PoStniim uMonn o gotovini mam tma Din 1— Sinimskl aom Sleir. 192 17 fiublinnl, o ponedeljek, 24. avgusta 1936 ss Dr. Maček izjavlja: Sporazum s pravimi zastopniki ljudstva Hrvatski voditelj odklanja sporazume in zveze z JNSf fašisti in socialisti Belgrad, 24. avgusta, m. »Vreme« poroča, da je njegov dopisnik obiskal dr. Mačka v Kupincu. Dr. Maček je meJ drugim dejal tudi tole: »Zame je važno, s kom bom sklenil defi-nitivni sporazum. Pogodbenik pa mora biti sposoben, da izvede ono, kar hrvaški narod smatra za edino rešitev. Po mojem prepričanju obstoji v sedanjem času ena resnična možnost, če se oziramo na sedanje realno stanje stvari, da se ta rešitev izvede. Ta možnost je, da se vsi činitelji, ki imajo zaslombo med ljudstvom, sporazumejo v načelu in podrobnostih o oživitvi moje koncepcije in mojih predlogov, ki so znani in od katerih ne morem odstopiti, ker je to volja naroda, v katerega imenu delam. To je bila ona koncentracija, o kateri smo toliko govorili. Ona bi se z dovoljno gotovostjo in brez posebnega glasovanja mogla sprejeti, če so vsi državniki za to. Činitelji srbijanske izvenparlamentarne opozicije do sedaj niso pokazali dovolj pripravljenosti, da pristopijo k rešitvi hrvaškega vprašanja na način, kakršnega ves hrvaški narod smatra za edino mogočega. Ali bo vendar le prišlo do sporazuma z njimi in drugimi političnimi činitelji, ki imajo zaslombo v narodu in ali bo prišlo do koncentracije, o tem se bomo morda kmalu prepričali, vsekakor pa so pri tem izvzete fašistične skupine, ki v narodu nimajo nikogar za seboj, to je JNS, »Zbor«, pa tudi socialisti itd. Ostale politične skupine, ki so izven združene opozicije in činitelji, ki so na vladi, s svojim zadržanjem niso izključeni možnosti mojega stika z njimi. Težke posSedice španske vladne križarke na angleški trgovski parnik Tudi Anglija alarmira svoje bredovje Gibraltar, 24. avgusta, o. Po napol uradnih poročilih angleškega tiska so španske bojne ladje včeraj drugič prekršile mednarodne predpise o svobodni plovbi. Ta primer španskega vmešavanja v trgovski promet bo imel težje posledice, kakor pa zadeva z nemškim parnikom »Kamerun«. To pot gre za angleško ‘ladjo »Gibelzerjon«, ki je plula iz Gibraltarja proti Mellili, Na poti pa jo je ustavila španska bojna ladja »Miguel Cervantes«. Od tedaj ni o^ angleški ladji ne duha ne sluha. Iz Gibraltarja je odšla v soboto opc'!dne in ni do sinoči priplula v Mellilo. Španska križarka je za-branila angleškemu parniku pot proti Mellili. Kako in s čim, ni znano. Zaradi tega dogodka je tako v Gibraltarju, kakor v Londonu zavladalo sl-uo razburjenje. Poveljstvo angleškega brodovja je takoj dalo nalog, d® iz Gibraltarja odpljujejo na pomoč trgovski ladji križarka »Repulse«, dva torpedna rušilca in dve podmornici. Enako povelje je dobil tudi rušilec »Woldey«, ki je čakaO pred Mtlago. Ladje imajo naiego, da z vsemi .sredstvi izsilijo za parnik prosto pot in ga spremljajo do Mellile, seveda če že morda ni prepozno. Po poročilih iz španskih in francoskih virov pa baje ni pri tem dogodku nič hudega, češ, da je poveljnik španske križarke samo prosil poveljnika angleškega parnika, naj ne nadaljuje svoje poti, temveč naj se vrne nazaj v Gibraltar. Španski vladni krogi hite z vso naglico zatrjevati, da ni to nič posebnega ter, da londonska vlada ne pripisuje temu dogodku nebonega pomena. Tudi ne bo incident rodil nikakih posebnih posledic. Iz odloka angleškega mornariškega poveljstva pa je razvidno, da je Anglija prav tako malo pripravljena dopustiti kako nasilje španskih rdečih ladij nad angleško imovino, kakor Nemčija. Verjetno je tudi, da bo Anglija v obrambi svojih interesov nastopila še ostreje in da bo ta incident odločenega pomena za nadaljnje vedenje Anglije v španskem državljanskem sporu. Napad tudi na švedsko ladjo Stockholm, 24. avgusta. AA. Poveljnik švedske ladje »Galia« brezžično sporočil, da niso točne vesti, po katerih bi bila španska križarka »Liber-tad« obstreljevala to švedsko ladjo. Kapitan je izjavil, da je »Libertad« poskušala le preprečiti španskemu parniku vstop v *'uko Cadix. Parniku pa je vendarle uspelo, da je priplul v luko, prevzel tovor, ki ga je tam čakal in nato nadaljeval svojo pot v Setubal na Portugalskem. Rdeča milica - enaka redni vojski Madrid, 24. avgusta, o. Ministrski predsednik Giral je podal ostavko na položaj ministra vojne mornarice, ki ga je doslej vodil poleg predsedstva vlade. Za ministra mornarice je bil imenovan Francisco Mate-Sanchez. Včerajšnje uradno poročilo naznanja, da se bo v najkrajšem času uredil položaj levičarske milice in njeni odnošaji do vojske. Novi zakon o narodni obrambi bo izenačil častnike v milici s častniki redne vojske in mornarice. Predsednik državnega sveta Martinez Barrio, ki mu je poverjena naloga, 'Ja organizira delavsko armado, je svoj generalni štab namestil v Albacetu. Ustanovil je pododbore v Castellonu, Jaenu, Cuenci in Mur-ciji. Ti pododbori morajo sestaviti seznam vseh industrijsKih podjetij na ozemlju, ki je še v vladnih rokah, katera bi prihajala v poštev za izdelovanje vojnih potrebščin. Vsa ta podjetja bodo takoj prišla pod neposredno državno upravo. Katalonska armada štefe 60M0 mož Barcelona, 24. avgusta, o. Kot v nekak odgovor na včerajšnje izjave madridskega notranjega ministra, da Katalonci ne mislijo na to, da bi ustanovili ' samostojno narodno katalonsko republiko, prinašajo katalonski listi izjavo glavnega tajnika osrednjega odbora protifašistične katalonske^ milice, pisatelja Jacquesa Miravillesa. V tej izjavi pravi, da šteje katalonsko milica 60.000 mož, starih od 18 do 45 let. Vsi ti vojaki katalonske vlade so zanesljivi in so morali dati absolutno jamstvo, da so dobri republikanci in katalonski vladi zvesti. Vodstvo katalonske milice je popolnoma organiziralo izdelovanje orožja in streliva s podporo raz- nih zasebnikov. Prav tako je organizirana zdravstvena služba na fronti in v mestu in na razpolago je tudi miuca z velikim številom ambulant in sanitetnih avtomobilov. Z ozirom na veliko število prostovoljske vojske in z ozirom na majhno moč, ki jo Katalonija nudi španski vladi kljub številni moči svojih čet, je treba sklepati, da hočejo Katalonci v za- Izjave socialističnega voditelja: vlečenem boju med španskimi nasprotniki pridobiti časa zase, da organizirajo obrambo svoje samostojnosti, naj zmaga katerakoli stranka v Španiji. Zato se njihovi boji omejujejo zgolj na obrambo v obmejnem pasu katalonskega ozemlja na zahodu. Zato ni dvoma, da bodo Katalonci proglasili svojo neodvisno republiko brž, ko bodo čutili, da to neodvisnost lahko tuji branijo. Konec kapitalizma, cerkve in vojske IB Madrid, 24. avg. o. »El Liberal« prinaša načelni članek španskega nacionalističnega voditelja Indalecia Prieta o nalogah, ki čakajo špansko vlado nad nacionalisti. Prieto v začetku članka po-n(>nriii veliko gospodarsko škodo, ki jo je državljanska vojna prizadela Španiji. Narodno gospo-aarstvo se bo moralo boriti z velikimi težavami, ako bo to škodo spet popravila. Vlada ne name-I rava sama nositi vseh bremen, ki jih bo zahtevala gospodarska obnova Oprtniie. Uporniki bodo morali nositi vse posledice svojega poraza tudi na gospodarskem področju, j Druga naloga vlade pa bo, da bo zatrla in j uničila ali pa podvrgla svoji službi vse družabne | in moralne sile, ki so podpirale nacionalistično i revolucijo. To so predvsem kapitalizem, cerkev in j armada v današnji obliki. Kapitalizmu bo vladi! j napovedala najhujši boj, ki pa bo veljal seveda samo izkoriščevalskemu kapitalizmu. Ne namera- vi na vl»da zatreti zasebne iniciative v gospodarskem delu. Cernev bo tudi deležna plačila, kakršno zasluži za svojo podporo upornikom. Vlada no namerava s silo dušiti verskih čustev v španskih množicah, pač pa bo znala cerkvi odkazati mesto, katero zasluži na drug način. ff I Kar se tiče armade, pa jo bo vlada preuredila tako, da ne bo mogla v Španiji obstojati nobena oborožena sila ali skupina, ki ne bo v direktni službi španskega ljudstva. Zadnja naloga vlade in bodoče Španije pa bo jh> trditvah socialističnega vodje v teni, da bo po zmagi 'nad španskim fašizmom pazila, da ne pride Španija v kremplje mednarodnega fašizma. Tudi temu bo Španska vlada napovedala svoj boj. Odločilni dogodki v 20 dneh Madrid, 23. avgusla. AA. Ministrski predsednik Giral je novinarjem izjavil med drugim, da bodo v 15, najkasneje 2(1 dueli nastopili odločilni dogodki. Vendar pa je pričakovati, da bo državljanska vojna ali vsaj četniška borba trajala še več mesecev. Nato je dodal, da bo vsa škoda, ki so jo utrpeli tuji državljani in tuja podjetja, na-doknadena. Ministrski predsednik Giral je izjavil novinarjem, da prihajajo z vseli front zadovoljive vesti. Posebno povoljna so poročila s fronte pri Cordobi. Vladne čete zmerom bolj obkoljujejo to mesto. Radio Sevilla poroča o samih uspehih Rabat, 24. avgusta, o. V zadnjih poročilih javlja seviljski radio vesli o važnih vojaških operacijah, ki so jih nacionalistične čete izvršile včeraj. Oddelki nacionalistične vojske so uničili v Andaluziji dva uporniška oddelka. Enega z letalskim napadom, drugega pa s pehoto. Na zahodu so čete generala Franca tudi zmagale ter zaplenile rdečim 16 strojnic, 30 lahkih topov, 1 tank in 1 ambulanto. Ta oddelek je bil najmočnejši in najboljše organizirani izmed čet, ki jih je madridska vlada poslala zadnje čase na bojišče. Po izjavi iz uporniškega glavnega stana v Valladolidu se nacionalistične čete zdaj z vso naglico pripravljajo za odločilni napad na Madrid. General Molla je včeraj pregledaval čete na Gua-daramskem bojišču. Letalski oddelki njegove vojske so uničili več skladišč streliva za vladne čete. Sevilla, 24. avgusta. General (Juiepo de Liano je izjavil po radiu, da so bile vladne čete poražene pri Cordobi, tako da so se morale v naglici umakniti in prepustiti nacionalistom večje količine vojnega materiala. V nasprotju z vestmi iz Madrida je general izjavil, da je bila republikanska kolona poražena tudi pred mestecem Guadalupom. Tukajšnji radio potrjuje vesti, da so nacionalistične čete zavzele Durango ter tako prekinile zvezo severne vladne vojske med Bilbaom in San Scbastianom. Badajoz, 23. avgusta. AA. Tukajšnji radio poroča, da so uporniške čete zavzele Villanuevo dela Serena. Burgos, 24. avgusta. AA. V štabu nacionalne junte so prejeli informacije, da prodirajo tri kolone vladne vojske proti Cordobi. 