Ljubljana, torek no. januarja 1942-XX Cena 40 ceni. UREDNIŠTVO LN UPRAVA: LJTJBLJANA, PUCJC2NUEVA DUCA ft. EK!/T'"x'0 ZASTOPSTVO za oglate ts Kraljevine ItaJIJ« tU CTN!OXE PUBBUCITA ITAL1ANA S. A-, MIL.ANO N: Sl-SS, _Ixha}a vsak opoldne. Mesečna naročnina ft-— L, £a inozemstvo: 15.20 L*. OONCESSIONAJUA ESCLUSTVA pcr la pubblicitA dl provenienza ttallana ed este-ra: UNIONE PUBBLICITA ITAJLIANA S. A^ MILANO. Le azioni contro Malta continuano Intense azioni aeree contro cotonne di automezzi e basi logistične nemiche nella Cirenaica TI Oriartior Generale dolle Forze Arma-te romuniS-*-voia* in odseka Solum-Halfnja s komendo vojaškega S a vojsk epa reda, Hitler pa ga je odlikoval z viteškim krizam reda 2eJez_ r.rza kr -i F •<•'■ \ 'k^ga n^m^kega tn italijnrskea vojaškega priznanja ima v sedan em trvnutku po dveh mesecih od pričetka rJrena:ške bitke in po kapitulaciji obeh posadk izredno važnost in pomen. Hitler ni hotel odlikovati samo hrabrega in žilavega poveljnika, temveč je brez dvo» m a s tem zopet pohvalil zadržanje vseh italijanskih čet. ki so se borili in se se bore v tesnem bratstvu v orožju, da bi se dokončno porušili načrti Angležev za odstranitev Italije in z Italio osi iz Afrike in da bi se s tem razblinila angleška upa. nja v neomajno gospodstvo v Sredozemlju. Sovražna propaganda je pripravila svoje čitatelje in poslušalce na lagoden potek dogodkov, to je na uničenje cklopnih osnih si! in na sledečo obkelitev pehotnih divizij ter na lahko in hitro zavzetje vse Libije. Dogodki so se čisto drugače razvijali. Začetni sunek večinske mase napadajočih sil se je odbil, kakor je znano, or naši diviziji >A_riete«. ki se je znala upirati in je izvajala protinapade v vrsti borb. ki predstaT. ljajo najodličnejše strani v sodobni in najbolj slavni zgodovini italijanskega junaštva. Skupno z oklopnimi nemškimi div.z. jami gre diviziji ?Arietec zasluga za ne— poravliv začetni propad sovražnikovega Bačrta. Poleg div4z1*e >Ariete< Je treba omeniti druge na3e divizij*, ki jim je bila poverjena naloga težkega umikanja Tudi za ce. no žrtvovan a ozemlja, ki ni odločilne vrednosti, je bilo treba ohraniti operativno učinkovitost jedra naSih «11 in ta cilj je bil polnoma. dosežen s pomočjo ednic, katerih odporna kakovost se nI zmanjšala, in s pomočjo na večjega truda naic pehote. 1o So bile v naših vojnih poročilih večkiat častno omenjene divizije, o katerih so Angleži mislili, da so obkoljene in katerih uničenje so napovedovali. Se danes so te divizje v črti na novi fronti, katero Angleži ki ub londonski nejevolji nočejo priznati Težko je n^hitro prikazat: to. kar se ?ž opravilo v Libiji, vendar ne bo nikoli zadostno ponavljano, da so bile vse čet? in poveljni5tva od vrhovnega poveljnika ar-madnega generala Bastiea do poveljnika nemških oklopnih skupin v Afriki generala Romela in do raznih povelništev armnd. nega zbora divizij in drugih manjših edi-nic stalno ▼ višini najboljših tradicij in so čudovito opravili svojo dolžnost. Velik dokaz junaške odločnosti Operacijsko področje, 20. jan. s. (Poročilo posebnega dopisnika agencije Štefani). Kaša posadka v Halfaji. ki se je popolnoma izolirana dva meseca upirala spričo silnih napadov močnejših sovražnih sil s kopnega, iz zraka in z morja, je doprinesla svetel dokaz o svojem bojnem duhu in moralni trdnosti. V 60 dneh so italijanske čete v bratski zvezi z nemškimi oddelki vzdržali nestevilne hude borbe, ne da bi se uklonili kdaj pred nadmočjo orožja nasprotnikov. Branili so se hrabro ter izvedli dostikrat odlccT.ne vite protinapade. Neomejena verci je vedno držala vse naše borce pokonci od generala de Giorgis?. poveljnika divizije -Savona*. ki je edini Italijan. Id ga je dosle; Hitler odlikoval z viteškm križem r^da Železnega križa, do najboH neznntnegi podrejenega in do zadnjega pe-šaka. Italijanski in nemški oficirji, ki jih je v glavnem vzpodbujal čut vojaške čavl in zavest njih dolžnoetl. to se ob vsakem trenutku ponosno zadržali ter dajali vzpodbudo in v>ok zsrled četam. Vojaki obeh zavezniških nam^ev jec, '-'■'»'•zeli s bra^rln' odrekanjem vse žrtve in vse nevarnosti ter so prenašali vedro čedalje hujše poman j - j kanje in so se vedno neustrašno boiili. Italijanske in nemške posadke v Halfaji ni zlomila premoč na ljudeh in sredstvih, s katerimi je razpolagal sovražnik, temveč okoliščine, ki so močnejše kot vsaka člo-:a volja. Garnizija v Halfaji ni mogla več cini oskrbovana z živežem, vodo in zdravili. Primeri organskih okvar za-pompnjkenja hrano so bili čedalje bolj !lni. Ziradi pomanjkanja zdravil niso r.i in ranjeni oskrbovani. Zaradi ponirnjkanja streliva, ki je bilo čeda-^bčutno je umolknilo določeno število t^pov in pušk. Oddelki niso mogli več nadaljev ati z 2e itak izredno dolgim hi čudovitim odporom. Padec Halfa je. ki so ga n: Vi povefjništva ž? pred\*idevala, je opizoda popolnoma krajevnega značaja, ki nikakor ne bo vplivala na nadaljnji razvoj operacij. Čete v Halfaji so nudile velik dokaz junaške odločnosti in so ponovno potrdile junaštvo in odločnost naših vojakov. Ducejevo sporočilo Rim. 20 jan. s. Ob priliki podpisa vojaškega sporazuma med Japonsko, Italijo in Nemčijo je Duce takole pozdravi! japo narod preko šefa glavnega stana vojske :n šefa glavnega stana japonske mornarice: Italija, ki sodeluje z Japonsko in Nemčijo 7. Mor.no odločitvijo in za ceno kakršnihkoli žrtev, so ho borila proti skupnim m>-vražnikom do končne zmage. Novi šeS glavnega stana vojske Rim, 20. jan. a. Vojašu-i Ust. ki bo izšel, objavlja med drugim sledeče imenovanje: General Vittorio Ambrosio, armadni poveljnik, prevzame z 20 t. m. mesto šefa glavnega star.a vojske. General armadne-11 zbora Mario Koatta pa opusti mesto sefa glavnega stana vojske in prevzame poveljstvo druge armade. Italijanski zastopnik v Parizu Pariz. 20. jan. s. Včeraj zjutraj je dospel v Pariz italijanski politični opolnomočenec veleposlanik Gino Buti. Ob prihodu so ga pozdravili opolnomočen: minister Schleier v odsotnosti nemškega političnega opolno-močenca veleposlanika A bet za. general von Stulpnagel, nemški vojaški poveljnik v Franciji s svojim šefom glavnega stana, princ Ratibor v odsotnosti general Schu-lenburga. poveljnika mesta in drugi visoki zastopniki civilnih in vojaških oblasti. Nemški finančni minister v Milan« Berlin, 20. jan. s. DNB poroča, da bo nemški finančni min;ster grof Schwering von Crossig odšel ob koncu tega te Ina v Milan, kjer bo imel predavanje na zborovanju nemške trgovske zbornice za Italijo. Trgovinski sporazum Romunije in Turčije Ankara, 20. jan. s. Podpisan je bil trgovinski sporazum med Rumunijo in Turčijo, k; predvideva v tekočem letu izmenjavo blaga za skupno 12 milijonov turških lir. Huda letalska neteča v Ameriki Bern. 20. jan. u. Švicarska agencija poroča iz New Torka, da se je v bližini Los Angelesa pripetila huda letalska nesreča. Pri tem se je smrtno ponesrečila filmska igraika Carolle Lom bard. Ubitih je bilo se naJpljnjlh 17 ljudi, ki wo pod ninevtnuml vefkega letala zogleneli. Lom bardova Jt bfla soproga filmskega igralca Clarca Gab-lea. Letalska nesreča se je pripetila v neposredni bližini VELIKI USPEHI NA KRIMU torbah so nemške in ratnunske čete zavzele Feodazijo in preprečile sovražnikove namere na Krimu Izjalovljeni načrti Berlin, 20. jan. s. Nemške in romunske čete so po večdnevnih hudih borbah, kakor doznava s Krima DNB, zavzele Feodozijo in uničile vse tu zbrane sovjetske sile. Zajetih je bilo več tisoč ujetnikov. Tudi vojni plen je znaten. Nemško vojno pore čilo Iz Hitlerjevega glavnega stana. 11*. jan. Vrhovno poveliniStvo nemške vojske je objavilo danes naslednje vo.no poročilo: Pod vrhovnim poveljstvom pehotnega generalu Mannstcina so nemške in rumim. ke čete v sodelovanju s skupinami letalskih sil pod poveljstvom letalskega generala Ribarila oDolj|Orjeho»r _x jitn]ercjpo'jji —:--- i f~~i stap^jli'\ | J lio tO O s«« ■ W Jutro" Beri in, 20. jan. s. Veiuti uspehi nemSkUl in romunskih čet na Krimu, piše DNB v svojem dnevnem komentarju k vojnemu poročilu, kažejo ponovno, da Sovjeti kijub uporabi vseh svojih sil, s katerimi še razpolagajo, ne morejo izvesti niti del svojih nameravanih načrtov. Jasno je bilo, da so skušal; Sovjet: z zopetnim zavzetjem polotoka Krima ne samo prepoditi sile osi s Črnega morja, temveč izvajati tudi močan pritisk v bok zavezniških sil, ki oper.rajo v južnem odseku. Od preteklega decembra so Sovjeti stalno poizkušali zlomiti obroS okrog Sevastopola in skušali z istočasnim izkrcanjem v južnem in zapadnem delu polotoka se zopet polastiti glavnih strateških položajev. Trenutni uspeh, ki so ga rdeči dosegli v Kerču in Feodosiji z izkrcanjem znatnega števila čet, je bil zdaj neutraliziran z zopetnim zavzetjem Feo-dozije. Število sovjetskih sil, ki so se zbrale na teh položajih, se je pokazalo s številom ujetnikov, ki so jih zajeli Nemci v teku teh zadnjih operacij. Rdeč; so pustili na bojišču 73 tankov, 77 topov in znatno količino drugega vojnega materiala. Skupine nemškega letalstva so krepko podpirale nemške in romunske čete. kakor javlja vojno poročilo in so stalno bombardirale položaje, prometne zveze in sovražnikove oskrboval :žča. Hude izgube so bile zadane Sovjetom tudi na fronti Doneča in v srednjem in severnem odseku. Kljub znatnim izgubam, ki jih je utrpela in jih še vedno ima izkrvavliena sovjetska Stalinova vojska, se zdi, da hoče sovražnik nadaljevati svojo hudo zimsko vojno, čeprav mu nj uspelo polastiti se niti enega središča, ki bi imelo nekaj strateške važnosti. S finskega ba'isča Helsinki, 20. jan s. Poročilo glavnega stana pravi, da je beležiti na v. liontah obojestransko izvidniško delovanje ji znatno delovanje topništva in pehotnega orežja, Kim, 20. jan. s. Angleška poluradna agencija poroča, da je vodja parlamentarne opozicije Malan v parlamentu zahteval, naj se proglasi Južna Afrika za neodvisno republiko. Angleškim oddelkom je odrezan umik v Singapur ter jim grozi popolno uničenje San^haj, 20. jan. s. Po zadnjih vesteh z i malajske fronte naj bi Japonci dosegli že skrajno južno točko polotoka. Japonske čete, ki napredujejo z zapada in severa proti Singapuru. so se z'.ružle v področju Joho-rc Baru nasproti sinjjapurskega otoka in so tako obkolile japonske čete, ki so ostale na kopnem in ki štejejo okrog 20.000 mož. Cestni in železniški promet a Slngapurom je bd odrezan v bližini Johore Baruha. Tokio, 20. jan. s. S porazno akcijo nekaterih japonskih mehaniziranih edin c, ki so obkolUe v področju Johore Bharua okrog 20.00O ljudi angrleškib sil, je usoda Stnga-pura zapečatena. S severa in zapada pritiskajo ziaj japonske s le 2 gigantskim kle-ščnim manevrom. Po zadnjih vesteh s področja Johore so japonske sile, ki so obkolile angrleške edinice okrog Johore Bharua, tem četam presekale vse železniške in cestne zveze s Singapurom. Da je obramba Singapura brez upaiija v uspeh, se kaže tu Na Filipinih _ Lizbona, 20. jan. s. Ameriški vojni mi-nister je priznal, J a so čete pod poveljstvom generala Mac Arthurja na Filipinih določene za borbo v odločilni bitki z usodno gotovostjo, da jo bodo izgubile zaradi slabih položajev, k: so jih zasedle zaiadi pomanjkanja letalstva. Tokio, 20. jan. s. Borbe na Filiphrh se F-ibližujejo končni fazi, kajti Japonci pritiskajo čedalje bolj na položaje, k; jih še •diže Američani. Bombardiranje Sumatre Bangkok. 