je dobil župnijski vrt lično železno ograjo na kameniti podstavi. Na Rimski cesti dobi jednako ograjo Paichlova hiša. Na Vrtači so Levsti kove ulice nekoliko podaljšane, tako tudi Rožniška cesta. Stavbna doba se bliža za tonu: Zidarska in ostala dela so po večem končana. Večina laških polentarjev jo je že odkurila iz Ljubljane domu, kamor je ponesla večinoma tudi ves denar, kar ga je med Slovenci zaslužila. Tukaj je grizla ta armada le polento, sir in pa motovileč — brez olja in soli. Le pri „Lahu" so včasih obiskali svojo sinagogo, drugače jih je bilo pa le takrat slišati, kadar so na Slovence zabavljali. Zdaj so odšli in tudi pri stavbni družbi jih ni več teh ljubljencev ondotnih nacionalcev. — Ljubljana se je v teh petih letih močno prenovila, moderno razvila — kar manjka pa še pride; nasledki potresnih sunkov so v našem mestu danes vidni v — 214 novih poslopjih, 7 novih cestah in obilib javnih napravah, kar vse je vredno pač — posebne kronike! Pa — počakajmo še jedno ali dve leti! . . .
— Ob havelok in denar je prišel v soboto popoludne neki stari Don Juan, ki se je bil v nekem tukajšnjem hotelu seznanil s neko damo Marijo Bizjakovo, vulgo .Mit-gepaok". Popivala sta po raznih gostilnah in se do dobrega vpijanila. V pijanosti je Marija Bizjakova vzela svojemu kavalirju havelok in 80 kron ter pobegnila. Hotela se je odpeljati nazaj v Kresnice, a policaj jo je ustavil in odpeljal v zapor. Imela je še pri sebi havelok in nekaj denarja.
— Nedeljska kronika. Vlačuga Juli jana Treo je prišla vsled pijanosti in kričanja na cesti v konflikt s policijo in je bila zaprta. Danes je bila pri okrajnem sodišču obsojena v pettedenski zapor, ker je policijske stražnike psovala. — Dva razgrajača, ki sta včeraj zvečer po Rimski cesti razgrajala in vriskala, je policija dala pod ključ. — Brez prenočišča je bil Ant. Jenko in je zato spal na rotovžu. — V hiši 8t. 27 v Krakovskih ulicah sta se dva brata tako stepla, da sta bila oba poškodovana. Jeden se je bil eelo očeta lotil, in ker le ni dal miru, poslali so po policaja, da ga je odstranil. — V .Zvezdi" sta se stepla dva
pobiča in je jeden drugemu raztrgal klobuk — Napadel je na Poljanski cesti hlapec Martin Rataj Kalanovega hlapca Jožefa Arharja na Poljanski cesti št. 68 Rataja so zaprli. — Na isti cesti je napadel slikarski pomočnik Avgust Mlakar ključarakega pomočnika Ferdinanda Kebra, ga vrgel na tla in suval z nogo. Sprla sta se bila že po-pred na Kodelijevem zaradi nekega denarja, in je bil tudi Ferdinand Keber Mlakarja osuval.
— Ogenj v dimniku. Včeraj dopoludne je nastal v Kraševčevi hiši v Velikih čolnarskih ulicah št. 10 v dimniku ogenj. Neka delavka je bila pod dimnikom zakurila, in so se bile vnele saje, katerih je bilo mnogo v dimniku, ker isti ni bil že dalje časa osnažen. Nevarnost je bila velika, ker je bilo pod streho okoli dimnika vse polno mrve. Ogenj so pravočasno pogasili.
— V zaporu znorel je pri tukajšnjem okrajnem sodišču Franc Petak iz Jurjovca. Odpeljali so ga v opazovalnico v deželno bolnico.
— Mestna posredovalnica za delo in službe išče kakih 60 delavcev, drvarjev, ogljarjev in težakov za Bosno.
— Govori se po mestu, da je bil včeraj v Št Jurju pri Kranju med fanti hud pretep. Štirje fantje so baje ubiti. Žandar-merija je neki aretirala 70 oseb.