15 km pred mestom je prišlo do Hude bitke. Nacionalisti so s podporo letalstva odbili napad. Neki katalonski oddelek je skušal včeraj zavzeti trdnjavo Jaco V severni Aragoniji. Tudi ta oddelek je bil odbit. Nacionalisti so v tej bitki zaplenili baterijo poljskega topništva, 12 strojnic in mnogo pušk modela Mauser. Po informacijah nacionalne junte so skušali oddelki vladne vojske na bojišču pri Avili izvršiti napad na nacionalistične postojanke pri Naval Mo-j ralu. Napad je bil odbit. Sevilla, 23. avgusta. AA. Nekaj uporniških le-; tal je preletelo Alcazar in Toledo ter spustilo v j obe mesti mnogo letakov, ki pozivajo tamkajšnje l nacionaliste, naj vztrajajo v borbi, ker se jim že i bliža pomoč. Službeno potrjujejo, da so nacionalisti v bližini Ovieda porazili oddelek rudarskih i prostovoljcev, ki so ga decimirali. V Malagi zgorelo 3 milijone litrov petroleja Gibraltar, 24. avgusta, o. Včeraj so nacionalistična letala tudi bombardirala skladišča petroleja in bencina v Malagi. Bomb aje zadela osrednji petrolejski tank vojne mornarice in letalstva, ki je eksplodiral, pri čemer je zgorelo okrog 3 milijone litrov petroleja. V Malagi je v soboto izbruhnil upor vladnih čet ter civilne garde in napadalnih oddelkov. Po zadnjih poročilih divjajo tam siloviti boji. Rdeče čete so včeraj zato tvegale izpad iz Malage, da bi 'dosegle zvezo s kraji, ki so še v vladnih rokah. Toda pri Antequeri so jih nacionalistični oddelki pobili, da so morali pustiti rdeči na bojišču 400 mrtvih. Malagi se bližajo nacionalistične čete pod poveljstvom generala Verolasa po določenem načrtu. Revolucija v Albaniji Belgrad, 24. avgusta, m. Iz Sulna poročajo, da so tamkajšnji listi objavili vesti iz Albanije, da je v severnih albanskih krajih nastala revolucija. Aretiranih je bilo takoj 7 častnikov in več uglednejših narodnih veljakov. Proglašno je izredno stanje. Dva letnika sta bila poklicana pod orožje. Izvršene so številne preiskave na stanovanjih posameznih znanih albanskih osebnosti. Ido 1. Najnovejše iz Španije Bombardiranje Madrida Lisabona, 24. avg. AA. DNB poroča iz Seville, da je eskadrila nacionalistov včeraj bombardirala Madrid, in sicer v prvi vrsti one delo mesta, v katerih so vojašnice milice ljudske fronte. Bombardiranje je Itilit popolnoma nepričakovano in je bilo odgovor ua bombardiranje vladnih letal, ki so bombardirala popolnoma nezaščitena mesta. Radio postaja v Sevilli poroča, da so marksistični miličniki iz Malage napadli mesto Antequcro, bili pa so po hudi borbi odbiti. Pustili so na bojišču 400 mrtvih in ranjenih. Čete generala Vcrola nadaljuje po. načrtu svojo ofenzivo. Markiz Quintanar je včeraj v nekem intervjuju v Burgosu izjavil: »V roku treh do štirih dni bo naša vojska začela ofenzivo proti marksistom v okolici Madrida. Takoj nato bomo za vzeli Madrid. Po zmagi bo nad Španijo zavladala vojaška diktatura, ki naj pripravi teren za režim, ki bo odgovarjal interesom domovine.« Valladolid, 24. avgusta. AA. (Havas) Štab nacijonalne junte poroča: Letalstvo nacijonalistič-nih čet je bombardiralo postojanke vladnih čet na Gvadarami. Prav tako so letala bombardirala letališči Quatros Vientos in Getafe. Napravila so veliko škodo. Na odseku Guipusco nacijonalne čete pod povoljnimi pogoji prodirajo. Rabat, 24. avgusta. AA. Radiopostaja v Jerezu della Frontiera poroča ob 8.50 zvečer,_da je bil uporniški general Garcia ranjen v bližini Valla-dolida. Kakor se izve, je škof iz Toleda na varnem, ne ve pa se za usodo škofov v Madridu in Barceloni. Radiopostaja v Sevilli je snoči objavila, da je uporniška vlada ustanovila red železnega križa za" odlikovanje boriteljev domovine. Vse bojne ladje prešle k nacionalistom Pariz, 24. avg. AA. Havas poroča: Današnji »Malin« poroča, da je neki francoski urad prejel še ne potrjeno vest iz Biaritza, da so vse edinice španske mornarice, ki so doslej še bile na vladni strani, prešle k nacijonalistom. Lakotna revolucija v Ukrajini Odesa, 24. avgusta, o. Po poročilih h Ukrajine jo tam kljub obilni žetvi izbruhnila silovita lakota zaradi prisilne oddaje žita v državne žitnice. O lakoti poročajo tudi moskovski listi, ki prinašajo vesti o kmetskih uporih v pokrajini, ki jih je izzvala lakota. Tako so množice kmetov in delavcev v Pol-tavi napadle vojaška živilska skladišča in jih izropala še preden je poveljstvo moglo poslati proti kmetom čete. Cete so nastopile s strojnicami ter so je razvnela prava bitka med izstradanimi kmeti in vojaškimi oddelki. V tem spopadu je bilo 25 kmetov ubitih in čez 50 ranjenih. Prav tako so resni nemiri izbruhnili v kotlini Doneča, kjer je vojaško poveljstvo zaplenilo vse zaloge žita po Kolhozi in pri kmetih. Te inkvizicije žita in živeža gredo na raCun novega organiziranja rdeče vojske, ki potrebuje zaradi silno zvišanega števila vojakov tudi velike množine hrane. Zaradi vse večjega gladovnega gibanja morajo imeti vojaštvo v stalni pripravljenosti. Zadnji leden so sovjetske oblasti aretirale čez 2000 kmetov in delavcev zaradi tega gibanja. Mednarodna letalska zveza Varšava, 24. avgusta. A A. V Varšavi se jo pričelo 36. redno letno zasedanje mednarodne letalske zveze. Na tej konferenci co se zbrali delegati aeroklubov 35 držav. Amnestija avstrijskih študentov Dunaj. 24. avgusta. AA. Prosvetni minister je odredil amnestijo za vse kazni, ki so jih akademske in srednješolske oblasti izrekle proti študentom na visokih šolah in srednješolcem zaradi političnih prestopkov. Tudi vse izključitve z univerz in drugih visokih šol, gimnazij, realk itd so bile razveljavljene. Pariz, 22. avg. AA. (DNB) V Limogesu so tramvajski in plinski delavci stopili v stavko in predložili upravam podjetij nove zahteve po zvišanju mezd. Rim, 22. avg. AA. (DNB) V Napoli se je pripeljal s parnikom »Vittoria« ras Guksa. Rim, 22. avg. AA. (DNB) Po nekem poročilu agencije Stefani iz Gondara so voditelji židovskega plemena Falasa svečano izjavili svojo pokor- Henday, 22. avg. AA. Havas: Uporniška križarka »Almirante Cerveras se ni več pojavila pred San Sebastijanom tekom včerajšnjega dne. Sodba o moskovskem procesu Vsi bodo ustreljeni Moskva, 24. avgusta. AA. Proces proti zarotniškim pristašem Trockega in Zinovjeva je včeraj dosegel vrhunec. Vsi obtoženci so izjavili, da se strinjajo z zahtevo državnega tožilca, da morajo , biti obsojeni na smrt. Svojo usodo so prepustili sodišču, prosili so le, da bi se smeli posloviti od delavcev. Bivši poveljnik rdeče vojske Mračovski je izrecno prosil za smrtno kazen »zaradi izdaje delavskega razreda«. Nato se je zjokal in se zrušil na stol, da so ga morali stražniki odnesti iz dvo- rane. Toda vsem skupaj ni ta komedija, ki jo je uprizorila moskovska vlada, nič pomagala. Sodišče je vso obtožence v Zinovljevcm procesu obsodilo na smrt i ustrelitvijo. Obsodba postano izvršna v času 72 ur. Obsojenci imajo pravico, da vlože prošnje na predsednika izvršnega odbora, ki ima pravico, da iz lastne pobude zmanjša smrtno kazen na ječo pod najmanj 10 let. Vsi obtoženci so pri čitanju smrtne kazni bili zelo mirni. Zmaga poštenja pri občinskih volitvah Včeraj so bilo v dravski banovini občinske volitve v štirih občinah, v katerih je povsod zmagala lista JRZ. V Domžalah je volil« od 740 volilnih upravičencev 525 volilcev (71%). Janez Vrečar, ki je bil nosilec liste JRZ, je'bil izvoljen s 339 glasovi, lista združene opozicije pa je dobila 18t> glasov (35.4%). l*rva lista dobi 14, druga pa 2 odbornika. V D v o r u na D o I e n j s k e ni se je od 344 volivnih upravičencev udeležilo volitev 28!) volivcev ali 84%. Lista JRZ z nosilcem Francem Ravnikom je dobila 14(i glasov in 15 odbornikov, združena opozicija pa je dobila 143 glasov in 3 odbornike. V Zagradcu na Dolenjskem se je od 391 volivcev udeležilo volitev 297 volivnih upravičencev ali 76%. Lista JRZ z nosilcem Ignacom Košakom je dobila 188 glasov in 16 odbornikov, lista združene opozicije z nosilcem Alojzijem Orlom je dobila 199 glasov in 2 odbornika. V Žužemberku se je od 750 volivnih upravičencev udeležilo volitev 49(5 volivcev ali 00%. Lista JRZ z nosilcem Karlom Lavričem na čelu je dobila 329 glasov in 16 odbornikov, lista združene opozicije z g. Albinom 1’ehanijein na čelu pa je dobila 167 glasov in 2 odbornika. Volitve so potekle povsod v najlepšem miru in redu. Ko je ljudstvo izvedelo za volilne izide, je dalo duška svojemu veselju nad to slovensko slogo. V Domžalah je zaigrala tudi godba, nakar se je ljudstvo mirno razšlo na svoje domove, veselo zmage nad ljudmi, ki so pošteni slovenski narod toliko časa tiščali za vrat. Nož je zapel svojo žalostno pesem Šahovska olimpijada v Miinchenu: Jugoslavija na