20. jan. s. Japonsko letalstvo je nadaljevalo s sistematičnim bombardiranjem otoka Sumatre. Bombnike so spremljali lovci, ki so v nizkem poletu obstreljeval] s strojnicami nizozemske čete, katerim so zadali hude izgube. 13 bomb- di po demisije VVavella, ki mu je bilo po- nikov je napadlo Medan; tudi Ambon je verjeno poveljniStvo nad zavezn.š'.vimi Silami v južno zapadnem Pacifiku. Po inspekciji obrambna položajev severno od Singa-pura je Wavell v naglici odpotoval na Novo Gvinejo. Neprekinjeno se nadaljuje akcija japonskega letalstva na Singapur. V zadnj h treh dneh je bilo sestreljenih 34 angJeskdi letal in so b.la bombardirana in zažgana letališča in razne druge letalske naprve v trdnjavi. Tokio, 20. jan. s. Včerajšnji popoldanski tisk opozarja na zasedbo Point-ambesaria, zadnjega središča na Malaji ob obalah Malajske ožine, ki je 21 milj oddaljeno od Johore Bharua. Mesto so zasedle japonske kolone na kolesih, ki so hitro napredovale kljub pomanjkanju cest. Poudarja se. da je angleška letalska sila na Malajskem poloto, ki je imela ob pričetku vojne -oO letal, vrste »Spitfre«. >Brewster« in »Bu- j nost^v Pacifiku Anglija se tako nahaja v ffalo« ter s*evilne bombnike »Lcneed Hudson«, popolnoma uničene, razen kakih bil ponovno bombardiran. Japonsko letalstvo je z bombami uničevalo tudi druga letališča na otoku. Japonski guverner Hongkonga Tokio, 20. jan. s. Cesar je imenoval generala Rensukea Isogaja, bivšega šefa glavnega stana kvantunške armade, za generalnega guvernerja Hongkonga. Indijci na strani Japoncev Bangkok, 20. jan. s. Slngapurski radio je javil, da so se avstralske čete na malajski fronti prvič spopadle z indijskimi skupinami, ki se bore na strani Japoncev. Avstralci so bili zelo presenečeni. Pokrivali so jim skrbno, da so številne skupine Indijcev dezertirale v vrste japonske vojske. Indijske skupine, ki so se pojavile na malajski fronti, so sestavljene brez dvoma a temi elementi. Potopljen angleški rušilec Kini, 20. jan. s. Angleška admiraliteta objavlja potopitev angleškega rušilca »Vi-miera«, ki je izpodrival 1.090 ton ln bil oborožen s štirimi 102 mm topovi ta s strojnicami. Razvijal je hitrost 25 vozlov. epalna vojaška kriza Ifanskega imperija Berlin, 20, jan. s. V analizi splošnega položaja ugotavlja berlinski tisk, da se Anglija sedaj naha.a pred nerešljivim pro_ blemom, da bi organizirala vojno na treh frontah z nezadostnimi človeškimi in materi jalnimi sredstvi in da bi v teku tega leta preprečila odločilen poraz vsaj na eni izmed teh front. AngHja se ne more zana_ sati na učinkovito pomoč Amerike ln v njen pnd ne more ničesar storiti botjševi-ški zaveznik ter še man; zaveznik v Cung. kingu, ki že hudo kritizira angleško pasiv_ 50 starih letal, ki so se zatekla na letališča na Sumatri. Srdita uničevalna bitka Tokio, 20. jan. s. Po zadnjih vesteh z malajske fronte so Japonci po zavzetju Pan-ciang Besara nadaljevali z napadi in jim je uspelo zasesti nekatere važne točke južno in vzhodno od Johore Barua. Druge japonske motorizirane edinice so obkolile popolnoma angleške kontingente in jim odrezale pot za umik proti Singapuru ter pričele s srdito uničevalno bitko. Prodiranje v Burmo Bangkok, 20. jan. a. Radio Madras je sporočil iz Ranguna, da so se angleške čete spričo na orno Ji sovražnih sil umaknile iz Tabojra a» bolj ugodne položaje. popolni vojaški krizi, katere Churchi'11, niti Roosevelt nista predvidevala, ko sca pred 5 tedni pričela v "VVashingtonu s famozno konferenco. Nemčija pa more ■ podporo notranje fronte, piše >Nachtausgabe<, pripraviti iz. vedbo kakršnega koli vojaškega načrta, ki je potreben in more računati na celotno po_ litično, vojaško in strateško sodelovanje Italije in Japonske. Nemški narod se je takoj zavedel, da zahteva tretja vojna zima nov znaten napor ln da mora Nemčija s svojimi zavezniki spričo ogromne razširitve vojne iskati odločitve na več frontah. Odkar se je pričela odločilna bitka na vzhodu, katere začetek sovpada skoraj z izbruhom sovražnosti v vzhodni Aziji, Nemčija pripravlja svoj vojaški stroj v vidu bližn.e velike ofenzive in opravlja to deio, ne da bi obstojala zanjo kakšna nevarnost ln niti kakšna možnost krize. To je velika razlika med vojaškim položajem Nemčije ter njenih zaveznikov rn položajem anglosaške in bok'ševiške koalicije. Obisk felđmaršala Budimpešta, 20. jan. s. Uradno naznanile o obisku feldmaršBla Keitela. ki bo danes dospel v Budimpešto, so tukajšnji vojaški krogi sprejeli z globokim zadoščenjem, ker v^dkjo v tem novo manlfetactjo roftja v bratstvu, ki obstoja med nemško in madžarsko vojsko in dokaz tesnega so-delovania v protlboljševlški borb: o njegovi razstavi v Beogradu 1939 leta se je kritika zelo pohvalno izrazila o njegovih delih Nie manj pohvalne niso bile kritike zagrebških listov Musič je že leta 1940. naj. globlje zašel v problematiko čiste barve in njenih odnosov in tej barvi pristopa on e podobno svežino, s pravo radostjo nad motnostmi, ki mu jih ona nudi. ko svoja opazovanja v naravi prenese na platno. Njegove slikp ni so neposredni prevodi narave z vsemi oblikami, sencami, polsencaml :n lokalnimi barvami, marveč veSČa transfoi marija na ugoden slikarski jezik, v kate. rem je svobodno zaigrala možnost likovne, ga iznžana narave. Njegove kolorirane impresije se bolj in bolj kondenzirajo v sklad po zakonu barve. Kdor >e po seč a i njegove dosedanje raz-stave in si je ogledal njegovo prvo samostojno, je gotovo apazil nedvomen napredek mladega umetnika. Musičeva razstava v Galeriji Obersnel napravi na obiskovalca globok vtis izgrajene celote Razstavil je razen dveh samo novejša dela. Iz njegovih slik vidimo, de se je zelo posvetil premikanju in grupaciji ljudi Pozornost vzbuja gvas »Bikoborbac (št. 15), ki je zelo uspeta impresija in ko sem Musiču to omenil, mi je smeje dejal: >To je spomin iz Madrida. Lep: časi so bili takrat, prodal sem dve. sliki in ha;d v Madrid Tam je bilo kaj videti. Vse moderno slikarstvo je izSlo iz Španije. Goya, Greco. \>lazquez. Zaradi ene roke. ki jo je Ve-hazoirez slikal, se je izplačalo iti v Madrid. Uspela so tudi dela gvasi »Ljubljanski trg«, (št. 17). >Ulica n« (št 19). >Kme-čka kuhinja na Goriškem* <3t 11) in »Zajec« (olje št. 2), ki je Musičeva zadnja ustvar:tev Nekaj posebnega je tudi ^Ljub_ Ijanski trg v dežjuc eno m •X J Kate £orija — «~> i -•_ s_ -* i — o c 1 P — ž N — • & n o n C r. Z Is -C C X — > *j n: ^ Delavci L 6-— ! 8*40 j 10*001 1 H ym Nameščenci L. y 30 i 12*30 14/0 1 1 1 itn 8-70 Doklade se plačujejo za vsakega vzdrževanega otroka ali njemu izenačeno osebo do spolnjenega 14. leta Ta starostna doba -e lahko podaljša do spolnjenega 16 leta. če je vzdrževani otrok zaradi hude telesne ali duševne bolezni, ki se ugotovi z zdrav-:n pregledom, popolnoma in trajno nesposoben da bi se bavil s koristnim produktivnim delom ali če obiskuje srednjo ali njej enako šolo. Za otroke nameščencev je meja spolnjeno 18. leto. Pri določanju višine doklade se upoštevajo samo vzdrževani otroci, za katere gre pravica do doklade Cl. 5 Pravica do doklade zastara v enem letu. Cl 6. Doklade 6e izplačujejo iz prispevkov izključno samih delodajalcev, ki za to ne minejo ničesar odtegovati od mezd delo-;emnikov. Za prispevek se določa višina z 10*'« zavarovane mezde oz.roma režijske plače po členu 22. zakona z dne 14. maja 1922. o zavarovanju delavcev in 3. odstavka člena 55. pravil Bratovske skladnice. Za upravičence, ki niso zavarovani po zgoraj navedenih določbah, se ugotovi mezda na podlagi členov 21. in 22. zakona z dne 14. maja 1922. Prispevki se pobirajo hkrati s pr.spevk. za boleueiAco zavarovanje in na isti način. Cl. 7. Rodbinske doklade. urejene po tej naredbi, nadomestujejo. kolikor nj odrejeno drugače, družinske ah draginjske doklade stega značaja, k: so določene v delovnih pogodbah, poslovnikih podjetij, sporazumih itd.. delojemniku pa ostane v primerih, če je dosedanja ureditev ugodnejša, glede doklad ta ugodnejša ureditev. Cl. 8 Izplačevanje doklad in pobiran c prisr>evkov se pričenjata z dne 1. decembra 1941-XX. Cl. 9. S poznejšo naredbo se zdajo do-rv^nilne določbe za izvrševanje te naredbe tj s*opi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana. 13. januarja 1942-XX. Visok; komisar Emilio Grazioli Zanimiv plesni večer v Ljubljani Priredi ga Zagrebcanka Mira Sanjina J o vanoviceva in na njem bo sodeloval tudi Bojan Adamič Ljubljana. 20. decembra Mlada plesalka, Zagrebcanka Mira Sanjina Jovanov.čeva bo imela v petek dne 23. t. m. svoj plesni večer v Operi. Je plesalka moderne izrazne smer. ki je šturi rala ples predvsem pri zastopnikih Rudo, f Labanove šole. Najprej v Zagrebu pri Anki MaletiCev:. nato pa pri Kurtu Joosu. Razen tega se je izpolnjevala tudi na du-II a J tk\ Državni akademiji in pri prima-balerin. Heleni Poljakovt Spored njenega plesnega večera je naslednji: Prva točka obsega štiri Chopine prelu-ki so mišljeni kot nekakšne predigre popolnoma abstraktnega značaja ;n so kot take čisti ples. brez kake programske v>o-b-.r.e. Predstavljajo nekakšno dofmit-vno skico plesalk me izrazne smeri Njihov namen je uvesti občinstvo v razpoloženje in smer nadaljnjega sporeda Posamezni preludiji so vezani po svojem značaju samo na glasbeno temo ti so kot taki zelo različni v dinamiki in v značaju Naslednja točka je Poeme erotique. ki je zelo liričnega značaja in spada še vedno k uvodu. Sodijo Albenizove varijacije na španske ve. Plesi so podani stilizirano, kajti Sanjina zastopa mnenje, da umetniški ples (kot ga pojmuje Joos>. ki prihaja iz notranje intuicije, ne sme podajati čistih folklornih plesov Plesalec, ki bi j h plesal, bi bil sairr- poustvarjala ne pa ustvarjalec cibov kot to zahteva modemi ples. Razen teca je mnenja, da plesalka, ki ni rojena Španka, ne more nikoli podati resničnega bstva svojih plesov, k j mora biti človeku prirojeno, kajti sicer predstavlja ;amo imitacijo. Prvi ples »Tango« je pojmovan humoristično in nekolko satirično, ter predstavlja razpoloženje nagajivega pouličnega fa-kina. ki igra sam sebi v vesel le serenado Drugi ples »Cordoba* le izraz sentimentalnega mladega dek'eta ter ima nekoliko ciganske primes. Glasbeno, ter iz tega sledeče tudi v kretnjah, predstavlja impresijo istoimenskega mesta, bogatega na mavrskih motivih. Tretji ples »Sevilla« je zelo stiliziran in pokaže temperamentno špansko plesalko ter je morda občemu pojmovanju španskih plesov najbližji. Drugi dei sporeda po odmoru obsega: »Malo princeso« na glasbo Rimski-Kor-sakova. Za ples je dala inspiracijo Duči-čeva pesem v prozi, k: jo je prevedel pesnik Oton Zupančič. To je pravljica o tenkočutni m čustven; princezi, ki zaradi kon-vencijonalnega okolja ne more zaživeti svojega čustvenega življenja in umira od neizpolnjenega hrepenenja. V koncepciji Sanjine ima nekoliko orijentaJskega priliva. Ta ples bo spremljal z recitacijo pe«=-m. član Drame, Slavko Jan. Sedila bo Chopinova »Etude hero:que«, ki je najbolj dinamično razgiban in dra-matsko močan ples junaškega značaja. Na skladbo Debussvja »Prelude« bo plesala plesno satiro, imenovano »Mademoi-seile eluec, ki je zelo fina persiflaža na preblagorodno gospodično, vso zavzeto od svoje osebe. Glavna značilnost plesa je velika minucioznost kretenj. Kot zadnji pride na vrsto Gotov če v »Dalmatinski ples«, ki je sicer tudi stiliziran, a ima svpjo osnovo na originalnih folklornih korakih. V