PROLETAREC
ŠTEV.—NO. 813.
Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze CHICAGO, ILL., 12. aprila (April 12th), 1923.
LETO—VOL. XVIII.
U»r»vn«tTO (Office) 8689 WEST »6th ST., CHICAGO. ILL.—Telephone Rockwell 2864.
PRAZNO VERSTVO OTROK IGNORANCE.
Povest o strupenih komarjih.
* Ogromna večina ljudi po vsem svetu je še vedno več ali manj udana praznoverstvu. Vsi kulturno zaostali narodi so prepojeni prazno-verstva. Da, tudi večina takozvane inteligence ima supersticijske priveske. Vse vere so zgrajene na vražah. .
Angleški grof Carnarvon je po naključju podedoval veliko premoženje. Ker ni vedel, kaj početi z njim, je organiziral ekspedicijo, s kate-I ro je šel v Egipt izkopavati starine. S pomočjo arheologov je našel nekaj grobov egipčanskih kraljev in velikašev in mnogo izkopnin ter sta-. rili spisov. Za te najdbe se je zanimal samo znanstveni svet. Le odkritje groba faraona Tu-[ ten kani na je vzbudilo splošno pozornost, posebno med angleško govorečim svetom.
Dogodilo se je, da je lorda Carnarvona, kateremu po krivici pripisujejo najdbo Tutenkam-nov"ga groba in zakladnice v njemu, pičil strupen komar. Lord je zbolel, dobil pljučnico in v Kairu umrl. Ničesar nenavadnega ni na tej stvari. In vendar so ameriški in angleški časopisi napolnjeni poročil o zlih elementih, ki ugo-nobe vsakega, ki se dotakne svetosti grobov starih egipčanskih kraljev. Duh Tutenkamna, ki straži grob že nad tri tisoč petsto let, se je maščeval nad Carnarvonom. Iz egipčanskih virov prihajajo poročila, kako so misterijozno poginili ljudje, ki so brskali v starih grobiščih. Vselej. kadar so pred tisočletji pokopali kakega egipčanskega kralja so njegovo telo spravili v grobnico veliki duhovni, ga blagoslovili in izrekli prekletstvo nad vsakim, ki bi se drznil motili njihovo poslednje spanje.
Mi vemo, da izhajajo taka poročila iz vraž. Vemo, da se marsikak dogodek ali pojav lahko izrablja v potrjevanje vraževerstva. Supersticija ima svoje podlage. Vse, kar ni človek razumel, je pripisoval zlim ali dobrim duhovom. Vsi naravni elementi so mu bili uganka, zato jim je v davni prošlosti žrtvoval življenje svojih žen, otrok in živine, da jih potolaži.
V Yukatanu, Mehika, so odkrili staro mesto,
kjer so pred tisočletji metali v globok, od nature izdobljen vodnjak, najlepša dekleta da potolažijo vremenske bogove, Dekleta so metali v vodnjak toliko časa, da so se bogovi potolažili in poslali dežja suhi zemlji. Današnji Mehikanci in drugi verni katoliški narodi so že toliko napredovali, da prosijo dežja s procesijami. Naprednejši kmetje so se rajše lotili umetnega namakanja zemlje. V svetem pismu stare zaveze beremo, da so tudi takrat dajali živa človeška bitja na oltar vsemogočnemu Bogu. Neka svetopisemska legenda pravi, kako je neki očanec hotel zaklati svojega sina in ga darovati Bogu. Prikazal se je angelj nebeški in dejal očancu, da je Bogu ta daritev sicer dopadljiva, da pa lahko ohrani življenje svojemu sinu. Očanec je bil zadovoljen, in glej čudo, kakor nalašč, v grmovje se je zapičil s svojimi rogovi koštrun, očanec ga reši, dene na kamen, naloži drv in ga sežge v večjo čast in slavo božjo.
Redki so bili ljudje v prošlosti, ki so poznali razvoj človeka. V današnji dobi jih je več. Ti se bore, da bi se v učnih zavodih poučevalo "o razvoju sveta in človeka ha podlagi znanosti. Ampak to je težko, ker so šolski sistemi še večinoma pod kontrolo 'ljudi, prežetih religij in supersti-cije. V nekaterih ameriških državah se v ljudskih šolah poučuje otroke o Darvvinovi teoriji o postanku človeka. William J. Bryan in številni drugi apostoli biblijskih naukov vodijo boj za odpravo poduka na podlagi znanosti iz ljudskih šol. Zahtevajo pa, naj se uvede biblija. In v nekaterih državah te svobodne republike so uspeli.
Po ameriških mestih predava Sir Arthur Con an Doyle, avtor detektivskih povesti, o spiri-tizmu in kaže slike duhov, ki se premikajo po platnu kakor kino-slike. Razni "mediumi", ki imajo v sebi moč občevati z duhovi, jemljejo njihove slike. Dne 6. aprila je imel Conan Doyle predavanje o duhovih v Carnegie Hall v New Yorku. Udeležba je bila velika. Kakor v kino-gle-diščih, je tudi on pokazal na platnu sliko duhov bivših vojakov, ki so padli na bojiščih. Ženske
so stokale od groze, bedasti moški so zijali v čudo. Ko so ga j)o predavanju vprašali, kaj misli o smrti odkritelja Tutenkairinovega groba, je dejal: "Težko je reči; mogoče je, da so zli duhovi pomagali k prerani smrti Carnarvon a, kajti egiptovski duhovniki so poznali spiritizem še veliko bolj kakor ga poznamo mi." In tako naprej. Ljudje to čitajo in večinoma — verjamejo. Niti malo se ne vprašajo, ako imajo duhovi Tuten-kamna tako moč, zakaj jo nimajo tudi duhovi ubitih vojakov? Zakaj se njihovi duhovi ne maščujejo nad krivci vojne, zakaj njih ne pičijo strupeni komarji?
Vraževerstvo je staro kakor človek. Izginilo ne bo še tisočletja, tako globoko je ukoreninjeno. Že ko je bil človek civiliziran, je prinašal krvave daritve bogovom. Potem je postal svet krščanski in je dajal nekrvave daritve. Ampak tudi v teh mora biti žrtvovana kri in meso, vsaj po imenu, milostljivemu Bogu. Prvo predstavlja vino, drugo testo. Imamo pa še vedno krvave žrtve. Na bojiščih padajo mladi možje, tam za vero, drugje za cesarja in vero, za obrambo domovine, za svobodo zlato, za demokracijo, za pravico in druge take reči.
Vse ceremonije, pri vseh ljudstvih, plemenih in narodih, slone na supersticijah. Poroke, krslije, obdelovanje polj, ubijanje zrcal, če vstaneš s postelje z levo nogo, ako pričneš kako stvar v petek, ako se kaj konča ali prične s številko 13, vse je ovito v supersticijo. Naštevali bi lahko naprej in naprej, brez konca. In vse to dokazuje, na kako nizki stopnji je še civilizacija, kako daleč ima še iti človeštvo, predno bo zrelo za kaj boljšega kakor ima danes.