tretjem mestu Miinrhen, 34. avg. Po dovršenem VII. kolu šahovske olimpijade v Miinchenu so se odigrale tudi vse viseče partije. Na čelo tabele so se potegnile vse tiste države, o katerih se je takoj spočetka pričakovalo, da bodo zasedle prva mesta. Najtrdnejše se je na čelo tabele zasidrala Poljska s 40 točkami. Tudi Jugoslavija je opravičila svoj sloves in zasedla tretje mesto z 38 točkami za Nemčijo z 39 in pol točke. Zdi se, da bo edino Šahovsko moštvo res dostojno predstavljalo v inozemstvu naše barve in prineslo domov eno od treh kolajn. V jugoslovanskem moštvu se letos med vsemi najbolj odlikuje naš šahovski mojster Vasja Pirc, ki je v vseh igrali pokazal izredno sigurnost in doslej še ni izgubil nobene igre, čeprav sedi vedno pri prvi deski ter ima za nasprotnika vedno najmočnejšega igralca nasprotne države. Glede oslalih naših zastopnikov je treba omeniti, da se razen Kostiča, ki je iz starejše garde, mnogo bolje drže mlajši igralci, kakor pa starejši. Edino dr. Trifunovič, ki je na lanskoletni olimpijadi beležil skoro same zmage, je letos nekoliko popustil, čemur je najbrž krii’o pomanjkanje treninga. Miinchcn, 24. avg. Tudi po končanem X. kolu olimpijade je ostala labela v glavnem neizpre-menjena. Prva je še vedno Poljska s 57 točkami in 9 visečimi partijami. Sledi Nemčija s 54 In pol (8), Jugoslavija 52 (2), Madžarska 50 in pol (6), Litva 50 (8), Danska 49 in pol (8), Češka 49 in pol (7), Avstrija 47 in pol (9), Švedska 45 (10) itd. Jugoslovani se drže izredno dobro ter potrjujejo naše upanje, da bodo prinesli domov nekaj lavorik, kar je tem pomembnejše ob dejstvu, da je naša šahovska reprezentanca bila v najmanjši meri deležna podpor iz olimpijskega fonda. Veleturnir v Nottinghamu London, 24. avg. Včeraj se je odigralo 11. kolo šahovskega turnirja. Stanje je naslednje: Rotvinik 7 in pol, dr. Euwe 7 (1), Fine, Reshewsky 7, Flohr 6 in pol, Capablanca 0 (1), dr. Aljehin 5 in pol (1), dr. Lasker 5, dr. Vidmar 4 in pol (2), Bogoljubov, dr. Tnrtakowcr 4 in pol, Toyler 3 (1), Thomas 2 in pol, Aleksander 2, VVinter 1 in pol (!)• Ljubljana, 24. avgusta 2e v soboto smo omenili, da je mali kazenski senat strogo obsodil Ižanca Miho Tavzlja zaradi ■uboja in da se je sodišče postavilo na stališče, da je treba junake noža strožje in eksemplarično kaznovati. V soboto je bila ta sodba objavljena. Kakor da bi hotela ironija usode, je nož demonstriral na raznih krajih in opravljal svoje žalostno delo. Na Dolenjski c ca ti je neki Bosanec najbrž v besnosti začel razbijati v neki gostilni, kjer so domačini igrali biljard. Potegnil je nož in ž njim zamahnil proti nekemu brezposelnemu proti glavi tako, da ga je ranil nad levim ušesom. Brezposelni se je onesvestil. Prepeljan je bi! v bolnišnico, kjer so mu rano izčistili in zašili. Po operaciji se je vrnil domov. Bosanec pa je še nadalje razsajal. Dva stražnika sta imela obilo posla. Ko je na kraj pretepa prišel reševalni avto, so Bosancu kar na licu mesta zaplenili 100 din, da je plačal prevozne 6troške do bolnišnice. V Medvodah je bil snoči z nožem zaklan v trebuh kovač Fran Arko, rojen 1913 v Knežjih Lipah na Kočevskem, zaposlen pri podjetju inž. Dedek. Kakor znano, podjetje gradi novo državno cesto odnosno regulira medenski klanec. Kovača Arka 60 našli na javni cesti v nezavesti in mlaki krvi. Okoli 21 je prispel v Medvode reševalni avto, ki je poškodovanca, žrtev noža, odpeljal v ljubljansko bolnišnico. Kdo je napadel Arka, še ni znano. Zadevo preiskujejo orožniki v Medvodah, ki so o zločinu obvestili tudi državno tožilstvo. V Šmarci pri Kamniku pa je Kil snoči z nožem zaklan Andrej Koželj, 25 letni kurjač, zaposlen v tovarni upognjenega pohištva »Remec& Komp.« v Duplici. Neznan napadalec ga je 3krat z nožem sunil v levo ramo in roko. Poškodbe so hude. Baje je bilo še več drugih primerov z nožem. O tem zaenkrat kronika ne more točneje poročati. Kamnik, 24. avgusta Družba fantov iz komenske fare se je vračala z vozom domov po Ljubljanski cesti. V Šmarci so se ustavili v gostilni »pri Birtu«, kjer so si naročili liter vina. Družbi so se priključili še neki tamošnji fantje, ki so se nekaj časa lepo medsebojno pomenkovali, naenkrat pa je baje nastalo malenkostno prerekanje, pri čemur sta padli dve žrtvi noža. Voznik je svojega prijatelja Koželja Andreja iz Gore občina Komenda hitro odpeljal v Kamnik, kjer mu je g. dr. Matjašič nudil prvo pomoč. Koželj ima dve hudi rani in sicer v levi rami in pa v plečetu. Smrtna nesreča na Dravi Zborovanje industrijcev na Bledu Ljubljana, 24. avgusta. V nedeljo je imela na Bledu sejo centrala industrijskih korporacij pod predsedstvom g. Vladimirja Arka. Na seji so razpravljali predvsem o minimalnih mezdah. Slovenska industrija in z njo tudi hrvatska, se je izjavila za enotno ureditev mezd po vsej državi. Tega mnenja pa ni bila srbijanska industrija, ki je opozarjala na velike razlike v gospodarskih pogojih v državi. V daljši debati je eden izmed navzočih industrijcev izjavil, da je mezda 0.75 din na uro, zaradi katere so delavci stopili v štrajk, zločin nad državo. V debati so sodelovali tudi številni slovenski industrijci, ki so se vsi zavzemali odločno za ureditev minimalnih mezd v vsej državi, in sicer enotno. Slovenska industrijska zveza je izdelala poseben predlog, po katerem naj bi se določila minimalna mezda za vso državo enotno, približno na 3.50 din na uro ob drugih normalnih pogojih. Vendar pa bi imeli bani z ozirom na posebne krajevne razmere pravico to mezdo zvišati ali znižati za 15%. Nato so sledili strokovni referati o raznih aktualnih vprašanjih, ki zanimajo industrijo. Na koncu je med drugim predlagal po vzoru drugih držav g. inž. Vladimir Remec, da se naj tudi pri nas zavzame industrija za uvedbo izvoznih premij, posebno z ozirom na finalne proizvode, te izvozne premije bi kaj kmalu prinesle nazaj vse one izdatke, ki bi se zanje izvršili. Nenavadna in grda oskrumba groba Skrunilci ukradli iz groba palico z zakladom Stična, 24. ervg. Po Stični in drugih lepih bližnjih vaseh sc je . včeraj že zgodaj razširila strahotna vest o drzni tatvini palice, v kateri naj bi bil shranjen lep zaklad in o oskrumbi groba pokojnega Janeza Pajka na farnem pokopališču v bližnjem St. Vidu. Sprva ljudje tej vesti niso nikakor hoteli verjeti. Vašemu posebnemu poročevalcu se je posrečilo dobiti avtentične informacije. Odpeljal se je z naklonjenostjo g. opata s samostanskim avtom v št. ^jd in si tam poiskal točnejše informacije Bila je resnica! Lepi St. Vid teži na valovito hribovitem svetu. Farno pokopališče s cerkvijo Sv Vida se dviga na hribu. Cerkev je zidana sredi pokopališča, ki je okrog in okrog obdamo z visokim zidom, ponekod 5 do 7 m. Župnišče samo se dirži pokopališkega zidu. Na vzhodni strani zadaj za cerkvijo, tik zidu ob glavni cesti, vodeči proti Stični, je bil grob pokojnega janeza Pajka p. d. Tomaca, ki ie j etos 3. marca umrl. Pokopali so ga v grob, kamor je bila položena pred osmimi leti njegova pokojna žena. Pajk je na zadnjo uro izrekel edino željo, da bi mu v krsto ob strani položili tudi njegovo debelo palico, baje je šaljivo pripomnil: »Povsod je šla z menoj. Naj gre tudi z menoj na oni svet!« Želja mu je bila izpolnjena. Palica ie bila v krsto položena. Pajkova zapuščina Janez Pajk je bil skromen in varčen posestnik. Pred leti je prodal svoje posestvo. Pretel je prav lepo kupnino. Z izkupičkom za posestvo je skromno živel. Tuintam si ie privoščil kaj boljšega. Po njegovi smrti pa so sorodniki, kii so se nadejali, da jim bo drugače originalni Pajk kaj zapustil, prav debelo gledati in so se spraševali, kam naj bi bil oče spravil svoj denar. Govorili in računali so, da bi moral zapustiti še najmanj 23 tisoč dinarjev. Dervaria ni bilo nikjer. Vse so preiskali. Zaman. Začeli so sumiti, da je bil denair pred Pajkovo smrtjo ukraden, toda za ta sum ni bilo nikjer absolutno nikakih konkretnih dokazov in indicev. Stvar je bila že nekoliko pozabljena. Grob odkopan - Palica ukradena Kakor omenjeno, so Janeza Pajka položili v grob njegove pokojne žene. Po predpisih mora biti grob izkopan poldrugi meter globoko. Grobarji pa so pustili ženino krsto nedotaknjeno in so grob izkopali za moža le kak meter globoko. Na grobu je stal železen križ s kamenitim podstavkom, okoli groba pa je bil betonski okvir. Ljudje so včeraj zjutraj prihajali k prvi maši. 7.c. zgodaj okoli 5 so prvi obiskovalci grobov s strahom zapazili, da je odkopan nov grob. Natančneje so pogledali in ugotovili, da je odkopan nov grob. Natančneje so pogledali in ugotovili, da ie popolnoma odkopan grob Janeza Pajka, posestnika z Vrha. Železni križ je bil odstranjen in vržen v stran, prav tako razkopan betonski okvir. Zemlja ie bila iz groba izjkopana in naokrog razmetana. Pogledali so v grob. Pajkova krsta ie bila sicer nedotaknjena, samo približno v sredi ie bila izrezana velika luknja tako, da je lahko segla notri moška roka. O dogodku so bili obveščeni takoj šentviški orožniki, ki imajo svojo postajo nekaj meirov od pokopališča ob glavni cesti ne daleč od gostilne in pekarije Kraševčeve, kii se nahaja ob cesti skoraj nasproti zidu, ob katerem je Pajkov grob. Orožniki so ugotovili, da ie bilo truplo popolnoma nedotaknjeno, toda izginila je pokojnikova palica položena v krsto. Naravno, da so sc takoj pojavile najrazličnejše kombinacije. Ljudje so prepričani, da je Pajk v palici vzel seboj svoj denar, približno 25 jurjev. Mogoče še več Med najhujiim nalivom Orožniki so uvedli glavne poizvedbe o zločincih in o raznih drugih