Dalmaciji ga imenujejo Inačica. Predstavlja razpoloženje dekleta, kj pleše svojema fantu. V plesu se menjavata upor in spogledljivost z zelo l;.ričnim motivom. Plesalkin spored bo spremljal pri klavirju naš znani pianist Bojan Adamič, ki si je ustvaril že lep sloves. Nedavno je zbudil veliko pozornost s samostojnim nastopom svojega znanega in zelo priljubljenega jazza Naše občinstvo ga pa pozna rudi kot komponista raznih songov in dirigenta scenske glasbe pri nekaterih predstavah naše Drame Bolan Adamič bo prispeval k snoredti več mediser. v katerih bo izvala! Chopinov valček v As-dum. ter svojo erudo ▼ C-molu. Albenizovo Asturias«. skladbo italijanskega skladate- lja Fronttaija in Smetanovo polko ▼ A- molu. Razen njega bo sodeloval na večeru še nai znani violinist Anton Dermelj. ki bo spremljal točko »Mala princesa«. Gledališče mladih Ljubljana, 20. januarja. Odsek za veseloigro pri GledaLčču mladih je priredil v soboto otvoritveno predstavo svojega zabavnega gledališča. Čeprav imamo v Ljubljani že podobno družino, ki skrbi v Veselem teatru za zdrav smeh Ljubljančanov, je vendar precejšnji obisk, ziast. mladine, pokaza! ponovno zanimanje za tovrstne prireditve. Prijazna frančiškanska dvorana je bila dobro obiskana in gledalci so živahno spremljal; poldrj-ao uro trajajoči program, ki so ga prekinjali s svoj m smehom in ploškom mladim igralcem Ko je najprej J. Kranj gledalcem predstavil igralce, so nam pokazali Burianov skeč o rožah. Povsem sicer ni mogel užga-ti, vendar pa je pokazal zmisel za komiko in igralsko spretnost nastopajočih. Da razpolaga Gledališče mladih z nekaterimi res dobrimi igralci, so nas prepričali tudi na- slednji akeči m prizori, ki pa, kakor je videti, niso bili najprimerneje izbrani in bo v bodoče potrebno posvetiti izbiri, ki je precej težavna, več pozornosti. Burianov skeč o lepi čarovnici nam je pokazal, kako je prebrisani šef ozdravil svoje »bolne« uradnike, videli smo tudi slavnega Dioge- na s sodom vred in zakonsko žaloigro. ki pa ne spada v okvir prireditve in je zato napravila medlejši vtisk. Gledalce je zelo navdušila Kranjčeva »Mrakovina«; žive lutke so nam zaigrale njegovo zamisel III. dela tragedije Rimljanov, ki ga Mrak pravkar piše Posebno priznanje je žel Mra-kov posnemalec, kj ga v mraku res ni bilo mogoče razlikovati od pravega Mraka. Ob izmeničnem prepevanju Veselih beračev in nastopanjem odrsk h igralcev je bil večer prav uspešno zaključen Prva predstava novoosnovanega zabavnega Gledališča mladih, ki hoče skrbeti, da ne bo smeh izginil Ljubljančanom 2 obrazov, je pokazala, da bo imelo dovolj hvaležn h gledalcev. Nujno potrebno pa bo skrbeti za =veže in duhovite skeče. ki bodo moglj res neprisiljeno zabavati, kajt: le tako bo mogoče ohranit; v Ljubljani, ki je bila prej na glasu mesta doigočasne-žev, kar dvoje zabavnih gledališč. -OS Vsak pred svojim pragom — kida] sneg! V te] lian je ta lepa navada prišla ii mode Ljubljana. 20. januarja. Nebo nam v tej zimi radodarno sladi zern-;o. Najprej nam natrese najfinejšega snega, kakršnega so prejšnje zime na5i smučarji »kali n« planinah — v dolinah so morali biti 7uadov že tako mrzlo, da so mehčani povpra-ševalj po tistih pečeh, ki b; jih lahko nosili zakurjene s seboj na plečh. Potem pa. ko ornadežujemo de viseti smeg. dobro nebo zopet pokrije naše sledov« z novim snegom. Vse se ponovi kakor prvič: sneg — mraz — wi<*. Vcaath smo *i delali s snegom hude skrbi. V©č »to desla-vcev ga ie premeta v»lo na ulicah m števiAni vo«v.k; to ga odvažali v Ljubljanico. Tudi mno imeli hišnikov al: če so *e bali vzeti sami v roke lopato al metlo. V veljavi §o bi»li predpisi da mora sđehemi hišni lastnik ali hič:ti z vsemi silami. RajAi uživamo po-sebnr.sti zim&ke narave na na^ih ulicah. Tako je prav. lnhko rečejo prijatelji narave, kajti moščAni so le tako preveč odtujeni naravi. Tako je poezija zime popolnejša, ko nam škriplje sneg pod nogami in ko cvibjo tako presunljivo kolesa po cestah V dopolnile te pcezije seveda tud- kozolce pred našimi krasnim? palačami. Stari slovenski pregovori so ;z£vibili svo' čar in svojo vrednost. Kdo jih še upošteva? Kdo se ravna na primer pc tem: Vsak naj pometa pred svojim p rasom' Kar se tiče nagega sneca. noče nihče pometat* ne pred svojim m ne pred tujim pragom Da ne bomo nikogar obrekovali. radi priznamo, da nekateri vendarle bezajo sneg izpred svojih pragov. Menda samo zate. da rma pravilo izjemo. Nekateri kidajo sneg celo v predmestjih, kjer ie bil tudi prejsnie čase pogosto nedotakliv. Ne srili jih sicer nihče in naj tudi ne mis/lijo. da njihov zgled vleče. Kidanje snega je greh proti naravi. Č"e si pa zlomiš n<"»go na zasneženem hodniku, moraš tudi to prišteti med zimske radosti. Upanje pa je vendar, da bo snega na hodnik h te vesele dogodke že preveč 'm da nam ne bo treba podari. Pač pa bomo morali sneg orati z nosovi. V pretekli noči se je zopet prašilo faevod snega. Dcbrli srno snec 00 če s»memc^ rabiti mlinarske izraze Rratec. ta sneg ni enoten! Najbrž nam sa bodo še nekaj na-tresli. čeprav je takšno hlflpo dragoceno. Ob tako ostrem mra/n ^icer navadno ne sneži in posebna milost je. da smo dobil, ta sneg. Tako nam jc v tej zimi navrženo še tc. Razgovor s pisateljem Ivanom Mrakom Pred današnjo premiero nesmrtne „Electre" Ljubljana, 20. januarja Orevl ob 18 bo v vesauaAm :.i.-»ki dvorani k »tna prods^n^a Boi kl le tgt*>Ktjie* v IT ffmairnMhalovi predelavi. Mrakov po-\7tcu9 upnzor.tve gTand ozn<» antične drame je vreden posenne pozorr ost i in je nedvomno tudi velik Kulturni dogodek. Kot rečeno bo »Elektra« prvič uprizorjena na slovenskem odru. poleg" teg~a pa se bo pri nas baje prvič zgodilo, da bo žen«vko vlogo igral moški. Zanimalo me je. kako »i Mrak sani 7 ^dstavlja uprizoritev tega nesmrtnega dela. zato sem sklenil posetitl ga. Zvedel sem. da bo v ponedeljek popoldne generalka. Stopil sem v frančiškansko dvorano, kjer sem se prepričal, da bo >Elek-tra« res nekaj posebnega ln da se je Mrak za ta nastop resda temeljito pripravil. Generalka je dokazala, da ima M rakovo gledališče sodelavce in tudi sodelavke, kk so nedvomni igralski talenti. Med kratkimi odmori, ki jih ima Mrak med igro — t pot se nam bo predstavil kot nosilec treh vlog — sem mu zastavil nekaj vpra-sr-nj. Kaj vaa je napotilo, da st« odločili xa uprizoritev »Elektre?« — Ko mi je Tuši Rajnarjeva predložila svoj prevod sem dolgo okleval. Predvsem zt.to. ker sem imel spočetka obč- *ck, da m j tega dela ne bo mogoče izvesti. Prevod sam pa me je tajkoj navdušil zaradk tvoje enostavnosti. Kako. da igrate fcensko vlogo in v »Elektri« celo troje vlog hkrati?« — Kakor hitro sem se odločil, da igram sam vlogo kraljice KUtamnestre sem tudi že vedel, da delo lahko uprizorim. Ko sem mak) za tem pričel znova s študijem Sofo-klejevih dram sem čital, da je v dobi veh-kega Sofokleja igral vlogi matere in sina isti igralec. Ker predstavljata ti dve figuri dvoje svetov nisem mogel odoletl, da ne sledim antičnim tradicijam. Ker pa HoffmannsthaJova predelava dopušča, da predstavlja tudi kralja Aegista in so raz-ličja med temi tremi ose d«-mi '.gralsfco nadvse zanimiva sem se o«J"ox-tl. da pudam vso družino. Seveda bi bile V3e te moje želje splahnele v nič. če ne bi našel v Tu.^i Rajnarjevi idealne interpretke Elektre. No, zdaj mi pa Povejte nekaj besed o »ElektrU sami. — V predelavi Hoffmannsthalovl je to veličastna simfonija maščevanja. Nosilec je Elektra sama. Kraljica Klitamnestra je podoba zločina kot je m zlepa v svetovni literaturi. Tragedija se odlikuje po veličastni in enostavni zgradbi Gršk*i kor nadomešča rekaj šekspiralno občutenih scen, ki sem jih v delo vfcomponiral sam. Pri vseh nemih scenah Je v močan povdarek napisal mladi komponist Pogačar delu odgovarjajočo glasbo. Zdaj pa se prosim nekaj beaed o igralkah ta Igralcih. — Predvsem naj spregovorim o Tuši Rajnarjevt na kateri leži vsa teža :e-a izrednega dela. Elan. s katerim se je svo-; težkega dela popr^ela ln ga obvlada ie nenavad«. N;eno aestro Krisotemia po--tr.ja Planinova Mislim, da je ona ena tl- lih !gmlk. ki bo Se v tej vlogi '.n Se v nnoglh drugih irn^^ »miragmar in Janez. W°lauts< hnigg Julij. Czemy August, Ootz Bertram. Finz Marija por. Gbtz. Gotz Rudolf. Benedik Ježa por. Gotz ter njuni otroci Helena, A^a, Franc. Marija. Marta. Štefanija ln Rudolf, Eherl Leopoldina, Goritschnigg Irmen-traud. Andretto Valentin. Bedratseh Josip. Haberle Ada por. Bedratsch. Po»ar-schek Antonija por. Eradatsch in Cerar Danilo. Na podlagi določbe § 15. točka 1 za izvedbo omen-enega sporazuma morajo morebitni upniki zgoraj navedenih oseb prijavit v trvh tednih od te objave v Službenem listu svoje terjatve, iz katerega koli naslova Visokemu komisarijatu za Ljubljansko pokrajino Pohotnemu uradu za dolgove in terjatve, Stari trg 34.II. Rdeči krii poroča Rdečemu križu so darovali: Neimenovani 56 lir, g. Ivan Malcnšek iz Ljubljane 100 Itr, pa. Linca Matkcvič iz Curil pri Metliki 50 Vvr. g. Jo«rp Rcbck iz Lhibljane 40.50 lire, g. Jurij Scncgačnik iz Ljubljane 100 lir. Namesto venca na greb mat en g. ravnatelja Zalokarja je darovala rodbina Brili i« Ljubljane 50 lir, g. Vinko Hcinrichar v počastitev spopmina pok. ge. Mariie Trnkoczv r»l Zadval 200 lir. rodbina g. p4. Hofhauerja namesto %cnca na krsto pok ge Marije Trn-koczy 100 lir. Pokrajinsko ravnateljstvo dela v Ljubljani v poča6«titev spomina Vinka Vrankar;"a 500 lir. osebje tvTtlke I ta na Roji-ne namesto cvetja na grob tovariša Borisa Kovača 150 lir. rodbina g. Vi-ktorja Rusa namesto venca na grob pok. Srečka Huberja 50 Lir, jja. Kati Gregorič namesto venca na *rdb g. Marije Gruden 100 lir Rabljeno obleko in perilo so darovali: Cg. Pero Sterk. Ivan Matric Tcjkal Bese-ničar. Leopoldina Christof 'n pet neimenovanih. Tvpdk* Josip Robec je darova«* icacfc 74 60 Ike. mž. Evijen §tern n Ljubljane je da;n>\-al v počastitev s^popmina pok. tnž. Ivana Miller-Petriča 300 lir, nodbina Lavričcva iz Nove vasi pri Rakeku v počastitev spomina pok ge. Troe-tove 100 lir, oeiebje tvrd-Ice Sum-, je darovalo v poćastiterv s^pomina. pok. gc. Trupcjeve 200 lir. inž Janko in Meta Mačkovšek rz Ljubljane sta darovala v počastitev spomina pok. ?c. Marije Gruden 50 lir. Plemeniti«m darovalcem iskrena h%-tila! Ui nt ca KOLEDAR Danes: Torek. 20. januarja: Fabijan in Sebastijan DANAŠNJE PRIREDITVE Rlno zlatica: Nočem se poročiti Kino Sloga: Ocean v plamenih Kino T/nion: Z nasmehom v z.ivljenjf Rarstava akad. slikarja Zorana Mušica v galeriji Ohersnel na GJosposvct«?ki ceati. odprta od 9. do 12.30 in od 14. do 18. Mrakovo gledaliAee »Elektra« ob 18. v frančiškanski dvorani PRIREDITVE V NEDELJO Danes: Dr. Kmet. Tvrševa cesta 43, Trnkoczv ded.. Mestni trg 4. Ustar. Selenbur- gova ulica 7. Naše gledališče DRAM A Torek. 20. jan.: ob 17.30: O. ta mladinA. Red Torek Sreda, 21. jan.: ob 17.30: Rokovnjači. Red R ć>etrtek. 22. jan.: ob 17.30: Bog z vami, mlada leta! Red četrtek OPERA Torek. 20. jan.: zaprto Sreda, 21. jan.: ob 17.: Ples v Operi. Opereta. Red Sreda ć*etrtek. 22. jan.: ob 17.: Madame Butter-fly. Red A MRAKOVO GI.EDAI.TAČE Frančiškanska dvorana Torek. 