P.b.b
Današnja številka obsega 10dstrani
ttti&acsh/a
HERMAN KUSCHEJ
PLIBERK — BLEIBURG KoschatstraBe 1
kulturno -politično glasilo-
Izvršuje vsa nvzarska dela v polno zadovoljstvo svojih naročnikov.
		
Poštni urad Celovec 2 — Verlagspostamt Klagenfurt 2.		Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
LETO XV. / ŠTEVILKA 35	CELOVEC, DNE 29. AVGUSTA 1963	CENA 2.— ŠILINGA
Spor Moskva-Peking se veča
Na Zahodu so mnenja o resničnosti tega spora deljena
Politična preusmeritev v OeVP?
Zvezni kancler republike dr. Alfons Gor-bach je pred nedavnim presenetil avstrijsko javnost z izjavo, da bo ob priliki občnega zbora prve vladne stranke, ki bo dne 19. in 20. septembra v Celovcu, oddal svoj mandat kot predsednik in najvišji predstavnik Avstrijske ljudske stranke. Za tistega, ki je pazljivo zasledoval notranji politični razvoj Avstrije od lanskoletnih parlamentarnih volitev (18. novembra) naprej, ta vest pravzaprav nikakor ni bila senzacija. Saj je kancler pri pogajanjih za novo vlado po novembrskih volitvah po mnenju mnogih iz njegovih lastnih vrst pokazal preveč elastičnosti in premalo odločnosti in doslednosti.
Gorbach sam je utemeljil svoje že prej pred inozemskimi časnikarji najavljeno postopanje s tem, da hoče oddati odgovorno politično delo v mlajše roke. Zvezni kancler bo dopolnil 2. septembra t. 1. 65. leto svoje starosti.
Socialistična korespondenca je takoj nato v ostrih besedah zavrnila to odločitev, češ da zvezni kancler, ki ni hkrati tudi naj-višji predstojnik stranke, ne more govoriti v imenu stranke in bi zaradi tega bil brez možnosti močnih ukrepov. Da ostane Gorbach vsaj še do vigredi zvezni koncler, je skoraj gotovo, ker bi zahteval tak odstop razpust in novo formacijo vlade in na kaki vladni krizi ravno v tem trenutku politične nesigurnosti nihče ni zainteresiran.
Raznovrstne so domneve o tem, kako se bo imenoval novi predsednik Avstrijske ljudske stranke. Zurnalistični krogi premikajo naslednike, ki pridejo v poštev, na šahovski deski avstrijske notranje politike. S temi važnimi vprašanji pa se bo gotovo bavil tudi pripravljalni odbor za občni zbor, ki se bo 31. avgusta sestal pod predsedstvom ministra za obrambo dr. Schleinzer-ja. Nadalje so v tem odboru še predsedniki vseh treh zvez, in sicer Wagner (namesto bolnega Raaba), dr. Maleta in Wallner, deželna glavarja ing. Figi in Lechner ter generalni sekretar dr. Withalm. Vse tri zveze bodo imele na podlagi ustroja stranke pri tej važni odločitvi močno besedo.
Očividna je postala v zadnjih mesecih (predvsem po za mnoge nezadovoljivih vladnih pogajanjih) cepitev politikov OeVP v dva tabora. Eni, tako imenovani reformisti (ker nameravajo preusmeriti notranje hce svoje stranke) težijo predvsem za preoblikovanjem politične prizadevnosti in za bolj ostrim nastopanjem nasproti socialistom. W. Daim, znani vodja dunajskega inštituta za politično psihologijo, našteva še nekaj drugih, za reformiste značilnih podrobnosti. Kot eksponent te skupine velja bivši finančni minister dr. Klaus, ki si je s svojim odstopom kot finančni minister Pridobil mnogo simpatij in mnogo nasprot-stev.
Slišijo se tudi imena dr. Schleinzer, ki je več ali manj neopredeljen glede cepitve v taboru OeVP in katerega politična zmožnost je znana, ime ministra za poljedelstvo Ing. Hartmanna, ki pa, kakor je poudaril Pred nedavnim, sam odklanja svojo izvolitev, ime prosvetnega ministra dr. Drimmla m še nekaj drugih.
Eno je gotovo: občni zbor prve vladne stranke bo moral določiti tako ali tako — novo obliko politične moči, ki nosi prej ko slej težo odgovornosti v državi. Privesti bo moral zdravo gledanje na nujno potrebno sodelovanje s socialisti v interesu mirnega in uspešnega gospodarskega razvoja. Zmaga naj treznost v presojanju za vse državljane usodnih dejstev.
Dr. Gorbach ima za seboj težko dobo poslovanja, podvojeno težko, ker je pred njim Zavzela to funkcijo tako profilirana osebnost, kot je bil kancler ing. Raab. Figi in Kaab, oba predhodnika Gorbacha, sta pred-
Med Moskvo in rdečo Kitajsko že nekaj časa sem vre. Svetovna javnost je o tem sporu začela dobivati natančnejše vesti zlasti od konca junija naprej, ko je šel sovjetski predsednik Hruščev v vzhodni Berlin ob priliki 70-letnice vzhodnonemškega predsednika Ulbrichta.
V vzhodnem Berlinu so nanj že čakali vodje vzhodnosatelitskih držav razen Romunije in Albanije. Hruščev si je tedaj skušal na skupni konferenci zagotoviti varen hrbet v Vzhodni Evropi. S svojimi zvestimi sateliti je razpravljal o enotni črti strategije, ki naj jo uporabljajo proti rdeči Kitajski in njenim pristašem.
Neuspela konferenca med Moskvo in Pekingom
Nekaj dni nato, 5. julija, se je pričela v Moskvi konferenca med vrhovnim vodstvom sovjetske in kitajske KP. Ta naj bi nekako poravnala ali vsaj omilila globok ideološki spor med obema, kar pa se, kot je znano, ni posrečilo. Kajti že med konferenco samo je Peking objavil dolg, silovit napad na Hruščeva in na njegov način vodstva komunizma. Napad so ponatisnili tudi v Albaniji in Romuniji, dočim so ga druge satelitske države zamolčale. V omenjenem napadu očita Mao Tse-tung Hruščevu, da je v ZSSR in med sateliti uvedel nov osebni kult, ki je hujši od Stalinovega. Nadalje napada Mao Tse-tung Hruščeva zaradi njegove politike tako zvanega mirnega sožitja z Zahodom.
Glede novoustanovljenih držav v Afriki in Aziji zagovarja kitajski rdeči diktator izvedbo nasilnih revolucij, ravno tako tudi v Latinski Ameriki, ,,sicer se služi imperialističnemu Pentagonu (Washington). Vsakdo, ki misli, da je revolucijo možno izpeljati le takrat, kadar ji je uspeh popolnoma zagotovljen, ni-več revolucionar!"
Ta spor se je še poglobil sredi avgusta, ko je pekinški Radio objavil nov silovit napad na Moskvo, v katerem poudarja, da je Sovjetska zveza odpovedala Kitajski „pre-skrbo atomske bombe in tehničnih podatkov za njeno izdelovanje". Nadalje je Peking očital Sovjetom, da so odpovedali sov-jetsko-kitajsko pogodbo iz leta 1957 o „so-
Na drugem mestu poročamo o težavnem in zamotanem političnem položaju v Južnem Vietnamu v zvezi s sporom med budisti in vlado Ngo Dinh Diem-a.
Po najnovejših poročilih izgleda, da bo oblast prevzel Ngo Dinh Nhu, brat sedanjega predsednika vlade, čigar slike so v zadnjih dneh odstranili z vseh javnih zgradb.
Te dni je nastopil svoje službeno mesto novoimenovani poslanik ZDA Henry Cabot-Lodge. Ob priliki predaje svojih poverilnic predsedniku Diemu je izročil menda tudi
časno oddala mandat strankinega predsednika. Pojavljajo pa se tudi glasovi, ki pojmujejo odstop sedanjega kanclerja z mesta šefa stranke kot beg v ospredje, v večjo možnost soodločanja o osebnih zadevah dne 19. in 20. septembra v Celovcu.
Nikakor ugodno za pozitiven odmev tega strankinega sestanka pa je, da zapadno-nemška CSU-CDU namerava odposlati kot delegata bivšega zelo napadanega obrambnega ministra in sedanjega CSU-predsed-nika Bavarske Franza Josefa StrauBa, ki je ravno zdaj, ko je šlo za pristop Bonna k atomskemu sporazumu, kot močen nasprotnik igral povsem žalostno vlogo.
delovanju v obrambni tehniki", in sicer 20. junija 1959, torej prav v dneh, ko je Hruščev odhajal v ZDA na razgovore s tedanjim predsednikom ZDA Eisenhowerjem. „Hruščev je prinesel Eisenhowerju v ZDA najlepše darilo, ki si ga more želeti imperialist," je cinično izjavil radijski govornik.
Moskva: Peking naj raje bolj skrbi za narod!
Na vse te napade seveda tudi Moskva ni molčala in je ravno tako ostro in silovito odgovorila. Tako je sovjetsko KP-glasilo ,,Pravda" objavilo članek, v katerem dokazuje upravičenost sovjetske odpovedi atomske pogodbe s Kitajsko, istočasno pa napada Peking, da je „prelomil z ostalimi borci za mir, ko noče podpisati protiatomske pogodbe, sklenjene med ZDA, Anglijo in ZSSR".
Nadalje očita Kitajski, da je z orožjem napadla nevtralno Indijo in da se je na ta način postavila v isto vrsto z boja-željnimi imperialisti. Obenem ji svetuje, naj se za izboljšanje gospodarstva in prehrane vsaj toliko zanima, kot se za vojsko in a-tomsko oboroževanje, ker kitajski narod je že dovolj trpel in še vedno trpi veliko pomanjkanje bodisi v prehrani kakor tudi glede drugih nujnih potrebščin.
Zahod še dvomi
Na zahodu vse te besedne bitke in izbruhe sovraštva med Moskvo in Pekingom pozorno opazujejo in gledajo z različnimi občutki. V nobeni zahodni prestolnici si doslej še niso mogli ustvariti popolnoma jasne slike, kaj se pravzaprav skriva za tem sporom, in tudi ne, kam ta zadeva meri ter kakšen cilj zasleduje. Nekateri še vedno dvomijo, da bi bil spor resničen in ga primerjajo sporu med Titom in Stalinom leta 1948. Tito je ostal zvest komunist; Stalin je medtem umrl in s Hruščevom Tito nima težav. Zato je tudi ena njegovih srčnih želj, da bi sedaj ob obisku Hruščeva v Jugoslaviji dobil od njega častno zagotovilo, da Sovjetska zveza ne bo nikoli več popustila nasproti Kitajski in privolila v napade sedanjega jugoslovanskega režima, kot se je to zgodilo še celo leta 1961.
osebno pismo predsednika Kennedyja, namenjeno Diemu.
Medtem so baje zaprli tudi bivšega zunanjega ministra Vu Van Mau-a, ki je odstopil v znak protesta proti vladnim ukrepom glede budistov. V političnih krogih so mnenja, da bodo odstopili tudi nekateri drugi člani vlade, med njimi tudi ministrski podpredsednik Nguyen No Tho.
Nemiri v Srednji Ameriki
Po poročilu kubanskega radia v Havani so baje nasprotniki Fidel Castra nedavno z dveh ladij obstreljevali neko tovarno na Kubi. To je menda že tretji večji „so-vražni" napad v teku 72 ur. V tovarni je bilo povzročene precej škode. Kot za ostale napade dela Fidel Castro tudi za tega odgovorno vlado ZDA, češ da ona te akcije podpira.
Dan prej pa so letala Fidel Castrovih nasprotnikov bombardirala rafinerije nafte ob obali Kube.
Tudi v srednjeameriški državi Haiti je zopet začelo vreti. Prišlo je do spopadov med četami diktatorja Duvalierja in gverilskimi skupinami pod vodstvom bivšega haitskega generalštabnega poveljnika Can-dave.
OBJAVA
Na državni realni gimnaziji in gimnaziji za Slovence bodo v ponedeljek, dne 9. septembra 1963, ponavljalni izpiti. Vsi prizadeti se zberejo ob osmi uri.
V	torek, dne 10. septembra, bodo sprejemni izpiti. Začetek ob osmi uri. Prijave so možne vsak četrtek od 8. do 10. ure v šolski pisarni ali pa pismeno na naslov: Direktion des Bundesrealgymnasiums und Gymnasiums fiir Slovvenen, Klagen-furt, Lerchenfeldgasse 22.
V	sredo, dne 11. septembra bo v času od 14. do 16. ure vpisovanje za vse razrede.
V	četrtek, dne 12. septembra, bo ob deveti uri v cerkvi novega bogoslovja začetna služba božja in ob 13.10 prvi redni pouk.
Ravnateljstvo
..Nali koncil" v Fuldi
Pretekli ponedeljek se je zbralo v za-hodnonemškem mestu Fulda nad 50 nadškofov, škofov in glavnih redovnih predstojnikov iz Avstrije, Zahodne Nemčije, nemškogovorečega dela Švice, skandinavskih dežel, Francije, Belgije in Nizozemske, dočim škofje iz Vzhodne Nemčije niso dobili dovoljenja za potovanje v Fuldo.
Na tem sestanku so razpravljali o čimbolj enotnem njihovem nastopu ob priliki drugega zasedanja II. vatikanskega koncila letošnjo jesen. Razprave vodita kolnski kardinal Josef Frings in nizozemski kardinal Bernhard Jaalfrink (Utrecht).
Nova norveška vlada
Norveška je dobila konservativno vlado manjšine, ki naj nadomesti socialistično vlado s predsednikom Gerhardsenom, katera je prejšnji teden zaradi izglasovane ji nezaupnice morala odstopiti.
Ministrski predsednik je postal vodja konservativne skupine John Lyng. Razen njega so še štirje konservativci, štirje zastopniki Agrarne stranke in trije iz Krščanske ljudske stranke. Mesto zunanjega ministra je prevzel 69-letni Erling Wikborg, član krščanske ljudske stranke. Novo vlado je ta torek potrdil norveški kralj.
Pomanjkanje mesa v Bolgariji
Po poročilih glasila bolgarske komunistične stranke „Rabotničesko delo" je nastalo v zadnjem času veliko pomanjkanje mesa v Bolgariji.
Kot vzrok temu nedostatku navaja list neizpolnitev dolžnih dobav klavne živine od proizvajalcev v prvih letošnjih 6 mesecih. Tako so na primer v pokrajini Buhin potrošniki dobili v prvi polovici letošnjega leta le 120 ton mesa namesto predpisanih in predvidenih 205(!). List zahteva, da je treba zadevo preiskati in „temeljito kaznovati vse osebe, ki so odgovorne za netočno izpolnitev načrta dobave mesa".
-KRATKE VESTI -
•	Rdeča Kitajska bo verjetno še v teku tega leta izvedla svoj prvi atomski poizkus: tega mnenja so strokovnjaki v ZDA; kakšen bo na to odmev v svetu, pa se še ne ve.
•	Poljske komunistične oblasti so nedavno znova pokazale svoj pravi obraz z novim sovražnim zadržanjem zlasti proti katoliški Cerkvi. Kardinal Višinski je v v svoji pridigi na praznik Marijinega vnebovzetja v največji božjepotni cerkvi pri Mariji čenstohovski odločno nastopil v obrambo pravic Cerkve in katoličanov ter poveličeval vernost in odločnost romarjev, ki so vkljub preganjanju in oviram prišli k Mariji čenstohovski.
Pred padcem vlade v Južnem Vietnamu
Politični teden
Po svetu
23 LET SO VLADALI...
V	državah Severne Evrope že desetletja vladajo socialisti. Znano je, da se je skandinavski socializem razvil v povsem svojsko obliko in je resnično znal ustvariti precejšnje blagostanje v tamošnjih državah. Tako je tudi na Norveškem zaporedoma kar celih 23 let bila vlada v socialističnih rokah. Temu pa je bilo konec zadnji petek, ko je prejela vlada predsednika Gerhardsena pri glasovanju nezaupnico.
Do padca vlade po skoraj četrtstoletnem vladanju je prišlo ob priliki debate o varnostnih napravah v državnih premogovnikih, ki so bile v zanemarjenem stanju, kar je povzročilo že več smrtnih nesreč. Opozicijskim strankam, ki so izglasovale nezaupnico vladi, so se v parlamentu pridružili še najradikalnejši „ljudski socialisti".
V	par dneh je bila imenovana nova vlada, sestavljena iz dosedanjih opozicijskih strank desnice in sredine. Konservativci so dobili mandat za sestavo vlade, največ novih ministrov je poleg konservativcev še iz krščanske ljudske stranke. Socialisti pa bodo ostali v opoziciji.
ČISTKE V ALŽIRU
Življenje v Alžiru se je po sklenitvi sporazuma med Francijo in alžirsko osvobodilno vojsko kar hitro normaliziralo, čeprav je kazalo, da bo v deželi prelite še mnogo krvi, preden bo mir. Predsednik Ben Bella, ki je imel ob nastopu močno opozicijo, je znal v državi ohraniti red in normaliziral življenje, čeprav se je mlada država morala boriti s številnimi začetnimi težavami.
Toda kljub navideznemu miru v državi ni bilo vse rožnato. Tihi boj med posameznimi strujami je podtalno tlel naprej, dokler ni prišlo do odkritih nasprotovanj med najvišjimi predstavniki države in najožjimi sodelavci v času osvobodilnega boja. Zlasti močna opozicijska skupina proti predsedniku vlade Ben Belli se je zbirala okrog zaslužnega prvoboritelja Alžirske fronte in v novi državi predsednika parlamenta Fer-hat Abbasa, katerega je prejšnji teden dal Ben Bella aretirati. Obdolžil ga je kot sovražnika naroda in države in nasprotnika osvoboditve ter narodnega izdajalca. Vse to je povzročilo zaskrbljenost v državi in v mednarodnem svetu, kajti to dejanje Ben Belle označujejo kot diktatorski akt, ki kaže, da grozi deželi diktatura. Trdijo, da si je hotel Ben Bella na ta način zagotoviti zmago, ko bo ljudstvo dne 8. septembra v plebiscitu odločalo o novi ustavi, katero je pripravil Ben Bella po svoji precej diktatorski zamisli.
obema za trg med mladimi narodi Azije in Afrike. In prav tukaj bi Hruščev najbolj potreboval Tita, ki uživa med temi narodi velik ugled. Po njem bi rad prišel do teh mladih narodov in jim „pomagal iz njihove zaostalosti" s podporami, katerih ne zmore sam Tito.
Razume se, da na eni strani mika jugoslovanske gospodarstvenike, da bi ugriznili v to jabolko, saj bi s tem bilo pomagano skupni komunistični stvari, a na drugi strani se ljubosumno boje za politično in gospodarsko neodvisnost. Tudi se jim zdi škoda za učinkovite dolarje, ki bi utegnili splahniti ob preveliki ljubezni z bratci z Vzhoda.