— Nevarnega tatu je prijela danes dopoludne mestna policija. Aretovanec je Janko Skočir iz Vipave, kateri je prve dni tega meseca ukradel Matiji Bajcu v Vrhpolju 206 kron in potem pobegnil v Gorico. Iz Gorice je prišel v Ljubljano in se nastanil pri Frančiški Kresalovi v Spodnji Šiški. Ko je pokradeni denar zapravil, je vzel svoji gospodinji zlato uro, dve ?ian«st-niči, jedno zlato in jedno srebrno, 2 uhana in 7 prstanov, v skupni vrednosti 200 K in je pobegnil. Ukradene reči je zastavil v Mariboru Ker mu je zmanjkalo denarja se je pripeljal včeraj nazaj v Ljubljano in je prenočeval v nekem hotelu, kjer se je vpisal kot Ivan Mevlje, komi iz Vipave. Janko Skočir je 17 let star, trgovski pomočnik, in je služboval v Trstu Bil je že zaradi tatvine kaznovan in je nevaren tat Jan-kota Skočirja je prijel danes dopoldne na Mestnem trgu policijski stražnik Franc Pohleven.
Telefonska in brzojavna porodila.
Novo mesto 29. oktobra. Mnogoštevilno obiskani shod novomeških vo-lilcev se je izrekel za kandidaturo notarja Plantana v dolenskih mestih in trgih.
Dunaj 29. oktobra. Včerajšnja skupna ministrska konferenca v zadevi bosanskih železnic ni imela uspeha in se danes nadaljuje Včeraj popoludne je bil Goluchowski v tej stvari pri cesarju, Korber pa je konferiral s Szellom. Madjari ne odnehajo niti za las od svoje zahteve. Najnovejši projekt za poravnavo je, naj se poleg strategiške proge, ki jo zahteva šef gener. štaba fcm. Beck, zgradita še dve železnici, jedna po željah Madjarov, druga po željah Cislitvanske.
Dunaj 29. oktobra. „N. Fr. Pr." prijavlja v današnjem večernem listu vsebino pogovora „z nekim odličnim" a z imenom ne imenovanim poljskim poslancem. Ta je pohvalno priznal, da je Jaworski razgnal desnico in grajal Korberja, da se je Čehov ustrašil in ni pustil delati takozvani .Arbeitsma-joritat", ki se je bila ustanovila proti Cehom. Ta politik zahteva, naj se „ Arbeitsmajoritat" obnovi, češ da bo štela 300 članov in naj odstopi Kor-berjevo ministrstvo, na čigar mesto pridi novo koalicijsko ministrstvo.
Dunaj 29. oktobra. Ministrska naredba, s katero se podaljša veljavnost mandatov članov trgovskih in obrtnih zbornic, izide te dni.
Praga 29. oktobra. Starokatoliški duhovnik I š k a je bil včeraj mej mašo dvakrat izpred altarja aretiran in odpeljan na komisarijat, kjer so ga potem izpustili, da se je vrnil v cerkev.
London 29. oktobra. Znameniti jezikoslovec ustanovitelj primerjajočega veroslovja profesor oksfortskega vseučilišča, Makso M ii i 18 r, je umrl.
Pri Crvlnu Burilj elt-u, lekarju v 8koQI liokl se dobiva (321—75)
ustna vodo.
k novim »»»*■«• ■*«>»»■
katero je sestavil zobozdravnik dr. Kado Frlnn. katera ohrani zobe zmiraj zdrave in bele, tsr zamori vsako gnjilobo. Steklenica, zadoSCajoca za eno leto, stane 9 kroni, po posti 9*4ld kroni.
Dež. gledališče v Ljubljani.
Štev. 19._Dr. pr. 1038.
V torek, dne 30. oktobra 1900.
Prvikrat nastopi novoangažovani basist gospod € Veli Vačleek.
V Vodnjaku.