20. t. m. Elektra. Premiera. Začetek ob 18. Nocoj bo nesmrtna Sofokles-Hofmariata- lova tragedija »Elektra« doživela prvo predstavo na slovenskem odru. Mrakovo gledališče je nnsi javnosti s tem pripravilo brez dvorna največji gledališki dogodek sezone. Prevod je oskrbela priznana odrska umetnica Tuši Rajnerjeva. ki kreira naslovno vlogo. Režiral je delo Ivan Mrak, ki igra tri vloge: kraljico Klitamneotro, princa Oresta in kralja Eglsta. Sodeluje celoten ansambel. Blagajna je odprta od 15. do predstave. Iz S^ođnfe Stafersk c — Zborovanje lupano? celjskega olrrofL ja. Pod predsedstvom političnega komisar, ja Dorfmeistra so zborovali te dni v Celju župani celjskega okrožja. Politični kotiuecr se jim je v svojem nagovoru zahvali.1 za delo v preteklem letu in Jih pozval, naj tudi v bodoče enako vestno izpolnujejo svoje dolžnosti kakor doslej Potem je pa. podal pregled vojaškega pohtienega položaja. Končno je dal županom smernice za bodoče upravno delo po občinah Vifljl vladni svetnik VVohrer, ki se je udeležil zborovanja kot zastopnik šefa civilne uprave, je v daljšem govoru pojasnil položaj župana y splošni in notranji upravi. Nastopilo je Se več govornikov, ki ao dali zbranim županom razna pojasnila in navodila. — Da bo pridelek »očlvja ln sadja čfm večji. V Mariboru je bilo nedavno prvo strokovno zborovanje okrožnega odbora «l sadjarstvo in vrtnarstvo. Namen zborova_ nja je bil zainteresirati čim širši krog za pospeševanje sadjarstva in vrtnarstva, ki je Za mariborsko okrožje še posebno važno. — Novi grobo vi. V Mariboru so umrli sprevodnikova žena Alojzija Dolenc, stara 37 let, uradnik zemljiškega urada Anton Jelek, zasebnica Frančiška Kocbek, stara 71 let. in vdova po okrajnem tajniku Ana Pleteršek, stara 77 let. — Civilna poroka v Rogaški Slatini. T Rogaški Slatini sta se civilno poročila Matija Zobec in Frančiška Vrateski. — Gibanje prebivalstva v Celju. V prejšnjem tednu je bilo v Celju 10 porodov in 9 primerov smrti. Umrli so Marija .Tau-šek, Ana Tavšek. Janez Kukovec. Marija Inkret in Marija Suskup. vsi iz Celja, dalje Franc Kosec, Albin Herman. Ivanka Oset in Anton Verrih iz dmg:h krajev. Športni pregled Italijansko-švicarske smuške tekme Švicarski časopisi javljajo, da so bi'la med rtalijansko in švicarsko zimsko^portno zvezo sklenjena tri tekmovanja. Dve naj bi bili od 14. do 20. marca v Italiji, m sicer v Abe-tf.mu in Terminillu. tretja pa v Švici, v znanem zimske-šport nem središču A rosi 2ft n 29. marca. Švicarji že objavljajo Svoje tekmovalce, ki naj bi bili: za aJpske discipline: Romrntfer, Molitor, Robbi. Piguet. Schenrng, Rota in Reinalter; za teke: v. Allmen Heinz in v. Allmen Marcel ter G-amma. Italijansko časopisje pristavlja da je rrc-ba. počakati, da bo to vsekakor koristno izpod-budo potrdila tudi italijanska zimsko«portna zve*a. Hitrostno drsalno prvenstvo V Bardonecchiji se jc v soboto začelo italijansko hitrostno drzalnc. prvenstvo. V prvi tekmi na 500 m je zmagal Milančan Ce'mtti s čav>m 52.4. Drugi je bi Rijjrvli prav tako iz Milana, v času 52.0. V naslednjem tekmovanju v hi-tr Januarja 194I-XX. Stom t \ Odstopi in prodaje zemljišč mestni občini za ureditev cest in cestnih križišč nepremičnin v začetku meseca •i« Ljubljana. 20. oktobra Lam se je mestna občna ljubljanska lotila urejevanja in popravljanja Ceste na RožnJc. V zvez. I tem; del: je bilo potrebno, da odkup: nekaj sveta. Nakup in pridobitev sta bila sklenjena že na seji, ici je b:la 3. julija 1941. Pogodba. sklenj ena z lastnico Ivano Breznik ovo I Ceste na Rožnik, ki je b:la sedaj vpisana v zemljiško knjigo, določa- Ivana Breznik proda mestni občin; ljubljanski v kal- obe. Kapucinskem predmestju parcelo v znosu 526 kv. m. po i«..40 lire za kv. m. ah skupno za 3994.50 lire. Obenem izrod mestn: občini ljubljanski v kat. obč. Grad:$k«n predmestju dva parcelna dela v izmeri 62 oziroma 197 kv. metrov. Mestna občma pa se obveže, da ji naprav, betonska ogia;o v regulacijski črti in prispeva k napravi le polovico stroškov v višanj 598o lir. Doplača ji za uvozna in vhodna vrata 1140 lir Na lastne stroške odstrani živo mejo :n drevesa, odkoplje humus na parceli štev 211 v kat. obč. Ka- pucir.5kem predmestju ter ga prepelje na vrt v kat nbč. Gradiskem predmestju, kar bo stalo 7Hn lir Mestna občina preured: i:a dopolni 4 obstoječe jaške na cesti ter po potreb; vezna vrata, kar bo stalo 1140 lir. Skupno bodo vsa dela stala 9025 lir. V pogodb; je posvedočeno. da je jesenovo drevo, ki ra>te na odstopljenem svetu na hodniku blizu h še prodajalke (št. 29), last 1 ia jalke in ga je mestna občina na željo prodajalke dolžna podreti, razžagat: na pr-merne gospocar:rko uporabljive dolžine in deponirat j na dvorišču na mestu, ki ga bo prodajalka določila. V bi ž:ni Ceste na Rožnik je v smeri prot: Ro2n; dol n: na sporedu ureditve še eno cestno delo. Gre za izgraditev križišča podaljškov Skrabčeve in Kocenove ul -ce. Skrabčeva ulica se odcepi od Ceste na Rožnik kot prva ulica po prehodu čez železniški prelaz na levo in teče vzporedno s Cesto v Rožno dolino. Kocenova ulica pa je podaljšek Or::/.nerve oziroma Langusove. -..iterih prva meji na Tobačno tovarno. Za ureditev tega križ šča je sedaj odstopil univ. prof. Inž. Feliks Lobe iz Tobačne ulice mestni občini parcelo v izmeri 657 kv. metrov. Parcela leži še v kat. obč. Gradiskem predmestju. Na mestno občino je bi prepisan svet v Mostah, ki je v naravi cesta in je doslej bil last Kemične tovarne. Tovarna ga je občini odstopila brezplačno in bremen prosto. Gre za tri parcele v kat. obč. Mostah s plo.-čino 176 kv. m. 102 kv. m in 122 kv. m Kemična tovarna pa ima po odstopljen h parcelah napeljano vodovodno napravo in dva električna kabla od tovarne do črpalke ob Ljubljanici. Glede teh si je izgovorila pravico, da sme. če bi bilo potrebno poprav: lo. odstopljeni svet razkopali, tudi če b; bi eventualno napravljen hodnik. Me?*na občina pa je dolžna na svoje stroške hodnik v vsakem takem primeru po tovarniškem zasutju. ki se mora izvršiti po navodilih tehničnega oddelka, zopet popraviti. Končno je odstopil mestni občini za ce-s*e potrebn: svet tudi Va!enf:n Dimnik s Šmartmske ce?te 109. Odstop je bil skle- njen v zvezi s parcelacijo parcel Ivana D.mnika :n Josipa Kopača Gre za parcelo v izmeri 361 k v. m ležečo v kat. obč Brinje. Dimnik je parcelo odstopil brezplačno in bremen prosto. V zemljišk: knjigi so biie do 10. januarja med dnjgim vp sane tudj naslednje prodaje nepremičnin; Avgust Stare, posestnik z V:ča. je prodal pekovskemu mojstru Stanislavu Co- tarju iz Kladežne ulice nepremičnino v kat, obe. Vič. Gre za hišo št. 90. dvor.šče j v izmeri 493 kv. m n dve njivski par-i celi v izmeri okoli 10 arov Kupec je plačal 90000 lir Ivan RojHna. posestnik in trgovec na Sv. Jerneja cesti, je prodal svoji žen; Elizabeti Rojinovi od svojega zemlj.šča v kat. obč Spodnji S.ški travniško parcelo, kj le/i It v kat. obč. Zg. Sišk: Vrednost parcele je bila ocenjena na 15 200 1U Karol Vavpotit-, posestnik iz V-pavske ulice na Viču. je prepustil svojo v kat. obč. Trnovskem predmestju ležečo parcelo s h:šo št. 8 v Vipavski vilici v izmen 99 kv. m in vrt v izmer 404 kv. m Feliksu 'n Jožici Lenard :z Strošsmajerjeve ulice. Slednja pa sta mu v zamenjavo odstopila dve parceli v kat. obč. Udmatu v izmeri 490 oziroma 512 kv. m in mu doplačata še 52.500 lir. ker je bda vrednost Vavpoti-čevih nepremičnin ocenjena na 122.500 lir. Ivana Erbeinikova. pocestnica z Zaloške I este v Mostah, je prodaja mesarskemu pomočniku Valentinu Pečarju prav tako z Zaloške ceste od svojega zemljišča v kat. obč. Mostah hišo št. 80a z dvoriščem in gospodarsk m poslopjem in zelenjadnim vrtom za 34.200 lir Frančiška Vojsk, posest niča iz Ciglerje-ve ul ce. je prodala Stanetu Vojsku, pleskarskemu in soboslikarskemu mojstru ;z Verdijeve ulice. Mariji Kristanovi, ženi fotografa z Miklošičeve ceste, in Marjanu Vojsku iz Ciglerjeve ulice v skupno so-last 5 osm.n svojega zemlj.šča v kat. ob?. Mostah. Gre za parcelo, na kater: je h[1 ■ in za njivo Stane Vojsk je postal lastn k 9 enajstink prodanega dele/.a. ostala dva pa vsak po 1 enajstinko. Kupnina je znašala 76.250 lir. Franc Oven. posestnik iz Podsmreke. je prodal Janeza K»vaču z Viča i Podsmrekj travniško parcelo v izmeri 770 k v m za 1140 Hr. Alojzij Kočar. po-e«tnik iz S';m pr: Devici Mariji v Polju, je proda; Frančški Stramšrkovi eordno parcelo v kat. obč. Slapah v zmer; 1040 kv. m Kupovalka je p'ačala 3040 lir. Stanislav Vrhover. : so-'- ~ Y- - -cev. je prodal Frančiški Vrhovčevi v dav obč Suici parcelo v izmen 587 kv. m za 1900 lir. Ana in Ludv k Blas. pose-': . Smart-nem ob Sav:, sta prodala Ivanki Sma'(>\ ■". zasebnicj iz Tavčarjeve ulice, njivski narodi v kat. obč. Šmartno oh S2vi. P;ireeli merita skupno 660 k v. m in je kupova 'ka • »laćala zanji 3420 lir. Mestna hranilnica ljubljanska ie prodala ženi mizarskega pomočnika iz. H o/ne dolina Eli Vukičevi hšo in dva travn;ka v kat obč. Vič. Cena je znašala 20.520 lir. L3UBLDANSKI KINEMATOGRAFI oh delavnikih oh 1ka đog odi većina ml.v dera deklrta. ki Je govorilo: Nožem se poročiti lenn JufO, Nino Be*ozzl KINO UNION * TELEFON 22-21 Muzikalna lo-.-ra poin duhovite vedro*ti. pefja in ljubezni Z nasmehom v življenje Kerr.nid ••ravey. R>tt> StiKkfeld VžMNiVNE VESTI — Princ I"mb»Tto % Pariji. V svojstvu CTPneralnega nadzornika pešadije se je prine I mberto v soboto mudil v Pavi ji. kjer je obiskal šolo in? sr.iT skih oficirskih gojencev. Sprejela sta ga poveljnika mesta in šole. — Smrt skladatelja In dirigenta M on Ironija. Pretekli teden je umrl v Genovi skladatelj in dirigent Monleoni. znan v Italiji in tujini. Rojen 1. 1875 v Genovi je študiral konservaterij v Milanu in je 1. 1895 začel svojo IIiljf njnarn delo kot dirigent. Po ne-v ij letih, ko je doživel v tujini precej uspehov, se je lotil komponiran ja. Zaradi neke rCavallerie rusticane« je prišel v spor z Mascagnijem in se je zadeva obravnavala celo na sodiš«" u L 1907 je dejansko poslal na neki natečaj ^Cavallerio rusticanoc v enem dejanju, izjavljajoč, da se je odločil zaradi pomanjkanja libreta, ki bi odgovarjal natečainim pogojem, znova uglasbitl Vergov libreto. Opero so prvič izvajali v Amsterdamu z velikim uspehom. Izvajali so jo nato še na mnogih drugih odrih ^jtu-^ini. dokler n; sodl«Čp prepovedalo izvajanja. Po mnogih letih bi bil mogel v smislu določb ■ zakona o avtorskih pravicah Moleoni pr?v letos doživeti, da bi bilo njegovo delo. ki ga je občinstvo priznalo, znova izvajano. — Dragocen Aristov portret v muzeju Castolfranca. V muzeju Castelfranca je med mnogimi dragocenimi slikami shra-r.ien tudi portret Lodovica Ariosta. Naslikal ga je F Langetti in je slika dol« cro časa ležali v n^kl omari vsa zaprašena Sedaj so jo očistili in razstavili na svetli steni. Slikar je upodobil pesnika v razmišljanju. Njegov bledi obraz je odlično nasprotje temnesra ozadja slike. Bila Je najprej v zasebni zbirki družine Tescari. ki jo je L 1875 prodala družini Rostirolla. Slednja jo je potem darovala muzeju. — Dovoljenje uvoza, kozarcev za vlaganje. >Gazzetta Ufficialec je objavila ministrsko uredbo, ki dovoljuje začasno uvoz steklenih kozarcev za vlaganje, opremljenih s kovinskimi pokrovi Dovoljenje pa je pogojno rn velja Ie za tiste ki bodo kozarce z vloženimi živili zopet izvozili v tujino Velja 6 mesecev in je stopilo v veljavo v nedeljo. — železnici, i nesreča na progi Bologna —Verona. V soboto se je zgodila v dopoldanskih urah v bližini postaje Santa Lucia delia Bataglia železniška nesreča, ki je zahtevala eno življenje trije delavci pa so bvli težko ranjeni Skupina delavcev je popravljala progo iz Bologne v Verono. Ker se je bližal vlak iz Bologne. so se delavci umaknili na sosedni tir. Po nJem je v tistem hipu pri vozil tovorni vlak ln ker ga niso «l!