\sa Indija, ves Kitaj, vse "civilizirane" in necivilizirane dežele so še daleč od dobe, v kateri bo vraževerstvo izginilo. Dokler bodo ljudje verjeli v čudeže, dokler bodo verjeli v selitev Marijinih hišic, dokler bodo videli v duhovnikih nadnaravna bitja, toliko časa bo razvoj človeka v človeka j ako počasen.
Zelo težko je širšo publiko zainteresirati v znanstvena odkritja. Ona ne mara odkritij, ne resnice. Ona hoče vero v misterijoznosti. Vsako sleparsko dejanje jo zanima do skrajnosti in pi-kantnosti čita s slastjo. Arene, v katerih se vrše pretepaške igre, napolni do zadnjega kotička, dvorane, v katerih se vrše predavanja, so prazne. Profesorji in učenjaki žive večinoma v po-manjaknju, "slavni" pretegači imajo večje "plače" kakor predsednik ameriške republike.
Dokler bodo ljudje taki kot so, bomo imeli sistem brutalnosti, ker nismo zreli za drugačen, bolj človeški sistem. Kajti boljša družba pride z boljšim človekom. In ker postaja človek zelo polagoma boljši, je pot v popolnejšo družbo počasna. Učiti ljudi — to je naloga borcev razuma in človečanstva, ki so bili, so in bodo predstraža v pohodu v novo civilizacijo.
Slabe izkušnje.
Ko se je pričela po Ameriki agitacija za izseljevanje gotovih strok delavcev v sovjetsko Rusijo, smo pisali, naj se tistim, ki bi hoteli iti, pojasni, naj ne pričakujejo obljubljene dežele, kajti sovjetska vlada ne rabi nikogar, da bi prišel v Rusijo z namenom uživ.anja, ampak da pomaga pri rekonstrukciji. Delo pionirjev je zmerom najtežavnejše, pa bilo kjerkoli. Ampak mesto lesa so ljudi navduševali in tako res napravili razpoloženje za izseljevanje v toliki meri, da je prišel iz sovjetske Rusije odlok, naj se ji pošiljale izučene delavce gotovih strok, katerih tam najbolj primanjkuje.
Izselilo se je med drugimi tudi nekaj jugoslovanskih delavcev, ki so pisali nazaj, da so bili v Rusiji sprejeti nadvse sijajno. Ko so bile ceremonije končane, so jih poslali v Sibirijo, da; rekonstruirajo premogovnike in rudnike. W. Haywood je bil od sovjetske vlade imenovan načelnikom ekspedicije, ki je dobila ime "Kuzba". On je bil med prvimi, ki se je razočaral. Od svoje službe je bil odstavljen in na njegovo mesto je imenovala vlada nekega danskega inženirja. Domačini niso gledali "tujcev" s prijaznimi očmi. Naseljenci so se dolgočasili, vsaj nekateri, in isto se je dogajalo v drugih krajih. Ako bi mogli, bi se večinoma povrnili odkoder so prišli. Pri tem so seveda še zabavljali čez sovjetsko vlado in agitatorje, ki so jih spravili v Rusijo. To bi se ne dogodilo, ako bi se jim pred odločitvijo pojasnilo, kaj naj pričakujejo v Rusiji.
Sovjetska vlada je dala zunanjim simpati-čarjem migljaj, naj ne. propagirajo izseljevanja v Rusijo. Do lega odloka je prišla, prvič, ker so se pokazale izkušnje, z naseljenci za neuspešne, in drugič, ker so si naseljenci iz Amerike pred stavljali Rusijo in njeno revolucijo drugače kakor je v resnici. Raditega so ameriški komunisii prenehali agitirati za izseljevanje v Rusijo in zadnja konvencija Workers Party je naložila svojim organizacijam, naj zadržujejo revolueio-narne delavce tukaj, ker jih Amerika bolj potrebuje kakor Rusija. Motiv za sklep konvencije pa je bil seveda ta, kakor ga tukaj omenjamo. :
Pred nekaj tedni se je nekaj članov "Kuzbe" povrnilo v Ameriko, ki so v New Yorku vložili tožbo proti agentom, ki so jih spravili v Rusijo V tožbi jiavajajo, da se jih je pridobilo za izselitev pod napačnimi pretvezami. Osebe, ki so pred odhodom v Rusijo slavile deželo proletarske revolucije, jo danes blatijo — in to je tisto, radi česar ie bolje za Rusijo in za komuniste v Ameriki, da se utopistov in sanjačev ne sili v Rusijo.
Rekonstrukcija ruskega gospodarskega življenja zahteva delavcev, ki vedo, kaj je življenje pionirjev, ne pa frazarjev, katerih tudi v Rusiji ne manjka.
SEMINTJA.
Kaj je vprašanje? — Politični jetniki. — Štetje glasov. — Vatikanski ultimatum. — Progoni. -— Panameriška konferenca. — Brezmiselna bremena.
Novi čikaški župan je razvil svojo agitacijo pred volitvami posebno med delavci. Na par shodih železniških delavcev je dejal, da je on mož, ki pozna delavske probleme in v potrdilo tega je navedel, da je delal v mladosti kot stro-jar. Železničarji so mu verjeli in večinoma glasovali zanj. Ko bo zopet stavka, bo poslal nad-nje svojo policijo. S tem, da je eden ali drugi delal v mladosti v stroj arni ali v kaki drugi tovarni, še ni rečeno, da pozna delavske probleme. Pa recimo, da jih pozna. Tu pa pride v poštev drugo vprašanje: Ali bo delal za delavske interese, ali za kapitalistične. Dever je vedel, komu ima služiti v slučaju izvolitve. Samo delavci ne vedo.
* * *
Triinpetdeset članov I. W. W. je še vedno v leavenworthski ječi^ Kansasu. Leta 1918, v času najhujše vojne furije, so bili na obravnavi v Chicagi obsojeni na dolgoletne zaporne kazni. Vseh skupaj je bilo obsojenih 92 in Amerika je bila rešena. Eni so kazen že prestali, nekateri so bili pomiloščeni. Predsednik Harding jih je nekaj zopet pomilostil, pod pogojeni, da se jih deportira v dežele njih rojstva. Taka je svoboda
v današnji družbi, pa bilo kjerkoli.
* * *
Leto 1P24 se bliža, z njim predsedniške volitve. Republikanski politiki pripravljajo javnost na ponovno kandidaturo sedanjega predsednika. Prvi je izjavil, da bo Harding zopet kandidat, generalni pravdnik Daugherty, za njim je pricapljal podpredsednik Coolidge, ki je dejal, da ljudstvo zahteva Hardinga.