KRŠČANSKA DEMOKRACIJA V ITALIJI
Kot je znano, so v italijanski večinski stranki že dalj časa notranje polemike o
vprašanju obnovitve sredinsko-levičarske vlade. V tej stranki je močna desnica, katero vodi nekdanji ministrski predsednik Scelba in je odločno proti vsaki povezavi s socialisti, dočim Fanfani-Moro-va skupina zagovarja odklonitev na levo in sodelovanje z Nennijevimi socialisti. Zadnji čas pa je prišlo do precejšnjih nasprotij med Fanfanijem in tajnikom stranke Morom, ki prav odločno zahteva od socialistov, da popolnoma prekinejo s komunisti, dočim je eks-ministrski predsednik Fanfani bil mnogo bolj popustljiv.
Zdelo se je, da stoji stranka pred novo razcepitvijo, a s kompromisom je bila kriza že enkrat premagana. Določeno je bilo, da bo posebna komisija postavila smernice za bodoča pogajanja s socialisti v jeseni. Za resolucijo so glasovali tudi Fanfanijevi pristaši in tudi desničarji. Tako se zdi, da se italijanska krščanska demokracija ni dala zapeljati v rdeče vode, kar bi pomenilo grob za demokracijo vobče na Apeninskem polotoku.
in pri nas v Avstriji
GORBACH BO ODSTOPIL
V	nekem intervjuju je zvezni kancler dr. Gorbach prejšnji teden napovedal, da bo v teku enega meseca odložil vodstvo Ljudske stranke. To je celo med visokimi fukcionar-ji stranke povzročilo veliko presenečenje, čeprav obstaja v avstrijski Ljudski stranki že dalj časa nesoglasje med konzervativno skupino dr. Gorbacha in reformativci, med katerimi je najvidnejši bivši finančni minister dr. Klaus. V nadaljnjih izjavah je dr. Gorbach potrdil resničnost svoje izjave in je kot vzrok tudi povedal, da je s predsed-ništvom vlade toliko zaposlen, da ne zmore še nadalje voditi odgovorno službo strankinega šefa.
V	dnevih 19. in 20. septembra bo v Celovcu 9. zvezni kongres Ljudske stranke, na katerem bodo volili novega predsednika stranke. Ta kongres bi že moral biti v februarju, a je bil zaradi tedanjih težav ob sestavi vlade prestavljen na junij, nato pa končno na konec septembra.
Poznavalci razmer v stranki pa že napovedujejo, da bo dr. Gorbach v doglednem času odložil tudi kanclersko čast in zato že mnogo ugibajo, kdo bo njegov naslednik. Med kandidati naštevajo poleg dr. Klausa, ki ima največ izgledov, še tudi ministra za kmetijstvo dipl. ing. Hartmanna, prosvetnega ministra dr. Drimmla in celo ministra za obrambo dr. Schleinzerja. Ker pa je dr. Schleinzer predsednik ..političnega odbora", ki ima nalogo imenovati strankinega šefa, je to njemu v oviro, kajti sebe imenovati je nekaj neprijetnega. Ing. Hartmann je pa že dal vedeti, da odklanja vsako povišanje.
Tudi socialisti so nevoljni ob tej napovedi, kajti z dr. Gorbachom so kljub hudim krizam še vedno našli kompromisno reši-
tev; poleg tega pa Gorbach, četudi bi
se zavedajo, da bi dr. še ostal zvezni kancler, ne mogel več govoriti s tolikim pooblastilom, kajti vodstvo stranke bo v drugih rokah.
KRUH BO DRAŽJI
Končno je le uspelo mešani komisiji za določanje cen živilskih potrebščin, da je prišlo do sporazuma o cenah kruha in moke. Tako je bilo prejšnji četrtek določeno na konferenci, pri kateri so sodelovali zastopniki notranjega, finančnega in trgovinskega ministrstva ter pooblaščenci kmetijske zbornice in mlinarske ter pekovske obrti, da bodo od 1. septembra naprej veljale sledeče cene: kg kruha v hlebu 4.50, kruh v štruci od 97 dkg 4.70, moka za kuho kg 5.— in zdrob kg 5.30 šil.
S povišanjem cene moki je v tesni zvezi tudi povišek plač mlinarske industrije, katere bodo verjetno začeli izplačevati po že dogovorjenih poviških prav tako s 1. septembrom. Ostane pa še odprto vprašanje cen ostalih izdelkov moke, kot so žemlje, boljši kruh in pecivo, ki so neposredno odvisni od cene moke.
AVSTRIJSKI KOMUNISTI ZA MOSKVO
Med Pekingom in Moskvo se že bije boj za zaveznike med komunističnimi strankami sveta. Pri tem so postavljene komunistične stranke v veliko zadrego, kajti danes predstavlja Kitajska najmočnejšo komunistično silo sveta. Celo malopomembna avstrijska komunistična stranka je bila postavljena pred kratkim pred to odločitev prejšnji teden, ko je centralni komite na Dunaju obsodil kitajsko linijo in se popolnoma priključil Moskvi.
Nemiri v Južnem Vietnamu
JUGOSLAVIJA V GOSPODARSKEM
PRECEPU
Sovjetski predsednik Nikita Hruščev se v teh dneh mudi na ..delovnih počitnicah" v Jugoslaviji. V Beogradu in na Brionih sta se pri zaprtih vratih razgovarjala Hruščev in Tito, v prostem času pa si oba voditelja ogledujeta, kaj je v Jugoslaviji zgradil komunistični režim, čeprav je še pred nekaj leti padalo mnogo trdih besed na račun jugoslovanske komunistične linije, je tokrat vse drugače: Hruščev prav nič ne štedi s pohvalami.
Sedanji obisk sovjetskega predsednika vlade mnogim na Zapadu ni prav nič po godu, a tudi Titu bo otežkočil dosedanjo prakso sedenja na dveh stolih. Vsakomur je namreč jasno, da pomeni obisk Hruščeva pri Titu nov poskus tesnejše povezave jugoslovanske partije s sovjetskim blokom. Zdi se, da je Moskva pripravljena na popuščanje v ideološkem pogledu in bi rada privabila Jugoslavijo predvsem v ožje gospodarsko sodelovanje in povezavo. Po prelomu s Kominformom leta 1948 se je jugoslovansko gospodarstvo zlasti s pomočjo združenih držav Sev. Amerike izdatno izboljšalo in preusmerilo na Zapad. Dočim je leta 1948 jugoslovanska zunanja trgovina beležila nad 50% trgovine z Vzhodom, je lansko leto bilo odpadlo okrog 50% zunanje trgovine na Zapad in le 25% na Vzhod. Po novih pogodbah, ki jih je Jugoslavija zadnji čas sklenila z državami komunističnega bloka, pa izgleda, da se bo trgovanje z Vzhodom precej dvignilo.
Toda Hruščev hoče po mnenju opazovalcev še več. Sovjeti so sprti s Kitajci vse bolj zaradi gospodarskih ekspanzionističnih teženj kot pa zaradi ideoloških razlik. Gre
Že od srede maja letošnjega leta se v Južnem Vietnamu množi nezadovoljstvo in nemiri proti predsedniku Ngo Dinh Diemu, ki je katoličan in odločen protikomunist. Zadnje tedne pa dogodki v tej južno-azijski deželi vzbujajo veliko pozornost vsega sveta in tudi sodbe o politiki vietnamske vlade so različne.
Predvsem ne smemo pozabiti, da je pred leti bila v Vietnamu huda komunistična revolucija po vzoru vseh povojnih revolucij v svetu. Do miru ije prišlo, ko so deželo razdelili in severni del prepustili komunistom, južni del pa je prevzela antikomunistična vlada po demokratičnem vzorcu. Zato je še podtalno vedno bila močna komunistična dejavnost, ki je po znani taktiki vsako pomanjkljivost izrabila za svojo propagando.
V Južnem Vietnamu je okrog 14 milijonov prebivalcev; med njimi je 20 odstotkov katoličanov, ki predstavljajo najbolj izobražen del. Ostalih 80 odstotkov pa je razdeljenih v razne budistične ločine in poganske vere. Zelo veliko jih je častilcev duhov prednikov, ki z budizmom nimajo nič skupnega. Nad milijon privržencev šteje tudi verstvo, ki je nekaka zmes vzhodnih in za-padnih filozofskih naukov, čez tri milijone je častilcev „duhov narave" in blizu en milijon je mohamedancev. Med budističnimi strujami pa je ..Budistična zveza" najbolj delavna ter je predsedniku Diemu najbolj nasprotna.
Poročila poznavalcev razmer v Južnem Vietnamu zatrjujejo odločno, da tam ni ni-kakega verskega preganjanja. Do prvih nasprotij je prišlo, ko je vlada izdala odlok,
ki dovoljuje izobešanje verskih zastav samo skupno z državno zastavo. To je veljalo za vse veroizpovedi, tudi za katoličane. Na dan Budovega rojstva, 8. maja, se je zbralo tri-tisoč budistov pred glavno pagodo v Sai-gonu in so hoteli zasesti radijsko postajo. Prišlo je po ukazu budističnega poveljnika policije do nemirov, pri čemer je bomba, ki je padla od neznano kje, ubila dva budista. Tako je prišlo do ostrah nasprotij in budisti, ki so hujskani od podtalnega komunističnega gibanja, so zahtevali odstop predsednika Diema. Tako bi bila odstranjena najtrdnejša ovira, ki preprečuje komunistom uspešnejši vdor na jug.
Politična trdnost Diemovega režima temelji na ogromni večini južnovietnamskega ljudstva, ki živi raztreseno po provincah in je že okušalo bridkosti komunistične revolucije. V mestu Saigonu pa je le okrog 700.000 ljudi, med katerimi se rekrutirajo Diemovi nasprotniki. Največja napaka Diemovega režima je v tem, da je omejil vso oblast na nekaj svojih najzvestejših, kar mu je odtujilo zlasti inteligenco.
Zadnje dni prihajajo vedno bolj vznemirjajoča poročila iz Saigona. Samomori budističnih svečenikov, demonstracije budističnih množic in demonstracije študentov vedno bolj vznemirjajo tudi zapadni svet. Zato so opozorili papež, škofje in Washington, da naj Diem pazi, da v teh notranjepolitičnih težavah ne bo kršil pravic drugovercev. To pa je zelo težko, kajti za upravičenimi zahtevami se spretno skrivajo komunistični interesi in, ko vlada udari enega, je istočasno prizadet tudi drugi.
SLOVENCI
doma in po s veta
četverčki v Mariboru
Veliko zanimanje je vzbudilo rojstvo štirih otrok četverčkov v Mariboru. Mlada 23-letna Ana Atel- I šek je 3. avgusta porodila v mariborski porodnišnici | kar štiri deklice, katerim so dali ime Ankica, Irena, Danijela in Branka. Anin mož je komaj 21-lctni študent pedagoške visoke šole. Z ženo stanujeta v skromni sobi, kamor sta sprejela tudi svoje četvorč-ke. Srečnim in zaskrbljenim staršem so usmiljena srca poslala že mnogo daril in podpor. Male deklice pa so vse prav zdrave in čvrste.
Ciril-Metodova proslava na Prevaljah
Po vsej Sloveniji so nedeljo za nedeljo slovesnosti v čast 1100-letnice sv. Cirila in Metoda v okviru cerkvenih proslav. Na praznik Marijinega vnebovzetja, 15. avgusta, je bila podobna slovesnost na Prevaljah onstran meje. Namenjena je bila kot dekanijska proslava, pri kateri so sodelovali verniki iz vseh župnij prevaljske dekanije pod vodstvom č. g. dekana Močilnika. Pri cerkveni slovesnosti je pel sveto mašo po bizantinskem obredu pater Koren SJ iz Rima, ki se je prav ta čas mudil na obisku pri sorodnikih v Sloveniji. Pater Koren je nad 20 let v vodstvu Vzhodnega zavoda — Rusicum — v Rimu, kjer se vzgajajo duhovniki za vzhodno liturgijo in študirajo vprašanja pravoslavja vobče.
Na proslavi je bilo zbranega mnogo ljudstva iz Mežiške doline in dravograjske okolice. Vzhodna liturgija je na vernike napravila globok vtis.
Tudi v ZDA proslave sv. Cirila in Metoda
Kakor so po Evropi med slovanskimi narodi letos proslave na čast sv. Cirilu in Metodu, tako tudi v ZDA, kjer prebivajo naseljenci vseh slovanskih narodov, teh proslav ne manjka. Tako so v Clevelandu sestavili poseljen odbor, ki naj v okviru b. katoliškega dneva pripravi večjo proslavo. To sc je zgodilo 7. julija ob sodelovanju vseh slovenskih organizacij v mestu.
Za ta namen so pripravili tudi posebno knjižico z življenjepisom svetih bratov. Te knjižice so razdelili med vernike in posebej še med šolsko mladino, ki je tako dobila v roke lep opis delovanja svetih bratov med Slovani.
Tudi v Ncw Yorku je bila konec junija podobna slovesnost. V katedrali sv. Patricija je bila slovesna sv. maša in slavnostni govor, katerega je imel v slovaškem jeziku škof Andrej Grutka iz Gray (Indiana). V odboru za to cerkveno slavje so bili poleg Slovakov tudi Moravani, Slovenci, Hrvati in Ru-tenci bizatinskega obreda. Slovence je zastopal v odboru p. Richard Rogan, O. F. M., župnik cerkve sv. Cirila na Osmi cesti v New Vorku.
Slikar Ferdo Mayer v Beljaku
Pred enim tednom je bila otvorjena umetniška razstava Slovenca prof. Ferda Mayerja v Pa-racclsus-dvorani v beljaški mestni hiši. Razstavo smo videli že v Celovcu, vrh tega pa je v Mariboru rojeni umetnik že pred tremi leti razstavljal v Beljaku.
Beljaški referent za kulturo Ing. Carl Maas je med številnimi častnimi gosti pozdravil tudi novega generalnega konzula Petroviča ter mestnega svetnika dr. R o g a t s c h a, ki je v otvoritvenem nagovoru predstavil umetnika in njegova dela.
Razstavo, ki je četrta in zadnja tega leta v Beljaku, lahko obiščete še do 2. septembra.
Spomenik Slavku Ostercu
Glasljcncmu pedagogu in skladatelju Slavku Ostercu so 2G. maja t. 1. odkrili spomenik pred njegovo rojstno hišo v Veržeju pri Ljutomeru. Dne 25. maja so v Zadružnem domu v Veržeju odprli s|X>-minsko sobo z rastavo Ostcrčevih glasbenih del. H*' la je tudi glasljcna prireditev, na kateri sta pela Ostcrčeve skladbe Zlata Gašperšič-Ognjanovič in Dragiša Ognajnovič, spremljal ju je Osterčcv učenec Pavel šivic.
Levstikove nagrade
Letošnje Levstikove nagrade so dobili: Lojze Krakar za izvirno otroško pesniško zbirko ,.Sonce v knjigi”, slikar Milan Bizovičar za ilustracijo knjige Lojzeta Kovačiča „Zgodl)c iz mesta Rič Rač” in slikarka Cita Potokar za ilustracijo knjige Branka Jurca „Lizikc za vse”. Nagrado za poljudno znanstveno delo je dobil dr. Miha Likar, avtor trilogije „Virus”, »Bakterije” in »Glivice”.
Člani akademije znanosti
Dopisni člani Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu so postali: pnrf. medicinske fakultete v Ljubljani dr. Bogdan Brecelj, prof. L’ kultete za arhitekturo v Ljubljani arh. Edo Ravni kar in akademski slikar Božidar Jakac.
10-letnica šole v Collinvvoodu
Slovenska šola v Colinvvoodu v Clevelandu let°s praznuje 10-letnico ustanovitve. Ustanovljena je h' la pod geslom: »Vsega sc bodo lahko naši otroci v Ameriki naučili, samo našega materinega jezika J' moramo mi sami naučiti.”
Simfonija slovenske besede
v nedeljo, 11. avgusta 1963, so imeli Slovenci v Buenos Airesu v Argentini prireditev, na katero so lahko ponosni. Je bil to zopet nastop gojencev Rožmanovega zavoda v Adrogučju v počastitev 1100-letni-ce prihoda svetih bratov Cirila in Metoda med Slovane.
Ob napovedani uri se je zavesa na odru odgrnila. V dvorano so se razlili akordi glasbe. Med njo je napovedovalec zbranemu občinstvu v dvorani naznanil namen prireditve, ki bo simfonija, koncert slovenske besede gojencev Rožmanovega zavoda ob 1100-letnici prihoda svetih bratov. Nato se je začela zgrinjati na oder zavodska mladina. Od najmanjših do najstarejših v zadnjih letnikih kolegijev. Pa ne samo ti, tudi bivši gojenci so se jim pridružili. Vseh jo bilo nad 40. Vidimo, da je med vsemi gojenci Rožmanovega zavoda tesna notranja povezanost, da se vsi čutijo resnično za družino doma, ki ga je slovenski izseljenski mladini pripravil škof Rožman.
Fantje v narodnih nošah so zavzeli svoja mesta na odru kot mogočen zbor, ki je zatem v poldrugo uro trajajočem programu Prikazal zgodbo slovenskega naroda, kot jo pričajo: „Tema, Krst, Dunaj, Naši zakladi, Naše srce, Vojska, Golgota, Upanje". To so oznake najvažnejših razdobij v zgodovini življenja slovenskega naroda od naselitve na sedanjih slovenskih tleh pa do najnovejših dni. Ponazorjeni so bili z recitacijo najlepših tekstov, kar jih za navedena razdobja premore slovenska književnost. Niti ena beseda ni bila dodana od koga drugega. Samo to je bilo podano, samo to govorjeno, zapeto, kar je zapisano v glagolskem očenašu, Celovškem rokopisu, narodni pesmi, ali kar so zapisali Janez Sveto-kriški, France Prešeren, Valentin Vodnik, Anton M. Slomšek, Josip Jurčič, Franc Levstik, Josip Stritar, Ivan Cankar, Rudolf Maister Vojanov, Ivan Pregelj, Oton Zupančič in France Balantič.
Tema je bila v Naši zgodbi oznaka za Pogansko dobo Slovencev. Prikazana je bila z recitacijo Prešernovega uvoda v Krst Pri Savici.
Krst. „Z vzhoda je posijala luč, Ciril in Metod". S temi besedami se začenja novo razdobje v življenju Slovencev, v veri v enega samega Boga, v Boga ljubezni. Pojasnjevali so jo Prešernovi nesmrtni verzi, zatem pa glagolski očenaš, deset blagrov v staroslovenskem jeziku ter vera iz Celovškega rokopisa.