*a!l fih Je nepričakovano zagrabil. Oba vlaks sta se ustavila Na progi so našli tri težko ranjene delavce, ki so jih takoj odpeljali v no'nlSnicn irčim Je fesi četrti že mrtev. — Sodelovanje Bolgarov na veney.ijaii*Ui hienaJi. Iz Venezie poročajo, da bodo letos sodelovali na umetniški razstavi v okvirju \enezijanske bienale tudi bolgai-ski umetniki. — Milanski list o hrvatskem gospodarstvu. Ugledni milanski gospodarski list »II sole je te dni objavil obširen članek pod naslovom Gospodarske razmere na Hrvatskem*. Pi»ec članka razpravlja v uvodu o smernicah gospodarske politike neodvisne hrvatske države, ki je že v pivih mesecih svojega obstoja ustvarila zdrav temelj za narodno blagostanje, nato pa omenja, da ima Hrvatska okoli 4 milijone ha obdelane zemlje, kar jo uvršča med izrazito kmečke države. Med drugim poudarja tudi, da so za obnovo in procvit hrvatskega gopodar-stva potrebne železnice, ki pa jih Ima neodvisna hrvatska država premalo. Njeno železniško omrežje znaša zdaj namreč samo okoli 3.000 km. od tega pa odpade na ozkotirne železnice 1.150 km. Razumljivo je. da je Hrvatska posvetila temu vprašanju največjo pozornost in namerava zgTa-diti še 3.000 km normalnotirnih in 600 ktn ozkotirnih železniških prog. Kadar bo neodvisna hrvatska država ta svoj namen uresničila, bo njeno gospodarstvo krenilo po novi poti boljše bodočnosti. Ob zaključku članka razpravlja pisec o hrvatski kuni in pravi, da se je hrvatski vladi posrečila njena stabilizacija, ker je v času od aprila do septembra zmanjšala denarni obtok za dobrih 20%. — Velesejem v Be«^radu. Kakor poroča. Jo iz Beograda, bo nabat že letošnjo pomlad obnovljen \>eograj»ki velesejem. ki lani ni imel nobene prireditve. Beograjski poslovni krogi poudarjajo važnost beograj. skega velese;ma tudi zdaj. ko je Srbija zelo Utesnjena, saj se mora prilagoditi novim razmeram in svoje gospodarstvo povsem preusmeriti. Velesejem bo k temu po mnenju teh krogov veliko pripomogel in bo ljudem tudi lahko pokazal, kaj premore sedanja skrčena Srbija. — Nov proti*idov»ki ukrepi v Srbiji. Nemški vo aški poveljnik v Srbiji je izdal posebno uredbo, ki S- bom in ostalim prebivalcem Srbije najstrožje prepoveduje sprejemati na stanovanja Žide ali pa jih celo prikrivati Kdor bi se proti tej uredbi pregrešil, bo kaznovan s smrt;*o. Enaka k aren čaka vse tiste, ki bodo prikrivali židovsko premoženje ali pa Židom na kakršen koli način dajali potuho. Policijskim oblastvom morajo biti takoj prijavljene tudi vse pogodbe, ki so jih Srbi po 6. ap-ilu lanskega leta sklenil) z Židi. Polici jako oblaatvo si je pridržalo pravico te pogodbe razveljavit: in pogodbene stranke celo kas. nov a ti. če bi pogodbe vsebovale k*r koli nesolidnefa ali poslovno nemoralnega. — Predpisi o s hiranju bahunlli Izdelkov. Romska »Oazsetta ufflcfale« je objavila predpise, kj določajo zbiranje bakrenih izdelkov, vat Imetniki bakra prijavljenega po Aoiočbaži zakona od 1*. aTecpahra 1939, KINO SI.()(i \ * TELEFON 27-SO Danes poslednjih fil.-n senzaci jonalnih puvt<»lov»rin v predelih ju.;neea morja Ocean v plasnenih K.-i.«- DHteen. H.ms S.hnker !:ioiajo izroćiti na doloćoni način vse baki ene izdelke, ki so bili takrat uvrščen: v oddelek »različni predmeti«. Odvezani • iolžnosti izročitve so tuji tli žjvljani. ra->.on državljanov sovražnih držav. Tvrdke. ki bodo baker zbirale po nalogu posebnega društva, bodo plačevale 20 lir za kg čistega bakra Kdor ne bo hotel izn^iti pied-metnih izdelkov, bo kaznovan z zaporom od 6 mesecev do 3 let in z globo najmanj L'000 hr. - Gradnja <■«**! in mostom v Banatu. Ena najnujnejših nalot: uprave v Banatu je popravilo in razširjenje cestnega omrežja Popraviti je treba zlasti glavne prometne ceste Pančevo Veliki Bečkerek. Velika Ki-kinda - romunska meja in Pančevo- Vršac -rumunska meja. ter zgraditi nove ceste v zapadno vzhodni smeri. Upi ava ima na razpolago iz mil .ardnega kredita 118 milijonov iz investicijskega posojila 30 milijonov, iz novega proračuna pa 23 milijonov. Poleg cestnih del je v načrtu zgraditev cela vrsta novih mostov. Banat ima zdaj 80P km zgrajenih cest. graditi jih bo pa treba še 888 km. Med vojno je bilo razdejanih mnogo mostov. Samo v okrožju Vršac bo treba obnoviti 26 manjših mostov. — Italijanski pisatelji v Zagrebu. -»Hrvatski Narod* poroča iz Rome. da prispe v začetku februarja v Zagreb 10 uglednih italijanskih pisateljev pod vodstvom predsednika Naredne zveze pisateljev in umetnikov dr. Kornelija di Martina. — Svečana stV*lJtLv it »lijanske knjižne razstave \ Berlinu. V iv ranah Pruske umetnostne sanademije v Berlinu so v soboto dopoldne svečana otvorili veliko ila-I.jansko knjižno razstavo. Ratcet&vo je pri_ redilo ministrstvo z- ljudsko kulturo, ki ga je na otvoritvi zastopal minister Kochi-ia. Razstava je mjvec a. kar jih je oilo deasej prirejenih v tujim in sfcoega 15000 SVeaSAOV, ■rejeadk po posameznih znanstvenih in slovstvenih panogaJt Svečam otvoritvi sta poleg $U'vimin odi.enih o.^b_ nosti nemškega javnega in kulturnega živ. lj-»n a prisostvovala tudi italijanski vele-pos&anik v Berlinu Dino Alfieri in firmjiki minister za vzgojo dr Ru.st. — O^em I<-t ječ«- za zločin proti ra*»i. 22. februaija lani je umrla v Milanu mlada Marija Granata. Zdravniki so ugotovili, da je smrt posh'dioa prepovedanih dejan;, ki jim je bila mlada Marija izpost i vijena. Bila je uvedena preiskava proti 40 lecm Mariji Filo evi in nekomu Angelu Miiani-ju. Oba sta se morala sedaj zagovarjali pred miianskiui okrožnim sodiščvni: Marija Filo, ker je umilo mladenko izpostavila prepovedanim peS)S£QH&, Angel Milani, ker jo je k temu nago v ar. al. Obravnava je trajala dva dni in je sodlSce Marijo Fi-iojevo obsodilo na osem let ječv in eno "e-to nadzorstva. Milani e bil zai adi pomanj. kanja dokazov oproSčvn. — SkriVuost otroka, ki j«* napoved111 očetovo vrnitev in materina smrt V vffej Cunejski pokrajini govore ljudjr o sktiv. nostnem otroku, ki je nekaj dni pred bo-žič-m napovvdai nenavadno vrnitev s fronte očeta, ki so ga smatrali že za izgubljenega, in kasneje materino smrt. Pred dnevi se je v Mondovi raznesla vest. da je 21. de_ cembra neki petletni otrok, katerega očv je bil vpoklican k vojakom in niso o nj^m že dlje časa imeli nobene vesti, rekel svoji materi: — Na božični dan bo oče med nami. Na božični večer je mati pod vplivom otrokovega zatrjevanja pogrnila na mizi tudi prostor za očeta. Ko j-e družini ca sedela pri kosilu in je bil prostor družinskega poglavarja še prazen, je nenadno zvo-njen e naznanilo njegov prihod, kakor je bil otrok napovedal. Nekaj dni zatem je oče izjavil, da mora za teden dni odpotovati. Tedaj je otrok rekel očetu: — Ne od_ potuj oče. ker bo mama v treh dneh umrla. Oče mu sicer ni verjel, vendar je svoj rd-hod preložil. Tretji dan je mater nenadoma zadela kap, ki ji je podlegla Dogodek je razumljivo zbudil veliko zanimanje in vsi bi radi vedeli, kako se imenu e skrivnostni otrok in kje stanuje. Novinar, ki se je lotil zadeve, je degnal mnoge podi >b-nosti. vendar je doslej ni mogel docela razčistiti. Zdi se. da gre za pojav kolektivne sugestije in da ,e z njo v zvezi nek drugi nedavni dogodek 48 letni mož, ki se le vrnil iz Francije, je napovedal smrt svojega očeta, kar se je tudi uresničilo. Čire bržkone za primer telepatije, ki se ga je po svoje polastila ljuJska dcmišlj'ja. — Zajrrrb*Ka bo*zi» v letu 1941. Promet na zagrebški borzi je znašal lani 3780 milijonov krm. predlanskim pa 2853.7 milijonov. Borza je poslovala od 1. januarja do 4. aprila, ko je imela 801.500.000 din prometa. Ostanek je odpadel na čas od 16. Junija dc konca leta. Na prvem me-tu je bil pa promet v r.emških markah v znesku 1920.7 milijonov kun. na drugem me-s" v lirah 502.5 mlKjonov, na tretjem pa v švicarskih frankih s 104.3 milijone kun. — Na vmročenko je streljal. Francesco Mancini iz Bologne je zaročen z 20-letno Lauro Luppi. Mladenič je zelo ljubosumen tako je imelo dekle z nJim že večkrat nepotrebne sitnosti. V petek pa je njegova ljubosumnost daleko prekoračila dopustne meje. Ko sta se sestala se je Mancini takoj začel razburjati, kar je dovedlo do hudega spora. V navalu slepe ljubosumnosti je Mancini potegnil samokres in oddal proti svoji zaročenki več strelov. Luppijevo so takoj odpeljali v bolognsko bolnico, kjer so xd ravni ki ugotovili nevarne notranje poškodbe, težko rano pa tudi na desnici. Obstoja resna nevarnost za dekletovo življenje. Ljuboeumnega zaročenca so karabinjer ji spravili z* zapahe. — Hrvatski vojaki so ponos vsakega Hrvata. Zagrebški tednik >Hrvatska gruda* objavlja Članek o hrvatskem vojaštvu, ki v njem med drugim pravi, da so hrvatski vojaki ponos vsakega Hrvata. Njihova pripravljenost boriti se za domovino in glavarja dr. Paveliča do poslednjega diha je to jasno izpričala, junaštvo hrvatskih vojakov na vzhodnem bojišču pa je jasno potrdilo, da stoji Hrvatska nepremagljivo na braniku evropske in hrvatska kulture. List zaključuje članek z zatrdilom, da bosta evropska in hrvatska pravica zmagali. — NemSki pevci v Zagrebu. V petek 23 januarja bodo dopotovali v Zagreb člani pevske zajednice Gradca. Z njimi bosta prispela tudi g-ra5ki župan dr. Kaspar in pod- pan dr. Verdmo. ki bosta gosta zagrebškega župana Ivana VVernerja. Zagreb pripravlja nemškim gostom prisrčen sprejem — »KuHsland* tcrritorialc FZntvvieklun^ i.ml Nattonalit&ten Politik«. Te dni je do- potoval v Zagreb znani nemški učenjak hi profesor tehnične fakultete berlinskega vseučilišča dr Hans Febersberger, ki ga je na zagrebški železniški postaji sprejel rektor zagrebškega vseučilišča dr. Stjepan Iv-šić I VSeučiUikim profesorskim zborom Pr Tebersberger je imel v Zagrebu zanimivo predavanje pod naslovom »Russlands territoriale Fnt\vicklung und Natlonalit&-ten Polit-.k . k: je v njem slasti poudanl, da ima Hrvatska vse potrebne pogoje, ki bo z mirni dvignila svojo mlado državo na zasluženo stopnjo Dr. Uebersberger je tudi izjavil, da je ustvaritev hrvatske or-žavo od nekdaj 7 ozirom na zgodovino smatral kot nujno potrebno ln jo je dolga leta tudi pričakoval. Zdaj. ko je neodvisna hrvatska država dejstvo, je prav tako srečen, kakor je srečen ves hrvatski narod, ki mu ie bil že od nekdaj najboljši prijatelj. — »Krakauer Zeltung« o Hrvatski. V eni svojih zadnjih številk je >Krakauer Zeitung« objavila obširen članek o Hrvat, ski. ki Dravi v njem med drugim, da se bo neodvisna hrvatska država že v kratkem lahko uvrstila med najnaprednejše evropske države, če bo nadaljevala z delom, kakršnega je hrvatski državni glavar dr. Pa-velič začel lanskega aprila. »Krakauer Zeltung« med drugim zlasti poudarja potrebo izgrodnje modernih cest na Hrvatskem, ki je po svojem cestnem omrežju precej zaostala. — Razširitev bolnice v Varaždina. Va- r.tždin. kjer je zdaj sedež velikega župana in ki je zaradi svojega obmejnega položaja na važnosti precej pridobil, je imel doslej skromno bolnico, ki nI zadoščala za potrebe njegovega velikega zaledja, zlasti pa ne za veliko število sučičnih bolnikov iz političnih okrajev Varaždin. Čakovec. Prelog in T^udbreg ki vsi gravitirajo na Varaždin. Da bi zdravstveno stanje teh okrajev dvignila, je vlada neodvisne hrvatske države