V resnici je stvar ta. Pri zadnjih predsedniških volitvah je izgledalo, da ljudstvo zahteva Johnsona iz Califocnije. Političarji so nominirali Hardinga. Ljudstvo ga je seveda izvolilo. Ko je par čikaških kapitalistov nominiralo za zadnje županske volitve Luederja in Deverja, so šli njihovi lakaji na shode in izjavili, da jih je postavilo ljudstvo in moža kot dobra državljana sta se odzvala ljudski želji. Tako sta pripovedovala. Ljudje, nevedni kakor so, se dajo hipnotizirati in jih potem res hočejo. Drugače ne bi bilo oddanih pol miljona delavskih glasov za kapitalistične kandidate.
v.	* * *
Neki slovenski list je povodom čikaških volitev pisal: "Socialisti 'bomo' šteli samo glasove"
in med vrsticami je bilo jasno razbrati, naj volil-ci glasujejo za Luederja in s tem proti Deverju, zato ker je slednji katoličan, čeravno morda nič boljši kakor povprečni svobodomiselc, ki se je rodil kot katoličan. Ampak tudi republikanci "so šteli samo glasove". In če bi zmagal Lueder, ne hi zmagal svobodomiselc, ampak kapitalistični interesi. Ker je zmagal Dever, niso zmagali katoličani, ampak zopet kapitalistični interesi. Taka je stvar.
* * *
Vatikan je poslal ultimatum Španiji, ker je njena vlada sklenila spremeniti ustavo v toliko, da bi se oslabila vez med cerkvijo in državo. Katoliška cerkev v Španiji je državna vera. Vpliv duhovščine na politično življenje Španije je velik. Klerikalizem je največ odgovoren za zaostalost španskega ljudstva. Španija je v krizi. Njena vlada je odstopila, razpustila parlament in razpisala nove volitve. V španskem ozračju se čuti revolucionarni vzduh. Sedanja španska vlada je liberalna, toda ves njen liberalizem obstoji v želji odstraniti nekaj vpliva katoliški cerkvi v državnih zadevah.
Raditega ultimatum svete stolice. Ako bi vlada vztrajala pri svoji odločbi izvajati ločitev cerkve od države, četudi po stopnjah, tedaj bo katoličanom pod smrtnim grehom prepovedano glasovati za vladne kandidate. Ta migljaj je liberalno vlado ostrašil. Ni pa odpravil krize. Prej ali slej bo v Španiji izbruhnil vihar, kajti razmere kakršne so. kriče po reformah.
* * *
Radi usmrtitve katoliškega duhovnika Bud-kie\viča v Rusiji se katoliški Poljaki maščujejo nad židi. V Varšavi in drugih poljskih mestih so se vršili progoni proti židovskemu prebivalstvu. Ameriški židovski rabiji so bili med prvimi, ki so protestirali proli smrtnim obsodbam katoliških duhovnikov v Rusiji. Ampak Poljaki vidijo samo Žide, ki so po njih mnenju krivi vseh nadlog na svetu.
* * *
Poljska republika gre skozi krize, kakor malokatera dežela. Tako kot je, bo težko priplu-lf. v varno pristanišče. Ampak tega niso krivi ži-dje, pač j)a Poljaki.
Razun izgredov v Varšavi prihajajo poročila o izgredih v Berlinu in v drugih nemških mestih, o uporih v Ukrajini, na Grškem itd. Nacionalisti se pretepajo s socialisti in komunisti, katoličani z židi, kmetje v Ukrajini se potegujejo za svoje duhovnike, vojaki, orožniki in policija pa delajo mir. Miru pa ne bo, dokler ne nastane mir v ljudeh.
* * »
V Santiago, Čile, se vrši panameriška konferenca. Zastopane so vse ameriške vlade, razun mehiške, ki sicer ni brez vsakega zastopstva, ampak ker ni priznana od vlade Zedinjenih držav, tudi nima mesta na konferenci. Govori se o

zbližanjih med centralnimi in južnoameriškimi republiki, o večji kooperaciji med Severno in Južno Ameiiko, dalj pa še niso prišli. Tudi ta konferenca je tajna. Časnikarji imajo dostop na seje le tedaj, kadar se ne govori ničesar važnega. Ukazujoča sila na konferenci je ameriška vlada. Imperijalizem Zedinjenih držav je objel ves ameriški kontinent in južnoameriške republike so to prepozno spoznale. Sedaj so že zapletene v mreže.
* * *
Nemška vlada mora plačati za vzdržavanje okupacijskih čet, ki jih imajo "zavezniki" v Nemčiji po premirju, štiri in pol miljarde zlatih mark, ali približno $1,125,000,000 v ameriški valuti. Čemu ti ogromni stroški? Zakaj naj se nalaga nemškemu ljudstvu poleg vojnih odškodnin še ta bremena? Kapitalizem s svojimi priveski je dosegel stopnjo, na kateri postaja poguben za človeštvo. Odstraniti to nevarnost pomeni odstraniti kapitalizem. Drugega izhoda ni. Edini izhod ki je, je v socializem, ampak ljudstva ga morajo najprvo zapaziti. Dokler se bodo zatekala k fašizmom in v druge blazne "izme", bo na svetu približno vse tako kakor je.
Čikaške municipalite volitve.
Pri županskih volitvah v Chicagu, ki so se vršile dne 3. aprila, je dobil W. A. Cunnea, socialistični kandidat za župana, 40,841 glasov. Pri županskih volitvah leta 1919 je dobila socialistična stranka 23,107 glasov in štiri leta prej 24,452 glasov. Zadnje volitve torej značijo velik napredek v naraščanju socialističnih glasov v Chicagi.
Kakor smo že poročali, so bili kapitalistični interesi zadovoljni s kandidati obeh starih strank. Zato je bila volilna kampanja med njimi bolj osebnega značaja. Volilce so blufali s tem in onim, in ameriški volilci so takim kampanjam najbolj pristopni.
Izvoljen je bil za župana demokrat William E. Dever, ki je dobil 387,961 glasov. Arthur Lueder, kandidat republikanske stranke, je dobil 284,213 glasov, oba skupaj 672,174 glasov.
Za Deverja so agitirali odborniki čikaških stavbinskih unij, pa tudi precej drugih unijskih "voditeljev". Ako bi bilo članstvo njihovih unij zavedno, bi se seveda ne upali prodajati delavskih interesov. Ampak članstvo je tako, da zahteva in izvoli konservativna vodstva, kakor je izvolilo kandidata kapitalističnih interesov za župana. Taka je masna akcija nezavednega delavstva.
Časnikarski poročevalci so po objavi rezultata volitev vprašali sodruga Cunnea, kaj misli o izpadu volitev. Odgovoril jim je, da so socialisti v danih razmerah popolnoma zadovoljni. Po-
kazalo se je, da socialistična stranka v Chicagi raste, kljub temu, da rujejo proti nji zunanji in notranji sovražniki. Naglasil je, da se je socialistična kampanja v Chicagi šele pričela, kajti socialisti ne prenehajo z delom po volitvah, am-pam s propagando nadaljujejo, najsibo predali po volitvah.
Sodrugi, ki so pazili pri štetju glasov, so uradu okrajne organizacije stranke poslali poročila, da so uradniki prezirali socialistične glasove in jih zametavali. Na mnogih voliščih socialisti sploh niso imeli nikogar, ki bi pazil na štetje glasov. Od tam so poročali drugi, da so dali socialistom eno gotovo število glasov ne da bi jih šteli. Kapitalistične stranke najamejo svoje ljudi, ki pazijo uri štetju. Socialistična stranka je odvisna od prostovoljcev. Ker so člani večinoma delavci, se ne morejo prijaviti za paznike, tudi če bi hoteli. Prijavili so se torej le taki, ki so se lahko odtrgali od dela za par ur.