Mogočni zbor slovenske mladine je nato ■zpovedal: „Tu se začenja Naša zgodba: Pri besedi Cirilovi in Metodovi, pri besedi 0 Bogu, zadnjem namenu stvari, pri besedi o pravicah vseh narodov, pri besedi o nesedi sami in njeni moči. Naša zgodba je odtod zgodba vere v Boga, zgodba boja za življenje, zgodba besede in nje rasiti."
Turki. Njihove vpade v slovensko zemljo, ropanje, morije in požiganje slovenskih haselij sta prikazali Stritarjeva pesem Tur-k> na Slevici in beseda globoke zahvale aneza Svetokriškega.
Dunaj. Njegova nadutost je dobila živ Prikaz z narodno pesmijo Pegam in Lam-. erger ter v močni Levstikovi besedi, ki jo Jo položil v usta Martinu Krpanu ob nje-8°vem slovesu iz Dunaja, ko je avstrijske-mu vladarju in jegovim dvorjanom vrgel v °oraz besede slovenske zavesti: „Dunaja n* Bilo meni treba, mene pa Dunaju."
Naši zakladi, čudovita rast in bogastvo slovenske besede sta dobili potrdilo v Jurčevi besedi, ki jo je govoril Deseti brat, ^ Pregljevi himni slovenski besedi, v Vodni-°vih popevkah in pesmih ter zdravicah Otona M. Slomška, večno lepi Prešernovi dravici, visoki pesmi bratstva vseh naro-0v na svetu in njihovega mirnega sožitja v Bratski slogi, Cankarjevi veličastni izpovedi vere v slovenski narod, v večno živi Parodni o zelenem Juriju, Maistrovi Za slo-!° ie sonce reklo, prelepi narodni o svetih Preh kraljih ter Zupančičevi pretresljivi
vetotrikraljevski.
Naše srce. Preroška beseda škofa Anto-na Bonaventure Jegliča Slovencem s celj-^kega fantovskega tabora: „Naš čas je ve-'k. ker dela veliko hudobijo. Ne bojmo se, e grozi razdejanje, napovedano v skriv-Pcrn razodetju ... Satan ima svojo fronto, a >ma tudi Kristus svojo fronto." v vojska. Grobovi tulijo ... Kdor je poslu->a' nedeljsko zborno recitacijo te Zupan-■ceve pesmi, je ne bo nikdar pozabil. Ob P jenju grobov nas je resnično prevzemala (,.r°Za nad nesrečo, ki se je zgrinjala nad 0venskim narodom.
(Konec prihodnjič)

Ob stoletnici rojstva pisatelja msgr. dr. Ivana Trinka
Če česa, je nas Slovencev lahko sram tega, da smo beneške Slovence tako slabo poznali, kot da bi ne bili organski del slovenske narodne skupnosti. Slabo smo jih poznali mi, ki smo rastli še v stari Avstriji, še manj jih pozna mladina, ki je šla kot otrok v svet. Beneška Slovenija ni bila sa-
Msgr. Ivan Trinko,
voditelj in buditelj Beneških Slovencev
mo naša pastorka, temveč je sploh poznali nismo. Ni bila samo izgubljena za nas, temveč je sploh več pogrešali nismo. Ni bila od centralne Slovenije ločena samo z eno mejo po letu 1922, temveč še z ono prej iz leta 1866, ko so se v prvem slovenskem plebiscitu beneški Slovenci z enim samim glasom proti odločili za Italijo. Ostala je za dvema železnima zavesama.
Pa je bila slavna njena zgodovina, ne samo zato, ker so z njo šli Slovenci najdlje od
vseh Slovanov „Za soncem v Italijo" že v 7. stoletju, ampak je tudi vse odslej ohranila svoje narodne meje skoraj nepremak-njene. Res da je nekaj slovenskih vasi nekoč segalo še onstran Tagliamenta, v glavnem so se ohranili na liniji lombardskega zidu im ,.ogrske ceste", to je v gorah v Brdih nad Furlansko ravnino. Čedad je bil meja med Italijo in Slovenijo. Leta 1483 je pisal beneški zgodovinar Martin Sanuto: ,,et fuora di la porta de Cividad č una aqua chiamata el Rosimian, vale Naxion, la qual, ut dicitur, parte la Italia da la Schiavanja; ergo in fino a la fin deFItalia son stado." (Itinerario.) Če je Dante postavil ob obali meje Italije na Kvarner, jih je na suhem Sanuti v Čedad. To je slavno mesto, ki je bilo v prvih stoletjih našega krščanstva slavna romarska pot, ki je hranila in še hrani tako imenovani ,,čedadski spomenik", rokopisni evangelij, ki so ga pripisovali sv. Marku. Vanj so v 9. stoletju zapisali svoja imena taki romarji, kakor sta bila veliko-moravska kneza Rastislav, (ki je poklical na Moravsko sveta brata), pa Svetopolk, hrvatska Trpimir in Braslav, bolgarski kralj Boris Mihael, in oba zadnja slovenska kneza Pribina in Kocelj. Vsi ti so sodobniki sv. apostolov. Tako je po tej strani Čedad, glavno mesto slovenske Beneške Slovenije, tesno povezano z letošnjimi cirilmetodij-Skimi slovesnostmi.
Od tam je prihajal zadnjih osemdeset let tihi glas poeta, slikarja, glasbenika, znanstvenika, modroslovca, bogoslovca in narodnega voditelja msgr. Trinka, ki je bil tako skoraj stoletje živa inkarnacija duše teh beneških Slovencev. Trinkova pesem in delo, pa Bevkov Kaplan Čedermak sta govorila Slovencem o tem delu naroda, ki je izkazoval gotovo našo največjo življenjsko moč. In ob stoletnici Trinkovega rojstva (1863, umrl 1. 1954) bo posvečen 5. kulturni večer Slovenske kulturne akcije v Argentini zgodovini Beneške Slovenije.
Franc Grivec:
»Sveti Ciril in Metod"
V knjigarnah je v prodaji knjiga pred kratkim umrlega prelata Franca Grivca: ..Slovanska blagovestnika sv. Ciril in Metod", ki jo je letos izdala Mohorjeva družba v Celju.
Prof. Grivca je Mohorjeva družba naprosila, da naj zanjo priredi slovensko izdajo svoje nemške knjige o slovanskih blagovestnikih (Konstantin und Method, Wies-baden 1960), ali pa dopolni slovensko knjigo ..Slovanska apostola", ki je izšla že leta 1927 in je bila prevedena v nemški, češki in poljski jezik. Prof. Grivec se je odločil, da napiše novo knjigo, ki naj bi obsegala predelano važnejšo vsebino njegovih knjig in razprav o tem predmetu, z novejšimi dopolnili in dodatki. „Knjiga naj bi bila", ka-
kor sam pravi v uvodu, ..kolikor mogoče poljudna in primerna za slovensko občinstvo."
Knjiga, lepo tiskana in vezana, ima skoraj 250 strani. Okrašena je z lepimi slikami in bo s svojo vsebino razveselila še tako zahtevnega bravca.
Knjigo vsem zelo priporočamo, ker bodo po njej spoznali, kako resnične so besede, ki jih je prof. Grivec zapisal v zaključnem poglavju:
„Sveta slovanska blagovestnika sta si s svojim nesmrtnim delom postavila neminljiv spomenik, trajnejši kakor bron in svetlejši kakor marmor.
Ustanovitelji drugih narodnih književnih jezikov so postavili le podlago za razvoj na-
rodnih književnosti. Konstantin — Ciril pa je s sodelovanjem svojega brata slovanski književni jezik in slog tako popolnoma izoblikoval, da se je staroslovanska zapisana beseda že v prvem desetletju povzpela na tako višino, kakršno so druge narodne književnosti dosegle šele po stoletnem razvoju. Staroslovanski književni jezik je še danes nenadomestljiva podlaga slovanskega in važen predmet mednarodnega jezikoslovja.
Versko in prosvetno delo slovanskih blagovestnikov ... zbuja občudovanje zgodovinarjev in jezikoslovcev.
Občudovanje je toliko večje, ker slovanska blagovestnika in ustanovitelja slovanske književnosti nista bila Slovana, marveč Grka. V tem se razodeva požrtvovalnost in mednarodna vesoljnost genialnih posrednikov med grškim, slovanskim in latinskim svetom, med vzhodnim in zahodnim krščanstvom.
Sveta solunska brata sta edinstvena predstavnika krščanske vesoljnosti, glasnika mednarodnega človečanskega bratstva in človečanskih pravic."
»DRUŠTVO ZA OBRAMBO PRAVIC UTERARNIH ZAMORCEV"
Čudno zveni ta naslov, kajne, a je resničen. To društvo je bilo pred nekaj leti ustanovljeno v Parizu.
Kot »literarne zamorce" označujejo brezimne pisatelje, ki pišejo po naročilu drugih, pogosto tudi zelo znanih književnikov. Ti se potem postavljajo z delom neznancev ter zanj včasih prejemajo celo zveneče nagrade. Ker pa so te usluge sorazmerno slabo plačevali, zato so ti »zamorci" ustanovili svoj sindikat v obrambo svojih pravic.
K temu velja pripomniti še, da je začetnik tega zadružnega načina literarnega ustvarjanja bil sam sloviti Aleksander Dumas starejši, saj je polovico njegovih romanov po njegovih navodilih spisal nekdo drug.
DVE ANEKDOTI
Avstrijski humoristični pisatelj Roda Roda je nekoč stavil, da bo v novem »Ktirsch-nerjevem biografskem leksikonu" njegovo ime na prvem mestu. Ko je novi literarni leksikon izšel, je dejansko bilo na prvem mestu pisano: Aaba Aaba, glej Roda Roda.
Njegovi prijatelji so bili presenečeni, humorist je pa pripomnil:
»Da dobim stavo, sem napisal nekaj zgodb pod psevdonimom ,Aaba Aaba’!"
*
Ruski pesnik Puškin je nekoč sedel v gledališču poleg dveh mladih moških, ki sta venomer ploskala nepomembni igralki Asenkovi. Ker je ostal Puškin docela ravnodušen, je eden od njiju pripomnil, da je sosed pač idiot, ker se ne navdušuje nad igro Asenkove.
Puškin je odvrnil: »Gospdda, imenovala sta me idiota in jaz bi vama lahko zdaj pri-solil zaušnico. A če bi to storil, bi Asenko-va še nazadnje mislila, da p 1 6 s k a m njej!"
/Uefe roniatiie a ^eiufolioim
(Bralcem »Našega tednika"
In kakšno je nemško mišljenje danes? Zgodovino znajo učiti, a iz zgodovine se ničesar ne naučiti. Namesto da bi priznali — le redki so taki —, kaj so zagrešili nad poljskim narodom, dopuščajo, da se spet organizirajo skupine tako imenovanih »izgnanih iz domovine", ki zahtevajo nekako povračilo. Po nekaterih časopisih kar javno pozivajo na boj za zasedbo izgubljenih krajev, a ne mislijo na to, da so oni začeli vojno in da so jo izgubili.
Neki Poljak mi je rekel, da Nemci ostanejo Nemci, naj živijo pod rdečo demokratično republiko ali pa pod zapadno zvezno državo. Nekateri časopisi pisarijo, da je meja na Odri in Nisi komunistična tvorba. Drži, da jo je potegnil Stalin, toda vsi Poljaki, naj bodo komunisti ali ne, bodo z z vso silo branili to svojo starodavno mejo. To povedo vsi poljski krogi, s komer koli se srečajo.
Za Nemce preostaneta torej le dve možnosti. Prva je ta, da bi Nemci poizkusili s silo te nekdanje poljske kraje, ki so bili vrnjeni Poljakom, osvojiti in s tem začeti tretjo svetovno vojno. To bi pomenilo popolno uničenje tudi nemškega ljudstva. Kjer je danes Nemčija, bi po koncu take vojne ostala ogromna puščava brez ljudi. Druga možnost pa je, da Nemci trezno pre-
popisuje dr. Ingomar Heyer)	4
sodijo današnji položaj in se spoprijaznijo s Poljaki, priznajo svoje napake in pogreške v preteklosti v odnosih do slovanske*-ga ljudstva, ki ga je vendar toliko na vzhodu Evrope. Priznajo naj upravičene zahteve poljskega naroda in si ga pridobe za prijateljskega soseda, če so se znali pobotati Francozi in Nemci, zakaj se ne bi pobotali tudi Nemci in Poljaki!
Prišli smo v čase sožitja
Nedavno so naredili neki tako zvani »landsmanšafti" iz bivših vzhodnih krajev zborovanje, na katerem je spregovoril tudi nemški kardinal Frings. Pametno je povedal, da so sedaj v teh predelih rojeni že mnogi Poljaki, ki bodo te kraje z vso pravico smatrali za svoje rojstne kraje in svojo domovino. Dalje je rekel, da se je treba vprašati, če je pravilno s silo mnoge ljudi, ki so se vživeli v zapadnonemške kraje, preseliti nazaj v kraje onstran Odre in Nise. Če človek tako razmišlja te probleme, je vendar jasno, da je vzbujanje na revanžo kratkovidno in noro. Sedanja Poljska je prisiljena, da se naslanja na Sovjetsko zvezo kot čuvarja poljskih zahodnih mej. če bi pa Zapad, posebno Nemčija, priznala nedotakljivost mej sedanje Poljske, bi Poljska ne
pripadala več vzhodnemu bloku. Treba je sožitja, saj smo prišli v čase sožitja.
Zvečer sem se podal še enkrat v čensto-hovsko baziliko, posebno pred oltar milostne podobe tako imenovane črne Matere božje. Potem pa sem moral kar hiteti na postajo. Res z žalostjo v srcu sem se odpeljal iz tega lepega kraja. V vlaku sem se spoznal z nekim poljskim duhovnikom, ki se je iz Varšave vozil v Rim. Bil je doktor bogoslovja in vodja nekega semenišča. Napravljen je bil po duhovniško in poljski graničarji so ga vljudno pozdravili, mnogo bolj kot naši avstrijski. Spet smo se vozili preko češko-moravske dežele in pri Bratislavi prišli na avstrijsko mejo.
*
Prvič v svojem življenju sem bil na Poljskem in v čenstohovi. Reči moram, da sem odnesel najlepše vtise. Tako me tudi to sedaj veže poleg družinskih čustev na poljsko zemljo. Naj hodijo drugi na morje ali v druge kraje, jaz se mislim spet podati ob priložnosti na Poljsko!
Vsem Slovencem v mojem rodnem kraju priporočam, da naj — če jim bo nanesla priložnost in jim bo mogoče — radi obiščejo sami ali v kakšni skupini lepe poljske kraje okoli čenstohove, tega velikega romarskega kraja. Prišli bodo v gostoljubne in bratske kraje, v katerih se bodo počutili kot med svojim narodom. Sprejeti bodo kot bratje Slovani in med Poljaki in Slovenci se bodo spletle še nove tesne prijateljske vezi.	Konec
PODGORJE V ROŽU (Mala Gospojnica — 8. spet.)
Mala Gospojnica (8. septembra), ki je letos na nedeljo, je drugi veliki romarski dan pri Devici Mariji v Podgorjah. Na predvečer bo blagoslov in spovedovanje. Od sedmih zvečer do sedmih zjutraj bo nočno češčenje.
Za ta praznik nas bo obiskal č. g. p. Jakob Vučina, katerega se zlasti naši tretjeredniki radi spominjajo. P. Jakob bo spovedoval v soboto zvečer, dokler bo potrebno, in tudi na praznik. Gotovo bodo tretjeredniki radi porabili priložnost, da ga pridejo pozdravit.
Na praznik bodo svete maše ob 7., 8., 9., 10. in 11. uri. Popoldne ob 2. uri bodo pete litanije.
Pri Kapelici bo sveta maša na praznik (t. j. nedeljo) ob 10. uri dopoldne.
TEČAJ ZA KONSERVIRANJE priredita obe slovenski gospodinjski šoli šolskih sester — v Št. Rupertu pri Velikovcu in v Št. Jakobu v Rožu — v dneh od 12. septembra dopoldne do 14. septembra 1.1.
Ker se bodo na tečaju obravnavali sodobni načini konserviranja, bo vsakemu dekletu, predvsem pa absolventkam, tečaj gotovo pripomogel k strokovni izpopolnitvi kuharskega znanja.
Na veselo svidenje vabijo
šolske sestre.
NAŠI MLADINI!
Ob priliki gostovanja tržaške in goriške mladine po Koroškem se bomo srečali s svojimi rojaki iz Primorske v nedeljo, dne 1. sept. 1963 ob pol dveh popoldne pri Sv. Katarini nad Šmihelom.
Mladina od blizu in daleč iskreno vabljena!
Koroška dijaška zveza
PODGORJE V ROŽU (Naši romarji v Padovo)
Vsak teden dobivamo „Naš tednik - Kro-niko“ in se že naprej veselimo naših domačih novic. Tako smo iz njega tudi zvedeli, da bo romanje na Sv. Višarje — Padovo — Benetke pod vodstvom č. g. Cvetka iz Medgorja.
Zato se je naš vsakoletni voditelj g. Marko Agad nemudoma potrudil in naprosil našega č. g. msgr. dr. Hornbocka, naj oznani o tem lepem romanju. Hitro se nas je zbralo kar 17 oseb, iz Št. Jakoba pa se je prijavilo sedem oseb.
V	zadnji številki smo brali o tem lepem romanju, vendar se ne dajo dovolj dobro popisati vsi prekrasni vtisi in doživetja, ki smo jih bili deležni. V prvi vrsti moramo biti hvaležni č. g. Cvetku za njegovo spretno vodstvo na vsej poti, ravnotako ne smemo pozabiti pevcev z Radiš, ki so tako lepo prepevali. Vrnili smo se domov zdravi in polni milosti in lepih vtisov.
Že na poti domov smo naprosili g. Aga-da, naj ne pozabi na to, da bi drugo leto spet kam poromali. Kmalu po tem romanju nas je presenetil s tem, da je organiziral romanje v manjšem obsegu v Marijino Selo (Mariazell), kamor je hotel še letos poromati s svojim ljubljenim vnukom Tonijem, ki študira na Plešivcu. — Iskrena hvala!
ŽIHPOUE (Razne novice)
Na nedeljo presv. Srca Jezusovega je bilo pri nas slovesno prvo sv. obhajilo naših malih. K obhajilni mizi je prvič pristopilo 15 otrok, 10 deklic in 5 fantov. Drugače je bilo vse nemško, le Hribernikova Marinka je sama zapela slovensko pesem „Bodi pozdravljen, najlepši moj dan“ lepo in pogumno. Po maši so bili vsi povabljeni v župnišče, kjer so jih dobro pogostili.
Tudi pri nas smo slovesno sprejeli luč iz Jeruzalema in jo nesli na naše domove; v nekaterih hišah jo še zdaj imajo, v cerkvi tudi še gori pri vsaki sv. maši.