sklenila razširiti bolnico v Varaždinu. Za ■dai so zgradili posebvn paviljon za jetične, ki bo i; nk « spnrjel do 70 bolnikov. naknad_ no pa bodo razširili tudi ostale oddelke, tako da bo varaždinska bolnica v vsakem pogledu kos-svoji nRlogi Hkrati z razširitvijo bolnice bo hrvatska vlada odredila tudi druge potrebne mere. da bi zdravstveno Stanje v političnih okrajih Varaždin, Čakovec. "Ludbreg in Prelog dvignila. — Veliki krediti za gradnjo železniških prog na Hrvatskem. Zagrebški dnevniki poročajo v svojih gospodarskih rubrikah o Dgpromnin kreditih, ki jih je vlada neodvisne hrvatske države odobrila za gradnjo novih železnic. Ti krediti dosegajo vsoto 300 milijonov kun. predvsem pa bodo uporab-Ijefil za Izgradnjo železniških prog Bihač— Knin. Karlovac Bihač. Metkovič-Ploče in Banja Luka—Ukrina, dalje za trasiranje Plitviško-senjske proge, obnovitev nekaterih železniških mostov in za izgradnjo nekaterih manj pomembnih železniških pro,^. — V Srbiji »o popisali purane, gosi ln race. V Banatu, ki pripada sedanji srbski državi, so te dni popisali vse purane, gosi in race. Popis je izvršil prehranjevalni zavod, ki je od vsakih 10 puranov, gosi ali rac dovolil rejcem za lastno uporabo po 3 komade, vse ostale živali pa smejo rejci prodati izključno le prehranjevalnemu zavodu. — »Moj mož je zadovoljen in vsa družina je srečna pravi gospodinja, ki kuha po receptih Gospodinjskega koledarja. Zato ne oklevajte, marveč hitro naročite »Gospodinjski kole lar«, dokler zaloga traja, pri knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani, Selenburgova ulica 3. Cena 20 lir. 43'n — Nesreče. Zadnje čase sprejmajo v Ljubljansko bolnico po večini žrtve nesreč, značilnih za zimsko vreme. Ivanka Mele, kuharica iz Cerknice, je padla na poledenelem dvorišču in si zlomila desnico. — Ivanka Debeljak, 12-letna hči posestnice iz Loškega potoka si je pri sankanju zlomila levico. — Alojz Metelko, 57-letni služiteli iz Ljubljane, je padel na cesti in se ranil na levici. — Marijan Vašelj, sin mestnega delavca, star poldrugo leto, je zvrnil nase krožnik juhe in se nevarno oparil po vsem telesu. — Leopold Jamnik. 3 6-letni sin ti-skarniškega strojnika iz Ljubljane si je pri smučanju nalomll desno noajo. Iz Litibliane lj- Koncert na dveh klavir j h. Prihodnji koncert na Iveh klavirjih bo v ponedeljek. 26. t. m. v Mali Filharmonični dvorani. Koncertni spored bode ta izvajali naši pianistki S Iva Hrašovec in Marta Osterc-Valjalova. Obe umetnici sta že ponovno dokazali na svojih nastopih, s kako umetniško resnostjo in zrelostjo gojita skupno igro na dveh klavirjih. Spored je zelo zajumiv, zato opozarjamo na ta koncert. Predprodaja od jutri dalje v knjigami Glasbene Matice. Začetek ob V* 7. uri zvečer. 45 n —lj Pripombe k pregledu zel en jadnih cen v lanskem letu. V tabeli o gibanju cen za zelenjavo in sadje, ki je bila objavljena v januarski štev. »Sadjarja in vrtnarja«, se je pri tisku pripetila pomota, da iznad raz-predelkov za maj in junij niso posebej označene cene v dinarjih, med tem ko veljajo za ostale mesece cene v lirah. Toda to tiskovno napako so razsodni bralci že sami* opazili in jo bo v prihodnji številki seveda popravil tudi >Sadjar in vrtnar«. JDa je to bila res zgolj slučajna tehnična napaka, je vsakomur jasno že iz dejstva, da v zaključni pripombi pod tabelo niti z besedico ne omenjam cen v maju in juniju! Pač pa omenjam le cene v novembru in decembru ln opozarjam na zahtevo pridelovalcev aele-njadi, da morajo biti te cene v boljšem medsebojnem skladu Urednik »Sadjarja in vrt- —lj Mraz je malo popustu. Snodl je fte- relo nebo kakor navadno pred nastopom južnega vremena. Bilo je se pretežno jasno, zato smo se bali. da mraz ne bo Se popuatiL Včeraj Je bilo skoraj prav tako mrzlo kakor prejšnji teden v četrtek, ko je povprečna dnevna temperatura znašala —12.8*1. Včeraj je najvišja temperatura znašala --7.6°, minimalna pa —15.8°, tako da je povprečna temperatura znašala —ll.T°. Ponoči je mraz precej popustil in davi je znašala minimalna temperatura sredi mesta —12.4°. 2e ponoči je zapadlo nekaj centimetrov drobnega snega in dopoldne je še rahlo snežilo. —lj Smučarski vlak. Preteklo nedeljo je vozil prvič v tej z\m\ smučarski vlak iz Ljubljane. Smučarji so pa bili o tem prepozno obveščeni. s:cer bi se ga bilj poslužili v mnogo večjem številu. Vlak je odpeljal iz Ljubljane proti Dolenjski ob 8.05. Odpeljalo se je 250 smučarjev. Vlak se je vračal iz Stične ob 16.27 ir\ pripeljal 181 potn kov. Baje je bil to le poizkus in ker se očitno ni obnesel. smučarsJci vlak ne bo več vozil. Mislimo pa, da bi bil smučarski vlak ob nedeljah dobro zaseden, če bi vozil redno ter če b: bili smučarji obveščeni ob pravem času. Z rednim vlakom se je vrnilo zvečer v Ljubljano z Dolenjskega okrog 700 potnikov. —lj Irnrli so v Ljubljani od 9. do 15. t. m. Srečni k Jakob, 71 let, vratar OTJZD — bivši čevljar; Novak Apolordja, 69 Vet, kuharica; Progur Ana. roj. Plemel. vd. 7j\l. pin, 78 let. postrežnica; Krapš Marija, roj Potisek, 75 lvt. upokojenka tobačne tovarne; Koželj Marija, roj. Kuster. 70 let, vdova ravnatelja finančne blag.; Pog'ačnlk Marija, sestra Diodora. usmiljena Sestra; Permoser Ferdinand, 58 let. strojni ključavničar; Praprotnik Jožef, 69 let, h'šni posestnik; Cerne Marija, roj. Bergant, 79 let, zasebnica; Smole Jožef, 13 let. sin posestnika; Kralj Alojzija roj. Kozinc, 79 let, vdova, posestnika; Jezeršek Anton. 35 let, vulkanizer; Drobnič Terezija. 87 let, postrežnica; Barkova Vera, 67 let. zasebnica; Dolinšek Anton. 76 let. čevljar; Likar Marija, roj. Bolčina. 71 let, zasebnica; Krivic Frančiška. 74 let, upokojenka tobačne tovarne; Smersu Viktorija, roj. Kovač, 58 let. vdova železniškega revidenta; Gruden Marija, roj. Tomšič, 80 let, vdova davčne_ ga upravitelja. — V ljubljanski bolnišnici so umrli: Anžič Pavla, 68 let, delavka tob. tov. v p.; Gdtzl Aleksander Ciril, 39 let, podobar in pozlatar; Hresčak Frančiška, 53 let, zasebnica; Svetlič Miroslav, 30 let, bivši narednik; Hočevar Nikolaj, 3 leta, sin posestnika, Višnje, obč Ambrue pri Novem mestu; Roner Svojimir, 23 let, slaščičar; Urbančič Franc. 60 let. batar, Krško selo pri Trebnjem; Ložar Marjeta, 49 let, posetnica, Sneberje; Korene Frančiška, 48 let, žena bajtarja. Hotedršica; Stritar Rudolf. 64 let, trgovski zastopnik; KrnSi-jevič Fani, 35 let, slaščičar; Prek Ivana, 65 let, delavka. u— V vrtnarskem tečaju Sadjarske tn vrtnarske podružnice Ljubljana L nalaljuje v sredo 21. t. m. mestni vrtnarski asistent g. Pirnat Franc predavanje o spomladanskem delu v zelenjadnem malem vrtu (piki-ranje sadik v topli gredi, naprava mrzlo grede, setev zgodnje zelenjave na prosto). Začetek točno ob 18. (šesti) uri zvečer. Kemijska predavalnica na I. drž. real. gimnaziji v Vegovi ulici Vstop prost Določbe o razsodništvn v delovnih sporih Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino odreja na podstavi čl. 3. kr. ukaza z dne 3. maja 1941-XIX št 291, glede na Ducejev razglas z dne 3 oktobra 1941-XIX. glede na uredbo bivše kraljevine Jugoslavije z dne 12. februarja 1937. o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodništvu in smatrajoč za potrebno, da se zadevne določbe vzporedijo s tem. da se razsodništvo v kolektivnih delovnih sporih izreče za obvezno: Cl. 1. Razsodništvo iz člena 16. uredbe z dne 12. februaija 1937. je obvezno vselej, če ne uspe poravnalni poskus. Razsodni-Ški odbor se sestavi na zahtevo pristojne sindikatne zveze, predloženo Inspekciji dela. Cl. 2. Zastopnika delodajalcev in zastopnika delojemnikov imenujeta Pokrajinska zveza delodajalcev oziroma Pokrajinska delavska zveza Ljubljanske pokrajine. Predsednika imenuje Visoki komisar na predlog Inspekcije dela. Predsednik odloči, ali bod] obravnava pred razsodniškim odborom javna ali ne. Cl. 3. Kazenske določbe omenjene uredbe glede kršitev predpisov o minimalnih mezdah in mezdnih tarif ter neupoštevanja razsodniških odločb se uporabljajo tudi zaradi neupoštevanja določb kolektivnih delovnih pogodb. CL 4. Ta naredba, ki zamenjuje vsako drugo nasprotno obvezno določbo, stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, 13. januarja 1942-XX. Visoki komisar Emilio Grazloli Smučarsko taborišče GILL-a na Rakeku Pretekli četrtek je zvezni podpoveljnik po nalogu zveznega poveljnika in v spremstvu načelnika štaba pregledal smučarsko taborišče na Rakeku, ki ga je organiziralo zvezno poveljništvo GIL iz Ljubljane. V tabori-1 šču ga je sprejel poveljnik taborišča C. M. Albert Carcano. Zvezni podpoveljnik je pregledal oddelek smčuarjev in je prisostvoval vojaškemu obredu razvitja zastave. Nato si je ogledal taborišče in se je zanimal za delovanje posameznih naprav ln ureditev. Iz taborišča se je odpravil na smu-ski teren ln je prisostvoval posameznim vajam mladih smučarjev ter je ugotovil, da so zelo dobro lzvežbani. Ob zaključku inspekcije je zvezni podpoveljnik zbral častnike, vaditelje ln mlade smučarje ter jih je pozdravil v imenu zveznega poveljnika. Izrazil Je svoje popolno zadovoljstvo z Izredno dobro organizacijo, kakor Jo je našel v taborišču. Pobiramo spuščene pentlje na nogavicah. Izdelujemo gumbe. O. Verdaj, Igriška It Gospodinje, kupujte Zdrav in krepak bo nas rod, zato dajte matere otrokom zdravilno in krepilno pijačo Ambroževo medico, ki jo dobite le v Medarnl, Ljubljana, 2id_ovaka ui &, Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 20. januarja 1&42-XX Sta*. 15 Nad polovico šolarjev ima pokvarjene oči V lanskem šolskem teto se je odstotek kratkovidnih šolarjev povečal za 4.5% Ljubljana. 20. januarja Ugotovi*ev. da ima vedno več šolarjev pokvarjene cč:, nas mora skrbeti. Vsiljuje se vprašanje, kaj je vzrok, da je vedno več mlod.ne s pokvarjen.m: očm ; ah je to treba pripisovat: sp'ošnemu poslabšanju zdravja mladine, oslabijenju organizma al. kdanašnjemu posebnemu načinu živčen a. Aii mlad na dandanes več čita in li ^ č.ianjem pokvari oč? Ali je električ: j raotstnetljava morda škodljiva, celo bolj škodljiva, kakor so bile včasih petrolejke in sveče? Ali si mladina pokvari oč. v kinematograf.h° Al: je pa imelo že prejšnje čase toliko ljudi pokvarjene oć: m tega niso mogli ugotoviti, ker ni :<:.o La.vj sis-e:nat;».mh z •»-avni-šk h pregledov? Vsekakor je od leta do leta bolj nujno potrebno odgovoriti pravilno na ta vprašanja in ukreniti, kar je pač mogoče, da se zajez. zlo. Ugotovitve (X'.a..(ga < c • * » na Oddelku ?.:■. 7. ■• bq niifta učencev v Ljubljani nikakor ni:-o razveseljive. Od leta do leta je Banj tseenctv normalnega vida. V v eh vr.-' . I .: je izredno mnogo učencev*, ki imajo pokvarjene oči. daljnovidnih in kra'kovidnih. N ijhuje je. da se š*evilo kr v., fag h i. .farjev še veča. Niti polovica šolarjev, k: spadajo pod nadzor-'vo te zdravstvene ustanove, nima več dobrih oč \ Nedvomno si mnoeo učencev pokvari oi. v šoli. s tem si pa vseeno ne moremo razložiti, zakaj je toliko m'adine sla! er»a vida. kajti mnoci že vstopajo v šolo s pok var; enimi očmi. Tako bo najbrž kmalu nad polovico šolrrjev nosilo naočnike. Ugotoviti bi bilo t:cba se, koliko uč-- ev • -• -T enih oči ne nosi naočnikov. Najbrž jih ne nosijo mnogi. Zla-sv deJrJ e e b ve r.arvn-kov in jih navadno natikajo !e. če jih sploh imajo, ko ni ćrugeea :zhoda. Tako vidimo v kinu in gledališču mr^ro več žensk z naočniki kakor na ces+ah. Oče;r.i odk h napak v 1199 primerih. Operacij je bilo 78. Razen tega pa je bilo še s ste. o nregledanih 6189 učencev in i-Ccnk. Učencev ljudskih šol je bilo pregledanih 352. meščanskih šol 1940 in učencev sn sol 3&b»«". JNajvt^ učencev normalnega vida je še na ljudskih šolah. Po tem bi lahko sklepali, da si šolarji I :varije oči v šolah. Ali posveča kdo ra tsvetljavJ učilnic primerno pozornost? Ali se u postavijo izkustva .