V	prvih tednih kampanje je izgledalo, da bo dobil socialistični kandidat nad sto tisoč glasov. Kapitalistični listi so jih prerokovali še celo več, da so ostrašili korporacijske interese, ki so prišli Dever ju in Luederu na pomoč z novimi vsotami. Mesto so preplavili z govorniki in na svoje shode so takorekoč vlekli ljudi. Pole« govorov so imeli vedno na sporedu tudi pevske točke ali kake vaudevilske prizore. Po ulicah so igrale godbe in ves ta rompompom je vzel masi volilcev še tisto malo pameti kar jo imajo.
V	II. kongresnem distriktu v Chicagi so se vršile dopolnilne volitve ža kongresnika. Izvoljen je bil miljonar Morton D. Hull na republikanski listi. Sodrug Seymour Stedman je dobil 5,955 glasov. Tudi ta slučaj nam kaže, da masa sicer rada zabavlja čez kapitaliste, toda kadar bi si lahko pomagala, izvoli miljonarje ali pas njihove lakaje v politične urade z veliko večino, socialistične kandidate pa prezira.
Direktor kampanje demokratske stranke je bil G. E. Brennan, ki dobiva od neke zavarovalne družbe nad $4,000 plače na mesec. Svoj čas porabi večinoma za politiko.
Republikanski kandidat za župana Lueder je bil preje čikaški poštar. Ko so ga republikan-l ski politiki nominirali, jih je vprašal, kaj naj počne v slučaju, ako ne bo izvoljen. Obljubili soj mu, da ga bo Harding ponovno imenoval za či-kaškega poštarja. To je služba, ki nosi nekaj tisočakov na leto plače, delati pa ni treba. Za delo na pošti imajo najete druge, sposobnejše moči. Izgleda, da bodo gospodje obljubo držali. Kako tesni so stiki med obema kapitalističnima strankama, dokazuje to. da so poslali predsedniku Hardingu apel ravno demokratski politiki v Chicagi, naj ponovno imenuje Luederja za glavnega poštarja v Chicagi, ker je za to službo "izredno sposoben". Pred volitvami pa so ravno ti ljudje trdili, da se je izkazal za najslabejšega
poštarja kar jih je še bilo v Chicagi. Ampak delavce to ne zanima.
Sodrug Cunnea je po volitvah dejal: "Socialist ni nikdar razočaran. On ve, da je masa nevedna, zato agitira med njo in jo uči. Socialist se bori za načela, ne za osebe. Svoje glasove smo od zadnjih županskih volitev skoro podvojili, s čemer sem jaz in naši sodrugi zadovoljni. Danes smo s kampanjo nehali. Jutri bomo z njo nadaljevali. Tako smo delali in bomo, zato ker smo socialisti."
j*
Michiganska obravnava.
Ameriške oblasti so zopet čutile potrebo ubi-! jati radikalizem na sodiščih. Prošlo poletje je I zborovala na neki farmi v Michiganu grupa ljudi, ki si je nadela ime "konvencija komunistične stranke". Med delegati je bil tudi član tajne službe justičnega departmenta. Ustanovil je komunistično društvo in postal propagator komunističnega evangelija. Pridobil si je zaupanje vodilnih oseb in znane so mu bile vse njihove akcije. Bil je ves čas na konvenciji, si vse zabeležil, glasoval o predlogih, in nikomur ni prišlo niti malo na misel, da imajo med sabo sodruga, ki i je že leta v špijonski službi. In on ni bil sam.
V St. Josephu so pričeli z ubijanjem nevarnosti, ki grozi ameriškim institucijam. Prvi je prišel na vrsto W. Z. Foster. Ko je bil aretiran, je zanikal udeležbo konvencije. Ko je spoznal, da so bili med delegati špijoni, je priznal, da je bil navzoč kot gost. Izjavil je, da ni član komunistične stranke, da sploh ni član nobene stranke in je aktiven edino le v Izobraževalni ligi strokovnih unij. Dne 12. marca se je pričela obravnava proti Posterju. Dne 5. aprila je bila stvar končana. Porotniki se niso mogli zediniti, in ker ni bilo soglasnosti med njimi, ie bila porota raz-puščena in Foster je prost. Državno pravdništvo lahko zahteva ponovno obravnavo, kar pa v sedanjih okoliščinah najbrž ne bo storilo.
Že pred pričetkom obravnave so se vršila zaslišanja v Chicagi in New Yorku. Zagovornik obtoženih komunistov in Foster j a, Frank P. Walsh, je prišel na sled delovanju privatnih in vladnih detektivov v komunističnih organizacijah. Izpovedi Bailina so delavstvu še sedaj v spominu. Morrow je bil na obravnavi v St. Josephu glavna priča državnega pravdništva. In bilo je drugih.
"The New York Call" piše o tej obravnavi med drugim:
"Naš list je od vsega začetka branil pravico vsakega posameznika in vsakega gibanja do svobode govora in zborovanja. Mi se morda s tem ali onim ne strinjanun mogoče se nam zdi to ali ono njihovo naziranje absurdno, kljub temu, oni imajo pravico do svojega foruma. Če so zasledovani od policijskih faktorjev te razredne družbe,
K / .
ako se jim skuša zabraniti pravico govora in se jih prestanj a, tedaj se mi zoperstavimo takim persekucijam. Pri tem pa si pridržujemo pravico „ brezobzirno nastopali, ako potrebno, zoper programe in nazore, ki jih reprezentirajo te osebe ali organizacij^.
Obravnava v Michiganu je odsev tiste splošne reakcije, ki je preveč strahopetna, da bi si upala odprto nastopiti proti idejam v areni debate . . .
Vzemite v ozir razkritja na tej obravnavi. Dokazano, je, da so vsako stopnjo njihovega gibanja spremljali detektivi justičnejga departmenta ill Burnsove detektivske agencije. Bili so v njihovih odborih in sedeli na njihovih sejah in svetih. Na polnočnem zborovanju v michigan-skem gozdu je sedel med njimi agent justičnega departmenta. Potem je nastojil kot priča zoper obtožence. Niti eden izmed udeležencev ni mogel videti razlike med agentom justičnega oddelka in med komunistom.
Ruthenberg je šel na pot v New York, da prisostvuje tajni seji dne 18. marca. Ko se je vrnil v St. Joseph in zavzel svoje mesto kot Fo-sterjeva priča, ga je iznenadil državni pravdnik s poročilom o newyorški tajni seji. Kdo je bil špiion v tem slučaju, komunisti še ne vedo. Vedeli ne bodo toliko časa, dokler ne bodo oblasti ptrebovalc tega špijona na kaki novi obravnavi in tedaj ga bodo videli pred seboj kakor sedaj Morrowa. Tako se vrste poglavja v tej komediji skrivalnice.