V	nedeljo, 4. t. m., sta bila v naši cerkvi dva krsta: pri mizarskem mojstru Hriberniku so dobili petega otroka in sicer fanta; krstili so ga na ime Frančišek. Drugi krst pa je bil iz Celovca: v družini Hanzija in Vilme Lesjak so tudi dobili petega otroka, tudi fanta; dali so mu ime Martin. Želimo jima, da bi bila zdrava in pridna in staršem in Bogu v veselje.
Konec junija so obiskali našo cerkev romarji iz Gradiščanske. Tukaj so imeli sv. mašo in pridigo.
Zdaj je naša cerkev ponoči lepo razsvetljena, da se vidi daleč tja po Rožu.
Ob 25-letnici smrti g.
Na južni strani škocijanskega stolpa so trije duhovniški grobovi in nagrobni spomeniki: grob župnika Antona Miku-1 u š a — Goričana po rodu —, grob kaplana Antona Kuteja, ki je v februarju leta 1941 umrl v Dachau, bil tam sežgan in čigar pepel je bil pokopan v Škocijanu, ter grob župnika Vinka Poljanca, ki je umrl v Škocijanu 25. avgusta 1938, na isti dan, kakor pred 30 leti njegov prednik Anton Mi-kuluš.
25 let je torej minilo, odkar je umrl na posledicah nasilnega zapora za časa udora Hitlerjevega nacizma v Avstrijo g. župnik Vinko Poljanec, korenjak po postavi in po značaju. Starejši izmed bralcev se bodo še spominjali veličastnega pogreba. Okoli 100 duhovnikov in bogoslovcev — tiha demonstracija za tedanji čas — je šlo pred krsto v sprevodu. Neustrašene in izklesane besede je govoril rajnemu profesor dr. Vinko Zwitter, združeni zbori pa so zapeli našo pesem „Nmav čez izaro“.
Kaj je bil vzrok smrti tako močnega in zdravega moža? Župnijska kronika hrani akt orožništva in celovškega sodišča, ki trdi — seveda brez prič(!), da je gospod župnik „gewerbemaBig“ spravljal denar čez mejo. To laž so morali najti njegovi sovražniki, da so mogli utemeljiti njegov zapor, iz katerega je prinesel svojo smrtno bolezen.
Ob 25-letnici njegove prezgodnje, po tuji krivdi povzročene smrti, stoji pred nami mož-duhovnik, ki je prinesel veselje in zanimivosti v duhovniške kroge pri konferencah v Dobrli vesi ali pri Čebuarju v Goselni vesi.
Ob 25-letnici svoje smrti stoji pred nami mož-kmet, ki je dajal v neštetih kmetijskih
župnika Vinka Poljanca
zborovanjih našim kmetom pobude, nasvete in pomoč v času, ko ,,Landeskulturrat“ in Deželna kmetijska zbornica še nista dovolj pomagala našim slovenskim kmetom in je gmotna pomoč iz Celovca tekla bolj v severne kraje dežele. Kako živi in naporni so bili ti govori, polni dovtipov in smeha!
Pred nami stoji mož — deželni poslanec, ki je v svojih govorih širil narodno zavest, ki je pomagal socialno potrebnim družinam, ki je s svojimi dovtipnimi medklici v deželni zbornici spravil v zadrego marsikaterega govornika, deželne poslance pa k smehu in dobri volji.
Pred nami je mož bolnik-trpin, ki je že pred svojo smrtjo razdal svoje imetje pretežno v dobre namene, ki je vsem sovražnikom odpuščal in sam prosil odpuščanja in ki je še na bolniški postelji s svojo duhovniško roko blagoslavljal vse svoje obiskovalce.
Pred nami stoji mož-narodnjak, ki mu je sedanji čas dal prav, ko se je že pred leti trudil za pravice svojega naroda, ki je bil zasužnjen, odvisen, ponižan. Zahteval je za svoj narod pravico do življenja in enakopravnosti, kar dobiva danes sleherni narod ce!6 že v nerazviti in „nekulturni“ Afriki.
Ob koncu naj navedem še besede, ki jih je zapisal rajni gospod župnik Poljanec v zaporu:
„Iskreno ljubim svojo očetnjavo, a ne sovražim nobenega drugega naroda. Izobraženost, bogastvo, moč in slava so pri različnih narodih različne, a vsi imajo srce, ki je pokorno poklicu človeškemu: Ljubi, sočustvuj in pomagaj! Zahvaljujem božjo previdnost za vse, kar mi je naklonila in kar mi še nakloni."	— o — e
in vsa vas je občudovala njeno pridnost. Tu bi se morala tudi poročiti. Pa jo je fant pustil; kljub temu je s ponosom vzredila svoja 2 otroka. Od Kosa se je Marija Skok kot 30-letna preselila k Pižotniku; njen sin Valentin je od tu šel k svojemu očetu k Tratniku. Ona pa je prevzela službo dekle pri Kre-pelnu na novi Metlovi. Tudi tu so jo cenili, zato je ostala pri hiši celih 9 ali 10 let.
Kot zvesta in delavna dekle se je nato preselila v Škocijan k Jogru, kjer je gospodinjila za časa mladoletnega Kačnika, sedanjega gospodarja pri Jogru. Ko je ta prevzel gospodarstvo sam, so ravno iskali skrbno gospodinjo pri Ražunu v Št. Lovrencu. Naprosili so našo Marijo Skok. Z vso, ' še danes nepozabljeno požrtvovalnostjo je j gospodinjila tudi tu nadaljnjih 10 let, dokler je niso zvabili v znano mlinsko podjetje pri ! Količu.
Ker je med delom postala že priletna, so j jo svojci spravili po tako dolgoletnem službovanju domov, da bi si oddahnila. Pa ji je bilo dolgčas. V brezdelju ni vzdržala. Začela je hoditi v dnino h Kvočniku in drugim | sosedom. Toda njej, ki je bila kakor železo ! za delo, to še ni zadostovalo. Zopet je od- i šla v službo za par let k Pfavu v Šmiklavžu. ; Tako je poizkusila celo na čedrovski strani.
Za to zvesto in pridno gospodinjo je ! končno zvedel Luka Močnik v Strpni vesi. I Poprosil jo je, če bi mu hotela voditi nje- j govo kmečko gospodinjstvo. Ugodila mu je ^ in prišla že kot starka — po svoji čilosti in delavnosti pa kakor mladenka k Močniku ; in tam gospodinjila skoraj do svojega 90. leta.
Po 2. svetovni vojni so jo sorodniki tako rekoč prisilili domov. Sedaj živi pri svojem osamelem sinu Valentinu in mu vodi gospo- j dinjstvo.
To je žena, ki v življenju ni poznala drugega kot delo in vmes molitev; žena, ki je celih 90 let služila z nepojmljivo zvestobo raznim 'kmetijskim obratom; žena, ki zasluži več kot priznanje, ki zasluži naše obču- j dovanje.
Značilno za to ženo, ki je dosegla izredno ! starost, je to, da je hodila ves čas svojega službovanja bosa: bosa doma, bosa na polju, bosa na travniku in na vrtu. Nobene meh-kužnosti ni poznala. Ljubila je kmečko delo in ga še danes ljubi. Bila je vedno skromna in v službi ni iskala dobička, temveč delo.
V delu pa je našla vedno tudi Boga, ki ji je stal v življenju ob strani in jo je pustil : dočakati tako visoko starost.
Želimo ji zdravja in še mnogo let!
PODRAVLJE
(30-letnica Slovenske kmečke zveze)
V	nedeljo, dne 25. avgusta, je bila v Kme- j tijski šoli v Podravljah proslava tridesetlet- ; niče Slovenske kmečke zveze.
Na sporedu je bil dopoldne najprej jubilejni občni zbor, nato proslava in prosta zabava. Za razvedrilo so igrali „Veseli plan- i šarji".
LOGA VES OB VRBSKEM JEZERU (Tuji gostje in naša pesem)
Na večer, dne 14. avgusta, je povabil g- ! dr. Hecht, lastnik enega prvovrstnih hotelov „Excelsior“ naše pevce pod vodstvom Hanzeja Aichholzerja, da zapojo nekaj naših pesmi njegovim odličnim gostom raznih narodov. Ta naša pesem je gostom zelo ugajala, kar so pokazali z mnogim aplavzom. Poleg naših pesmi so zapeli tudi tri nemške in dalmatinsko „Plovi“. Napovedovalec je povedal gostom kratko vsebino pesmi v nemščini, francoščini in angleščini.
To je bil prvi primer, da so bili povabljeni naši pevci v nemški hotel ter da so podali tam našo pesem. Priznanje za to razumevanje gre posestniku hotela gospodu dr. Hecht-u, ki je naše fante povabil že sedaj tudi za drugo leto, naj se pripravijo za cel koncert pri njem.
*
(Nesreča)
V	ponedeljek, dne 19. avgusta, proti večeru se je peljal posestnik, pd. Zlančič, s konjsko vprego po cesti na polje. Ko zavije z desne strani ceste na levo proti njivi, se pripelje v tistem trenutku iz Škofič neki letoviščar iz Bavarskega ter zadene v konjsko vprego. Pri tem so se zlomile ojnice, osebni avto letoviščarja je pa dobil precejšnje poškodbe.
Le sreča je, da avto ni zadel v kmečki voz, na katerem sta sedela poleg posestnika dva otroka. Pri sedanjem velikem avtomobilskem prometu je res potrebno zelo veliko pozornosti.
AVTOMOBILISTI, POZOR!
Enosmerne ceste v Celovcu
Zaradi boljše ureditve cestnega prometa je celovški mestni magistrat v zvezi s prometno policijo po temeljitem proučevanju preuredil sistem cestnega prometa v središču mesta. Ta odločba je začela veljati v ponedeljek, 26. avgusta t. 1.
Glavna novost nove ureditve prometa je uvedba enosmernega prometa na več cestah, in sicer: Herrengasse v smeri od zahoda proti vzhodu; Pfarrplatz od Theater-gasse proti jugu; GoeBgasse od severa proti jugu; prevoz Landhaushof-Sternallee od severa proti jugu; Fleischmarkt od vzhoda proti zahodu; Domgasse od severa proti jugu; del Getreidegasse med Priesterhausgas-se in Kardinalplatz od sev. proti jugu; ceste Salmstrafie—Burggasse—Neuer	Platz—
Sternallee—Heiligengeistplatz do Stauder-platz od vzhoda proti zapadu; cestno omrežje	Stauderplatz—Pernhartgasse—Paradei-
sergasse od zahoda proti vzhodu; vzhodna stran Kardinalplatz-a od juga proti severu; Adlergasse od Kardinalplatz do 8.-Mai-strafie od sev. proti jugu; lO.-OktoberstraBe med Neuer Platz in Paulitschgasse od sev. proti jugu; Paulitschgasse med Kaufmann-
KAZAZE
Najstarejša žena Podjune obhaja svojo 103-letnico rojstva
Dne 15. avgusta t. 1., je obhajala svoj 103. rojstni dan pri Švarcu v Kazazah gospa Marija Skok. Pa ne mislite, da je to morda betežna starka, ki je priklenjena na posteljo in navezana na postrežbo drugih! Je to še krepka žena.z zdravim obličjem in zdravim srcem, kot ga ima malo kateri mlajši človek.
Ko sem jo pred kratkim obiskal, je sedela na pručki za pečjo in je molila. Prijazno in vsa dobre volje me je smehljaje pozdravila ter mi pripovedovala, da je ravnokar pospravila sobo in se je sedaj lotila „žebranja“. Pogledal sem po sobi: nadvse snažno je bilo v njej in čudovit red je vladal v skromni kmetijski izbi.
Njen sin mi je nato pripovedoval, da je njeno zdravje naravnost jekleno. Navajena gospodinjskega dela, vstane tudi še sedaj najkasneje ob petih. Z njo pa mora vstati
gasse in KarfreitstraBe od zap. proti vzhodu; KarfreitstraBe med Paulitschgasse in Neuer Platz od juga proti severu; Kauf-mangasse od sev. proti jugu; Lidmansky-gasse od vzhoda proti zap.; Museumgasse od sev. proti jugu.
Tudi glede uvoza z leve strani na drugo cesto so izdane nekatere spremembe. Prepovedano je voziti z leve v sledeče ceste: iz Paulitschgasse v BahnhofstraBe; iz KarfreitstraBe v 8.-Mai-StraBe iz južne smeri; iz Museumgasse v Viktringerring; iz Para-deisergasse v BahnhofstraBe iz zahodne smeri.
Ker bodo te prometne določbe precejšnja novost za vozače raznih vozil, zato je vodstvo prometne policije izjavilo, da v začetku ne bo postopala z vso strogostjo v smislu kazenskih določil nove odredbe, temveč, da bo skušala prve dni vozače prevzgojiti in opozarjati na nove določbe. Nobenemu vozaču ne bo škodilo, če si bo gornje prometne novosti večkrat prebral ali pa celo izrezal in si jih shranil v vozilu, da jih ima vedno pri roki.
cela hiša. Po zajtrku pa takoj vsi na delo! Tako je bila navajena kot vzorna gospodinja vse svoje življenje.
Rad bi se bil z njo kaj več pogovoril. Pa je precej gluha. To je pa tudi več ali manj edini starostni pojav, ki ga opažamo na njej. Oči ima še razmeroma dobre, saj je še brez očal pred kratkim šivala in brala! Pač pa so ji začele pešati zadnji čas tudi noge, zato je tudi njena hoja nekako mahedrava. Vsekakor naredi starka vtis dobro ohranjene 70-letne ženske.
Marija Skok se je rodila kot hči Luka Skoka in Marije Kuhar 15. avgusta 1860 pri šoštarju v Lovankah, tam, kjer ima sedaj začasno svoj obrat mizarski mojster Eržen.
Trinajst let stara, je šla za pastirico h Gracarju v Bukovje, kjer je ostala do približno 20. leta. Nato se je preselila za 2 leti h Komarju v Humče. Kot 22-letno brhko dekle, katere ni užugalo nobeno še tako težko delo, jo najdemo kot deklo pri Kosu v Kazazah. Devet let je služila pri tej hiši
Stanje svetovnih trgovin do julija 1963
Položaj mednarodnih trgov jc miren in več ali manj ustaljen kljub pritisku na notacije, ki izvira iz sedanjega poletnega zastoja v poslovanju. V pričakovanju nove letine so se kakor vsako leto cene žila znižale, kar velja tudi za nenavadno visoke cene sladkorja. Pri drugih vrstah osnovnega blaga ni pomembnejših sprememb. MOODY — pokazalec ameriških cen je nazadoval nasproti prejšnjemu mesecu za 3,9 točke na 370 točk ter jc samo za eno točko nad lansko ravnijo. Rcuter-indeks cen šterlinskega blaga je prav tako neznatno popustil na 466,4 točke, nasproti 468 točk pred enim mesecem. Razlika nasproti lanski ravni za Oti,5 točke je pa bistveno večja od ameriških indeksnih podatkov.
Skupni evropski trg sc dalje izgrajuje. Vključeno je sedaj tudi svinjsko meso, medtem ko sestavljajo zakonske predpise za vključitev trgovine z rižem, mlekom in mlečnimi izdelki v skupni .trg. Zopet so vzpostavljeni stiki z Veliko Uritanijo in podpisana je pogodba za pridružitev 18 afriških držav, bivših Irancoskih in belgijskih kolonij ter Somalije. Pogodba, veljavna za 5 let, ne vsebuje samo odredbo za knjiženje uvoznih carin, temveč tudi predvideva znatno gospodarsko pomoč.
Ameriška vlada je dovolila, da lahko tudi zasebni izvozniki prodajajo kmetijske presežke za nacionalne valute, ki jih morejo uporabiti pod določenimi pogoji in v določenem roku za uvoz opreme, vendar pod pogojem, da s takimi prodajami ni prizadet izvoz kmetijskih pridelkov za dolarje.
Kmetijski pridelki
Za prihodnje leto računajo, da bodo ameriški farmarji zasejali večje površine pšenice. Kanadska žetev je rekordna, medtem ko pridelek v Evropi ni povsod najboljši. Francija bo pridelala letos manj pšenice, vendar njen izvoz ne bo trpel, ker ima še stare zaloge. Italija in Španija razpolagata samo z malenkostnimi količinami za izvoz. Češkoslovaška je nakupila večje količine ameriške pšenice, Poljska in Kitajska pa kanadsko pšenico. V mednarodni ponudbi je že koruza letošnjega pridelka. Kot posledica živahnega izvoznega poslovanja je tendenca cen čvrsta. Največja kupca sta Španija in ZAR.
Mednarodni trg kave je v zastoju, ker pričakujejo sklepe zasedanja Mednarodnega sveta za kavo in Medafriške organizacije za kavo. Brazilski trg kaže začetne znake oživljenja. Afriški trgi so neenotni, vendar se opaža povečano povpraševanje po Ro-busti. Cene kakaa rahlo težijo k dvigu Ponudbe vsebujejo zmerne cene čeprav ni dosti blaga na trgu. Tudi brazilski kakao se je zopet pojavil na trgu. Nazadovanje cen sladkorja ima svoj izvor na londonskem trgu, kjer je zabeležena cena za surovi sladkor 76 L za tono. Brazilija se je zopet pojavila na trgu, potem ko je rekvi-rirala vse domače zaloge sladkorja iz prejšnjih sezon. Turčija je prodala večjo količino Argentini.
Pri rastlinskih maščobah ni zabeležiti pomembnejših sprememb razen, da so cene za kopro in kokosovo olje nekoliko bolj čvrste. Ameriški poslovni krogi so nezadovoljni z visokimi uvoznimi carinami, ki jih vzdržuje Skupni evropski trg za rastlinske maščobe.
Zahodnoevropski trgi jajc izkazujejo rahel, toda stalni porast cen. Zlasti so se dvignile cene na britanskem trgu.
Industrijske surovine
Narašča zanimanje za nabavo ameriškega bombaža, čeprav je parlamentarna procedura za sprejetje zakonskih predpisov za trgovino z bombažem šele v teku v predstavniškem domu. Na splošno so mednarodni trgi bombaža precej negotovi in nejasni. Kitajska je nabavila bombaž iz Ugande. Volna ima še vedno visoko konjukturo. Avstralija je v pravkar pretekli sezoni dosegla skoraj za 20% višje cene od lani. Največji kupec volne so še vedno japonske tekstilne tovarne. Zaloge niso velike.
Argentinski izvozni trg surovih kož je ustaljen, kar imajo za posledico večje ustaljenosti deviznega tečaja domače valute. Severnoameriški trg je slaboten, medtem ko so se britanske domače kože nekoliko podražile. Več činiteljev govori za to, da bodo cene še nekoliko nazadovale.
Prirodni kavčuk ima negotov trg in napovedi so za sedaj malo ugodne, ker ni trgovskega zanimanja. Poslovanje se omejuje predvsem na oddaljenejše termine za slabše vrste šid-kavčuka.