= _-okovnjakov, elektrotehnikov, ki proučujejo vprašanja svetlcbrr.h učinkov svetil? V učilnicah dijaki tudi r.:-o vselej razvrščeni po klopeh tako. da bi bili v prvih vrstah le kratkovidni. Pogosto kratkovidni naperi' a jo oči v zadnjih klopeh, daljnovidni pa sede spredaj. Od razvrstitve dijakov po klopeh glede na zmožnosti njihovih oči zavisi v veliki meri učni uspeh. Ce dijak ne vidi na šolsko tablo, kako naj sledi pouku? Pomanjkljivi so pa tudi učni pripomočki ali so pa slabo nameščeni. Od črne šo'ske table, zlasti če je mokra, se odbija svetloba žarnice .da so dijaki slepi že od samega bleščanja. To se zde malenkosti, ki jih skoraj nihče ne upošteva; mali vrr k velike posledice. Kazalo bi prirediti anke*o strokovnjakov, šolnikov, zdravnikov in morda tudi inženjerjev elektrotehnične stroke, da bi dognali vzroke, zakaj si šolarji v tako velikem šte-vi7u kvrr: v šo'ah. Na osnovnih šolah je bilo 60.5?<- učencev normalnega vida. le 6.3"'• kratkovidnih in 33.2r> daljnovidnih. Nepoučenega preseneča predvsem, da je toliko otrok daljnovidnih, ker navadno mislijo, da so daljnovidni le starejši ljudje. Zanimiia |f primerjati odstotek kratko-v in : med posameznimi šolami. Učencev -o !piti več kratkovidnih na šolah z daljin učno dobo. Tako je na meščanskih š ah več kratkovidnih kakor na ljudskih, r : srednjih pa zopet več kakor na meščansk h. Na meščanskih šolah je bilo lani 49'. aonnalno vi Inih učencev. 8.6 odstotka kratkovidnih :n 42A^r daljnovidnih. Ne smete prezreti, da se odstotek daljnovidnih veča tudi na meščanskih šolah v primeri s številom daljnovidnih na ljudskih šelah. Na sre ir.jih šolah je le še 46.8^ normalno vidnih, kratkovidnih je celo 24.5^ in 2S.7*£: daljnovidnih. Daljnovidnih je torej na vseh vrstah šol več kakor kratkovidnih. Upoštevati je pa treba, da olstotek kratkovidnih vedno narašča tako da se bo najbrž kmalu izenačil z odstotkom daljnovidnih. Zanimivo b: bilo še ugotoviti kakšno je razmerje med normalno vidnimi in kratkovidnimi ter daljnovidnimc na univer-Najbrž je še bolj neugo-.no. Tako sme-.i0 trditi da ima večina m*el gentov pokvarjene oči. To je tem večja pomanjKlj:-. .st ker so prav v mnogih intel ger.čnih poklicih oči najpomembnejši organ. !>_>bre oči l>; moral imeti uč tel j pa tudi zdravnik. Tehnik, uralruk, ki ima dan za dnem sp se pred očmi, posebno še s! kar in arhi.ek*. • 'i en jak. ki dela v Iaboratoi ju ali t rije i v knj gj»h. mora oči prav tako rabiti kakor možgane Končno bi tudi novinar ne smel biti preveč kratkoviden, medtem ko bi mu daljnovidnost v obeh pomenih besede lahko pogosto koristila ... Vodja olseka je naglasil, da odstotek kratkovidnh pr. srednješolcih vedno bolj narašča, ter da je v lanskem šolskem letu dosege: maksimum« ?). To je treba razumeti tako. da je odstotek kratkovidnih učencev na srednjih šolah bil dotlej lani največji, ni pa s tem rečeno, da se število kratkovidnih d jakov ne bo *-eč povečalo. Res žalosten pojav je. da se je o-istotek kratkovidnih lijakov na srednj.h šolah v enem samem šolskem letu povečal za 4.5r^. Pri splošni oceni dijakov na vseh šolah se je izkazalo, da je bilo lani samo 48 39ć normalno v dn.h. Kratkovidnih je bilo 18.3 odstotka, daljnovidnih pa 33.29^. V sp'.oš- , nem je odstotek kratkovidnih narasel za I o 3.3CĆ. V števiikah je bilo razmerje na posameznih vrstah šol med normalno vidnimi, kratkovidnimi ji daljnovidnimi naslednje. Dobre oči je imelo na ljudskih šolah 212 pre-glelanih učencev, kratkovicavh je bilo 22, daljnovidnih 117. Na meščanskih šolah je imelo dobre oči 950 učencev, kratkovidnih je bilo 166. daljnovidnih 824. Na srednjih šolah je bilo 1S23 normalno vidnih. 956 kratko vidnih tn 1118 daJJnovidnih. O poročilu očesnega odseka Oddelka za zdravstveno zaše to učencev smo poročali obavrneje. ker se nam zdi potrebno, da bi ugotovitve očesnih zdravnikov bolje upoštevali šolnik' in vsi. ki se morajo zanimati ne le za zdravje naše mladine, temveč tudi za njene učne uspehe in ki jih mora skrbeti, kakn bo mlaclna v splošnem pripravljena na življenje. Pojav, ki zasluži splošno zanimanje je, če je v resnici od leta do leta več ljudi pokvarjenih oči. Vsiljuje se vprašanj?, ah je tudi v tem znak degeneracije, splošnega pešanja telesnih sil dandanašnjega človeka in ali je sploh mogoče kaj ukreniti proti zlu. Tako imajo ljudje vedno slabše zobe, vedno bolj so nervozni in čeialje slabšega vida. S čim si lahko razlagamo ta nerazveseljiv pojav? Virginski tobak v Bolgariji Od 6.00© kg v letu 1937 na 1 milijon kg lani se je povzpel pridelek tega tobaka V okv.ru petletke na polju pridelovanja in predelave tobaka je segla bolgarska Vlada po raznih ukrepih da bi se ta za gospodarstvo vse države Izredno važna industrijska panoga močneje razv.Ja. kar bo tem lažje, ker sc bile priključene Bolgariji nove pokrajine Traci je in Makedon.je, kjer se prideluje mnogo tobaka. To je razumljivo, če pomislimo, da se prideluje v Tr;j.ciji in južni Macedoniji največ orientalskega tobaka v Evropi. Prizadevanje me-rodajnih boćarskih krogov gre za tem. da b; se v bodoče pridelovale v prvi vrst: najboljše sorte tobaka. Poleg orijentalskega tobaka bodo odslej v Bolgarij. bolj pospeševali tudi pridelovanje virginskega tobaka in sicer zato. ker je po tem tobaku in izdelkih iz njega zdaj večje povpraševanje, kakor po drugih vrstah. Virginskega tobaka je pridelala Bolgarija leta 1937 samo 6000 kg. naslednjega leta 100.000. leta 1939. že 150.000, predlanskim 650.000. lan: pa celo 1.000.000 kg. Od 1937. leta je torej v pridelovanju virginskega tobaka Bolgarija že znatno napredovala. Največ tobaka pridelujejo Bolgari v Kazanliku, v okolici Karlovosa in v severnih krajih. V teh krajih dani najboljši pogoji za pridelovanje tobaka. Pri tem igra važno vlogo podnebje in padavine. Vprašanje stabilizacije produkcijskih stroškov je za pridelovanje virginskega tobaka najvažnejše. Pogoj za znižanje stroškov je povečano specijaliziranje nasadov in gojitev določenih vrst, dočim je imela Bolgarija leta 1937. z virginskim tobakom zasajenega samo 5 ha zemljišča, se je povečala površina s to vrsto tobaka zasajenega sveta do lanskega leta že za 1200, letos bo pa povečana na 2000 ha. S tem pa višek še ne bo dosežen, temveč bo v prihodnjih letih število 2000 prekoračeno. Prvotno so pridelovale virginski tobak samo nekatere tvrdke, pozneje •*! ga pa začeli saditi tudi kmetje. Vlada hoče s cenenim kreditom omogočili zainteresiranim tvrdkam razširjenje njihovega delokroga, da bi tako tudi s te strani pripomogla k povečanju proizvodnje virginskega tobaka. Gotovo bo imelo prizadevanje vlade blagodejne posledice m sadovi ?e bodo kmalu pokazali pri izvozu tobaka, ki tvori že zdaj zelo važno postavko v bolgarski zunanji trgovini. V bodoče bo zavzemal tobak v bolgarskem izvozu še važnejše mesto, ker bo Bolgarija izvažala vedno več virginskega tobaka, po katerem je povpraševanje v Evropi vedno večje. Finski stnnški prvaki na bojišču Dva sta že dala svoje življenje za domovino Kakor med rusko-finsko vojno s« rudi zdaj odlikujejo mnogi finski športniki kot vojaki na bojišču, V avgustu je vrhovni poveljnik finske vojske odlikoval z Man-nerheimovim križcem kot najvišjim finskim vojaškim odlikovanjem znanega finskega smučarja, večkratnega zmagovalca na dolgih progah nadporočnika Olli Ra-mesa. Na zimski olimpijadi leta 1936. je bil Olli Rames član finske vojaške ekipe, k: je prispela na cilj druga. Na vzhodnem bojišču se bor: zdaj več finskih športnikov, ki so se udeležili sve-tovnik smučarskih tekem v Cortino d'Am-pezzo in zimske olimpijade v Garmisch Partenkirchnu. Svetovni mojster v smu-ških skokih Paavo Virto se bori zdaj kot finski dobrovoljec na ukrajinski frontL Leo Laakso. drugi v smuških skokih. Je dovršil častniško letalsko šolo in postane v kratkem, vojni pilot. 2e v dijaških letih je bil izvrsten jadralec. T mo Murama se je odlikoval na odseku Salle kot pehotni podčastnik. Izmed tekmovalcev na dolge proge sta žrtvovala svoje življenje za domovino Kal-len Jankanen in Eino Olkinuora. Janka-nen v lanski zimi ni bil več v najboljši formi, vendar je pa nastopil na zimski olimpiadi in privede! finsko štafeto do zmage. Jankanen je bil svetovni mojster leta 1936. v smuku na dolgo progo, Olkinuora je pa zmagal v Garmisch Partenkirchnu na 18 km. Pozneje je postal finski prvak na 18 in 50 km. Bil je tako mlad, da je obetal še mnogo. O Lavi Alakulppi je pripadal finski vojaški ekipi. V Cortini d' Ampezzo je bil na severnem bojišču za svojo hrabrost povišan v nadporočnika. Martti La ur on en, tudi znan smuški tekmovalec, se je odlikoval kot partizan za rusko fronto. Podobne naloge so dobili še mnogi drugi finski smučarji, čeprav poleti smučk niso mogli rabiti. Finski smučarji so posebno dobri za patrolno službo. Končno je treba omeniti še znanega finskega telovadca Esa Seeste, ki je poročnik na ruskem bojišču. Predlanske jeseni je zmagal v telovadni tekmi med Nemčijo in Finsko v Berlinu. Zanimive knjižne izdaje Da bi se omogočilo učenjakom proučevanje starih listin in rokopisov, ne da bi jim bilo treba potovati, je neki založnik v Kopenhagnu ustanovil novo podjetje, ki bo izdajalo taka dela v doslovmih prevolih in vernih kopijah. Ze leta 1930. je izšel prvi zvezek zbirke starih islamskih originalnih rokopisov. Skupno bo obsegala zbirka 100 velikih zvezkov. Doslej je izšlo 15 zvezkov, ostali pa izidejo v prihodnjih desetih letih. Najtežji zvezek tehta 20 kg. Ker bo moralo bit število izvodov zelo omejeno, bo veljala vsa izdaja islamske zbirke najbrž 30.000 danskih kron. Obenem se pa že pripravlja izdaja starih iranskih rokopisov, iz katerih je črpal Fredrich Nietzsche pobude za svojo : Also sprach Zarathustra«. Poleg tega se pripravlja izdaja napisov plemena Maja in Astekov. Detektiv v kinu V nekem kuiu v .valt,oi^a na Danskem je med večerno predstavo naenkrat zagorela luč in nekdo je krOcnfl; ►Kriminalna po'.i-cijac. Vsi morate mirno ostati na svojih mestih. V vež: je bilo dkralenih več slik, ki pomenijo za !a*.r.ika veliko vrednost, če se tat ne javi sam. bodo pii izhodu vsi preiskani. Ce se pa javi. ga lastnik ne bo ovadil. Nekaj časa je vladala grobna t.šina. potem je pa mlad mož vstal, vrnil pri izhodu ukradene si ke in izginil. In predstava se je mirno nadaljevala. Novi leseni podplati Leesni poupiati kot znamenja vojne so se pojavili že marsikje. Na Slovaškem sta izdelala neki mizar in čevljar novo vrsto lesenih podplatov. Gre za elastične in po do-sedanj h izkušnjah zelo trpežne lesene podplate, ki jih lahko izielujemo iz vseh vrst lesa. Ti leseni podplat: so tudi impregnirani tako, da se v vodi ne premoč jo. Čevlji s takimi podplati se na zunaj prav nič ne razlikujejo od navadnih, ker so podplati prišiti na usnje. Nemško gledališče v Zagrebu Pcbudo za njegovo ustanovitev je dal von Vallen-sperg, sodeluje pa pri njem tudi igralec Gert Bučar V Zagrebu deluje že od 13. stoletja nemško giedaiišče. 2e okrog leta 1740 so prihajate nemške lgra.