Komična opera v enem dejanji, na besede K. S. zložil Vilem Blodek. Poslovenil Fr. Gerbid. Kapel-nik g. Hil. BeniSek. Režiser g. J. Nolli. Potem :
Prvikrat na slovenskem odru:
Lepa Galatea.
Komična mitološka opera v enem dejanju. Spisal Poly Henrion, uglasbil Franc pl Suppe". Kapelnik g. Hil. Benišek. Režiser g. J. Nolli.
BI»g«jnie& tt odpre ob 7. uri. — ZaMek ob 1 ,8. uri. — Kon« po 10. ari
Pri predstavi sodeluje orkester si. c. In kr. peh. polka Leopold II. it 27.
Na praznik Vseh Svetnikov, dne" 1. novembra t. 1., bodeta dve predstavi, in sicer popoludne ljudska predstava ob V.3. uri in zveCer ob 1 ,8. uri, in sicer obakrat ob znižanih cenah igra: „Mlinar in njegova hči".
Meteorologies poročilo.
Villus n»d morjem 3'.'0'9 n. -i) ».iii.1t mačuI (lab 7Sfi"u mm
j Oktober ,|	fias opazovanja	Stanje barometra v mm.	i « i Bfw i Petrovi S s P - 1	N«bo i	> — -3 C* * >
27.	9. zvečer	7302	11 0 sr. jzahod	oblačno	s
28.	7. zjutraj 2. popol.	7353 736 2	5 3 si. sever 10 8 sr. jjvzh.	pol. oblač. pol. oblač.	s óc
19. zvečer 739 5      £Q ~£
/. zj u traj 2. popol.
7412 7395
07 si. zahod 7'3 si. svzhod
jasno g
megla -jasno o
Srednia tsmoeratnra sobote in nedelje 11-5° in 6 8', nor na!e: 8 3" in 8]0\
TD^rv^ ^ ;rborila.
dne 29 oktobra 1900.
Skapni državni dolg v notah   .... 97 10
-Skupni držam« dolg v HCofa č .   .   .   . 96 95
avstrijska siiata renta ...             . 11440
avstrijska kronska rcata 4%   .... £3'~
.steka zJata ranta i .....       .   . 11450
Lgruka kronska ranta 4%       .... 90 05
\vstro-ogrsko baačue detuies 1692
i xeditne delnici . ..... 654 50
3ndon vi8ta  ... ..... 24065
-.'emski drž.bankovc      100 mark 117 67'/2
20 mark............ 23 55
30 frankov  ....             .... 19 20
^aitianski bankovci .              .... 90-r>5
0. kr cekiri.   .                                  . 1138
g i
Dr. Ivan Terlnlk, c. kr. gimn. profesor, naznanja v svojem in svojih otrečičev imenu vsem sorodnikom, prijateljem in sočutnim znancem prežalostno vest, da je njegova iskreno ljubljena soproga, oziroma mati, gospa
Ivanka Tertnik roj. Škoftc
po dolgem, mučnem bolehanju, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, danes ob 2. uri zjutraj v 36. letu svoje dobe za večno zaspala v Gospodu.
Truplo predrage ranjce se bode v torek, dne 30. oktobra, ob 8. uri zjutraj v „Narodnem domu" slovesno blagoslovilo, potem pa spremilo na kolodvor, da se prepelje v rojstno mesto Ljubljano; ondi se bode vršil pogreb istega dne ob 4. uri popoludne
Sv. maše zadušnice se bodo opravile v Celju in v Ljubljani. (2227)
Predragi ranjci najblažji spomin!
V Celju, dne 28. oktobra 1900.
I
Í
S potrtim srcem naznanjamo, da je naša iskreno ljubljena preblaga hčerka, oziroma sestra, gospodična
Emilija Jarc
absolvirana učiteljska kandidatinja
v 21. letu svoje starosti, po dolgi, mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti, danes ob 3. uri ponoči mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb bod-' v sredo, dne 31. oktobra, ob 10. uri dopoludne.
Braslovče, dne 29. oktobra 1900.