Izvozna konjunktura za mehki žagani les na zahodnoevropskih trgih je oslabela. Italijanske uvozne cene so razmeroma ugodne. Uvozni nakupi zahodnonemških in švicarskih uvoznikov so manjši. Izvoz avstrijskega lesa preko Trsta za Levanto se je nekoliko povečal, vendar ga ovirajo povečane takse v Trstu. Grški izvozniki plačujejo žagani les po $ 45,50 do 46 za kubični meter. Na severnoafriških trgih vlada zastoj, samo Romunija je sklenila nekaj poslov s Tunizijo.
Izvoz angleškega premoga na celinske zahodnoevropske trge je v stalnem porastu in pomeni močno konkurenco ameriškemu in poljskemu premogu. Prodaje v Belgijo
Čim bolj se Evropa povezuje v enotno gospodarsko skupnost, tem več težko rešljivih vprašanj nastaja. Gotove gospodarske panoge imajo pri tem velike ugodnosti, drugim pa grozijo težki časi. Največ težav ima kmetijstvo in tudi gozdarstvo. Ker pa je Avstrija posebno na lesu bogata in predstavlja izvoz lesa velik del celotnega avstrijskega izvoza, je razumljivo, da je za nas to vprašanje življenjske važnosti.
Že nekaj let čuti Avstrija v tem pogledu rahel pritisk. Na zunanjem trgu je vedno težje vnovčiti avstrijski les zaradi konkurence lesa iz drugih držav; to pa ima za posledico, da tudi v domači lesni industriji ni tolikšne živahnosti. Danes na primer izkoriščajo avstrijske žage svojo izmoglji-vost samo v razmerju 40 odstotkov, nad 400 žag pa vobče počiva (med temi seveda največ manjših, ki niso zmožne konkurirati z moderno opremljenimi velikimi žagami).
in Francijo so se v zadnjem času povečale kar za 42%.
Izvozni trg železa in jekla je v sezonskem zastoju in priliv naročil nazaduje. Skupni evropski trg zavira uvoz surovega železa iz Vzhoda s tem, da poostruje uvozne kontrole. Belgijsko jeklo v palicah se je podražilo za okoli $ 3 na ,f 77 za tono. Britanskim jeklarnam ne dajejo ugodnih napovedi za povečanje proizvodnje v jeseni. Iz tega razloga britansko jeklo močno konkurira belgijskemu, francoskemu in nemškemu jeklu na domačih trgih in v izvozu. Odkar je sklenjen sporazum z delavci v ameriških jeklarnah, dotok naročil stalno nazaduje, v zvezi s tem pa tudi upada proizvodnja. Računajo, da bo v avgustu padla na 55% polne zmogljivosti. Kljub temu imajo sedanjo konjunkturo za najboljšo v zadnjih petih letih. Avtomobilska industrija je polno zaposlena in zato pričakujejo jeseni večja naročila.
Osnovne barvaste kovine zaznamujejo nekoliko boljši trg. Mednarodna notacija bakra je ustaljena ter je pod kontrolo proizvajalcev. Zaloge v Veliki Britaniji so se povečale. Južna Afrika bo v najkrajšem času pričela z izvozom. Povpraševanje po svincu in cinku je razmeroma živahno. Zato se je razlika nasproti terminskim cenam povečala. Svetovna proizvodnja in svetovna potrošnja aluminija narašča. Živo srebro je nekoliko pridobilo na ceni. Srebro je na londonskem trgu doseglo rekordno ceno.
Devizno tržišče
Na splošno vlada na deviznih borzah poletni zastoj, a poslovanje je omejeno predvsem na turistične valute. Ameriški dolar notira na zahodnoevropskih borzah pod pariteto, v Parizu in na Dunaju pa je padel na spodnjo intervencijsko točko. Evropske emisijske banke postopno spreminjajo svoje rezerve v dolarjih v zlato, zato so zabeležene znatne dolarske transakcije. Prizadevanja ameriške vlade za uravnove-šenje plačilne bilance so naletela na ugoden odmev, vendar so ostala na deviznih borzah za sedaj še brez vidnega vpliva.
Bilanca izvoza avstrijskega lesa pa kaže sledečo sliko: lani je Avstrija izvozila 2,9 milijona kubičnih metrov lesa v vrednosti okoli 3 milijarde šilingov; okoli 1,7 milijona kubikov smo potrošili doma. V zadnjem času pa postaja na zunanjih trgih čedalje bolj občutljiva konkurenca lesa iz drugih držav. Izvoz je začel pešati že leta 1960, ko ni dosegel niti treh milijonov kubičnih metrov. V prvem polletju letošnjega leta je izvoz lesa nazadoval za 9 odstotkov v primeri z lanskim. Avstrijski les je na zunanjem trgu naletel na hudo konkurenco zlasti iz severnih držav Evrope in nekaj tudi iz Afrike in Azije.
Čeprav Avstrija še ni včlanjena v Evropsko skupnost, gre največ njenega lesa v države EGS (EWG), saj doseže skoraj 90% vsega izvoza; le 4% ga gre v države EFTA in okrog 8 odst. v države vzhodne Evrope ter preko morja. Vrednost vsega izvoženega lesa in lesnih izdelkov je lani dosegla 6 milijard šil.
Nekaj nasvetov za vroče dni
V takih vročih dneh, kot so sedaj, se marsikdo ne zaveda, kakšni nevarnosti je izpostavljen človeški organizem. Nepazljivost pri veliki temperaturi in obilni vlagi v zraku povzroči prav lahko možgansko kap in sončarico. Vroč in vlažen zrak napravi na človeka težko znosljiv vtis, utrujenost, glavobol in motnje za bruhanje.
Vzrok je pa tale: v vročih poletnih dneh izpari naša koža do 13 litrov potu; telo se ohladi. Kadar pa je zrak prenasičen z vlago, naš znoj ne more izhlapevati. V telesu se nakopiči preveč vročine, ki povzroči slabo kroženje krvi in tudi kap.
Normalna relativna zračna vlaga sme segati do 35 odstotkov; v takem ozračju je človek najbolj sposoben za umsko in telesno delo.
Prav suh in vroč zrak prinašata” zopet svoje težave. V takih dneh je vsem, zlasti starejšim osebam zelo priporočljivo slamnato pokrivalo, ki prepreči sončni pik. Prične se z močnim glavobolom, šumenjem v ušesih, omotico in končno z nezavestjo. V takem slučaju je treba brž poklicati zdravnika.
Največ poletnih nesreč se pa pripeti pri kopanju. Mladi ljudje ne pazijo dovolj na dvoje zlatih pravil. Prvo je: ne plani v vodo s polnim želodcem in ne kopaj se brž po jedi. Nevarno je, da te zadene kap! Zakaj? Zato ker se nahaja med prebavljanjem največ krvi okrog želodca in črevesja. Če planeš tedaj v mrzlo vodo, ne more srce dovajati dovolj krvi možganskim celicam in posledica je nezavest, ki povzroči utopitev.
Prav tako ne smeš v vodo, če si prevroč in se nisi poprej dovolj ohladil. Mrzla kopel namreč preveč obteži srce in krvni obtok. Posledica je krč, ki plavalcu onemogoči gibe in zgine — pod vodo.
Prijetna kopel se zatorej pogosto spremeni v nesrečo.
BOROVNICE Z VINOM
Zavremo četrt litra vina, 15 do 20 dkg sladkorja, košček cimetove skorje in dve nageljnovi žbici ter kuhamo četrt ure. Nato denemo liter opranih in izbranih borovnic ter jih kuhamo 6 do 8 minut. Še vroče damo v kozarce, ki smo jih v pečici dobro segreli. Ohlajene zavežemo in shranimo. Preden postavimo na mizo, poberemo cimet.
FRANCIJA GRADI LETALA ZA ZDA
Neverjetno in vendar resnično, da gradi Francija potniška letala za Združene države Amerike, kar zopet potrjuje, da postaja Evropa resen gospodarski partner Amerike. Velika ameriška družba ,,Pan American Airways“ je naročila v Franciji pri podjetju Aeronautique Marcel Dassault nič manj ka-kbr 160 letal tipa „Mystere-20“. Gradili jih bodo v Toulusu in Merignancu v določenih serijah. Posamezno letalo bo stalo po 4 milijone francoskih frankov (24 milijonov šilingov), skupno naročilo dosega 640 milijonov frankov. Pri imenovanem tipu letal se zlasti odlikuje preciznost motorja, ki predstavlja kar celih 30 odst. celotne cene, kar je skoraj 10 odst. nad normalnim sorazmerjem.
Konkurenca avstrijskemu lesu
5ci*n(> še ta tzdcH
POLETNA RAZPRODAJA
BRUNKER še (enejši!
Trgovska hiša
Klagenfurt-Celovec
Priesterhausgasse
Cene do
fšoD
znižane!
ZA DAME:
Bluza, batist, vezena, kimono................
Bluza, plisirana, brez likanja! orig. švicarski genre	............................
39.-
66.-
Tudi pri tekstilijah nudi B R U N N E R
blago Znanih tovarn po izredno znižanih
CENAH!
* Bluza iz poroznega perlona, kratki rokavi . .	48.-
Svilene bluze, ljubki vzorci, kratki rokavi . .	65.-
Shorts, vse velikosti..............................30.-
VVhite-Jcans, dolge................................99,-
Hlače iz raztegljivega blaga (lastex), v vseh
moidnih barvah ...........................
Poletna krila, pisane barve.....................50.
Poletne obleke, kratki rokavi, pike, bombaž, satin, platno, poplin, — vse velikosti .	.	.
Svilene obleke, plisirano krilo, bluza s srajčnim
krojem, zelo izbrani vzorci..................190.
Tricel-obleka, vsa plisirana, vse velikosti in
barve	............................
Plašči iz ripsa, popolnoma s svilo podloženi, vse
velikosti in barve...........................100.—
Modni plašči iz poplina, svetle barve, popolnoma
s svilo podloženi............................ 286.—
260.—
99.—
188.—
Krila iz terylena, bela, celotno podložena .	.	98.—
Svilene obleke, dekliški kroj, kimono .	85.—
Vsi ostali damski konfekcijski predmeti do 50 odstotkov cenejši!
5 parov pcrlon-nogavic, brez šiva la ...	.	30.—
2 damske hlačke, čisti bombaž, v skupnem zavoju,
iz znanih tovarn...............................15.90
Damska kombineža, perlon, vse barve, z dvojna-
timi čipkami obrobljena.....................26.—
Damske spalne srajce, iz balista, rožnate, celotno
ukrojene ......................................39.80
Damski puli, mako, kratki rokavi................29.—
Puloverji iz čiste volne, kratki rokavi, visoko
zaprti, v vseh pastelnih barvah.............78.—
Mornariški puloverji, z modro-belim odprtim
ovratnikom, čista volna.....................98.—
Set iz dralona (pulover in jopica), v vseh modnih
barvah	...............................178.—
Cocktail-predpasniki, platno, ljubki vzorci .	.	18.—
Predpasniki, 3/4 dolgi, prikupni kroji .	.	.	49.80
Domače (vrtne) obleke, lepi vzorci, zapeta skozi
z gumbi, s pasom............................56.—
Razni kretoni in tiskanine za obleke, bluze in
predpasnike, za meter...........................8.80
Damske usnjene rokavice, pralno usnje, bele,
svetlomodre in roza....................29.—

Za mladino m prosveto
SOCIALNO VPRAŠANJE :
Sodelovanje delavcev v podjetjih
B. R.: -
Mladina in vera
V	mislih imam odraščajočo mladino med nekako dvanajstim in sedemnajstim letom, to je, v tistih letih zorenja, ki so za vzgojo najtežja. Rad bi omenil nekatere stvari, ki pridejo v poštev pri verski vzgoji te mladine: kakšen naj bo vpliv staršev in drugih vzgojiteljev, da bodo fantje in dekleta v teh letih do polnosti razvili svoje versko življenje.
Če opazujemo mladino v teh letih samo v sebi, ugotovimo, da pogosto doživlja versko krizo. Milan Vidmar je v svoji knjigi Moj pogled na svet zapisal nekako takole: ,,Bil sem star dvanajst let. Ležal sem na Cadovem travniku. Naenkrat je kakor z neba udarilo vame spoznanje: Boga ni.“
V	tej dobi se začenja prebujati kritični duh: Zakaj je tako? Ali je res tako? ali ni morda drugače res? Vprašanja, ugovori. Ni pa še umska zrelost takšna, da bi si mladi človek znal na vprašanja tudi odgovoriti. Tako je skoro nujna posledica dvom. Dvom na drugih področjih, dvom zlasti na verskem področju, kjer gre za resnice, ki jih ni mogoče videti ne z računi dokazati.
To versko krizo slabi še drug značilen pojav teh let: kriza molitve. Razvoj v samostojnost vodi bolj ali manj tudi v upornost. Ta se potem pokaže povsod, tudi pri molitvi. Ker molitev ni, kot bi morala biti, tudi ni milosti za vero, kot bi morala biti.
Ta notranji svet pride v stik z zunanjimi vplivi v okolju.
Najbližje okolje je družina, a prav v teh razvojnih letih ta izgublja svoj vpliv na mladino. Družinski krog postaja premajhen, obzorja se širijo. Življenjski prostor v mejah doma začne dušiti. Treba je novih okolij, novih obrazov. Tako dobri vpliv družine ne nudi odraščajočemu več tistega, kakor mu je nudil prej.
Šola, v kateri se seznanja z novimi resnicami, lahko mnogo zgradi, pa lahko tudi mnogo podere. Ne gre le za učni program, ki je v državnih šolah laicističen, brez Boga, gre tudi za posamezne učitelje oziroma profesorje in za posamezne sošolce. Tudi zanje velja, da en sam more mnogo zgraditi pa tudi mnogo podreti.
Tovariši imajo na mladino v tej dobi najmočnejši vpliv. Tam so razgovori o najintimnejših stvareh, tam je zaupanje najgloblje. Kakšni so tovariši? Dobri ali slabi, globoki ali plitvi, verni ali neverni? V veliki meri bo taka mladina, ki se z njimi druži.
Pa tudi ostalo okolje ni brez vpliva na odraščajočega. Ni skrivnost, da je to okolje veri nenaklonjeno, v mnogih primerih celo sovražno. Duhovnik je predmet zasmeha, vera je stvar po mnenju okolja duševno nerazvitih ljudi, Cerkev je sovražnica človeštva.
V	silno krhki posodi in sredi močnih zu-
nanjih viharjev plapola plamenček vere. Ali se bo razvil v plamen, ali pa bo počasi ugasnil?	(Dalje prihodnjič)
Pij XII. se je najbolj konkretno izrazil o kapitalizmu, a istočasno zavrgel nacionalizacijo in socializacijo produktivnih sredstev, kot sredstvo za rešitev problema, ter postavil nasproti načelo svobodne stanovsko urejene družbe. (V pismu predsedniku francoskih socialnih tednov Charlesu Flo-uyu v juliju 1947.) Zanika razredno borbo in rešitev problema na načelih razredne borbe. Je za „premaganje razrednega boja potom organske soureditve delodajalcev in delavcev. Razredni boj namreč ne more biti nikoli smoter katoliške socialne etike. Katoliška Cerkev se je vedno zavedala dolžnosti napram vsem stanovom in slojem" (Pij XII. avstrijskemu katoliškemu shodu na Dunaju 14. 9. 1952.)
Organska soureditev ali sodelovanje med delavci in delodajalci se mora začeti v podjetju. Pij XII. v svojih govorih to večkrat ponavlja. V podjetju se morata zbližati delavec in podjetnik. Ne daje nobenih konkretnih norm, najti jih morata delavec in podjetnik sama v luči resnične krščanske ljubezni in krščanske socialne etike.
Pri tem je važno načelo, da morata medsebojne odnose v podjetju urejevati delavec in podjetnik sama. Pij XII. opozarja na nevarnost prenosa gospodarske avtoritete odgovornih oseb v podjetju na anonimne skupine, ko pravi, da „obstoja podobna nevarnost, če mezdni delavci določene industrije zahtevajo pravico soudeležbe pri gospodarskem vodstvu podjetja in potem izvršujejo direktno ali indirektno po organizacijah, ki so vodene po osebah izven podjetja." (Udeležencem mednarodnega kongresa socialnih študijev in mednarodne krščanske socialne unije 3. 6. 1950.)
Dopušča in priporoča se sodelovanje delavcev v upravi in vodstvu podjetja, toda le po delavcih, ki so v podjetju zaposleni in ne po sindikalnih organizacijah in političnih strankah, ki jih je imel papež v mislih. Zato moramo razlikovati sodelovanje delavcev in sindikalnih ter političnih organizacij v vodstvu podjetja. To še posebej, ker se tako rado dogaja, da se sindikalne in politične organizacije enostavno istovetijo z delavci in njihovimi interesi. Realnost dokazuje, da so ti interesi mnogokrat različni in v marsičem nasprotni.
Čim so delavci po svojih predstavnikih soudeleženi v vodstvu in upravi podjetja, imajo povsem enake pravice in dolžnosti kot jih ima lastnik podjetja. S sodelovanjem delavcev v vodstvu in upravi podjetja načelo privatne lastnine in dolžnosti, ki iz-
hajajo iz nje ni nič prizadeto. Dobilo je še izrazitejši pomen in konkretnejše, bližje področje in možnost izvajanja dolžnosti. „Lastnik proizvajalnih sredstev, naj si bo individualni lastnik, delavska zveza ali zadruga, mora vedno v mejah javnega gospodarskega prava obdržati kontrolo lastnih gospodarskih odločitev." (Pij XII. v govoru predstavnikom mednarodne zveze katoliških delojemalcev v maju 1949.)
Pravica delavcev do sodelovanja v vodstvu in upravi podjetja ne izhaja iz socialne funkcije privatne lastnine, temveč iz socialnih dolžnosti gospodarskega subjekta. Zato ni naravna pravica, ampak izhaja iz dolžnosti podjetnika in končno tudi delavca, da iščeta popolnejših načinov in oblik sodelovanja za utrjevanje socialnega miru, reda in pravice. Pij XII. pravi, da „se je radi tega katoliški socialni nauk poleg drugega tako zavestno zavzel za pravico posameznika do osebne lastnine. Tu leže globlji vzroki, zakaj so papeži socialnih okrožnic in mi sami odklonili, da bi se izvajala pravica delavca do lastništva obratnega kapitala in do iz tega izhajajoče pravice do soodločanja direktno ali indirektno iz naravne delavske pogodbe. Bilo je potrebno zavzeti odklonilno stališče radi preprečitve večjih problemov. Pravica posameznika in družine do lastnine je neposredna posledica osebnosti, pravica osebnega dostojanstva, seveda pravica, ki je vezana s socialnimi dolžnostmi, ni pa to le socialna funkcija." (V radijskem govoru udeležencem avstrijskega katoliškega shoda na Dunaju 14. septembra 1952.)