okolnostih. Od polnoči tja do 2 zjutraj je vladala nad St. Vidom grozna nevihta. Lilo je, kakor da bi se bil utrgal oblak. Po hišah so ljudje že spali. V župnišču je bilo vse mirno. Pri Kraševcu so opravljali ponoči peki' svoje delo. Tudi v gostilni so še čuli. Slišali so sicer neki zamolkel ropot, toda temu niso pripisovali posebnega pomena. Ta ropot ie prihajal čez cesto od pokopališča. Stiški zdravnik dr. Fc-dran se ie po polnoči pripeljal v St. Vid s svojim avtom. Naprosil je nekega dečka, da bi čuval njegov avto. Sam pa je odšel peš v hribe k nekemu bolniku. Deček ie sedel v avto in bdel. Tudi on je oul šum in ropot, prihajajoč od pokopališča. Grobariev sin France Jerin ie povedal, da je po polnoči opazil, kaiko ie sedela neka temna postava na pokopališču. Možakar je bil obrnjen z obrazom v smeri proti orožniški postaji. Gotovo je stražil, da bi skrunilce Opozoril na vsako kretnjo orožnikov, ki so -pa kmalu legli k počitku. Po vseh okolnostih sodeč je bilo pri skrunilskem poslu na delu več oseb, ki so bile kiteresirane za palico, v kateri so domnevali, da se nahajajo skriti Pajkovi jurji. Pravijo, da je bila debela palica votla iti zato ni izključeno, da je dal pokojni Pajk denair v palico. * Orožniki so včeraj ves dan vršili poizvedbe. Vsekakor ie pričakovati v najkrajšem času prav zanimivih razkritij in senzacij. • Maribor, 23. avgusta. Sinoči okrog pol 9 se ie pripetila na Dravi v Melju tragična nesreča, ki je zahtevala življenje mlade 27-letne tekstilne delavke Olge Švare, matere dveh malih otrok. Svarčcva je stanovala na Pobrežju v Aleksandrovi ulici 95, zaposlena pa je bila v Hutterievi tekstilni tovarni v Melju, kjer dela tudi njen mož. Vsak dan se je vozila na delo in z dela z Merdavsovim brodom, ki prevaža ttu-terjeve delavce na račun podjetja. Sinoči, ko sta dnevna in nočna posada izmenjali ie brodar g. Merdavs naložil na brod 50 do 60 delavcev in c’e-lavk ter odrinil od brega, Brod je srečno prispel ob pobrežko stran ter trčil ob pristaniški most. Zdravilo za nezvestega moža Kamnik, 24. avgusta. Zelo dobro znanega možaka iz kamniške okolice je te dni zadela kazen, ki je menda zlepa kak zakonski mož ni deležen. Kljub svoji lepi starosti še vedno rad »vrže oko« za kakšnim brhkim dekličem, kar pa seveia domačim ni čisto prav. Ko so menda, zadnjič zopet nekaj slutili o nekih novih podvigih družinskega glavarja, se je sestal družinski senat in po kratkem sejanju sklenil nekoliko energično poseči vmes. Sklep je bil takoj izvršen: v nekaj višjih sferah nahajajočega se moža so zaprli v samotni zapor — varno zamreženo sobo — za 48 ur. Ker pa je gospod rad večkrat in zelo žejen, so mu baje v celico postavili tudi škaf sveže vode: če so mu privoščili tudi kaj suhega kruha, naša kronika ne ve povedati. Mož je seveda na vse načine protestiral, celo s ključavničarjem si je skušal pomagati, pa ni uspel, tako da se je nazadnje obrnil s prošnjo na domači senat za pomilostitev, ki jo je že po 24 urah zapora tuii dosegel. Kajpak proti svečanim obljubam, da se bo poboljšal. Pravijo, da se nekateri zakonci resno boje, da se ne bi še njihove Ksantipe pohujšale nad takim slabim zgledom, sami pa prišli v zobe škodoželjnim kamniškim gostilniškim omizjem. Naše delavstvo zavedno Neki gospod je te dni prišel iz Ljubljane z namenom, da organizira v Podhruški delavce, ki so zaposleni pri regulacijskih delih. Doživel pa je nepričakovano razočaranje. Zaupnikov, ki so ga pozvali ni bilo, pa tudi delavcev ne. Le nekaj delavcev in vaščanov iz Kavrana je prišlo, ki so pa gospodu iz Ljubljane povedali, da vsak prispeva z malenkostnim zneskom za trpeče »španske sodruge«. Stavke v Mariboru ne bo Maribor, 24. avg. V soboto smo v »Slovenskem domu« poro-j čali, da se kažejo znaki mezdnega gibanja med I tekstilnim delavstvom tudi v Mariboru in da so i zaradi tega delavske strokovne organizacije v I soboto popoldne sklicale delavsko zborovanje. ! Na zborovanju ie bilo okrog tisoč delavcev, ki pa V tistem hipu je imel še brodar opravka pri veslu, potem pa bi bil moral brod privezati in med tem časom ne bi smel nihče broda zapustiti. Mestni delavci pa so sami odstranili zaščitno zapornico na brodu, čim je prišel k bregu ter nato skakali z broda na most. Tudi Svarčcva je tvegala skok, ker pa je bil brod radi dežja spolzek, ji je na mokrih deskah pri odskoku zdrsnilo in padla je v odprtino med brodom in mostom v Dravo. Valovi so sc takoj zgrnili nad njo ter jo pogoltnili. Delavke, ki so videle smrten padec, so zakričale, nakar ie brodar naglo planil v čoln ter iskal ponesrečenko. Iskanje pa je bilo zaman, ker se ni več prikazala na površje. niso pokazali posebnega navdušenja za stavko. Večji del imajo mariborski tekstilni delavci boljše mezde, kakor oni v Kranju. Zlasti je treba pri tem navesti delavce v Hutterjevi tovarni, kjer so mezde skoro vse nekoliko višje, kakor pa jih predlaga osnutek kolektivne pogodbe, za katero se bore kranjski delavci. Poleg tega zaposluje Hut-terjeva tovarna največ delavcev. Tudi neka druga tovarna je delavstvu kar v naprej izjavila, da bo kolektivno pogodbo brez pridržkov podpisala. Zdi sc, da s stavko ni računati več. Truplo učitelfa Prešerna - doma Koroška Bela, 23. avgusta. Dne 5. avgusta je v Uroševcu blizu Kosovske Mitroviče nenadoma umrl učitelj Anton Prešeren, ki je šele maja meseca letos dobil prvo namestitev kot uSttelj pri Sv. Ani’ V Tilov. goricah. 1. junija pa je odšel na orožne va^v-v Uroševac. Bil je vnet delavec v katoliški prosvfctt na Jesenicah ter se je tudi na odru udejstvoval, tako da je še pri zadnji igri pred odhodom v službo, sodeloval na odru Krekovega doma. Rajni Prešeren je bila sila ljubezniv fant, ki ga je vsakdo vzljubil, kdor ga je le enkrat videl in imel priliko z njim stopiti v pogovor. Pokopali so ga na slavnem Kosovskem polju. Na prošnjo staršev pa je bil predvčerajšnjem pripeljan v svoj rojstni kraj na Koroško Belo, kjer so ga položili na mrtvaški oder v mrtvašnico, iz katere se je danes vršil pogrebni sprevod. Na Jesenicah, kakor tudi Koroški Beli je navada, da je pri pogrebih vedno velika udeležba, vendar takšnega pogreba kot jo bil la, že dolgo ni bilo. Pevci katoliške prosvete na Beli so prekrasno zapeli pred mrtvašnico, v cerkvi in na grobu. Po obredih je spregovoril vo-jak-dijak pokojniku v slovo, za njim pa njegov najboljši prijatelj, režiser Krekovega prosvetnega društva, g. Mencinger. >Ena je njemu se želja spolnila, v zemlji domači da truplo leži.« Drobne Belgrad, 24. avg. m. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič ie sinoči od- potoval v Han Pijesak, k‘jer se nahaja njegova rodbina. ... . t Bled, 24. avgusta. Včeraj sta se mudila na Bledu ban savske banovine dr. Ružič in predsednik Narodne skupščine Stevan Čirič. Celjske novice Vlom v trgovino Sv. Ana v Slov. goricah, 23 avg. V sredo zjutraj ob 2 je odšel z vozom posestnik in trgovec Franc Perko iz Sv. Benedikta v Slov. goricah s svojim hlapcem v Maribor. Doma eo ostale samo tri ženske, trg. pomočnica in dekli, ki so spale v prvi sobi od trgovine. Takoj po odhodu Perka in hlapca so ženske slišali, kako so neznanci vlamljali v trgovino in se v strahu niso niti upale ganiti, niti niso klicale na pomoč. Vlomilci pa so medtem srečno izvršili svoj posel in 7. blagom izginili v noč. enske so nato takoj obvestile sosede in orožniško patruljo pri Sv. Trojici v Slov. goricah, ki je tako pričela z delom in že aretirala nekega moškega. Vlomilci so pokradli mnogo blaga, le blagajna je ostala nedotaknjena. Bile pa so jim razmere znane, da eo doma samo ženske in da so lahko zlomili močna vrata. Skoda je še neprecenjena. • Goriški pevci so se oglasili. Kakor vsako leto, tako so se tudi letos te dni oglasili goriški pevci (klepetci) po vseh Slov. goricah predvsem tam, kjer toča ni oklestila vinogradov. Ti kraji so izredno srečni, ker vinogradi obetajo dobro trgatev Celje, 23. avgusta. Uoslilniški pretep na Bregu. V soboto okrog 10 zvečer so se sprli v neki gostilni na Bregu moški in je kmalu dobil oblast nož. Prišlo je do pravega pretepa in je bi! pri tem težje ranjen 53-letni delavec Janežič Avgust iz Zagrada, usluž-ben pri regulaciji Savinje v Trcmeriu. Janežič je pri pretepu dobil z nožem zabodljaj v desno roko nekateri drugi delavci pa so dobili lažje poškodbe. Janežič je bil prepeljan z avtomobilom rešilne postaje v celjsko bolnišnico, med tem, ko so šli drugi domov. Baje je prišlo do pretepa zaradi žensk. Zgodba ukradenega kolesa. Dne 16. avgusta je nekdo ukradel trgovskemu pomočniku Francu Bajdeta od Sv. Ane v Slov. goricah z nekega dvorišča na Krekovi cesti moško dvokolo, vredno 1500 Din. Prihodnji dan pa so orožniki iz Zidanega mosta prijeli 26-letnega Nikolaja T. iz i vojničkega okraja, ko se je peljal s kolesom. Kolo so orožniki zaplenili, Nikolaj je pa priznal, d« ie ukradel kolo v Celju. Odden je bil v zapore okr. | sodišča v Celju. Stanje brezposelnosti Po i/.kazu ekspoziture i borze (kila v Celju je bilo dne 20. avgusta prijavljenih v Celju 1% brezposelnih delovnih moči, med temi je bilo 23 žensk. Dne 10. avgusta je in prebivalstvo radevolje med delom posluša odmevajoči glas klepetcev. V onih delih Slov. goric, I kjer je toča povzročila ogromno škodo, ni slišati i goriških pevcev, vse je pusto in tiho brez veselja, ! kakor je bilo v prejšnjih letih. Cigani' nadlegujejo. Zopet se^ je pojavila po severnih Slov. goricah večja množina ciganov, ki prebivalstvo stalno nadlegujejo z raznimi prošnjami in kradejo poljske pridelke. Prosimo oblast, da