Valentin Jarf, oče. — Fanl Jarc, mati. — Stanko, brat. — l*u%lu in Jtlinka, sestri. (2229;
■
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze prisrčnega sočutja med boleznijo in ob smrti mojega iskreno ljubljenega in nepozabnega soproga, gospoda
Alojzija Jurkovica
c. kr. poštnega ekspedlenta v pok., hišnega posestnika in gostilničarja
kakor tudi za mnogobrojno udeležbo pri pogrebu ter za mnoge, krasne darovane vence izrekam svojo najsrčnejšo zahvalo.
Posebno se še zahvaljujem preč. duhovščini, osobito gg. bogoslovcem za krasno petje, preblag. gospodu Mat. Šor-li ju, c. kr. poštnemu ravnatelju, gg. poštnim uradnikom in uslužbencem za častno spremstvo, ter sploh vsem, ki so mi izkazali kakorkoli svoje sočutje ob prebntki izgubi. (2228;
V Ljubljani, dne 29. oktobra 1900.
Uršula Jurkovic.
i
Doma vkuhane, jako dobre
(Preiselbeeren) priporočata
Kham & Murnik
trgovina špecerijskega in delikatesnega blaga ter vinarna.      (2225—i;
Prodajalka
izurjena v špecerijski stroki, vsprejme se takoj za trgovino v Ljubljani-
Pismene ponudbe pod: ,,Vestna" na upravništvo „Slov. Naroda". (2153—3)
Slavnoznano
Mm Mostno po
pasterizovano v steklenicah
se dobiva v prodajalni (2023—25)
Edmund Kavčič
Prešernove ulice, nasproti glavne pošte.
Sune stroje
priznano najboljšega izdelka
za rodbine in obrtnike
priporoča
IVAN JAX
ealoga šivalnOi «-.« m-«» j «~v.
Ljubljana, Dunajska cesta št. 17.
Ako se zahteve, pošljem cenike brezplačno m poštnine prosto. (2075—4)
Opr. št. 21 00.
(2205 -2)
Čez premoženje pod firmo I*ctta««crii, trgovina z drogami, materijalijami
in mešanim blagom registrovanega trgovca Frana Pettauerja v Ljubljani se je dne 24. oktobra odprl (trgovski) konkurs.
Konkorsni komisar: c. Kr. deželni sotlnl svcttilfe Harol Weilger v LJubljani.
Začasni oskrbnik mase: g. dr. Josip Hušar, odvetnik v I>Jiil»ljani.
Volile; narok dne 6. novembra 1900 ob 9. uri pri tukajšnjem sod?šču, soba št. 15. (pri konkur.snem komisarju).
Oglasilm rok: do SO. «lcccmnra 1900.
Likvidačni in poravnavni ruk dne decembra IÖOO ob 9. uri dopo-
ludne pri tukajšnjem sodišču (pri konkursnem komisarja)
C. kr. deželno sodišče v Ljubljani,
oddelek III. dne 24. oktobra 1900
Absolvent
praškega konservatorija
želi poučevati na klavirju. -
Prijazne ponudbe poste restante .Konservatorist*.
(2213-2)
Na Sv. Petra cesti št. 40
(v razkuhariji) (2224—1)
se bode prodalo iz proste roke dni 2 novembra 1900
več pohištva in kuhinjske posode.
e«s. kr. avstrijski ^ imuni žslMnlci.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1900. leta.