(Dalje prihodnjič)
Pri zaključni šolski nalogi v gimnaziji v Lamegu na Portugalskem je postal profesor pozoren na nekega dijaka, ki je vse naloge rešil mnogo pred drugimi učenci.
Profesor je zasumil, da tu nekaj ne more biti v redu, in ga pozvali, naj sname ovoj, ki ga je dijak nosil ma ušesu izaradi »tvora«. Toda tvor se je izkazal za miniaturen radijski sprejemnik, ki so ga napajale bakterije v dijakovem žepu.
Na ročni uri je imel »matematični genij« montiran droben mikrofon, prek katerega je narekoval naloge svojemu starejšemu bratu; le-ta je sedel izven šolskega poslopja in mu naloge rešil. Rezultat mu je 'sporočal po radiu v razred.
ciz fiLmskejja stmta
KINO V ŠTEVILKAH
Letna izdaja poročila Zdr. Narodov posveča 688 strani statistikam narodov, običajev, vzgoje, zabave itd. Glede kina je razvidno, da je Japonska izdelala največje število dolgometražnih filmov (536), sledi Hong-Kong (302), Zdr. države (254), Italija (213) in Francija (167). Sovjetska Zveza ima največje število kino dvoran (73.000), medtem ko imajo Združene države prvenstvo v številu filmskih gledalcev (več kot dve milijardi). V letu 1961 je bilo na svetu 396 milijonov radijskih in približno 115 milijonov televizijskih aparatov.
• NOV AVSTRIJSKI FILM
Avstrijski filmski trg bo v kratkem dobil nov film „Liebesreigen 63“, katerega pripravlja režiser Alfred Weidemann. V glavnem ga bodo snemali na Dunaju, 10 dni pa v Berlinu; v 50 dneh bi naj bil film končan. Pri izdelavi filma sodeluje cela vrsta najbolj znanih filmskih igralcev, kot so Lilly Palmer, Hildegard Knef, Paul Hubschmied, Charles Regnier, Angelo Santi. Snov je pov- ; zeta po kriminalni zgodbi Arthurja Schnit- ; zlerja „Der Reigen" in opisuje zapleteno do- i godivščino znamenite igralke z nekim di- ' plomatom.
ITALIJA PODPIRA SVOJ FILM
V povojnem času se filmska industrija ni nikjer tako uspešno razvila, kot je to slučaj v Italiji. Saj današnji italijanski film konkurira celo z ameriškim in je že mnogo nadkrilil filmsko dejavnost ostalih zapad-nih držav, kot so Francija, Nemčija, Anglija. Saj je tudi znano, da si celo mnogi ameriški zvezdniki želijo biti zaposleni v Cine-citta v Rimu.
Da je italijanski film dosegel tako zavidljivo mesto v svetovni filmski produk-. ciji, je velika zasluga tudi italijanske državne uprave, ki se zaveda važnega poslanstva, ki ga ima danes kino. Čeprav je tudi v Italiji uveden precej visok „davek na razvedrilo" (21 odst.), je država spoznala, da je treba film na kak drug način podpreti. In tako je iz fonda, ki črpa vire iz zabavnega davka, deležna kinematografija velikih podpor, ki krijejo visoke stroške.
j/
• EISENHOVVER - NASTOPA V FILMU
Malo čudno se sliši, da je tudi nekdanji predsednik ZDA postal filmski zvezdnik, čeprav je v Ameriki vse mogoče. Pa je vendar resnica, da bo Eisenhower nastopil pri snemanju dokumentarnega filma o izkrce-vanju zavezniških čet v Normandiji, ki je bilo pod njegovim poveljstvom dne 6. junija 1944. Trenutno se bivši predsednik nahaja na potovanju po krajih, kjer se je pred 20 leti proslavil kot junak druge svetovne vojne. Ob tej priliki bo tudi on sodeloval pri snemanju na teh zgodovinskih tleh.
Helena Haluschka;	8
LAMOTSKI
župnik
Nato . .. nato je pa gospa markiza ošilila prste, zgrabila v dozo, položila tobak umetno na hrbet svoje druge roke ter ga ljubko privedla k nosu:
„Hači! — Kši!"
Bil je gotovo zelo močan ščepec, zakaj skozi hrabro smehljanje gospe markize sta polzeli dve veliki solzi po licih.
„Bog pomagaj, gospa markiza!"
„Hvala, moj stari prijatelj!"
LEGENDA O ŽALOSTNEM VITEZU
,,Povejte vendar, prečastiti, kako ste le mogli biti zraven pri pogrebu tega nesrečnega norca, čigar vsiljivo delovanje in razkrajajoče onegavljenje je tako pogosto motilo vašo nedeljsko pridigo?! Kako neki ste mogli tega smešnega apostola in njegove nevarne sanjarije o deveti deželi posvetiti s svojim blagoslovom in mu s tem tako rekoč izročili potni list v raj?!“
Okoli ust župnikovih je pri tem vprašanju gospe generalove zaigral tenkočuten smehljaj, prav nič se ni zagovarjal, brez ovinkov je priznal svojo simpatijo ali so-čustvo svoje do upornika, ki se ga je bilo vse balo. Nenadno molčanje, ki so bili v njem skriti spoštljivi očitki, je prevzelo plemiško obednico. Baronica, gospa generalova in „ta mala" grofica, vse so z isto trdo
kretnjo položile svoje skodelice na mizo. Naš župnik je bil na tem, da lahkomiselno docela izgubi ljubezen visoke družbe.
Gospodinja prične zdaj znova nuditi čaj, krčevito poskuša, da bi premolk izpolnila z ljubeznivim kramljanjem. Ljuba markiza je bila genljiva v svojem prizadevanju, da bi spet napeljala pogovor. Toda zastonj. Megleno listopadno občutje je bilo močnejše nego ona. Goste meglene koprene, mračna sivina umirajočega dneva in mrzli drobni dežek, ki je rosil, so razširjali vzduš-nico, polno globoke otožnosti, ki ni pripustila nobene vesele misli; v očeh vseh je plavalo nejasno ter nestalno sanjarjenje in pa malce bojazni.
Če bi se le prečastiti hotel odločiti, da bi odgovoril, da bi pojasnil! Gospa generalova je bila zastavila svoje vprašanje pač le zato, da bi spravila nekaj življenja v zabavo. Upala je bila, da pride do viteškega prepira----------do prijateljskega tekmo-
valnega razgovora ali obravnave, ko beseda da besedo, da se krešejo misli — — — saj je vendar bolj prijetno in zabavno prepirati se, kakor pa dolgočasiti se. Toda nič! Spet so se prepustili nekakemu topemu sanjarjenju ter snovanju.
Naš župnik se je veselo daroval, da je že šestič popil svojo skodelico čaja in zdelo se je delj časa, da je povsem vase zatopljen. V tem trenutku je bil on edini, ki mu je lastna družba bila prijetna.
Nato pa nenadoma dvigne glavo in prične govoriti sam s seboj, bolje rečeno, sam zase polglasno sanjariti in sanjati. Mehkd, zagrnjeno, kakor od daleč so prihajale nje-
gove besede. Redek pokoj se je z njimi vlegel na človeške duše.
Poslušale so ga brez napora, brez volje, kakor bi čule zvoke lahne pesmi uspavanke.
In naš župnik je pripovedoval:
„Na nebeških livadah sredi med cvetočimi, bledimi cvetkami je plesalo krdelo malih angelov. Z lahkimi nogami so se rahlo dotikali cvetličnih čašic, da so blesteče biserne rosne kapljice popadale ž njih na tla s komaj slišnim zvonkljanjem. Bilo je, kakor da curlja zvonki smeh pod koraki nebeških otrok preko vse trate, ki je bila potopljena v ozračje čistega veselja, studenč-ne svežosti in zore.
To je bila rajska veža, preddurje, odkoder je vstop v najsvetejše, kjer je globoka, težka sreča objemala duše, to je bila veža, kjer so stanovali mali otroci, ki niso bili krščeni, na pol angelci, z rožnatimi podplati in malimi jamicami na licih, tako podobni našim zemeljskim otročičem, da jim je bil Peter podelil velike peroti, da bi jih razločeval, prav tako velike peroti, kakršne so tam onstran nosili poganski amoretje, s katerimi pa radi spodobnosti niso občevali. In le-ti mali drobceni angelčki niso imeli nobenega drugega opravila, kakor da so se veselili in zabavali tako zelo, kolikor le mogoče in pa, da so izvoljene spremljali s svojim petjem tja do nebeškega praga. Tisti čas jih je pa le malo prihajalo. Na zemlji je gospodoval Karneval in ljudje so imeli malo veselja in časa, da bi iskali pot v nebesa. Sveti Peter je slabe volje hodil po nebeških poljanah in malim angelcem
se je zehalo prav nesramno in brez hinavščine. Saj je vendar bilo predolgočasno, če je bil Peter tako žalosten in ako nihče izmed zemljanov ni hotel priti k njim. Zmeraj bolj pogosto so prekinili svoj radostni ples (er so, tako kakor njih včliki prijatelj, pa-zno gledali proti obzorju, roke so dvignili pred očmi, da bi jih zaščitili, nato so jih pa spet navzdol spustili ter globoko in težko vzdihnili.
Nekega dne se je pa nenadoma nekaj prikazalo v ozadju, vprav ob meji, kjer se stikata nebo in zemlja. Ves čas svojega bitja in življenja niso bili angelci videli kaj takega. — Ročice so razprostrli, glavice pomaknili nazaj, s tresočimi se perutmi in z nožicami, ki so se prekopicevale, so pohiteli tja, tako je hušknilo krilato krdelo in ves nebeški travnik je trepetal pri njih radostnem teku. Naglo, naglo, saj se je moglo nekaj videti! ,Hu, hu, le poglej! Na glavi mu čepi stari lonec iz pločevine, sredi obraza grdi kljukasti nos! Ta orjaško velika usta, izvotlena lica! Te neznansko dolge noge, ki se spotikajo čez ost dolgega meča! Ha-haha! Hihihi! Preluknjani, raztepeni ščit-Hahaha!’ In mali angelci so se smejali, smejali so se in topili v smehu, tako neusmilj6" no, da je bliže prihajajočemu žalostnemo vitezu zvenelo v ušesih kakor nekak odmev z zemlje. Toda nezmoteno je prihajal bliže> oči je srepo upiral v rajski vhod, ustnice so se mu zamaknjeno smehljale, vse na njen1 je bilo tako brezpogojno, tako popoln0 smešno, da je mejilo že na tragično. — In’ o groza! — Zadaj za njim je prihajala še neka postava! Sanjarsko pošastna Živah
p * | * S * /\ * N * O *	* N * J * E
DCnu t hi
Živel je bogat kmet, ki je imel veliko polje, da mu ni bilo videti konca. Ko je sneg skopnel, je zapregel vola in se odpravil na polje, da ga pripravi za setev. Že je le-mež zarezal prvo brazdo v mastno rdeče-rjavo prst. Kmet je hitel, voličema pa se ni mudilo nikamor. Počasi sta stopala in spotoma prežvekovala. Kmetu pa se je zdelo škoda časa, zato ju je priganjal. Nenadoma pa sta voliča obstala. Kmet se je razjezil in z bičem oplazil trmoglavca. Toda vse zaman, voliča se nista hotela ganiti.
„To jima ni v navadi," se je čudil kmet. Tedaj pa je zaslišal nekje od tal droban, komaj slišen glasek:
„Reši me, reši me!“
Kmet je začuden obstal.
„Kdo me kliče?" je vprašal, kajti videl ni nikogar, čeprav je še tako gledal v zemljo.
„Jaz, deževnik! Tvoja voliča me bosta steptala! Umrl bom!"
Kmet se je zasmejal: „A, ti si deževnik?! Tebe pa res ni škoda, saj si tako neznaten. Razen tega pa nisi edini, saj deževnikov mrgoli po svetu."
„Ne bodi tako neusmiljen!" je zajokal deževnik. „Verjemi mi, da tudi jaz rad živim. Razen tega imam številno družino, ki jo moram hraniti."
„Kaj torej hočeš od mene?" je že nestrpno dejal kmet.
„Tvoja vola sta me ranila. Zato te prosim, da počakaš toliko časa, da se odplazim od tod."
»Preveč zahtevaš, dragi deževnik," je odkimal kmet. „Ze tako sem zaradi tebe izgubil mnogo časa. Imaš pač smolo, da se plaziš prav zdaj po moji njivi. Toda ne morem ti pomagati. Pravzaprav si ti kaj nekoristna stvarca in nihče ne bo trpel škode, če te ne bo več."
„Tako misliš ti. Vendar se motiš."
»Motim? Ha, ha ha!! Ta je pa dobra. Jaz, ki poznam sleherno bitje, ki lazi po moji zemlji, pa bi se motil", se je zasmejal kmet.
»čeprav se mi smeješ, ti vendar pravim, da se motiš," je vztrajal deževnik.
»Začenjaš me zanimati, ti mala, neznatna stvarca, ki niti oči nimaš," je zasmehoval kmet deževnika.
Toda ta se ni dal uplašiti. »Poslušaj torej," je dejal kmetu. »Povem ti, v čem je moja korist."
»Naj bo, poslušam te, toda pohiti, kajti mudi se mi že,“ je dejal kmet.
»Na tvojih njivah rahljam zemljo, da ti bolje uspeva žito."
»Ti, rahljaš? Kaj ti je vendar? Mar vlačiš motiko s seboj?" se je norčeval kmet iz ubogega deževnika.
d eh'o n ik
»Ne z motiko, s tem, ko rijem po zemlji, jo rahljam."
»In s čim mi koristiš," se je smejal kmet.
»Gnojim jo ..."
»Veš kaj, ljubi deževnik predebelo la-žeš, da bi ti mogel verjeti," je kmet neverjetno zmajal z glavo.
»Ne verjameš? Dokažem ti, da govorim resnico’" pravi deževnik.
»No dobro, pa dokaži," je privolil kmet na deževnikovo ponudbo.
“Rad, toda ne danes in ne jutri. Tudi čez en teden ali mesec dni se še ne bodo poznali sadovi mojega dela. Zato pridi semkaj na polje, ko mine leto dni. Takrat se mi ne boš več smejal," reče deževnik.
»Velja," de kmet. »Toda pazi, da boš držal besedo, sicer zmrvim tebe in iztrebim vso tvojo družino z mojega polja," je še zapretil deževniku, obrnil voliča in prepustil polje deževniku.
Ko je kmet odšel, je deževnik odhitel k svojim sorodnikom.
»Obljubil sem kmetu, da mu zrahljam polje in s tem dokažem moč, ki jo imajo deževniki. Prosim vas, da mi pomagate."
»Pomagali ti bomo, saj si naš bratec," so obljubili.
(Nadaljevanje in konec)
»Si ti res pošten kristjan?" Smejal sem se. Tedaj mi je začel pripovedovati iz svojega življenja:
Po revoluciji 1. 1917 so bili njegovi starši, plemiči iz petrograjske pokrajine, pregnani v Sibirijo. Ko so jih zopet izpustili na svobodo, so smeli stanovati v bližini Vladivostoka. Tam je bil on, Aleksej, rojen leta 1921. Kakor vsi otroci, bi bil moral tudi on hoditi v komunistično šolo. Proti temu se je branil njegov oče in posrečilo se mu je, da je spravil Alekseja na Kitajsko v misijonsko šolo, na kateri so poučevali tudi avstrijski patri. Aleksej je postal kristjan; v misijonski šoli se je učil tudi nemško. Pozneje se mu je posrečilo, da se je skrivaj vrnil k staršem in da je pri njih skrito živel. Neke noči pa so njegove starše zaprli, njega so spravili v komunistični vzgojni zavod. O svojih starših od tedaj ni zvedel ničesar več. Delal je v tovarni. L. 1943 je postal vojak.
Kjub večletni brezbožni vzgoji je ostal svoji veri zvest. Najbolj si je želel, da bi prišel kdaj zopet s kakim kristjanom skupaj. Zdaj je naletel na mene. Zdelo se na-
»Začeti moramo takoj, še danes," je dejal deževnik.
In zbrali so se na kmetovi njivi deževniki od blizu in daleč. Vedno več jih je gomazelo po zemlji kajti prihajali so od vsepovsod, da pomorejo deževniku.
Odtlej so imele tudi vrane in druge ptice vsak dan izvrstno večerjo, a deževnikov ni bilo zato nič manj. Tudi pozimi tokrat niso mirovali in ne, ko je sneg že kopnel. Ponoči na vrhu, podnevi, ko je sijalo sonce in jih je motila svetloba, pa so rili bolj globoko v prst.
Tako je prišla pomlad in rok je deževniku potekel. Prav ob letu dogovora je prišel na njivo kmet. Ostrmel je nad tem kar je videl, saj skoraj ni spoznal svoje njive. Ne samo, da je bila ta zelo skrbno obdelana, temveč so na njej že prav rahlo poganjala zelena žitna stebelca.
Kmet je gledal, gledal in si od začudenja mel oči.
»Ali mi zdaj verjameš?" je vprašal šibak glasek poleg kmeta.
»Kaj ti ne bi verjel, ko na lastne oči vidim! Držal si besedo, deževnik, in prosim te le, da mi oprostiš, ker sem te tako malo cenil."
Odtlej sta bila kmet in deževnik velika prijatelja in gorje mu, kogar je kmet zasačil pri uničevanju deževnikov.
Vera Kuharjeva
ma je kakor čudež. Slednjič me je prosil, naj mu pripovedujem, kaj se je v zadnjih letih dogodilo v Cerkvi. Poleg mnogo drugega sem mu pripovedoval o posvetitvi sveta brezmadežnemu Srcu Marijinemu, ki jo je malo prej izvršil papež Pij XII. Ker je bila posvetilna molitev natiskana na eni mojih Marijinih podobic, sva jo skupaj molila. Nikoli ne bom pozabil, kako sva oba, med frontama, kot vojaka dveh sovražnih armad, brala z odrgnjenega lističa:
»Kraljica miru, daj vojskujočemu se svetu mir orožja in mir duš! Prosimo te tudi za po zmoti in neslogi ločene narode, daj jim mir!"
Prosil me je za Marijino podobico z molitvijo in dal sem mu jo.
Nato sva se poslovila z obljubo, da se prihodnjo noč zopet snideva.
Moji tovariši so komaj mogli verjeti, ko sem zopet prišel s kruhom. Toda tudi zdaj sem molčal.
Proti jutru se je začelo težko streljanje s topovi. Potem so Rusi napravili napad od roba gozda proti našemu oporišču. Ob našem obrambnem ognju se je zrušil napad.
Proti polnoči sem lezel skozi z lijaki po-
ZANIMIVOSTI
Ob koncu neke dražbe umetnin v Turinu je izdražil oziroma kupil neki mož preprosto mizo za 500 lir. Ko je doma odprl predal, je našel v njem nad milijon lir gotovine.