nas reši te nadloge. znašalo stanje 194 (med temi 22 žensk). Delo dobijo: 2 mizarja, 1 krojač, 1 kovač, 1 hlapec, 6 služkinj, 4 kmečke dekle, 3 kuharice in t postrež-nica. Štorklja v rešilnem avtomobilu. - Dva primera en dan. V soboto sta se dogodila dva enaka primera. Avtomobil rešilne postaje je bil klican na dva kraja, da prepelje dve ženski v celjsko bolnico. Avlo jc res takoj odhitel na kraj, kamor je bil poklican, vzel ženski, ki sta bili namenjeni v bolnišnico in odhitel proti cilju. Toda, še prano ie dospel avto v Celje do bolnišnice, se je pojavila v rešilnem avtomobilu štorklja in naši reševalci so po svoji dolžnosti vestno rešili svojo samaritansko dolžnost. Malo težje bo vprašanje za izpopolnitev krstnega lista, kjer mora biti natančno določen kraj rojstva. Nastop pekovskih pomočnikov pred celjskim kolodvorom. Kakor je znano, celjski peki v noči od sobote na nedeljo počivajo, med tem ko okoliški, med temi tudi v Laškem delajo. Ker rabijo nekateri celjski restavratorji precej peciva in žele tudi ob nedeljah postreči svojim gostom s svežim pecivom, v Celju pa ga ne morejo dobiti, so ga nekateri hodili ob nedeljah zjutraj iskat v Laško. Tako tudi danes zjutraj. Za restavracijo Zampa-rutti in Aichholzer v ulici dr. Žerjava sta šla kakor ponavadi ob nedeljah dva moška zjutraj v Laško po sveže pecivo. Ko sta sc z drugim vlakom vračala v Celje, so ju pred kolodvorom pričakali celjski pekovski pomočniki, ju obkolili, z namenom, da jima odvzamejo kruh. Samo po sebi se razume, da so celjski peki prikrajšani, če se donaša kruh iz Laškega v Celje, prikrajšani so pa zavoljo tega tudi pekovski pomočniki in je razumljivo, da so nastopili v obrambo svojih interesov. Mučno situacijo je rešil orgam celjske policije, ki sc je takrat slučajno nahajal pred kolodvorom. Ljubljana danes Koledar Danes, ponedeljek, 24. avgusta: Jernej. Julri, torek, 24. avgusta: Ludvik. * NOČNO SLUŽBO IMAJO LEKARNE Mr. Sušnik, Marijin trg, 5; mr. Kuralt, Gosposvetska cesta 10; mr. Bohinec ded., Rimska cesta št. 31. Radio Programi Radio Ljubljana Ponedeljek, 11 avousta: 12.00 llazui Šramli in ter ceti (plošče) 12.45 Poročila, vremenska napoved 13.00 Napoved časa, spored, obvestila 13.15 Radio orkester 14.00 vreme, borzni tečaji 19.00 Napoved Sasa, vremenska napoved, porodila, spored, obvestila 19.30 Nacionalna ura: Našo bolnjSniee nekdaj in sedaj (dr. Zelič Mi-t ut in — prenos i/. Belgrada) 19.50 Havajske pesmi (plošče) 30.10 Zdravniška ura: Zdravje na počitnicah (zaščitna sestra Jarnovič) ‘JO.30 Klavirski koncert skladatelja in prof. p. Mihovila Logarja 21.10 Konecrt Radio orkestra 22.00 Napoved časa, vremonsJui ns.ix>vec1, poročila, spored 22.20 Prenos ias Parkhotela na Bledu: Plesni orkester E. Hense. Drugi programi PONEDELJEK, 24. arvgrueta. Bclnrad I: 19.50 Koncert na flavto 20.20 Operna ura 21.30 Narodne pesmi Bclgrad II: 23.15 Belgrajeke noči, glaobena reportaža Zagreb: 19.50 Uvod v opero 20.00 Prodana nevesta, ope. ra — Dunaj: 20.50 Simfonični koncert — Milan: 20.40 Sougnioza, opereta — Rim: 20.40 Vokalni in st rum on talni koncert — Vraga: 21.00 Orkestralni koncert s sodelovanj om solistov — Vatšava: 21.00 Koncert orkestra vojno mornarice 22.00 Komorni koncert —■ Berlin: 20.10 Pisani glasbeni program 22.30 Koncert solistov — ATtin-chen: 19.00 Vojaška godba, orkester In solisti 20.10 Narodna glasba 21.10 Koncert solistov — Leipzig: 20.10 Koncert Dresdenske filharmonije in solistov — Koln: 20.10 Koncert 22.20 Komorna glasba — Konigsberg: 21.00 Narodna glasba — Hamburg: 19.00 Klavki&ki koncert 21.10 Koncert solistov. Članom in pevcem #Ljubl|ane' Datumi ▼ nedeljskem »Slovencu« pod zgornjim naslovom niso tožni, zato popravljamo: 1. V torek, 25. avgusta je ob pol sedmih spominska črna sv. maša po pokojnem našera pevskem kuratu duh. svetniku Andreju Ažmanu, ki jo daruje prof* dr. Kotnik, h kateri vse aktivne, podporne člane in pokojnikove prijatelje vljudno vabimo. 2. V soboto, 29. avgusta, je v dvorani Rokodelskega rloma ob 20 važna pevska vaja celokupnega zbora. 3. V nedeljo, 30. avgusta, je skupni pevski izlet na lepo Rove kjer bo ob 11 dopoldne sv. maža, pri kateri poje celotni zbor ^Ljubljane«. Prijatelje društva vabimo k udeležbi. Kočevje Kočevje, 25. avgusta. Nemški šlager se je tudi pel na zadnji sokolski veselici, dne 15. avgusta. Povzročil je zelo veselo razpoloženje med kočevskimi gosti, ki so se v precej velikem številu odzvali vabil« na prireditev društva, s katerim stoje v razmeroma do-ivpjj dobrih odnošajih. Hitlerjanska kultura se je pokazala na zelo odliften način v nedeljo 16. avgusta ob priliki mogočne slovenske prireditve na Koč. Reki. Drugod, kjer so bili v jeseni kaznovani, je bilo sicer dovolj mirno, v Novih lazih pa niso hranili s psovkami; nastavili so tudi na cesto žeblje, da so trem kolesarjem počile gume ter metali kamenje na avlo, ki je vozil člane Prosvetnega društva do-tnov v Kočevje. En sam seveda to ni *bil. Razumemo pač, da Kočevarje boli, da si Slovenci upajo na enak način kot oni pokazati svojo narodnost, prvič po 18 letih svobode, potem ko so prej Kočevarji z legitimacijo jugoslovenske nacionalne stranke tlačili Slovence k tlom. Mislimo pa, da taka nasilstva vendarle pred 3 leti še ne bi bila mogoča, zakaj tedaj še niso prinašali nemški študentje hitlerjansko kulturo v Jugoslavijo in še niso hodili krošnjarji po isto kulturo v Nemčijo. Zato je bilo tedaj mirno'in prijateljsko sožitje. Mnogo Avstrijcev, poroča >Gottscheer Zeitung«, je letos na Kočevskem. Rajhovci so bili le malo presumljivi; prišli so drugi, seveda istega mišljenja. Morda se bo počasi ugotovilo tudi, kdo je te organiziral. Co ne kak Neunteufel, ki je tudi Avstrijec. Dva samomora Ptuj, 23. avgusta V soboto v pozni noči je izvršil 38 letni Jožef Gosak, hlapec pri trgovcu Prejacu v Mariboru, na glavni cesti na Zg. Bregu samomor na ta način, da 6e je ustrelil z revolverjem v levo prsno stran in je v nekaj minutah pozneje izdihnil. Gosak je prišel v soboto na 6vojem dvokolesu iz Maribora na obisk k sorodnikom na Breg pri Ptuju. Okrog 11 je zasedel svoje kolo in se odpeljal proti Mariboru. Komaj pa je prišel kakih 500 od hiše sorodnikov, so zaslišali strel na cesti. Ko so prišli na kraj oddanega strela, so našli Gosaka v mlaki krvi v zadnjih zdihljajih. Poklicali so reševalce iz Ptuja, da bii ga prepeljali v bolnišnico. Vendar je med tem smrtni poškodbi podlegel. Vzrok samo* mora sicer še ni pojasnjen, govori pa se, da je izvršil ta usodni korak zaradi prepira, ki ga je imel malo poprej na Bregu. Truplo so prenesli v mrtvašnico na Hajdini, kjer ga pokopljejo. * Frančiška Perša, 32 let stara hčerka posestnika in istrojnika na Bregu pri Ptuju, ki je 6ta.no-vala pri svojih starših, je v četrtek, dne 20. t. m. v jutranjih urah izginila od doma. V njeni sobi so našli mlako krvi, iz česar bi se dalo sklepati, da si je prerezala žile, potem pa odšla neznano kam. Ker je bila Peršajeva živčno bolna in v zadnjem času zmedena, so domnevali, da je v tem razpo-ženju napravila usoden korak in iskala smrt v valovih Drave. Ta domneva se je izkazala za točno, kajti truplo nesrečne Frančiške je Drava naplavila v Zabovcih niže Ptuja. Truplo so prepeljali v mrtvašnico na mestnem pokopališču v Ptuju, kjer ga pokopljejo. Za nesrečno Peršajevo, žaluje vse prebivalstvo Brega, ker je bila pridna in poštena deklina. Zaključni dan pedagoškega tečaja Ptuj Ptuj, 23. aogusta Požar. V Placarju pri Sv. Urbanu je posestniku "Ivanu Toplaiku zgorela domačija z vsem inventarjem in poljskimi pridelki. Škoda je ocenjena na 20.000 din in je krita le deloma z zavarovalnino. Vzrok požara še ni pojasnjen. Nezgoda. Hudo se je ponesrečil 47 letni hišnik Simon Drobnič iz Ptuja. Pri žaganju drv je prišel z desno roko pod žago cirkularko, ki je bila v polnem pogonu, pri čemur mil je odrezalo dva prsta in mu hudo razmesarilo dlan. Ponesrečenca 60 oddali v ptujsko bolnišnico. Ljubljana, 24. avg. Navada je pri takih tečajih, da zanimanje proti koncu tečaja splahneva. Tu je bilo nasprotno. Krog poslušalcev se je od dne do dne večal in je bilo najmanjše število prvi dan popoldne, ko je bilo 177 poslušalcev, in največje z 230 udeleženci v zadnjem dnevu. Za tečaj je denarno prispevala kr. banska uprava, okrožni urad, ki je dal na razpolago dvorano po znižani ceni, Učiteljski in akademski dom, ki sta nudila cenena oz. brezplačna stanovanja. Udeležence jo pozdravil zastopnik šolske oblasti in JUU. Vsega skupaj je bilo 14 predavanj, ki so vsa prikazala, utemeljila in vzbujala duha nove šole, dopolnila pa vsak dan bolj naraščajoča in vseskozi stvarna, a odkrita debata, ki se je je udeležilo okoli 27 različnih debaterjev. Tečaju je prisostvoval tudi zastopnik politične oblasti. Najprej je predavala profesorica gdč. A. Černe j e v a o principih moderne metodike. Z veliko gibčnostjo podajanja in v lepem jeziku je podala vsa načela, ki so lastna glavnim strujam novodobnih načinov šolskega dela. Podala je svoje nazore v kompleksnem in strnjenem pouku, o občestveni vzgoji, o življenjski šoli, o svobodnem delu ter spretno zavračala vse ugovore proti novi šoli. Predavateljica je bila nagrajena za svoja lepa izvajanja z dolgotrajnim ploskanjem. Od vseh predavanj je bil deležen ta referat najdaljše debate, ki se je je udeležilo največje število tečajnikov, znamenje, da se je to vprašanje najbolj zarezalo v živo meso naših šolskih razmer. Krik po reformi učnih načrtov, izdaji pravilnikov za podrobnejše upravno in notranje šolsko delo, je bil soglasen. Popoldne