Svojeeasno so bili iz newyorške zakonodaje izključeni socialistični poslanci radi "veleizda-je". Prišli so na obravnavo in komunisti so napadali zagovornike izključencev, ker so zanikali otročjo propagando v prilog nasilnega strmo-glavljenja sedanjega reda, katero je obtožništvo podtikalo izključenim poslancem. Tedaj so komunisti kričali, da so socialisti "žolti", ker so zanikali, da propagirajo nasilja.
Buthenberg, glavna priča komunistov na razpravi v Michiganu, je sodišču in porotnikom izjavil, da njihova organizacija ni to kar se jo smatra. Je čisto zmerna stvar, prav nič nevarna v svojih metodah, sploh organizacija, kateri lahko brez skrbi pripada vsaka mirna duša. Ruthenberg se je čudil, da se o nji sploh misli drugače.
Mi ne bomo rekli, da je bila priča radi takih izjav "žolta" in da so njegovi tovariši enake barve. Njegov nastop govori dovolj glasno sam.
Mi smo spoznali, da je to gibanje samo bo-lehni izrastek kapitalizma, ki je postal franža v ameriškem delavskem gibanju, v katerem- seje s svojo blazno taktiko nezaupanje, sovraštva in frakcijske boje ter na ta način krši njegovo moč. Ono je dedič raznih anarho-sindikalistič-nih gibanj, ki so se pojavila pred 20 leti in se razlikuje od njih le v toliko, da si je nadelo masko ruske revolucije.
S to mešanico otročarije in fanatizma ne more biti nobenega kompromisa. Pustimo ji, naj se jo čuje, drugače zasluži le posmeh, ki jo bo spravil iz eksistence. Nikdar niso še napravili koraka, ki bi ne bil napačen. Oni niso nič bolj del delavskega gibanja, kakor duševno omejen hišnik del društva literatov, v katerega skuša pristopiti."
Tako piše ta dnevnik, oziroma njega uredniki, ki so trpeli preganjanja davno prej, predno so se pojavili otročaji najnovejšega "edino odrešilnega" evangelija. Vsak ameriški socialist, ki je aktiven v stranki, to je, ki skuša z agitacijo med neorganiziranimi delavci pridobiti socialistični armadi novih sil, naleti na največje ovire pri teh rušilcih delavske solidarnosti, ki pod krinko revolucije, katero zataje kakor hitro jim potrka birič na vrata, odganjajo delavce od organizacije. Nekateri izmed njih so odkritosrčni, nekateri verujejo v dober namen svojega početja, toda vsi ti so fanatiki, katere je delavsko gibanje vedno imelo in jih bo v bodočnosti.
Gnezda fanatikov v delavskem gibanju so vada za špijone. Vsaka organizacija jih ima, toda ne v tem smislu, kakor takozvane tajne revolucionarne družbe. Članstvu zakrivajo svoje početje, ono mora samo zaupati vodstvu in se pokoriti njegovim odlokom. Privatne detektivske agencije in zvezini detektivi vedo za vsak njihov korak, vsako važnejšo sejo, v svojih zapisnikih imajo zabeležena vsa njihova početja. Tajnosti danes ni več.
Spi j oni so organizirali vpade na njihove seje na debelo in trpeli so nedolžni, pošteni ljudje. Drugi, največji kričači, so na prostem. Njihova glavna luč, ki je v poletju 1919 pisala zanje proglase, resolucije in programe, je kompromitirana in je raditega izginila s pozorišča.
Ameriško delavsko gibanje — gibanje zavednega delavstva — je šibko. Ako ga hočemo pojačati, če hočemo postati sila, moramo odpraviti frakcijske boje. In tu nastane vprašanje, kdo jih podpihuje, kdo jih vrši, kdo seje razdor in meče polena pod noge vsaki akciji, ki je v teku za pojačanje delavske sile. In vprašanje je, kako iih odpraviti. Stvar ni lahka. S fanatikom ne moreš govoriti stvarno. On je gluh za argumente. Ostane še delavska masa, ki jo je treba podučiti, pokazati stvari take kot so. Tolmačiti ji je treba razliko med vratolomnimi akcijami, ki jih počenjajo otročaji, in med delom, ki ga vrši socializem.
t^?
Vsi ljudje govore o slogi in zabavljajo čez neslogo drugih. Pri tem pa pridno obirajo svoje sosede in sploh vse, katere osebno poznajo. Ni je naselbine, da ne bi imela neštetih malih in velikih osebnih sporov. In skoro se ne vrši pogovor, v katerem ne bi bile glavni predmet nenavzoče osebe. Ljubosumnost, zavist, mržnje, sovraštva brez povoda, to so instinkti, ki dičijo današnjega človeka.
IVAN CANKAR:
KRIŽEV POT.
Oib petih se je Marko predramil, vstal je ter se oblekel. V želodcu mu je bilo pusto; večerjal je prei-šnji dan že zgodaj, ob šestih in samo kos kruha. A Marko je bil neprestano lačen; odkar se je zavedal, so izvirale njegove misli iz silnega poželenja po dobrih stvareh. Rilo mu je deset let; njegov obraz je bil širok, toda nezdrave, vodene barve in oči so bile velike, začudene. Ko se je oblačil in umival je poslušal pazljivo, če ropočejo lonci v kuhinji; toda slišal ni nič; mati ga je bila vzbudila, a nato je odšla, in ni je še bilo nazaj. V veliki sobi je bilo vse tiho; zrak je bil težak in smradljiv. Oče je spal na postelji; obrai Ifoten, brada vsa razkuštrana, usta odprta; Marku je bilo mučno, ko je gledal očetov obraz; še v spanju je bilo čelo vse vprek razbrazdano, a lica so bila suha, siva. Na tleh, pregrnjenih z žakljevino, pa so spale Markove štiri sestre. -Vsi so sopli težko, kakor sami bolniki; ustnice so bile mokre in zatekle.
Mati se je vrnila. Prinesla je hlebec belega kruha; čakati je morala dolgo, da je branjevec odprl, a dalje le s težavo in jezil se je nad berači; dejal je, da daje vbogajme, ker ve, da ne dobi denarja nikoli. Mali je posluišala in je samo premišljevala, ali bi mu rekla 5» za kavo in cuker ali ne; hudo ji je bilo zaradi Marka, ki je čakal; naposled mu ni rekla.
Marku je leglo žalostno na srce; spet nič kave. Gledal je, ko je rezala mati kruh; risala je z nožem po hlebcu in si ni upala prerezati — šest glav in Se za zvečer, a hlebec je majhen in kakor goba. Tudi Marko je računil in še bolj mu je bilo žalostno, ko je videl, kako majhen kos ostane zanj. Mislil je tudi že na kosilo, na večerjo, na drugi dan in razjokal bi se
"Čas je, Marico, že zvoni."
In Marko se je odpravil; mati je stala na pragu in je gledala za njim. Ko je zavil mimo ogla, se je vrnila v sobo, pogledala je po očetu in po otrocih; stopila je k mizi ter odščipnila drobtino 'kruha, tako da se na hlebcu ni poznalo. Nato je sedla na klop ob peči ter sedela sključena v dve gubi, glavo skrito i dlaneh.