Uganka pa se je kmalu pojasnila. Izkli-catelj je v svoji vnemi prodal tudi mizo, za katero je sedčl blagajnik dražbe.
*
Italijanski kipar Mario Raimondi je predložil občini Pigna (Izg. Pinja), naj bi namesto običajnih in že dolgočasnih spomenikov raznim vojskovodjem postavili nekaj novega. Ponudil se je, da napravi spomenik kozi, ki je za mnoge revne družine pravi blagoslov.
2upan je bil zadovoljen, vendar mu je pojasnil, da foo moral sklepati še občinski svet o tem, če naj ima koza prednost pred generalom, ki se je rodil v tej občini.
*
Železniška uprava na Long Islandu pri New Yorku je svoječasno razglasila, da bo v bodoče ob deževnih dneh potnikom posojala dežnike proti vrnitvi »na častno besedo". Na postajah dobijo dežnike brezplačno na pčsodo.
Pri tem uprava ne tvega mnogo, kajti posojajo tiste dežnike, ki jih pozabijo v vlaku raztreseni ljudje sami.
*
Angleški književnik Ronald Ridout ima med vsemi angleškimi pisatelji največji uspeh, če ga merimo po nakladi knjig, vendar je njegovo ime v širšem svetu skoraj neznano in časopisje nikoli ne piše o njegovih delih, dasi so do zdaj prodali 7 milijonov izvodov njegovih del ter jih bodo še vedno prodajali tudi v bodoče.
Ronald Ridout piše namreč šolske knjige, predvsem učbenike angleškega jezika, slovnice in literature, ki jih uporabljajo po vsej Angliji in po deželah Commonwealtha že mnogo let.
sejano pokrajino k tolmunu. Vedno pogosteje sem videl padle Ruse. Ko sem prišel do tolmuna, Alekseja še ni bilo tam. Postal sem nemiren. Po kratkem premoru sem počasi lezel zopet nazaj.
Tu je ležal nekaj metrov pred dolinico s tolmunom zopet neki padli vojak. Neznano čustvo me je gnalo, da sem lezel bliže. Tedaj sem spoznal Alekseja! Z razprostrtimi rokami je ležal na hrbtu. Njegove odprte oči so gledale proti zvezdam. V roki je držal Marijino podobico.
Dolgo sem ležal poleg svojega mrtvega prijatelja. Potem sem lezel nazaj. — Bog mu je izpolnil veliko željo in ga nato poklical domov — k sebi. Nekdanji vojak
dogodek o& Icghcu vafae
Prav tako grda kakor njen gospodar: mršava, sestradana, na visokih tenkih nogah konjska spaka, ki je nosila svojo glavd Prav tako visoko kakor njen gospodar in v koje očeh so se svetlikali prav tako nemirni plameni, ki so mogli vzbujati obenem sočutje in grozo.
.Peter, Peter, pokukaj no včn in poglej!’ 3e kričal zbor angelskih otročičev.
Rajska vrata so se odprla. Soj svetlobe je švignil in privrel iz nebes ter se razprostrl preko travnika, kakor zlata tkanina, ^on Kišot se je zgrudil na kolena.
.Pridi vendar pogledat, Peter, hitro pri-so spet kričali angelčki. In Peter je na-Posled previdno pokazal svoj nos izza rajskih vrat. — Precej časa je trpelo, da si je ^Pomogel od svojega začudenja! Nato je pa 'zbruhnil in z grmečim glasom je svojim ya-rovancem zaukazal, naj se takoj umaknejo.
več stoletij se Peter ni bil nič več r^z-tezil. Zdaj pa celo njegova preizkušena ^dnost, že celo večnost stara, ni mogla
vzdržati.-----.človek in žival,’ je kričal,
'kar takoj pojdita proč! In vi, rahla sodrga, vas ni sram, da ste dvema takima postavama pustili priti skoraj do praga rajskih nebes, dvema bitjema, kateri na zem-'h nista nič drugega počenjali nego strahote neumnosti?!’
Don Kišot je pri teh besedah povesil gla-t in po njegovem dolgem nosu je spolze-la in stekla hitro, prav hitro solza, in še
ena -----in spet ena--------in sPe^
ana------. Mali angeli se niso nič več sme-
tali. Začudeno so opazovali nepoznano ro-
so. In mahoma pogladi najmanjši, morda iz kakšnega starega, nezavestnega spomina, z rahlo kretnjo preko lica dolgega viteškega plemiča in mu obriše solzo. ,Lepa hvala, mili mali dvorski plemič,’ je rekel vitez. S tem so mu pa tudi že srce in roke nebeškega bitja bile odprte. Ostali so nemudoma posnemali zgled najmanjšega ter so, kljub ostro resni bradi svetega Petra, prešli v sovražni tabor, da bi pričeli z mirovnimi pogajanji. Nekateri so gladili konju noge, drugi so poskušali posaditi čelado na različne kodraste glavice, spet drugi so skušali s strašnim naporom potegniti meč iz nožnice in pa dvigniti Ščit. In vitez je pri veselem smehu angelskih otročičev pozabil na svoj lastni obup.
,Ali ne pojdeš po svojih potih,’ se je zdaj nenadoma spet razsrdil Petrov glas. Zdajci se je pa Don Kišot s poslednjim odlokom in sklepom visoko raztegnil in rekel: .čuvar svetih vrat, položi ta meč k nogam našega ljubeznivega Gospoda in priporoči me Njegovi neskončni milosti.’ In z viteškim pozdravom je žalostni vitez ponudil Petru svoj raztepeni meč s skrhanim robom, čigar rezilo je pa vendar bilo brez pege.
V tem trenutku so se odprla nebeška vrata na visoko in na široko in neki glas, čigar toplote sladkosti, čigar blestečega zvoka ne bi mogla posneti nobena pozemelj-ska godba, glas Gospodov, je zadonel: .Naredite prostor, vi vsi, prostor za tistega, ki se je povrnil domov!’
In ko je vitez, ves razsvetljen, omamljen od svetlobe in zamaknjen, stopil na sveti
prag, so zadoneli slavospevi zmagoslavja in praznično so vsa rajska nebesa zasijala njemu na čast.
Sveti Peter pa je bil zbegan, ni vedel, kam naj bi se del sam in ni znal, kam naj bi posadil edinstveno svojskega blaženega. Dočim so se vanj zadevali ter ga stiskali angelski otročiči, ki so s svojimi velikimi očmi hoteli ukrasti kotiček rajskih nebes, je povsem po človeško godrnjal v svojo lepo brado: ,Kam neki le naj denem tega velikega norca?!’
Glas Gospodov je pa zaukazal prav tako resnobno kakor določno: .Peter, Peter, povedi ga med velike svetnike!’
Od tega časa nadalje so nebeška vrata ostala odprta za vse viteze vzorov, ki se motijo in blodijo, za vse tiste, ki so blage volje,---------so sveta vrata, skozi kate-
ra najdejo pot domov k veliki Svetlobi, k večni Ljubezni —.“
Naš župnik umolkne.
Vsi so bili prisluškovali, brez napora, brez volje, kakor da bi bili slišali zvoke rahle, daljne pesmi uspavanke.
TRDEN SKLEP...
Kdo bi si bil mislil, da bi se v tej mirni vasi utegnilo kdaj kaj takega zgoditi?! Nekaj, kar se od pamtiveka nikoli ni bilo primerilo — umor. Resničen umor, kakor v kakem včlikem mestu.
Resnici na ljubo pa moram dostaviti: skoraj umor! Le za las je manjkalo, da se ni zgodil dejanski umor. Kratko in malo, pomislite: v Lamotu je neki tihotapec z
žepnim nožem zabodel carinskega uradnika. Zadal mu je eno rano na roki in drugo drugje, na tistem mestu, ki zanj moja poštena vzgoja nima imena. Da ga je zabodel še tukaj, to je bilo že samo na sebi nekaj akrobatsko spretnega, zakaj carinski uradnik nikoli ni mogel pokazati, kako je bilo tukaj zadaj... Odslej več ne more sedeti in tudi ne prav hoditi. To bi bilo v vsem pogorju Jura veljalo kot dober dovtip, toda drugo je bila resna zadeva. Poškodba na desni roki, nositi obvezo kakor pravi vojni ranjenec, to niso mačkine solze. Hrabri uradnik je hodil okrog z junaško, smrt prezirajočo potezo na obrazu, spremljalo ga je sočutno smehljanje žensk v vasi, onkraj mostu pa ga je obdajala zavist moških, ki mu niso hoteli prav privoščiti slavo, da je bil v civilni, to je nevojaški službi ranjen za domovino. Najprej so hoteli pred ženskami prikazati ter označiti zadevo kot lahko in malenkostno; ko so pa zvedeli, da hoče orožništvo odvesti v zapor tistega, ki je bil to naredil, so se osramočeno potuhnili.
Če pomislite, da je bil narednik carinske straže to izrečno terjal v švicarskem nemškem narečju, utegnete doznati, kako je bila zadeva resna. Poslej je bilo vsakemu razvidno in jasno, da je stanje »skorajumorjenega" nevarno, celo ljudem na francoski strani onkraj mostu je vzbujalo skrb in bojazen; tam so že o tem govorili, da hočejo poklicati zdravnika. »Če je reč tragična, naj bo popolna," so menili ti pošteni ljudje, ki niso poznali nič polovičarskega.
(Dalje prihodnjič)
Obiščite
puboski
vgusta,
2. septembra 1963
JCfarijski kvintet
..DOBRI ZNANCI"
Vino — kava — sendviči — pečene piške na ražnju
asa PlitešKe® seimu pri BREZNIKU
Obidite ob PliberSkem sejmu
URARSKEGA MOJSTRA
Fritz Nedvved
PLIBERK — BLEIBURG
Telefon 227
Ure vseh vrst, zlati, srebrni in umetni okraski; vsakovrstni optični predmeti; foto-po-trebSčine. - Dobavitelj očal bolniškim blagajnam
TRGOVINA
KRAUT
PLIBERK
Vlase> seitotslcz	j
p&szfaiz frO-nudkz •
4 dnevi znižanih cen
od 31. avgusta do 3. septembra 1963
Damske perlon-nogavice, C CII
brez šiva, brez napak ... S	U« JU
Damske perlon-nogavice,	j» m
z močnimi petljtani ... S l4#ajU
Damske raztegljive
nogavice	CA
s finimi petljami, v kaseti . S UaJU
Damski dežniki,
iz klota ali umetne svile .	. S j7a
Dežni plašči iz perlona, 17Q
ženski in moški.............Sil ara
Damska krila,
svilena, plisirana .... S OJ'
Moške srajce,
iz poroznega nylona, bele . S 07a
Kjučavničarskc in zidarske obleke	I H
Mikado Rio kava	qh
Vi kg.................S 10.7(1
Nizozemski kakao	C	CA
V4 kg...................S	J.JU
Žvečilni gumi,	««
7 zavojčkov.............S	Ja,
Čokolada,	a|f|
Bcnstlorp, 3 tablice .... S 1 Ua
Terpentinovo milo,	9	9A
Vi kg...................S	JaJd
Britvice za britje,
znamke „Luxor”, Aufbau”,	m
10 komadov.............S	Ja JU
Šolske torbe iz usnja,	g
z nahrbtnim jermenom . . S O Ja
Blago za rjuhe, bombaž, 17CA
zelo močno, 154 cm .... S | ff JU«
Na Pliberškem sejmu nimamo prodajne stojnice I
ZIDNO OPEKO (25 x 25 x 14) VOTLE ZIDAKE (25 x 30 x 14) dostavljeno na dom, Vam nudi po ugodni ceni
Simon Woschank
DRVEŠA VES (Ebersdorf) pri Pliberku
Telefon 04235 - 242
KLJUČAVNIČARSTVO BENCINSKA ČRPALKA POLJEDELSKI STROJI-PRODAJA IN POPRAVILO
KARL
KOTSCHNig
St. Michael bei Bleiburg
Šmihel pri Pliberku Telefon 34-1-01

\Js-aU obiskovolti, Mi&eeškepa seyna && ftiC ScUlofitoiiu-fiivo-!
•H.

jchloB
^ Brau
Braustdtte der Gosser Brauerei AD, Bleiburg im Kdrntner Grenzland
Skozi vsa leta vas oskrbuje z umetnimi gnojili, semenjem, krmili, vseh vrst stroji in raznim orodjem vaša
Kmetko-gospodarska zadruga Pliberk - r. z. z o. J.
En podružnica v Šmihelu
Odkupuje žita in druge kmetijske pridelke
VSEM KMETOM:
Pod najugodnejšimi pogoji Vam dostavljam vse kmetijske proizvode, tudi umetna gnojila in semena. — Zamenjujem moko za žito
F a,
KARL
FERRA
KMETIJSKI PROIZVODI - PREMOG
Pliberk — Bleiburg
PODRUŽNICA: POSTGASSE 13
Obiščite razstavo o GOSPODARSTVU GOSPODINJSTVU in TEHNIKI
NA PLIBERŠKEM SEJMU pri domači tvrdki
pikou
iotosek
ŠT. L I P Š (TIHOJA 2),
pošta: EBERNDORF-DOBRLA VES
PODJETJE
Cfj^itd^ieli DCraut
lastnik E R H A R D KRAUT
BISTRICA PRI PLIBERKU
Lesna trgovina, žaga, prvovrstno urejena gostilna — Idealna točka za turiste
Priporoča se stavbeno in pohištveno
mizarstvo
JANEZ LEITC/EB
ŠMIHEL PRI PLIBERKU Izredna kvaliteta! — Cene zmerne!
KADAR POTUJEMO, OBIŠČIMO
gostilno JAMNIG
V GONOVECAH PRI PLIBERKU
TUJSKE SOBE DOBRA KUHINJA VELIKA I/.BIRA DOBRIH PIJAČ CENE SOLIDNE!
(BENCINSKA ČRPALKA)
TELEVIZIJSKE IN RADIJSKE APARATE, ELEKTROPOTREBŠČINE
Vam ugodno nudi
Ludvvig Humitsch
BLEIBURG — PLIBERK
Kumeschgasse 6, tel. 04235 — 337
IZVRŠIM TUDI VSA POPRAVILA!
STAVBENO IN POHIŠTVENO MIZARSTVO
Jožef Vogel
DVOR PRI ŠMIHELU — PLIBERK
izdeluje vsakovrstne kuhinjske in sobne opreme kot tudi okvire za okna in vrata
DOBRA IZDELAVA - ZMERNE CENE! Telefon 04235 - 37108
(Brata O PETNI K pliberk
Krojač
Če vi j ar
Velika zaloga trpežnih in luksuznih čevljev Velika zaloga najfinejšega blaga. - )>0 7X.lo ugodnih cenah. - Solidna in Krojaštvo za moške in ženske obleke. h;tra popravila. - Obiščite mojo stojnico —	— B o g a ta izbir a. ——	. i,iii,.>v^L',>.„ omili t
na Pliiicrškem sejmu !
Obiščite ob času PLIBERŠKEGA SEJMA tudi priljubljeno izletno točko
GOSTILNA in TUJSKE SOBE
Tlelvrnkoeiic}----------------
(Fam. NEUBERSCH)
FEISTRITZ — BISTRICA pri Pliberku
Telefon 04235 - 287
Anton Mader’s Nachfolger
PLIBERK — BLEIBURG
Vse za šolo, zvezke, knjige — molitvenike — pisarniške potrebščine — ročne torbe — aktovke. Izdelujemo tudi žalne trakove za vence. — Naprodaj v kratkem že Družinska pratika za 1. 1964
Električne napeljave, hišne instalacije, strelovode, popravila in navijanje motorjev vam oskrbi najbolje in najceneje
Čleidca-Ufrovina
HOLLAUF
PLIBERK — BLEIBURG
fT'^|
Josef Reifer’s Erben
Žaga - frgovina z lesom - izvoz lesa
PLIBERK - BLEIBURG
Telefon 233
Vsem Podjunčanom se priporočam za številen obisk v moji stojnici na Pliberškem travniku oz. sejmu
movEc	OUaže j
Ogromna izbira vsakovrstnih potrebščin in blaga
OUALITATS GA R A N T I E
LSfc***]
SCHLAFMOBEL-SITZMOBEL
Vse .JOKA" izdelke
ŽELEZNINO —
PECI, ŠTEDILNIKE
NA DRVA, PREMOG, OLJE, PLIN IN
TOK —
KMETIJSKE STROJE TELEVIZIJSKE APARATE TALNE OBLOGE (BODENBELAG) RADIO APARATE BARVE IN ŠIPE
VAM DOBAVLJA NAJUGODNEJE
Radioaparati Šivalni stroji Kolesa
V VELIKI IZBIRI
(Hadiohaiu
KERN
Klagenfurt. Burggasse
Ugodna plačila na obroke
Podjunska trgovska družba - bratje
Obiščite tudi gostilno-botel R H T H 1
v DOBRLI VESI ob Kapelski cesti • Telefon zsi
STAVBENO IN POHIŠTVENO MIZARSTVO
Johann Wuntschek
EINERSDORF — NONCA VES 1
Post: Bleiburg — Pliberk, tel. 263
PRIPOROČAM SE ZA VSA STAVBENA IN POHIŠTVENA DELA
•	TOČNA POSTREŽBA
•	HURA DOSTAVA Specialna izdelava vseh vrst
Obiščite nas ob PLIBERŠKEM SEJMU
- TteiAcUUau&Mi
FRANZ SCHWARZL
BLEIBURG — PLIBERK
lO.-Oktober-StraBe 20, tel. 315 DOBRA JEDAČA IN PIJAČA
SLOVENSKE ODDAJE V RADIU
NEDELJA, l. 9.: 7.30 Duhovni nagovor. — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo. — PONEDELJEK, 2. 9.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. — žena in dom. 10 minut za športnike. ~ 18.00 Za našo vas. - TOREK, 3. 9.: 14.15 Pomočila, objave. — Ura pesmi. — SREDA, 4. 9.: 14.15 1’oročila, Objave. — Kar želite, zaigramo. — ČETRTEK, 5. 9.: 14.15 Poročila, objave. — Bolje je pa-
ziti kot zdraviti se: Pravilna prehrana nosečnice.
—	PETEK, 6. 9.: 14.15 Poročila, objave. — Od petka do petka po naših krajih im pri naših ljudeh.
—	Iz ljudstva za ljudstvo. — SOBOTA, 7. 9.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca. — 18.25 Na dom obujaš mi spomin .. .
Ogtosui
v našem listu
I
ttmetie,
mmoteid!
Pri gradnjah stavb in pri prezidavah vaših hlevov se obrnite na vašega domačega podjetnika!
Prevzemamo ureditev notranje hlevske stavbe, prežemamo tudi prezidave starih hlevov.