je univ. prof. dr. K. 0 z v a I d v prijetni obliki podal svoje vtise iz nedavnega študijskega obiska za spoznavanje vzgojnega in učnega dela najznačilnejših osebnosti in krajev sodobne Nemčije. _ Govoril je v Berlinu z velikim vzgoje-slovcem in dušeslovcem E. Sprangerjem, ki potuje za leto dni ria Japonsko, da si Evropo od daleč pogleda zaradi objektivnejšega presojanja do- mačih in evropskih pojavov. Opisal nam je Jeno, tudi za našo in slovansko kulturno zgodovino važno ognjišče nemške kulture ter svoj obisk pri Petru Petersenu, pedagogu reformatorju nemškega šolstva. V nazornih potezah nam je podal bistvo Jena-plana. Rekel je, da se je pač tudi tu videlo, da je vsaka šola toliko vredna, kolikor je vreden učitelj v njej, nič več in nič manj. Nato nam je predočil razstavo »Ljudstvo in šolaš v Miinchenu, obsegajočo 70 sob. Razstava je organizirana po vodilnih idejah, ki vodijo šolo tretjega rajha. Na pr. soba, ki ponazoruje domačijsko vzgojo, nemško gospodarstvo, pesem, učinkovanje otrokovega izvenšolskega okolja, strnjen pouk, dekliško izobrazbo, praznovanje v šoli. V drugem delu predavanja je podal kratek zgodovinski pregled nemškega šolstva do danes. Nemška šola gre proti novemu tretjemu humanizmu, ki si je na svojo zastavo napisal vzgojo nemškega človeka. Prof. g. Č o p i č pa je govoril o slovaškem in češkem šolstvu. O slovaškem šolstvu pravi, da je dokaz ogromnega napora in dviga slovaškega naroda tekom zadnjih 18 let, da si nadomesti ono, kar si tekom tisočletja pod madžarsko kulturo ni mogel ustvariti. O močni katoliški usmerjenosti slovaškega naroda pravi, da je edini katolicizem bil v njem tista močna sila, ki jih je očuvala pri narodni zavesti. Posebej se je ustavil pri opisu Batovih šol v Zlinu in njegovega sistema, kjer je uspeh edino merilo vsega, kar se očituje tudi v vsem češkoslovaškem šolstvu. Vodil nas je nato v duhu še v Brno na kongres učiteljev reformnih šol. Pedagoški miting, kakor ga je imenoval, je zaključil preds. Ped. društva dr. O z v a 1 d, občudujoč vztrajnost udeležencev in lakoto po znanju, ki naj bi ne bila nasičena, ampak še večja. Ob koncu se je tajnik Ped. društva g. prof. čopič še zahvalil vsem, oblastem, OUZD in Del. zbornici ter drugim, ki so pripomogli k uspehu tečaja. Za požrtvovalnost predavateljev pa se je v imenu udeležencev zahvalil eden izmed tečajnikov. Maribor Slovenci in Hrvatje romajo k Mariji Bistriški in v Rajhenburg Slovenski in hrvatski cerkveni dostojanstveniki bodo vodili romarske slovesnosti v dveh slovečih Marijinih svetiščih. — Obisk znamenite cerkve sv. Roka nad Šmarjem pri Jeliah. — Popoldanski oddih v Rogaški Slatini. — Celodnevno bivanje v Zagrebu. Ljubljana, 24. avgusta. Med častilci Lurške Gospe, ki romajo zadnja leta v obilnem številu v Slovenski Lurd-Rajhen-burg, je bila izrečena želja, da bi se Lurško romanje združilo z romanjem k Mariji Bistriški, ki je sloveče hrvatsko narodno Marijino svetišče, proslavljeno z mnogimi čudeži in odlikovano s častjo bazilike. Vodstvo »Po božjem svetu« v Ljubljani, želi letos to lepo misel uresničiti. Iz sporeda je razvidno, da ne bo to romanje nudilo samo dovolj prilike za posvečenje duše in mnogo duhovnega veselja, ampak bo obenem poučno potovanje, ki bo nudilo obilo zanimivih doživetij in razvedrila, da bosta poleg duše zadovoljna tudi srce in oko. Romarji se odpeljejo iz Ljubljane s posebnim vlakom v nedeljo 6. septembra ob 10. dopoldne. Pred odhodom bo ob 9. v kapeli Vzajemne zavarovalnice romarska sv. maša. Na vmesnih postajah od Ljubljane do ZiJanega mosta, Celja in Grobel-nega bo vlak stal povsod, kjer bodo čakali romarji. V Šmarju pri Jelšah bo 2. uri postanek; obisk znamenite cerkve sv. Roka, v Rogaški Slatini pa določen oddih v zdravilišču, nakar se odpeljejo romarji do Zlatarja—Bistrice. V baziliki Marije Bistriške bodo romarske slovesnosti ob prihodu (večernice) in naslednje jutro. Odhod iz Bistrice v Zagreb je določen 7. septembra ob 8. Pol vodstvom zagrebških Slovencev si bodo romarji ogledali znamenitosti mesta do 5. popoldne, nakar se odpeljejo v Rajhenburg. V Lurški baziliki bo zvečer kratki pozdravni govor in rimska procesija z gorečimi svečkami, med procesijo pete litanije M. B., 8. septembra na praznik Rojstva Marijinega bo zjutraj slovesna pridiga in slovesna pontifikalna sv. maša, po sv. maši prosto dopoldne za ogled trga in okolice. Moški imajo skupni obisk samostana oo, Trapistov. Popoldne ob pol 1. bo slovo v baziliki: govor, litanije in poslovilna pesem. Ob 2. odpelje posebni vlak proti Ljubljani, da bodo mogli romarji izven Ljubljane domov še z večernimi vlaki. Ker gre z romarji več hrvatskih in slovenskih cerkvenih dostojanstvenikov (naprošen je tudi zagrebški nadškof-koadjutor, prevzv. g. dr. Alojzij Stepinac), je pričakovati, da se bodo Ie-tem v obilnem številu pridružili verniki, kakor slovenski, tako tudi hrvatski. Naj bi ne bilo župnije, ki bi ne poslala vsaj enega romarja na to dvojno božjo pot! Preč. gg. duhovniki so s tem vljudno prošeni, da bi šli blagohotno ljudem na roko in, da bi to lep? romanje priporočali s prižnice. Vožnja, s posebnim vlakom, pa naj kdo vstopi na katerikoli postaji, stane 90 Din. Denar je treba poslati vodstvu najpozneje do 30. avgusta na naslov: »Po božjem svetu,* Ljubljana, Wolfova ulica št. 1. (Kdor plača za 10 romarjev, dobi eno vozovnico za posebni vlak brezplačno.) Za vožnjo z rednimi vlaki do priključne postaje na posebni vlak (do Ljubljane, Zidanega mosta, Celja in Gro-belnega) velja polovična voznina. Duhovno vodstvo romanja je prevzel g. konzist. svetnik Janez Ev. Kalan. Kdor želi podrobnejših pojasnil ali položnico, naj piše dopisnico na naslov: »Po božjem svetu,. Ljubljana, Wolfova ulica 1 (pisarna »Svete vojske«). Romarske izkaznice in vse potrebno za potovanje bo vodstvo odposlalo romarjem 1. septembra. Seja občinskega sveta se vrši v torek, dne 25. t. m. ob pol 19 v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu je poročilo predsedstva ter oddaja na-daljne opreme za šolo v Magdalenskem predmestju. Razgrnitev davčnih osnov. Z današni.m dnem je razgrnjen na mestnem magistratu seznam o osnovah davčnih zavezancev. Davčne razprave 6e bodo vršile od 7. do 19. septembra in sicer v vrstnem redu, ki je razviden v 4. razpredelku razgrnjenih seznamov. Na državni deški meščanski šoli se bodo vršili popravni izpiti za vse razrede dne 29. avgusta ob 8. Vpisovanje v vse razrede bo istotam v dneh 1., 2. in 3. septembra od 8 do 12. — Na državni dekliški meščanski šoli Ant. Martina Slomška bodo popravni izpiti 31. avgusta od 8 dalje. Vpisovanje za šolsko leto 1936-37 bo 1., 2. in 3. septembra dopoldne. Smrt uglednega gostilničarja. Po daljši mučni bolezni je umrl v starosti 54 let, znani in popularni mariborski gostilničar g. Alojz Horvat, ki je imel svoje podjetje na Frankopanskii cesti. Pokojnik je bil blagega značaja, velik dobrotnik revežev in pošten krščanski mož. Pokopali ga bodo jutri, v torek ob 16 na pobrežikem pokopališču. Svetila mu večna luči Žalujočim naše sožalje. Smrtna kosa v samostanu ČČ. šolskih sester. — V nedeljo popoldne se je vršil iz samo,stana čč. šolskih sester v Mariboru pogreb umrle m. Paci-! fike — Frančiške Dornik. Pokojnica je bila rodom iz Sv. Petra v Savinjski dolini. Bila je 12 let kuharica v Marijanišču v Ljubljani, nato v Št. Jakobu v Rožu in zadnjih 5 let v Zemunu. Povsod so jo i vzljubili in čislali kot vestno in sposobno moč. — Naj počiva v miru! Ogenj v Doberteši vasi Celje, 23. avgusta. V petek okrog 9. ure zvečer je v Deberteši vasi pri posestniku Vohu, po domače Urbanu, nenadoma začelo goreti. Visoki plameni so švigali proti nebu in uničevali vse, kar je prišlo pod njihovo oblast. Gorel je kozolec in je ogenj uničil ves pridelek, ki je bil v kozolcu spravljen, tako fižol, krmo itd. Domači so šli ravno spat, ko so opazili, da gori kozolec. Kozolec je popolnotmf pogorel in ima posestnik Voh precejšnjo škodo, ki je pa deloma krita z zavarovalnino. Kmalu se je vnelo bližnje skladišče lesa, last lesnega trgovca g. Srebotnjaka, vendar so ljudje še pravočasno preprečili hujšo katastrofo in obvarovali skladišče pred požarom. Na kraj požara so prišli tudi domači, kakor tudi okoliški gasilci, katerim se je posrečilo požar lokalizirati. Šport Ljubljana : Čakovec 12:0 (6:0) Včerajšnji tekmi na igrišču Primorja je prisostvovalo le neikaij sto gledalcev, ki so z zanimanjem spremljali lepo igro Ljubljane. Niti mi, niti Čaikovčani gotovi niso pričakovali, da bodo odšli iz Ljubljane s taiko težkim porazom. Čakovčane smo že videli mnogo bolje igrati, toda včeraj »o popolnoma odpovedali. Vratar ne nosi glavne krivde dobljenih golov, ker so bili vsi streljani iz bližine. Od branilcev je še najbolj ugajal Vamplin. Half linija je bila najslabši del moštva gostov, in so jo napadalci Ljubljane brez vsake težave preigrali. Njihov napad ni imel nobene podpore od zadaj, sam pa ni bil zmožen, da bi si ustvaril čiste situacije. Moštvo Ljubljane je včeraj prijetno iznenadilo naše občinstvo. Igrali so vsi zelo dobro in popolnoma prevladovali. Mladi Magister v golu ni imel skoraj nič opravka, ker sta vso nevarnost odvrnila oba branilca. V krilni vrstii je bilo enkrat vse v redu. Pupo in Boncelj sta bila celo igra dobra,, Sočan pa je proti koncu nekoliko popustil. V napadu se je preveč igralo po levi strani. Pepček je boljši v drugem polčasu, ko je zavzel mesto srednjega napadalca. Lah na desni zvezi je zadovoljil in 6e je izkazal predvsem kot strelec. Gole za Ljubljano so dali: Bertoncelj4, Makovec 3, Zemljič 2, Lahi in Jug 1. Sodnik g. Vrhovnik je bal dober. Zmagi Ljubljane ni pripisovati velikega pomena, ker so gostje igrali izredno slabo brez vsakega resnejšega odpora. V predtekmi 6ta igrali rezerva Ljubljane in Reka neodločeno 2:2. Slovan s Olimp 1:1. Slovan in Olimp iz Celja sla igrala kvalifikacijsko tekmo za vstop v prvi razred neodločeno 1 : 1. Kvalificiral se je Olimp z ozirom n^ prejšnje svoje uspehe. Belgrad: Jugoslavija : Hajduk 3:0 (2:0). Subotica: Gradjanski : Bačka 6:0 (3:0). Grčija odnesla 121, Jugoslavija 92 točk. Včeraj je bilo zaključeno lahkoatletsko tekmovanje med grško in jugoslovansko reprezentanco. Prvi dan je vodila Grčija s 60:49. Včeraj je kljub slabemu vremenu prisostvovalo tekmi okoli 5000 gledalcev in 3000 vojakov zagrebškega garnizona. Jugoslavija ni nastopila s svojimi najboljšimi močmi, ker je več dobrih atletov moralo zaradi ble-sure odstopiti'. V soboto so bili doseženi sledeči rezultati: 110 m zapreke: 1. Mantikas (G) 15.1. 