Polu šestih je šele bilo, a solnce je žgalo kakor opoldne. Nebo je bilo svetlo, razbeljeno, kot da se je solnce raztopilo ter se razlilo po njem. Na cesti je segal prah do gležnjev; drevje ob poti je stalo mirno, niti list se ni zganil; trava je bila rumenkasta, posušena.
Deževalo že ni štirinajst dni, po polju je bilo vse opaljeno. In zdaj je oznanil župnik procesijo k mali, polrazpali podružnici svetega Miklavža; ta podružnica je stala na visokem hribu, skoro dve uri od vasi. če je hodil človek hitro, a pač tri ure, če je romal s procesijo. Ljudi se ni nabralo mnogo v farni cefkvi, kjer se je zbirala procesija; prišle so večjidel stare ženstke in le par kmetov je bilo vmes; drugi so imeli posla na polju in v opekarnici.
Ko je stopil Marko v zakristijo, je bil cerkovnik že tam in ozmerjal ga je, da prihaja prepozno. Marko se je bal cerkovnika; bil je širokopleč človek, z odurnim, rjavim, širokim obrazom, ki je gledalo iz njeg; dvoje majhnih, zlobnih oči. Dremal je skoro neprestano. Iz ust mu je prihajal silen smrad in pljuval je ■ črno.
Marko je slekel suknjo ter se oblekel v dopetno ministrantsko haljo iz debelega rdečega sukna; vrh halje je ogrnil belo srajco obrobljeno s čipkami in potem še velik rdeč ovratnik iz istega debelega sukna kakor halja. Vrata so se hrupoma odprla; prišel je gospod s hitrimi, močnimi koraki, tako da je zabobnelo po zakristiji. Gosipod je bil velik in krepak, še mlad; lica so mu bila polna in rdeča, ustnice so mu bile vzbočene zlovoljno in ukazovalno. Namesto do-pttnega talarja je imel zdaj kratko suknjo do kolen; talar bi ga oviral po poti. Ko je prišel, je pokleknil hitro z enim kolenom pred križ, ki je visel ob steni, pokimal je z glavo, a nato si je ogrnil srajco, ter hitel pred oltar; cerkovnik je nesel pred njim kropilnico in kropilnik. Blagoslov je bil hitro pri kraju, gospod je z a m ah al s kropilnikom po sredi in na obe strani in procesija se je napotila po cerkvi navzdol proti velikim vratom.
Marko je stal s križem blizu oltarja, a zdaj ga j. prijel krepko z obema rokama ter je stopal s trdnimi koraki pred gospodom in cerkovnikom. Križ je bil iz hrastovega lesa, skoro dva metra dolg; na njem je visel Kristus, noge in roke so bile pritrjene z močnimi žeblji; na obrazu, na prsih, na nogah so bile velike rdeče lise; pod koleni in pod pazduho je bila podoba počena in cerkovnik jo je bil za silo zlepil.
Križ je bil težak, ali Marku se zdaj to ni zdelo; držal ga je zelo visoko, tako da so ga videli tudi zadnji v procesiji.
Šli so po cesti skozi stari del vasi. Tu pa tam so gledali otroci skozi okno ali je sedela ženska pred pragom; skoro vse hiše so bile zaklenjene in okna so bila zabita. Za procesijo se je vlekel oblak prahu. Kmalu so zavili na klanec. Hiše so bile zmirom bolj siromašne, pol zidane, pol lesene in s slamo 'krite. Vse so bile prazne, izumrle; moški so bili v opekar-nici, ženske na polju. Izginile so zadnje koče, razgrnili so se na dbeh straneh dolgočasni lazi, ograjeni s kamenjem, leševjem in robidovjem. Odprl se je za tre-notek razgled v dolino, na lepši del vasi. Tam doli je bila cesta široka in čedna; na trgu je stalo sodnijsko poslopje, vse boljše hiše, štacune in gostilnice so bile lam. Pot je krenila na levo, spet po klancu navzdol. Nizek hrib, poraščen s praprotjem in grmičevjem, je zakrit razgled na desni, po dolini. A na levi se je svet odprl, pust, žalosten svet. Valovito hribovje, ka-menito in nerodovitno. Pot se je vila po zasekah med bolmi, zdaj navzdol, zdaj navzgor; na obeh straneh za moža visoko nakopičeno kamenje, preraščeno z grmovjem in trnjem. Čudno in samotno so odmevale daleč naokoli litanije, ki so jih molili romarji s pojo-čim glasom.
Solnce je stalo visoko in vročina je pripekala. Mirka je žgalo v obraz, ali potil se ni. Bilo mu je skoro prijetno, kot da bi sedel ob zimskem večeru toplo zavil ob razbeljeni peči. Hodil je s trdimi, enakomernimi koraki; odrevenele roke niso čutile težkega bremena; zmirom še se je zibal križ visoko nad procesijo. vzdigal se in nižal, kakor je Marko stopal. Glava mu je bila polna lepih misli.
Zdaj mu je bilo deset let. Dovršil je ljudsko šolo in prihodnost se mu je odpirala. Najboljši učenec je bii v razredu, gospod in učitelj sta ga hvalila. Doma niso govorili še nič, toda vedel je, kaj mislita oče in mati. Da pojde v latinsko šolo, že na jesen, čez dva meseca, . . Kakšna sladkost je bila v tem pričakovanja! Na jesen, čez dva meseca, — samo še dva meseca tega strašnega, strašnega življenja! Samo še dva
L
meseca, — in zazdela sta se mu kratka kakor dve minuti. . . In potem v mesto. Tam so velike hiše, tam je škof, tam je vsega dovolj. Ljudje hodijo lepo oblečeni in jedo bel kruh, potice, pečenke. . . Potice, pečenke. . . Ugledal je veliko, belo pogrnjeno mizo in na mizi vse polno sladkih in dobrih reči, krožnik pri krožniku in vsi polni, prijetno dišeči; kadilo se je iz njih, vzdigal o se, ščegetalo ga v ustih in v nosu; in zraven je bilo sadje, rdeča,- mrzla, sočna jabolka. . . iztegnil je roko, zagriznil. . . .
Hudo ga je zažejalo; usta so mu bila čisto suha, jezik trd, neokreten, kakor iz trdega usnja. In solnce je pripekalo. Izginila je belo pogrnjena miza, zaželel si je vode. Ozrl se je naokoli in zdaj šele je videl pusto, pusto pokrajino; kameniti lazi vsenaokoli, tupa-tam ograjen košček polja, kamenje povsod, trnje, ro-bidovje. Leglo mu je na srce, začutil je utrujenost; roke so ga zabolele, križ se mu je zazdel zelo težak, zazibal se mu je in počasi ga je spustil na ramo.
"Za nas Boga prosi!. . . . Kako pa držiš?" je zaviti] cerkovnik zadaj.
Marko je zgrabil križ ter ga vzdignil visoko, šc višje nego prej. Kristus je gledal daleč po samotni pokrajini.