Vse te naprave si lahko ogledate na razstavi na Pliberškem sejmu. Tam dobite tudi tozadevna pojasnila. Na razpolago vam je strokovnjak, s katerim se lahko torezobvezno posvetujete in pri katerem dobite tudi brezplačno načrte.
Vse stavbne potrebščine vam z lastnim tovornim vozilom dostavimo na dom.
ANDREJ URBAS
VELIKOVEC - TELEFON (04232) 521
SAMONIG
Herren-Hemden
aus bunt-gewebtem Baumwollsto££, Kurzarm« q O O bel SAMONIG nur S UU.OU
Herren-Mode-Hemden
aus Popeline. Zephir oder Leinenstoff, mit neuestem Kragen, of-fen oder geschlossen zu tragen, Langami bei SAMONIG nur S
69.80
Herren-Hosen
aus Ilaumwoll-Netz-Tri-kot, Slipfassom, koch-echt, fehlerfrei, in allen GroBen
bei SAMONIG nur S
11.90
Herren-Leibchen
aus Bauimvoll-Netz-Tri-kot, kochecht, fehlcrfrei, in allen GroBen bei SAMONIG nur S
12.90
Herren-Striimpfe
aus gezwiimtem Baum-wollgam, Markemvare, in schonen Mustem bei SAMONIG nur S
14.90
Herren-Krausel-Soketts
gemustert, sehr haltbar g gg bei SAMONIG nur S O.SJU
Herren-Shetland-Pullover
V-Ausschnitt, Langarm n g gg bei SAMONIG nur S / O.OU
samtiuhe Badeartikel
zu tief reduzicrten Preisen!
Damen-Perlon-Slip
mit reizcnder Spitzen-verzierung, in allen Wii-sche£arben und GroBen g gg boi SAMONIG nur S 3.oU
Damen-Wasche-Garnitur
aus .reiner Baumwolle, Hemd und Hose
bei SAMONIG nur S
19.80
Damen-Charmeuse-
Unterkleider
maschcnfest mit Spitzc * g gg bei SAMONIG nur S JiJ.oU
Damen-Perlon-
Unterkleider
mit schoner Spitzenver-zierung (auch Saum-spitze), in ivielcn Farbengg gg bei SAMONIG nur S Zu.OU
Damen-Gummi-Schliipfer
X-Zug, 30 cm breit, in allen Grči Ben	^ g gg
bei SAMONIG nur S ItJ.OU
Damen-Gummi-Schliipfer
schmale Sontmerfasson bei SAMONIG nur S
11.35
Kinder-Krausel-Socketts
weiB und failbig, in allen GroBen bei SAMONIG nur S
6.90
Knaben-Hemden
aus hunt getvebtem Baumivollstoff, neueste Kragenfasson bei SAMONIG nur S
19.80
itn S<tontnaxcUtuftveeUau$
AM BUU6STENI
Kinder-Perlon-Pluschpulli
in allen Modefarben ^ r- gg bei SAMONIG nur S 10.3U
Zwirn-Kniestrumpfe
fiir Kinder, in allen Gr. r- gg bei SAMONIG nur S O.uU
Damen-
Popeline-Blusen
in WeiB, i/j-Arm bei SAMONIG nur S
39.80
Damen-Sommer-Kleider
aus einfarbigem Mode-
Pikee
bei SAMONIG nur S
69.80
Damen-Perlon-Striimpfe
m. Nath, Strapazqualitat r- g g bei SAMONIG nur S O.tJU
Nathlose Perlon-Striimpfe
in Modefarben bei SAMONIG nur S
6.90
Damcn-
Krausel-Striimpfe
sehr haltbare Stra-
pazqualitat
boi SAMONIG nur S
11.35
Damen-Krausel-Socketts
gut dehnbar und sehr haltbar, iin WeiB	C nfl
bei SAMONIG nur S D.UU
Cocktail-Schurzen
moderne Fassonen, aus farbechtem Buntdruck bei SAMONIG nur S
14.90
Kittel-, Kleider- u. Mantel-schurzen
aus farbechtem Mode-druok, serschiedene Fassonen, in allen Gr. m g gg Imi SAMONIG nur S 40.(jU
Perlon-	
Servier-Schiirzen	
bei SAMONIG nur S	9.80
Damen-Slip-Hosen
aus reiner Baumvvolle, mit Meimon Sohonheits-feidem, in allen GroBen r* gg bei SAMONIG nur S 0.«JU
Vorhangstoffe
in schonen, farbechten Mustem, 80 om breit bei SAMONIG nur S
9.80
Handtiicher
Strapazvvare, ge-
saumt, mit Flanger g gg
bei SAMONIG nur S O.iJU
Decken-Schliipfer
aus guter Webe, 120x180 cm bei SAMONIG nur S
65.90
Polster-Beziige
aus guter Webe, £ix und fertig, 60x80 cm bei SAMONIG nur S
Geschiirrtiicher
Baumtvollc, Strapazware n nr bei SAMONIG nur S Z.BO
Frottee-Handtiicher
£ur Reise und Šport bei SAMONIG nur S
8.50
Wirtschaftshandtuch
aus prima šVaffelpikee, gesaumt, mit Aufhanger n gg bei SAMONIG nur S I.BU
Jacquard-Frotte-
Handtuch
aus feinem Maschellge-wobe, in zarten Farben j g gg bei SAMONIG nur S IZ.BU
Badetiicher
aus prima Masohell-Frottč
bei SAMONIG nur S
39.80
Nylon-Tischtiicher
gemustert	g gg
bei SAMONIG nur S D.UU
Besichtigen Sie unsere SCHAUFENSTER!
Sie zeigen noch mehr, als unsere Preisangebote sagen kbnnen
SAMONIG
VILLACH AM SAMONIG-ECK
List izhaja vsak četrtek. — Naroča se pod naslovom: „Naš tednik — Kronika”, Celovec. Viktringer Ring 26. — Naročnina mesečno 7.— šil., letno 80,— šil., za inozemstvo 6 dolairjev letno. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet koroških Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Zrelec. — Tiskarna Družbe sv. Mohorja, Celovec, Viktringer Ring 26. — Tel. štev. uredništva in uprave 43-58.
__ Pri nas na
GLOBASNICA (Nova grobova)
Pri nas navadno kličemo domačine po hišnih in ne po družinskih imenih. Izjema je bil Jerin sin Jurij Kah, kratkomalo imenovan Kah.
Jurij Kah je sprva služil kot pastir, nato kot hlapec; dolgo časa je bil pri drvarjih, opravljal pa je tudi druge posle. Zadnje čase ■pa je prebival pri svoji hčerki Lizi, poročeni Petek.
Bil je vesela duša, rad je prepeval, zbijal šale, svoje misli pa je pogosto izražal v pregovorih. Letošnja huda zima pa je nekdanjega korenjaka položila v bolniško posteljo, katere ni več zapustil.
Koroškem
Prvo nedeljo v avgustu smo ga spremili v izredno lepem številu zlasti moških na domače pokopališče. Cerkveni pevci so mu zapeli v slovo „Vigred se povrne“ in „Oče se poslavlja".
Rajnemu je žena umrla že pred 27 leti in mu zapustila 7 otrok, ki so vsi dobro vzgojeni in imajo že lastne družine oziroma domove.
Tri mesece prej pa se je smrt oglasila pri Kahovem sosedu in rešila hudega trpljenja ,71-letno Ano Petek. Rajna žena in mati je pred sedmimi leti nenadoma ohromela in od takrat do svoje smrti voljno prenašala hudo bolezen.
Naj obema sveti večna luč in blag njima spomin!
Morje pod peskom
Iz 'šolskih 'klopi je še skoraj vsakdo prinesel toliko znanja, da pozna Saharo kot razsežno puščavo, pravo morje peska.
Manj znano pa je, da leži pod tem peščenim morjem pravo, resnično morje, dolgo nad tisoč kilometrov, široko pa okoli 600 kilometrov. Po razsežnosti je torej trikrat večje kot Jadransko morje. Razteza se pa v severni Sahari med Atlaškim pogorjem in (Libijo, in sicer v globini 1000 do 2000 metrov pod zemeljskim površjem.
To podzemsko morje v puščavi so odkrili leta 1956 francoski tehniki, ko so v bližini nekdanje oaze Hassi Messaud vrtali za nafto. Iz globine 1100 metrov, od koder so pričakovali nafto, je švignil na dan tako močan curek vode, da je raznesel stolpe vrtalnih strojev. Velikansko, 600 tisoč kvadratnih kilometrov obsegajoče morje pod puščavo so začeli natančneje raziskovati. Ugotovili so, da se steka v podzemski rezervoar vse deževje iz obrobnih severnoafriških gora in iz neznanih globinskih pritokov. Globina tajinstvenega podsaharskega
ZA GOSPODINJE :
Nekaj o ribah
Ribe kupujmo samo sveže! Dobra riba mora biti trda, prožna, meso mora biti belo ali rožasto, škrge svetlordeče. če so oči vdrte, skaljene ali rumene, kaže, da je riba že dolgo mrtva. Če je pri morskih ribah meso rdečkasto, kaže to, da se začenja gnitje zaradi rdeče bakterije, ki povzroča, da postaja meso mehko in da razpada, čeprav je na ledu in nasoljeno.
Na morskih ribah se razkraja tudi glen, ki smrdi po metilaminu. Ta zadah odpravimo, če natremo ribo s soljo in jo dobro obrišemo. V vodo, v kateri ribo kuhamo, denemo v ta namen v vrečici čebulo ali kos oglja.
Sveže kupljeno ali ulovljeno ribo, ki je ne uporabimo takoj, hranimo na ledu. Če ga nimamo, jo zavijmo v vlažno travo, v koprive ali mah ter jo položimo v kleti na tla. Riba živi delj časa brez vode, če ji damo v usta košček kruha, namočenega v močnem
QLEDALIŠČE V CELOVCU
(Konservatorij, MieBtalerstraBe) Petek, 30. avg.: Der Damenkrieg. — Sobota, 31. avg.: Gostovanje berlinskega kabareta „Das fiinfte Rad" s „Spieglein, Spieg-lein an der Wand ... “ (Prosta prodaja vstopnic in izbirni abonma). — Konec igralne sezone 1962/63! — Vstopnice izbirnega abonmaja 1962/63 izgubč 31. avg. t. 1. svojo veljavo!
Začetek nove igralne sezone 1963/64 bo istotako na Konservatoriju („Komorne igre") v sredo, 11. sept. 1963 ob 19.30 s kriminalno komedijo „Nichts umsonst..
morja znaša dva do 3000 metrov. Voda je pod močnim pritiskom gornjih zemeljskih plasti in jo (bo zato lahko spraviti na površje. Kakšni sijajni izgledi za namakanje puščave! Možnost, da bo Sahara postala še vrt in žitnica človeštva, niso več le prazne sanje.
To pa niso bile sanje niti pred davnimi vekovi. Ohranjene so še priče, da je nekoč poganjalo v Sahari bujno rastlinstvo. Kulturna ljudstva so prebivala itam, kjer žari danes sam pesek in visoke sipine. Imela so svoje države, razvito civilizacijo. Morda je bila prav tu nekdanja bajna Atlantida, ki se je pogreznila v tla.
V davnih geoloških dobah so se v severni Sahari zgodile velikanske tektonske spremembe. Plasti so se pod površino izvotlile in voda se je odtekla v podzemske Imamove. Zgornje plasti so se pa izsušile in nastala je ogromna puščava. Pod njo pa je ukle-njeno morje, katero bo človekova tehnika izčrpala na dan in namočila pusti svet zopet v rodovitne planjave.
žganju, in jo zavijemo v slamo, ali še bolje v koprive. To storimo zlasti v letnem času, ko se ribje meso hitro kvari. Ribje luskine-pa hitro odstranimo, če vtaknemo ribo za trenutek v krop. Tako odstranimo tudi kožico z jeter.
Ribe so važno živilo in jih uživajmo pogosto, seveda primerno pripravljene. Razlika med mesom sladkovodnih in morskih rib ni velika. Ribje meso je priporočljivo ljudem, ki trpijo na navalu krvi, protinu in ki so nagnjeni k mrtvoudu, pa tudi tistim, ki so prestali kako vročično bolezen ali trpe na nji. Če se zatakne ribja kost v grlu, jo spravimo naprej z večjim grižljajem kruha, ako je majhna, prožna. Ako pa smo pogoltnili večjo in se je zataknila v grlu, nikar takoj ne obupajmo, marveč pojdimo mirno k zdravniku.
RAZSTAVA LISASTEGA GOVEDA na Pliberškem sejmu
Zadruga rejcev lisastega goveda v Velikovcu bo priredila ob priliki Pliberškega sejma v ponedeljek, 2. sept. 1963, zadružno razstavo goveda v Pliberku. Pripeljanih bo 40 mladih goved in 10 goved (mladih) za pitanje.
Spored:
Od 8.30 do 10.00 ocenjevanje;
Ob 11.00 pozdravni nagovori;
Ob 13.30 predstava in ogled nagrajenih živali;
Ob 12.30 razdelitev nagrad;
Ob 14.00 konec razstave.
Velikovška zadruga rejcev lisastega goveda vabi vse kmete-interesente, posebno one iz južnega dela Koroške, da obiščejo to zanimivo razstavo.
ŠAHOVSKE
__. vesti trm U
V 'turnirju velemojstrov (Los Angeles) sta zmagala dva Rusa, in sicer svetovni prvak Tigran Petrosjan in velemojster Paul Keres. V conskem turnirju (Halle) je zasedel koroški velemojster Karl Robač z Jugoslovanom Ivkovom deljeno tretjo mesto. Prvi je postal Povtiš (Madžarska), drugi Larsen (Danska). Prvi trije pridejo v med-conski turnir.
Dvoboj za tretje mesto, Robač-Ivkov, bo decembra v Beogradu.
13. avgusta se je začelo v Vrnjački Banji (Jugoslavija) VII. svetovno mladinsko prvenstvo. Favoriti tega turnirja so Gheorghin (Romunija), Hort (Čehoslovaška), Vitobuš (Rusija) in Musil (Jugoslavija).
Po šestem kolu letošnjega mladinskega prvenstva Avstrije v Kaprunu vodi WeiB-hacker (Dunaj) s štirimi točkami. Sledijo Mikenda G., Koram, Eisele in Thorpany 3,5; Lang (Koroška) 3, VVimmer 3, Mikenda j. in Klein (Koroška) 2,5; Goseh 2, Holzl in Mie-ses 1.
Lukan igra duhovit, prodoren kombinacijski šah. Njegova igra je polna zanimivih idej, lepot in žrtev. Ko sem v nedeljo opa-zoval tega nadarjenega mladega slovenske-ga šahista pri njegovem igranju, mi je ne- : hote šinila v glavo misel, da imam pred sa- S bo „koroškega Talja".
Lukanu iskreno čestitamo in mu želimo, j da bi še mnogokrat tako odlično zaigral. ' Mislim, da lahko brez skrbi upamo, da bo | njegova 'bodoča šahovska pot posuta s še večjimi uspehi.
Končni vrstni red: prvi in zmagovalec turnirja Valter Lukan 10 in pol točk; 2. Fels- j berger (8 in pol točk); 3. Ebner (8 in pol točk); 4. Teppan (7 in pol točk). — Nato sle- j dijo: Hausler, Lukasser, Grubler, Legat, Gratzer, Kremser, Kusterer in Kircher.
Jurij Deisinger
MALA OGLASA
Sprejmemo delavko za našo knjigoveznico. Nastop službe 9. septembra, plača po dogovoru. Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu.
DENTISTKA HELENA GALLE, Celovec( Bahn- | hofstraBe 38b, se je vrnila z dopusta.
Velika Lukanova zmaga
Nedavno je bila koroška prestolnica prizorišče velikega jubilejnega šahovskega br-zoturnirja v spomin Seppa Oskera.
Na tem turnirju je sodelovalo dvanajst vrhunskih brzopoteznih šahistov iz Koroške in Vzhodne Tirolske.
Koroškim Slovencem je prinesla ta prireditev izreden šahovski uspeh. Naš rojak Valter Lukan je z odlično igro navdušil gledalce in brez poraza nadmočno zmagal. Dobil je deset partij in samo eno remiziral.
Najbolje kupite ure, nakit in drugo pri urarskem mojstru
Gottfržed Anrather
Klagenfurt, Paulitschg. 9 Popravila izvršim takoj in solidno, kupujem in zamenjam zlato in srebro (tudi strto zlato).
FINANČNA DIREKCIJA ZA KOROŠKO
(Monopolna uprava)
RAZGLAS
Sledeče tobačne trafike so razpisane:
Feld am See št. 31 — samostojna.
Veliko Sedlo (GroUsattel) št. 11 v občini Marija na Zilji — le v zvezi z gostilno ali trgovino.
Laubendorf št. 16, občina Obermillstatt — le v zvezi z gostilno ali trgovino.
Lieserbrucke št. 16, občina Lieserhofen — le v zvezi z gostilno ali trgovino.
Luggau i. Les. št. 45 — le v zvezi z gostilno ali trgovino.
št. Jakob v Rožu št. 16 — samostojna.
Tozadevne prošnje, ki so kolka proste, je treba poslati ali vložiti na predpisanem obrazcu (formularju) najpozneje do 16. sept. 1963 (do 12. ure) pri Koroški finančni direkciji (Monopolna uprava) v Celovcu, Dr.-Hermanngasse 3, 2. nadstr., soba 69.
Natančnejša pojasnila lahko vsak interesent dobi pri pristojnem finančnem ali davčnem uradu, kjer so na razpolago tudi predpisani formularji. Istotako so natančnejša določila razvidna iz predmetnega razglasa na uradni deski vsake občine, kjer je razpisana trafika.
Za predsednika: Dr. Ar b citer
STROKOVNA TRGOVINA
ZA DEŽNA OBLAČILA
Ballon — Popeline, loden-plašči za moške, dame in otroke v največji izbiri! Gumijasta oblačila. Vsakovrstna popravila izvršimo takoj
VAL. TARMANU
KLAGENFURT, Volkermarkter StraBe 16
Ogtasui v ttašern tis tu!
Najnovejše kmetijske stroje, štedilnike, pralne stroje, gospodinjske potrebščine
ugodno in na obroke pri
HANS WERNIG
KLAGENFURT. Paulitschgasse (Prosenhof)
Blago za poletne obleke, posteljno perilo
Velika izbira — zelo ugodne cene
Maurer
KLAGENFURT, Alter Platz 35
•	Izredno poceni
•	Blagovni paradiž
•	Blago za obleke
•	Trevira
•	Diolen
\/saU nakup fe zn d&bitelc! - £e> kvalitetna blaga! - da 50% znižane cene!
GRANTNER
KLAGENFURT-CELOVEC
BahnhofstraBe 20 (vogal S.-Mai-Str.)
OSTANKI po smešno nizkih tonah! Izkoristite tudi Vi to edinstveno priliko!