2. Skia- das (G) 15.5, 3. Hanžekovič (J) 16.1, 4. Erlich (J) pa 16.1. Met krogle: 1. Kovačevič (J) 14.80, 2. Stefa-nikis (G) 13.90. Tek na 100 m: 1. Frangudis (G) 10.9, 2. Braum (J) 11.5, 4. Kovačič (J). Skok v višino: 1. in 2. mesto si delita Grk Pantazis in Jugoslovan Mohr e 180, sledijo Martini (J) in Popitis (G). Tek 400 m: 1. Mantikas (G) 50.6, 2. Pleteršek (J) 52, 3. Misailidis (G) 52.9, 4. Setter (J) 53.3. Met kopja: Metaxas (G) 60.56, 2. Markušič (J) 57.53, 3. Miloš (J) 56.80. Tek 10.000 m: Prvo in drugo mesto Grka Ki-riakides in Varzatis, tretji Čavič (J) 34.29.8, četrti Kvas (J) 37.19.6. Skok v daljavo: 1. Lambrakis 7.02 (grški rekord), tretji Buratovič (J) 6.74, četrti Mikič (J) 6.59. Tek 1500 m: 1. Georgakopulos (G) 4.07, 2. Goršek (J) 4.08.6, 3. Czurda (J) 4.10.6. Štafeta 4 krat 100 m: Zmagala Jugoslavija v postavi: Hegolj, Braum, Dremil, Rijavec v času 45.1. Včerajšnje tekmovanje: Tek 400 m ovire: 1. Mnndikas (G) 54.9, 2. Skia-des 55.1, 3. Pleteršek (J) 59.5. Tek 200 m: Prvi Frangudis (G) 22.2, četrti Jugoslovan Braum 24. Tek 800 m: 1. Georgakopulos 1.58.1, 2. Goršek 1.58.4, 3. Czurda 2.01.9. Met diska: 1. Sillas 50.45 (nov grški in balkanski rekord), 2. Vučevič 41.35, 3. Tloros 41.29, 4. Kovačevič 39.55. Tek 5000 m: 1. Kiriakides (G) 15.52, 2. Krevs 15.54.2, 3. Arvanitis (G) 16.03.4, 4. Srakar (J) pa 16.42.4. Met kladiva: 1. inž. Stepišnik 47.76, 2. Goič 45.47, 3. Caftafarapulos 44.41. Skok s palico: Letakoas in Kraolos 3.60, Zupančič kot četrti 3.40. Troskok: 1. Mikič 14.20, (nov jugoslovanski rekord), 2. Nambrakis 14.03, 3. Nafpliotis 13.63, 4. Brankovič 12.48. Štafeta 4 krat 400 m: Grčija 3.29.6, Jugoslavija pa 3.32.3. Naročajte in širite „Slovenski dom"! Motociklistična nesreča Celje, 23. avgusta. V petek okrog 5 ure zvečer se je zgodila na Bregu huda motociklistična nesreča. Ob omenjenem času se je vozil iz Laškega proti Celju z motornim kolesom mesar Žener Karel iz Laškega. Za njim je sedel na motornem kolesu brezposelni elektromonter Kastelic Alojz iz Laškega. Na Bregu je pri gostilni Korošec zadelo motorno kolo ,v 53 letnega upokojenega narednika vodnika Ivana Morna z Brega in ga podrlo na tla. Mornu je pri karambolu počila lobanja, ima pa tudi poškodbo na desni nogi. Kastelic je dobil lahke poškodbe in je bil takoj drugi dan odpuščen v domačo oskrbo. Morna in Kastelica so prepeljali z rešilnim avtomobilom v celjsko bolnišnico in je bil Marn do sobote zjutraj v nezavesti, nakar se je tu pa tam od časa do časa zavedel. Slovenska krajina Bogojina, 23. avgusta. Klub prekmurskih akademikov. Pred tremi leti se je ustanovil »Klub prekmurskih akademikov«, katerega član je lahko pbstal vsak prekmurski akademik brez razlike na vero in svetovni nazor. V začetku si je klub dal nalogo študirati in reševati kulturno-prosvetne ter socialno-gospodarske probleme Slov. krajine. Zadnje čase pa beremo v »Novinah« štev. 33. sledeče: »Klub prekmurskih akademikov« je organizacija, ki je že po svojih pravilih popolnoma brezverska; po svojem delovanju pa veri sovražna. Člani kluba se ponosno priznavajo za prave marksiste, da so se že nekateri izmed njih morali zaradi komunizma zagovarjati 'pred polidijo ali sodnijo, mnoge pa ima naše ljul-stvo za prave komuniste.« Tako pišejo »Novine« o »Klubu prekmurskih akademikov«. Pravi prekmurski katoliški akademiki in bogoslovci pa so organizirani v prekmurskem akademskem katoliškem društvu »Zavednost«, ki se je ustanovilo takoj po osvobojenju Slov. krajine. »Zavednost« šteje okoli 50 članov. Tudi Slovenska krajina za cerkev v Hrastniku. V Črensovcih sta dva rudarja pobirala prostovoljne prispevke za prepotrebno cerkev Kristusa Kralja v Hrastniku in sta dobila 1395 Din, 30 srebrnih kron, eno srebrno verižico ter en dolar. Desetletnica primorskih kolonistov v Slovenski krajini. Znano je, da je več sto Primorcev naseljenih na bivšem veleposestvu okoli Studane. Tako so celo nastale kar cele nove vasi, ali pa so se stare zelo povečale. Največ primorskih kolonistov je predvsem v vaseh, kakor: Pince, Be-nica, Petoševci, ki so vse v okolici StuJane. Pred enim tednom so ti Primorci praznovali zelo slovesno svojo obletnico, kar so prišli v Slov. krajino ter se tu stalno naselili, Vsa proslava je bila združena s sveto mašo in cerkveno pridigo. Na proslavo je prišlo veliko število Primorcev iz ostale Slovenije, posebno iz Ljubljane ter Maribora. Deset novih mai v Slovenski krajini. Letos je dala Slov. krajina 10 novomašnikov. Svoje bogoslovne študije so povečini končali v Mariboru. En od teh je iz kapucinskega reda, ki bo pel svojo prvo sveto mašo v Bogojini 6. septembra. Nedelja v Kranju Delavstvo, ki vztraja v kranjskih tovarnah, je v soboto zaprosilo župni urad v Kranju, da jim za nedeljo pošlje v tovarne duhovnike, ki bi delavcem^ maševali. Kranjski dekan g. Matija Škrbec je tej želji delavcev rade volje ustregel in določil takoj za vsako tovarno po enega duhovnika. De-lastvo se je v velikem številu udeležilo teh maš in navdušeno popevalo nabožne pesmi. Ves dan ni prišlo do nikakega nereda, tako da je delavstvo kar najlepše proslavilo Gospodov dan. Nekateri ljudje, ki jim to ni všeč, so skušali seveda z ne-osnovanimi vestmi prepričati okoliško prebivalstvo, da je celo nastal v tovarnah velik kraval med delavstvom, da so delavci pijani itd. Vse to pa je bila podla laž, ki se je nekateri niso sramovali niti pri tem, ko so delavci v največji pobožnosti vestno opravljali svojo nedeljsko versko dolžnost. Kranjski trgovci pa v soboto, ko je navadno za delavstvo plačilni dan, niso bili kaj posebno dobre volje, kajti spoznali so, da so vendar v precejšnji meri odvisni od delavcev. morščak, kf je slišal za ta, na prvi videz nerazumljiv pojav, je sklepal, da se morajo na nepoznanem zahodu nahajati večji deli suhe zemlje. Mislil je na Indijo in Kitajsko. Podal se je na pot in odkril nov svet — njegovo ime je Krištof Kolumb. Plavajoči sodovi z oljem Kakor pravljica zveni poročilo angleškega pomorščaka Sabine iz leta 1882.. Na mestu, kjer zemeljski ravnik seče zahodno afriško obalo, je nasedla ladja, na kateri je bilo mnogo sodov, napolnjenih z oljem. Nekaj sodov je ta angleški pomorščak videl naslednjega leta spet, toda tedaj pri Hammerfestu v bližini severnega rtiča. Kdo drugi naj bi jih zanesel tja v tako kratkem, rekordnem času, kakor morski tok? Od zahodne obale Afrike so potovali najprej proti Južni Ameriki, nato proti severu do Mehiškega zaliva, kjer jih je prevzel zalivski tok in odnesel nazaj proti vzhodu na severni konec Norveške. Rekord v tavanju Najdaljša pa je pot, ki jo je napravila jadrnica »Fany Wolston«, vsaj do sedaj še ni znano, da bi kakšna razbita zapuščena ladja potolkla ta rekord. 15. oktobra 1891 je bila ta ladja prepuščena lastni usodi pri Baltimoru južno od Newyorka. Celih 1100 dni je krožila samo v morju Sargassa. 46 ladij je bilo določenih samo zato, da zasledujejo »Fany Wolston« in dajejo poročila o njej. Po triletnem tavanju je izginila. Preplula pa je najmanj 15.000 km, to je nekako tolikšna razdalja, kakor od nas do južnega konca Amerike. Pa bo kdo vprašal, čemu se je »Fany Wolston« toliko časa držala na enem in istem mestu. Temu je bila vzrok posebnost morskega toka v morju Sargasso. Jadrnice, ki plavajo med Florido in Novo Fund-landijo, postanejo Često žrtev velikih viharjev, ki tod divjajo. Vsaj nekaj jih navadno zanese morski tok s seboj v Sargaško morje, kjer nekaj časa krožijo sem in tja, nato pa najdejo mir na morskem dnu. Vsak del ladje potuje svoje pot Najbolj divjo igro pa je vprizorilo morje s takšno ladjo meseca junija 1892. Takrat je nemški brzoparnik >Trave« naletel kakih tisoč kilometrov pred Newyorkom ponoči in v megli na ladjo >Fred B. Taylor« in jo presekal na dva kosa. Zgodilo se je nek^j neverjetnega. Prednji del ladje je plul proti severu in prišel do obale pri Bostonu. Zadnji del ladje pa je krenil proti jugovzhodu in je dospel konec avgusta do širine Dela-warebaya. Kako je vendar prišlo do tega? Kakor je to vprašanje na iprvi videz precej zamotano, tako je v resnici silno lahko. Prednji del ladje je gledal visoko nad morsko gladino in je sledil v glavnem vetru, ki ga je gnal. Zadnji del te nesrečne ladje pa je bil precej težji in je bil zato precej potopljen. Veter zato ni imel nanj nikakega vpliva, pač pa morski tok, ki ima tod smer proti jugozahodu. Le tako se je moglo zgoditi, da je vsak del ladje potoval svojo pot. V prejšnjih časih, ko pomorščaki še niso vedeli, da se tudi morska voda