Odhod iz Ljubljane juž. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. uri 5 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno; čez Selztbt) v Aussee, Solnograd; čez Klein-Reiflmg v Sreyr, v Line na Dunaj via Amstetten. — Ob 7. uri 17 in zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Fiauzeusfeste, Ljubno. Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. V oktobru in aprilu ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uci 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljuboo, Se'zth;tl, Dunaj. — Ob 4. uri 2 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, čez Selzthal v Solnograrl, Lend-Gastein, Zeli «.b jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genuvo, Pariz; čez Klein Re>nirig v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove vare. Prago, Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Proga v Novo mesto in v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri 54 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 65 m zvečer. Prihod v Ljubljano juž. kol. Proga iz Tr; iža. Ob 5. uri 15 m zjutraj osobni vlak z Dunaja v a Amstetten, Lipskega Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba. Marijinih vaiov, Plzna, Bu-dejevic. Solnograda, Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka Franzensfeste. — Ob ll. uri 1H m •dspGlsd.'!* os bni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijiiiih varov, ržlzna, Budejevic, tšolnograda, Linca, Steyra, Pariza, Gene ve, Curiha, Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabla. Ob 4. uri 38 m vop°ludne osobni vlak z Dunaja Ljubna, Selzthala. Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, Lubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. V oktobru in i.^rilu ob nede';:-.h in praznikih iz Linca. — Prcga iz Novega mesta in Kočevja Osobni vlaki: Ob 8. uri in 21 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne in ob 8. uri 48 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Ob 1. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prih:d v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 8 m dopoludne, ob ti. uri 10 m zvečer.
Izjava.
Najuljudneje naznanjam svojim velečastitim odjemalcem, da plačila nase le tedaj pripoznavam, če se ista izvrše direktno v moji prodajalnici, in je sprejem redno potrjen.
Izvan hiše ni nihče upravičen zame sprejemati denar, ali pod mojo proto-kolirano firmo delati kupčije, če se ne more izkazati z overovljenim pooblastilom.
Proseč najuljudneje za dosedaj izkazano zaupanje in nadaljna čestita naročila se priporočam
z »velespoštovanjem -■ - Bernarda h;i*,i.
(2215-2) Julij Klein.
Poštna in brzojavna
upraviteljica
z večletno prakso zeli |»r«*iii*-iil<l mIu#.Im».
Ponudbe pod šifro 990>. M^«6* naj se
pošljejo na upravništvo ,Slov. Naroda." 2217-2
Jamčeno pristno, domačo
slivovko in sadjevec
priporoCa tvrdka
Kham & Murnik
trgovina špecerijskega in delikatesnega blaga ter vinarna. (2226
Josip Heilic^i, leta 18 desetnik v nekem avstrijskem polku v Mainzu, se pozivlje, da zaradi nek-dedščine naznani svoje bivališče: Mrs. E. Kuhn Nr. 171 Me Kibben street Borough Brooklyn New York U. S. A.
Udano podpisani kavarnarji dovoljujejo si svojim p. n. gostom uljudno naznanjati, da so, z ozirom na, posebno v zadnjih dveh letih neobično naraščajoče režijske stroške, kakor tudi vsled draginje za vporabo potrebnega blaga primorani ceno
od 1. novembra t. 1. dalje
... cd 10 na 13 kr.,
12 12
13 14
m
I skudelice moka .... I     „     ali čaše kave
kakor tudi
I čase holandskega čaja
povišati, ter prosijo nadaljnega cenjenega zaupanja z zagotovilom točne postrežbe.
Antona Gnesde vdova,
^Kavarna pri Slonu".
Herman Oswald,
^Kavarna Casino".
Fran Krapež,
„Narodna kavarna".
Anton Krapš,
^Kavarna Evropa".
Andrej Stuppan,
„Kavarna Valvazor".
(2222—2)
m
m-
m c
m
E m
E
m m m
ljubljanska kreditna banka" v Ljubljani
vseh vrat rent, državnih papirjev, zastavnih pisem, srečk, novcev, valut i. t. d. po najknlant-nejših pogojih. (1877—39)
ZEPosojlla, na vrednostne papirje proti nizkim obrestim.
SSa,Tra,xo-v3,2a.je proti knrzni izjErnbi. Promes« k vsem žrebanjem.
na vložne knjižice, na tekoči račnn in na giro-konto s 4° 0 ubrestovanjem od dne vloge do g£ dne vzdiga. Eskcmpt rr5.an.jlc; najkulantneje. Borzna n-scrocMla..
Txd&jst«lj jn odRovom? urednik: Josip Nolli.
Lastninu m tisk .Natodn« Tiskaruti