Cerkovnikov glas se je zazdel Marku strašen; pretresel ga je vsega, talko da mu je bilo skoro hladno. Zdaj šele se je spomnil jasno, kod hodi in zakaj. Za njim hodita gospod in cerkovnik in cerkovnik škropi s kropilnikom po pustih lazih, ki niso rodili nikoli in nikoli ne bodo. Za gospodom in cerkovnikom se vleče dolga vrsta žensk, starih, pohabljenih, preslabih za delo na polju in kmetov, kajžarjev, ki nimajo ne polja in ničesar ne in hodijo lahko s procesijami. Sam izvržek, sama revščina. . . in- on hodi pred njimi in drži visoko križ, ki je Kristus na nijem pribit. Po lazih se razlegajo pojoči glasovi in samotne ptice frfotajo nakvišku, beže pred temi mrtvaškimi glasovi.
Prilezel mu je pot na čelo, lezel je po obrazu, krog ustnic; Marko je hotel obrisati lica ob ovratnik, ali če bi se nagnil, bi se križ zamajal, bi morda padel; nabiralo se mu je na oibrvih, kapalo mu je od brade ter curljalo za vrat. Začutil je mokroto na vsem telesu kakor od vročega železa ie ležala na njem ininistrantska halja iz težkega sukna. A solnce je žgalo neprestano, rezalo je v obraz, kakor z nožem.
Da bi imel zdajle kapljo vode ... ne kapljo, poln korec; nagnil bi in izpil; mrzel korec. kapalo bi prijetno od njega, razlivala bi se hladno ob ustih, morda bi zdrknilo par kapelj, mrzlih, veselih, za ovratnik in po prsih dol. . . .
V želodcu ga je tiščalo; tudi jedel bi, hruške, jabolka. . . domislil se ie svetlih, rumenih marelic, ki jih je videl prejšnji dan na trgu pri branjevki. Stal je tam pač četrt ure; nikoli še ni bil pokusil marelic. Prišel je gospod iz sodnije in jih je kupil poln velik škrnicelj. Marko je stal in gospod je šel mirno njega; jemal je iz škrniceljna, posrkal najprej, potem vtaknil v usta ter pljunil koščico na cesto; ko je prišel mimo, mu je Marko pogledal v oči in tudi gospod se je ozrl nanj. Marka je streslo, skoro zmeglilo se je pred njim in zaslišal je besede: "Na, fant, jej!" — Ali gospod je šel počasi dalje in ni rekel ničesar. . .
Potem mu je prišlo na misel. . . branjevka se je časih okrenila, da, celo vstala je ter šla nekoliko v stran. Takrat bi stopil, počasi, malomarno, kot da bi hotel samo malo pogledati in bi vzel tisto, ki je tam čisto ob robu. . . . toda ni si upal. Zdaj mil je bilo žal, da si ni upal. . .
Spotaknil se je ob dolgo haljo, križ je treščil na
kamenje in Marko se je udaril s čelom ob hrastov les. Cerkovnik ga je zgrabil za roko, vzdignil ga kvišku ter ga stresel.
"Ali misliš križ razbiti, a? Ali te bom še hoditi učil? Poberi!"
In gospod se je oglasil zadaj:
"Ti, fant, si pa res neroden! Ali ne veš, da nosiš Kristusa v rokah?"
Marlko ni pogledal ne cerkovnika ne gospoda, ali vendar je videl dvoje debelih jeznih neusmiljenih )-brazov. Tresel se je in pot, ki mu je curljal po obrazu in po vsem telesu, je bil hipoma čisto mrzel. Prijel je križ in vzdignil ga je visoko; nekoliko se je Kristus zazibal, zamajal, stresel, a nato se je zopet vzdigal ter se nižal enakomerno, kakor je Marko stopal. . .
Strašni so ljudje, silni, hudobni. Marko se je bal ljudi. Zdaj, ko je cerkovnik zakričal nad njim in ko se je gospod razjezil, bi se nekam slkril, bi nekam ube-žal, da bi ga kdo pobožal in da bi rekel: "Ubogi Marko!. . . ." Tisti gospod je šel mimo njega, ga je pogledal in mu ni vrgel marelice: "Na, fant, jej!" In kaj je bila gospodu marelica! Marko bi ga imel rad; kadar bi ga srečal, bi mu zaigralo srce in če bi se mu kaj pripetilo, če bi recimo kaj izgubil, bi mu Marko precej prinesel. In kadar bi prišel potem iz latinske šole, velik, učen in lepo oblečen, bi stal gospod na trgu in Marko bi ga pozdravil. Gospod bi pogledal in bi se začudil, a Marko bi se nasmehnil: "Glejte, gospod, jaz sem tisti, ki ste mu dali marelico!". . . Da bi imel eno samo svetlo rumeno, sočno marelico! — Rilo mu je, kot da bi imel kamen v želodcu: in ta kamen se je prevračal, poskočil je ob vsakem koraku. Zelo težak je bil ta kamen, — in zdelo se mu je, da mu sesa kri iz rok, in nog. Truden je bil in rad bi bil sedel nekoliko, samo za minuto, da bi se odpočil; križ bi položil poleg sebe in roke bi prijetno, sladko omahnile na kolena.
Pot se je bila polagoma razširila v razbrazdno in prašno cesto, ki se je vila proti umazani hribovski vasi. Ob cesti so rasle temne tepke, blizu vasi je stalo par visokih praznih kozolcev. Poteim so prišli mimo starih, s slamo kritih hiš; okna so bila rdeča ali zeleno pobarvana, ob vsaki koči je bil kup gnoja, pri nekaterih celo pred vratmi, tako da se je moglo v hišo le po ovinkih. Otroci v umazanih srajčkah, debeli, plašni in radovedni, so se prikazovali na pragu; prišlo je iz hiš par sključenih žensk v zelenih nedeljskih o-blekah, rožnatih rutah in z velikimi molki v rokah ter se pridružilo procesiji. Skozi vas je vodila pot zmirom navzdol; na desni se je svet hipoma znižal, kakor v globok prepad; tam doli se je pričela ozka dolina in iz hriba, pod vasjo, je izviral studenec, ki je namakal v dolini polja in travnike ter se naposled izgubil v močvirnati zemlji. Procesija je zavila na levo, navkreber. Vas je ostala zadaj in spet so se razprostirali pol ure daleč nerodovitni lazi. Koruza je rasla tupatam, prikazala se je skupina tepk ali češpelj, senca košatega oreha se je časih razgrnila preko poti.
Pomikali so se počasi dalje, po kamenitih klancih navkreber. Molili so tišje; gospod, ki je molil naprej, se je globoko oddihal; od obraza mu je lilo kot izpod kapa. Obrazi žensk in možkih so bili topi, oči so gledale brez izraza, jezik je ponavljal leno, zaspano: "Za nas Boga prosi!" Neusmiljeno je žgalo solnce, žarki so rezali kot svetle britve. In trnje ob poti, in staro, pre-kljasto drevje, in dolgočasni, dolgočasni, razriti lazi, — vse je bilo tiho, mirno; ni dihalo, ni se zgenilo. I-mena svetnikov, ki so jih peli hripavi, žejni glasovi, so
umirala v razpaljenem zraku in ni bilo vetra, da bi jih nosil v daljavo in da bi se potem tam kje vzbudilo drevje in bi zašumelo, poslušalo. . . .