pretaka, samo da ima svojo strugo vrezano v vodo in ne v trdnejšo podlago, kakor Jo imajo snhozemske vode, so pripisovali ta pojav, da se je kakšna razbita ladja našla naenkrat čisto na drugem koncu sveta, nekim višjim silain, svojini bogovom. Nemška mesta zapirajo vrata delavcem z dežele Mnoga nemška mesta so v zadnjem času zaprla svoja vrata delavcem, ki prihajajo 6 province v mesto, da si poiščejo dela in zaslužka. Medtem ko statistika o brezposelnosti prinaša vse boljše rezultate, raste stalno število mest, ki zapirajo vrata nemškemu delavcu z dežele. V preteklih dneh je policijska oblast mesta Munchena razglasila zelo resen opomin vsem brezposelnim in vsem tistim ljudem, ki pričakujejo kakšno pomoč, naj ne prihajajo več v Miinchen. Čeprav pada število brezposelnih, vendar v večini poklicev ni nobene nade, da bi brezposelni dobili zaposlitev. Prav tako je tudi težko dobiti stanovanje, ker so vsa mala stanovanja prenapolnjena. Poleg tega pa so bili tudi vsi lastniki hiš direktno pozvani, da sobe in stanovanja ne oddajajo v najem priseljencem. Ker sc tudi krediti 6 katerimi razpolaga mesto za brezposelne, določeni v prvem vedn,) samo za miin-chenske meščane, ne more nihče več računati, da bo Angleški minister sir Samuel Hoare si nadeva pred poletom padalo. iz tega fonda dobil kakršno pomoč. Tu je treba opozoriti, da pojem občinske pristojnosti v našem smislu v Nemčiji sploh ne obstoja. Priseljenci z dežele in tuji brezjjoselni ne dobivajo prav nobene jiomoči v denarju. Zbirajo jih v azilu, kjer morajo opravljati vsako delo, ki pride na vrsto. Proti onemu, ki noče opravljati delo, ki mu je bilo naloženo, predvzamejo nasilne ukrepe. Pri vsem tem tem ukrepm pa nas najbolj preseneča dejstvo, da se vse to dogaja prav v mestu Munchenu. V Miinchenu so namreč velike bavarske tovarne za motorje, ki imajo velika naročila za avtomobile, tanke in avijone in katere 60 prav v zadnjem času objavile zadovoljive bilance. V mestu pa se tudi ogromno gradi za nacional-socialistično 6tranko in po Hitlerjevem načrtu se preurejajo celi trgi z namenom, da glavno mesto Bavarske ptostane zopet umetniško središče kot nekdaj. V Munchenu se tudi nahaja velik aparat nacional-socialistične stranke, po kateri je Miinchen tudi dobil ime »mesto nacionalsocialističnega jjokreta«. Ko izdaja miin-chenska mestna občina take ukrepe pred navalom delavstva iz dežele, si moremo misliti, da tudi v drugih nemških mestih ne vladajo nič boljše razmere. »Tale slon je pa gotovo zelo divji,« pravi radovedna gospodična v menažeriji razkazovalcu, »Nikakor ne, ravno nasprotno,« je zavrne uslužni možakar, »brez vsake nevarnosti mu lahko stopite na nogo, gospodična.« Francoz: »Pri vsus na Nemškem imate £u tam čakali tigrovca. Zvonček na vratu stare- ga belca je žalostno pozvanjal. Naš sprevod se je vil skozi gozdnato, parku podobno pokrajino. Prebivalci gnezda, ki je nosilo drzno ime San Lorenzo, so nam prišli nasproti, da bi nas pozdravili. »Kaj se ti zdi o našem prvem mestu?« je rekel Urrio, Strmel sem v edino napol podrto hišo, ki je stala poleg raztrgane ograje za govejo stajo. »Kdaj pa bomo prišli tja?« »Ti moraš svoja merila zdaj malo popraviti. San Lorenzo je tistale koča tam.« »Veliki bog!« je vzkliknil Bee-Mason. »Vaši kartografi imajo pa res pogum.« »Nekako je pač treba deželo obljuditi,« je menil Urrio. San Lorenzo je tvorilo 9 prebivalcev. Število rojstev je padalo. Mož in žena s petimi hčerami, hlapec in negova žena brez otrok, to je bilo vse. Oče je bil čemeren star Indijanec. Nosil je modre bombaževinaste hlače in srajco, Na njegovem rumenem obličju je poganjalo nekaj dolgih samotnih ščetinastih las, podobnih mač-kinim tipalkam. Njegove izstopajoče ličnice in majhne poševne oči so mu dajale močan mongolski izraz. Ljubeznivo je ovil roko okrog pasu svoje žene, ki se je pošastno, vendar zadovoljno režala iz pragozda zmešanih las, ki so ji viseli čez ramo. Od petih otrok sta bila dva slepa. . Tavajoče ladje brez ljudi Angleški kralj Edvard VIII. izroča gardnemu polku novo zastavo. srečanj z razbitimi ladjami, ki so pokopale v morski grob 117 pomorščakov. Znanost je z njimi obogatela Znanost pa je dolžna velike hvale tem morskim »potepuhom«, kajti pokazali so ji že skoro do vseh podrobnosti, kako se tudi morska voda neprestano pretaka v določenih smereh od enega konca do drugega, od tečaja do tečaja. Leta 1881 so napravili tudi tale poizkus: Ladja, ki je imela namen, da preplove vse severno sibirsko obalo od Beringovega preliva do Evrope, se je v bližini Novosibirskih otokov potopila. Tri leta pozneje so našli njene ostanke na južni obali Gronlandije. Iz tega sledi, da teče skozi vse ledeno morje morski tok, morda celo tik ob tečaju. Na podlagi te ugotovitve je Fridjof Nansen skoval tale načrt: S svojo slovito ladjo »Fram« je počakal v Severnih sibirskih otokih, da je popolnoma zamrznila med led. S tem zamrznjenim observatorijem se je pomikal v bližini severnega tečaja skozi ledeno morje in prispel do Spitzbergov. Ta ponočna vožnja skozi večni led je mlademu 20. stoletju precej odprla oči. — V 317 dneh - 10.000 km! Ako plove razbita ladja na kaki podlagi, se kaj lahko primeri, da kljubuje leta in leta morskim valovom. Znanost, ki proučuje morske tokove, je mnogo pridobila ravno pri teh odkritjih. En anajslavnejših takih »primoranih« raziskovalk je bila ladja »W. L. White«. Sledila je smeri morskega toka s šaljivo točnostjo. Meseca marca 1888 je doživela ta ladja nekaj deset milj vzhodno od Newyo.rka brodolom. Meseca januarja naslednjega leta so bile njene razbitine pni Hebridskem otočju severno od Irske. V 317 dneh je premerila ves Atlantski ocean od zahoda proti vzhodu in je sledila v glavnem stari poti, po kateri so plavali nekoč parniki po zalivskem toku. Njena pot je znašala kakih 6.000 km, ako bi to pot računali na grobo kot glavno zračno razdaljo. Ako pa računamo poleg tega še vse male krivulje, ki jih je na svoji poti napravila, pa številka 10.000 lun ne bo premajhna. Kolumb je f(imel nos" ... Pred nekaj leti se je pripetila severnovzhodno od Newyorka katastrofa pomorščakov, ki jo je zgodovina zapisala daleč od spredaj. Ogromen lesen splav, ki je bil zbit skupaj iz ‘27.000 močnih hlodov, je poslal žrtev strahovitega viharja, ki je ]>ri-divjal od severovzhoda. Splav se je razletel na drobne kose ob morski obali. Že nekaj dni zatem je bilo videti v zalivskem toku ostanke tega splava, nekaj mesecev nato pa že daleč na vzhodu pri Azorih in Madeiri. Ze pred pred 400 leti se je večkrat pripetilo, da je voda prinesla na Azore kose lesa, ki so bili ostanki razbitih ladij, pa tudi celo človeška trupla čisto nepoznanih ras. Neki po- f,Bachymo" se je prikazala Pred kratkim so na ledeni obali severne Kanade zopet enkrat videli polarno ladjo »Bachymo«, ki je izginila v večnem ledu leta 1031. Bravec bo ob tem pripovedovanju stavil marsikako vprašanje: Kakšna so n. pr. nepoznana pota, ki jih napravijo takšne ladje, ki jim ne daje stneri krmar in ki na njej ni več žive duše? Čemu je neki zapustila posadka takšno ladjo, ki je potem sama še vedno zmožna, da leta in leta tava po morju, kamor je nese morska struja? Čemu se takšna ladja ne potopi? In končno, zakaj ni nikogar, ki bi jo hotel rešiti iz tega neprostovoljnega kroženja po večnem vodovju? Moštvo z ladje »Bachymo« je odšlo prostovoljno s krova, ker je led zaprl ladji pot nazaj v nezamrznjeno vodovje. Tudi v takih morjih, kjer voda ni zamrznjena, se dostikrat pripeti, da tavajo ladje same, brez krmarja, prepuščene same svoji usodi. Mogoče je takim ladjam na kakem mestu pretil potop, posadka 6e je skušala rešiti, ker se ji je morda posrečilo ali pa tudi ne, ladja sama pa se slučajno ni potopila in morda še sedaj plove sama brez vodnika, čisto na drugem koncu zemeljskega oceana. Mogoče je tudi ta primer, da je na takšni ladji nastala kaka nalezljiva bolezen, ki je del posadke pomorila, nekaj ljudi se je pa rešilo z begom. Nič čudnega pa ne bi bilo tudi to, da so siloviti viharji pometali večino pomorščakov v morje in potegnili ladjo popolnoma v drugo smer, kakor pa je bila namenjena. Ako takšna razbita ladja nasede, potem je velika možnost, da se ohrani dalj časa. Južnoafriško ladjo »Warath«, ki je doživela svoj brodolom leta 1909, so celo četrt stoletje pozneje našla na nekem samotnem obrežju razbito. Les dolgo kljubuje zobu časa. Strah pred razbito ladjo Pomorščaki sovražijo take morske prikazni kot kugo. Saj tudi ogrožajo nove ladje, ki nalete nanjo, s potopom. Ko pomorščak zagleda razbito ladjo brez posadke, je njegova prva naloga, da se ji previdno približa in jo skuša napraviti neškodljivo. Danes jih naravnost razbijajo z modernimi sredstvi, da so potem za večno pokopane na morskem dnu. Pri tem delu pomaga posebno v ta namen organizirana opazovalska služba, ki ima nalogo, da pazi na škodljive razbite ladje, ki plavajo po morju in ogrožajo tudi tam, kjer bi človek mislil, da se sploh ne more ničesar pripetiti. Ta služba obstoji tudi v tem, da se določi za vsako leto mesto vseh znanih takih razbitin in da se ta mesta nanesejo na posebne zemljepisne karte. Če primerjamo dve taki zaporedno sestavljeni karti, vidimo, da se še daleč ne ujemata, to se z drugimi besedami pravi, da te zapuščene ladje potujejo ne same od sebe, pač pa tja, kamor jih nosi morski tok. V letu 1934 ni bilo nič manij kakor 72 »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 in 299b Uprava: Kopitarjeva 6. Telefon 2992 Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košiček.