^e diuž.ne v Zagreb, kjer so nastopale v piemišli.h palačah. V poznejših letih je imej raj ved- no nemško gledališče. Z bogatim: Goethe-jevimi .n Sch.Jcrjcv.m; deli se niso seznanili mnogo pozneje kakor Nemci sam: Tudi nemške opere SO vpnzarja . ■ Zi bu in Mozarta je poznalo zagrebško gledalište že davno. Ko so dobili Zagrebčur.. Leta ič>34 tudi svoje gledališko poslopje, je našla v njem štreno tudi nemška gledališka umetnost V novem gledališču so uprizarjali prvotne večinoma nemška dela. Sele poleti 1840 je nastalo nesoglasje med nemško in hrvatska gledališko umetnostjo. F. E. Gruber pravi v ->Do-nauzeitung«, po katerj posnemamo pričujoči članek, da leži Zagreb preveč v kulturnem območju Nemčije in Italije, da b: se b-la že takrat lahko uveljavila mlada hrvatska narodna umetnost. Tako so prišla na oder hrvatskega gledališča kmaiu zopet nemška in italijanska dela. Nemcj so prinesli v Zagreb dramo, Italijani pa opero. Pršlo je do poedinih nemških gostovanj, tik pred izbruhom vojne na Balkanu je gostovala v Zagrebu še frankfurtska opera Zdaj ima pa Zagreb zopet nemško gledališče. Ustanovljeno je bilo v okviru nemške manjšine v Zagrebu. Pobudo za to je dal mladi Nemec von V erg. Okrog sebe je zbral nekaj za gledališče navdušenih mladih moči, seznanil se je z Gertom Bučarjem, ki je tudi igralec po naravi kakor on, pridobil je nemško igralko Hermi- no Unger za svoj načrt in okrog tega jedra izkušenih gledaliških moči se je kmalu zbral krog za gledališče navdušenih diie-tantov, k: so že pred leti vprizarjali v Zagrebu veliko pozornost vzbujajoče predstave. V novi Hrvatski, ki kaže za kulturne potrebe nemške manjšine veliko zanimanje, so bili danj za ustanovitev nemškega giedališča ugodni pogoji. Vailensperg je spoznal nove možnosti in v sporazumu s kulturnimi činitelji v vodstvu nemške manjšine se mu je posrečilo uresničiti idejo nemškega gledališča na Hrvatskem. Mladi nemški umetniki so nedavno stopili s Kurt Gotzovo komedijo »Ingeborg« prvič pred javnost in dosegli so velik uspeh. Nemško gledališče vprizarja predstave v malem zagrebškem gledališču. Treba bo opraviti še mnogo dela. Obrisi skrbno pr pravljenega repertoarja še že kažejo. Vailensperg pripravlja kot prihodnjo vprizoritev Hinrichovo komedijo »Krach um Joianthe«. Potlej bo najbrže sledilo nekaj klasikov. Pripravlja se tudi vprizoritev enega izmed gledaliških komadov Milana Begoviia. Vailensperg pripisuje tej vprjzoritvj načelno važnost, ker je razvidna iz nje ena najvažnejših kulturnih nalog nemškega gledališča v Zagrebu: sodobno hrvatsko gledališko delo prikazati v Zagrebu živeč m Nemcem. Najbrže bo gostovalo nemško gledališče tudi v drugih hrvatskih mestih, v duhovnih središčih na Hrvatskem živečih Nemcev. Velika naloga novo ustanovljenega nemškega gledališča je nadaljevati nemško gleckiliško tradicijo na Hrvatskem, ki ima za seboj že dolgo preteklost. „Solingen" zaščiten Za trgovca jeKiarske stroke je beseda s solingen« mednarodni pojem. V interesu trgovcev, ki kupujejo in prodajajo to znano vrsto jekla, je Nemčija zaščitila naziv solingen. Da je bilo to potrebno, dokazujejo vedno nove obravnave proti trgovcem in tovarnarjem, ki zlorabljajo ta naziv. Nedavno se je moral zagovarjati neki tovarnar, ki je izdeloval manjvredne škarje, označene kot solingen. Bil je obsojen na precej visoko denarno globo in označbo solingen je moral seveda takoj opustiti na svojih izdelkih. Obosojen je bil tudi neki trgovec z železnino, ki je prodajal kot solingen označene jeklene izdelke, čeprav niso bili pristni. Prva japonska višja uradnica Nedavno je dobila Japonska svojo prvo višjo uradnico s predpisanim izpitom. Po drugih državah so ženske že davno zavzemale tudi visoka uralniška mesta. Japonska je pa v tem pogledu še zastarela. Prva višja japonska uradnica je Mie VVatanabe. stara je 24 let. študirala je pravo in državne vede. Kot prva ženska na Japonskem je napravila izpit iz državne uprave. Da bi se pa v polni meri rešil problem prometa na Dunaju, je nujno potrebno zgraditi podzemno železnico. Načrti za dve daljši progi podzemne železnice so v glavnem že pripravljeni. Stroški hi znašali 450 do 500 milijonov mark. Konj spoznal hlapca čez s let Neki nemški vojak na vzhodnem boišču je imel čudno srečanje z znanim konjem. Ko je nekega dne prispel nov transport konj na bojišče, se je dotičnomu vojaku neki konj neprestano tako dobrikal, da sc je začel vojak zanimati od kod je ta konj doma in izkazalo se je, da je bil konj prej last nekega kmeta, pri katerem je dotični vojak pet let služil pred vojno za hlapca. Konj je torej po petih letih človeka še spoznal, človek konja pa ne. Delavci Skodovih tvornic so dobili čevlje Namestnik državnega pretektorja general policije Hedrich je odredil, naj se razdeli med delavce škodovih tovarn v Plznu brezplačno 13.000 čevljev. Pri tem so upoštevali v prvi vrsti siromašne delavce, ki lani niso dobili nobenih čevljev. Nad 1 milijon smučk za nemško vojsko V Nemčiji in državah, ki jih je zasedla nemška vojska, so zbrali za nemške vojake na vzhodnem bojišču poleg toplega perila in druge zimske opreme tudi smučke in smučarske čevlje. Nabrali so 1,174.748 parov smučk. Tako so tudi nemški smučarji dokazali, da radi slede Hitlerjevemu pozivu. Nemški listi pripominjajo k tej zbirki, da je posebno važna in razveseljiva, ker ni šlo za razne stare več ali manj nepotrebne in neporabne stvari, temveč za nekaj, kar je mladini posebno drago in od česar se zelo težko ioči. Dunaj dobi podzemno železnico Dunaj, drugo največje mesto Nemčije, se je v zadnjih letih zelo razvil v pogledu prometa. Njegova prometna sredstva so pa zastarela.. Zato namerava uprava cestne železnice takoj po vojni izgraditi znatno razširjeno tramvajsko omrežje, obenem pa obnoviti vozovni park . Slovaško kulturno življenje Kulturno življenje Slovaške se je po poročilu nemških listov v zadnjih treh letih zelo razvilo. V tem času so imeli na Slovaškem nad 100.000 gledaliških predstav, kolikor jih niso imeli prej niti v 20 letih. Od leta 1939 je izdala Slovenska Matica 532 knjig v skupni nakladi okrog 770.000. Roman šlezijskega pesnika Hermana Spehra »Der heilige Hof« je prevedla Marija Nemcova v slovaščino. Inseriraj v „Slov. Narodu" Ezio d'Enico j- JN|©5 iz lepenke 14 Ko je markiz spremil Van der Merscha do konca pritličnih prostorov, kjer je moral po etiketi prevzeti go^ta služabnik, se je mladi Henri de Villeruv vzpel po stopnicah, ki so vodile v knjižnico; ta je bila namreč kraj, ki si ga je markiz izbii-al za razgovore s sorodniki in bližnjimi znanci. In res so iste lesene stopnice kmalu zašk»pale pod starčevimi koraki: še trenutek in moža sta zrla drug drugemu v oči. Po čudnih zakonih Jednosti. ki jih je težko razložiti, čeprav jih vsi poziamo. ie til mladi Villerov vse bolj podoben stricu kot svojemu pokojnemu očetu; da. bil je živa slika markiza, kakršen je bil v mladih letih, in ta telesna podobnost, zaradi katere ga je stric od kraja ljubil, je jasneje — mimo vsega drugega — povzročala staremu mnogo gorja. 2Da mi vsaj podoben ne bi bil.« je časih rekal stari markiz, kadar je tožil prijateljem svoje križe in težave. *da mi vsaj podoben ne bi bil.. .< Srečanje je bilo dozdevno izmed najbolj mirnih, v resnici pa izmed najnestrpnejših, kar ata jih kdaj imela v tej knjižnici stric in nečak. >Če prihajaš zaradi denarja, si se ustel. . . Pravkar sem imel razgovor, ki je bil zame poniževalen da nikoli tega. Spet sem se moral ukloniti, pogajati se, popuščati .. .« >S tistim nizozemskim trgovcem?« >Prav z njim___in vsakikrat je t rji...« »Kaj more za to ... časi so krivi —« »Bravo! Prav praviš ... časi so krivi — in ti, ki hočeš biti nekakšen predstavnik teh novih časov, bi se moral tega prvi zavedati, ne pa da prihajaš s fmančnimi žrtvami.« »Stric ... dobro se zavedam, le to je, da gledava na nove čase vsak po svoje . ..« »Menda ne terjaš, naj izpremenim svoj pogled na svet zdaj, ko mi je sedemdeset let.« »Jaz ne, a dejstva dokazujejo, kako nespameten je tvoj način življenja.« »A. res? Torej postajam tudi že nespameten? Zakaj ne rečeš odkrito, da sem star norec? Nespa-metnost in norost sta sestri ... « »Nikar me napak ne umej ... dobro veš, da nisem nikoli tako mislil; baš ker te imam za človeka izredno zdrave pameti, si ne morem razložiti.,.« »Cesa si ne moreš razložiti? Tega, da ne prodam vile in zemljišč in se ne umaknem v gornje nadstropje kake novodobne kasarne, kjer bi imel za tisoč frankov na mesec toplo vodo. telefon, centralno kurjavo in dvigalo? To hočeš reči, kaj?« Mladi človek je skomignil z rameni, in ker je stric iskal vžigalic po vseh žepih žametnega domačega suknjiča, ki ga je bil oblekel po Nizozemčevem odhodu, jt nečak sprožil avtomatsko kresilo ter mu ponudil ognja. Starec je bil pri prižiganju tako živčen, da je drobni plamenček ugasnil in je bilo treba trikrat ali štirikrat kresati, preden je smotka spet gorela. »Vidiš? Niti tvoje kresilo se pri meni ne obnese ...« »Ali striček... ob svečah si vendar ne moreš več prižigati smo tke, zdaj, ko imamo električno luč.« »Na žalost. .. da, na žalost uporabljam tudi jaz električno luč, dokaz tega so računi, ki jih plačujem vsak mesec.« »Stavim, da puščaš sobe po vse ure razsvetljene...« »Zakaj ? Po tvojem bi moral vsakikrat, kadar stopim iz sobe v sobo, obrniti stikalo, kakor delajo v tvojih sodobnih kasarnah ?« Mladi Človek se je nasmehnil, nato se je mahoma zresnil, pogledal na zapestno uro in zamrmral: Cuj, striček... škoda je nadaljevati prepir, ki naju že tolikokrat ni privedel do konca... Ti boš še naprej živel, kakor ao živeli pred sto leti, kupoval boš umetnine, puščal vse luči prižgane, kakor bi ti bilo zdaj sprejeti družbo dam v krinolinah in kavalirjev v frakih ln mi dajal smešno mesečno sprotnino; vse to je konec koncev tvoja pravica in jaz seveda nisem tisti, ki bi ti jo hotel oporekati... le to je, da...« »Kaj?« »Evo... upal asm, da bi ms rajši enkrat za vselej odpravil...« »Zelo moderno se Izražal... a ne razumem te.« »Stvar je preprosta . . . Glede na to, da živim življenje, ki je s tvojega vidika življenje protinožca, in glede na to, da se ne morem in ne morem izmotati iz dolgov, ki sem zabredel vanje . ..« »Po svoji lastni krivdi .. .« »Tudi po svoji krivdi, saj ne tajim ... a zdaj je prepozno za očitke . .. . skratka, hotel sem ti ponuditi rešitev...« rMeni? Veš kaj, če to ni nesramnost.. Sam si v zagati, pa meni ponujaš rešitev.. .« Mladi mož je skrčil pesti in s težavo obrzdal jezo. »Morda se nisem dobro izrazil . . . hotel sem te prositi za prijaznost, ki bi bila dokončno zadnja... Vojna je, kakor veš.« »Vojna ? Nekaj sem slišal govoriti o nji. .. mislim pa, da bo ostalo bolj pri besedah . . . zadnjo pravo vojno je videl svet, ko si bil ti še v povojih ...« »Nu ... videli bomo ... Vsekako me ne zanima, ali bo vojna prava ali navidezna; zanima me vojna industrija, ki bo dobila nov pogon...« »Oho ... industrijec postajaš ... prav ti? Ne pozabi, da se industrijci ne zadovoljujejo s tem, kar jim napravijo delavci, ampak tudi sami delajo... vstajati morajo zgodaj zjutraj, nekako ob času, ko hodiš ti spat___« »Tudi jaz bom zgodaj vstajal...« »In kaj misliš delati?« »Z nekim prijateljem bova skupaj vodila tovarno za letalstvo... Saj veš, da imam precej pojma o njih ... kot diplomiran pilot.« tat flatas OtflB CbflatoC — Vat t LJubljani