Marko je bil že(jen, lačen in truden in mislil si je, koliko časa da bo to pač še trpelo. Ta doliga, mrtvaška, pusta procesija. . . ta revščina, to dolgo, mrtvaško, pusto življenje, brez veselja, brez kruha. Da bi se samo enkrat do sitega najedel. . . da bi mu kdo odprl veliko shrambo s policami na vseh straneh in 1» policah velikonočni kolači, medeni, orehovi, cibebrr vi ter bi rekel: "Zdaj pa jej, kolikor se ti hoče!" Velikonočni kolači in velikonočne pomaranče, velite rdeče pomaranče, da bi se mu cedilo med prsti, ko bi jih lupil. Nabasal bi si žepe in bi prinesel domu ter bi razložil po mizi. Mati bi prišla. "Za božjo voljo, Marko, kje pa si toliko dobil?" In sestre bi stale okoli mize in bi gledale in celo oče bi se ozrl postrani iz kota, kjer sedi in krpa. . . krpa. . . neprestano, dasi mesec dni nima dela. Za Marka je bila vsa strahota življenja v besedah: "Oče nimajo dela." Vedel je s kakšnim glasom je mati izgovorila te besede. Kadar jih je slišal, je vse omahnilo v njem, na prag bi sedel in jdkal. Kadar je prišel iz šole je gledal od daleč, če stoji na pragu starejša sestra; z resnim, kakor skrivnostnim obrazom se je sklonila k njemu ter zašepeta-la: "Oče imajo dela". Stopil je v hišo z lahkimi koraki, sladko se mu je smejalo srce in sladko se je glasilo, ko je oče razbijal po podplatu. . .
(Konec prihodnjič.) ^
Samomori med otroci.
Leta 1922 si je v New Yorku vzelo življenje 900 otrok. Statistika pravi, da je bilo toliko naznanjenih slučajev in navaja, da je nenaznanje-nih slučajev približno toliko. Skupno število sa momorov v omenjeni državi tekom leta 1922 je 13,;i30.
Povprečna starost samomorilcev med tleiili je bila 16 let, med dekleti 15 let. Dr. Warren pravi, da so glavni vzroki samomorov med otroci nezuosne domače razmere, drugič napačen šol ski sistem in tretjič temperamentni neredi v glavah otrok.
Beda, razuzdanost, pijančevanje ,splošna pokvarjenost sploh, je doma povsod tam v velikih mestih, kjer žive v naj umazane j ših krajih človeška bitja natrpana v nezdrava stanovanja kakor snopi. Garanje roditeljev, da prežive sebe in družino, je krivo, da se pušča mladino v ne-mar. Ta pohaja po umazanih potih, igra, se pretepa in v okoliščinah v katerih živi, se moralni), fizično in duševno pokvari. K mentalnim neredom v glavicah mladine pripomorejo še kino slike, ki so vse drugo, samo vzgojevalne ne. i
Samomori so socialno zlo. Ne vsi, ampak velika večina. Da se jih omeji, bi bilo treba spremeniti razmere na bolje. Pod kapitalizmom se to ne zgodi.
"Proletarec" ima naročnike in čitatelje v vsek krajih sveta, kjer žive Slovenci in drugi Jugoslovani, Zahaja v štiri dele sveta.
S
GLASOVI IZ NAŠEGA GIBANJA.
DOPISI.
Socialistično gibanje v Rentonu, Pa.
RENTON, PA. — Dasi je tu precejšnja slovenska naselbina, smo bili do zadnjega časa brez socialističnega kluba. Zavarovani smo v podpornih društvih in kot premogarji simo organizirani v U. M. W. of A. Toda to še ni dovolj, kajti tudi politična organizacija nam je potrebna. Ker pa bi s samimi vzdihi, kaj nam je potrebno in kaj ne, nikamor ne prišli, smo sklicali za dne 7. marca sestanek vseh zavednih delavcev, na katerem smo ustanovili socialistični klub in ga pridružili J. S. Z. Na prvi seji se je vpisalo 30' članov. Vse pristopne karte, ki srno jih dobili iz urada JSZ., so bile popisane na prvi seji. Na drugi seji, ki se je vršila dne 20. marca, je klub narastel za osem novih članov. Sodrugi, to je pot, po kateri je trdba korakati. Delujmo, da bo štel naš klub najmanj sto članov, da bo eden med prvimi v JSZ.
Večina članov našegi kluba so ameriški državljani in tudi ostali se zanimajo, da dobe državljanske pravice. Glavni pogoj za prospeh kluba je, da se člani zanimajo za socialistične aktivnosti, da v njih delujejo in ne odlože orožja, dokler ne bo zmaga na delavski strani. Sodrugi, ne prepuščajte vsega dela odbornikom. Eden ali dva člana ne moreta opraviti toliko dela kakor petdeset članov. Če bomo aktivni vsi, bomo imeli priliko pokazati rezultate našega skupnega dela.
Na zadnji seji je bilo sklenjeno, da priredimo veselico v korist klubovi blagajni; potrebujemo sredstev, naša blagajna pa je prazna, kalkor vsake organizacije v početku. Veselica se vrši v soboto 14. aprila. Rojaki in rojakinje, pridite na to našo prvo priredbo vsi, kateri simpatizirate s socialističnim gibanjem.
Društvo št. 400, SNPJ, bo imelo dne 30. maja slav-nost razvitja zastave. Tukajšnje in okoliške organizacije so prošene, naj ne prirejajo zabav in drugih priredb na ta dan.
Dela se v tukajšnjih rovih precej stalno. Delavci dobe od svojega dela seveda le toliko, da se za silo prežive, ostalo poberejo baroni. Tak je današnji sistem. Kedaj ga odpravimo, je odvisno od delavstva. — L. G.
Waukegan ponovno v akciji.
WAUKEGAN, ILL. — V naši naselbini smo zopet obnovili socialistični klub. Sam ne vem, kolikokrat je bil že ustanovljen in zopet razpadel.
Od zdaj naprej mora biti drugače. Sodrugi, ki smo bili navzoči pri reorganiziranju kluba, smo se zavzeli, da ne bomo več pustili kluba razkopati kar tjevendan. Držali se bomo pravil socialistične stranke in JSZ. Če po nevedoma dobimo kakega zgagarja ali tričača v klub, ki bi klubu in stranki s svojim delom več škodil kakor koristil, se ga bo izključilo iz organizacije.
V naš klub sprejmemo vsakega rojaka in rojakinjo — vse tiste delavce in delavke, ki so pripravljeni delati in se bojevati proti sedanljemu izkoriščevalne-mu sistemu. Naša naloga je velika, in za njeno izvršitev je potrebna velika armada izobraženih sodrugov, ki bodo delali, ne pa se bili samo po prsih, češ, jaz
sem napreden, ti si pa farški, v resnici pa ni med njima nobene razlike. Ako bomo imeli dovolj članov, bomo gojili dramatiko, petje, godbo in tudi športne igre.
Ni treba misliti, če smo enkrat pri socialistih, da smo v nekakem socialističnem kloštru. Ne! V socialističnih organizacijah vlada največja svoboda. Vsak posameznik ima popolno pravico izražanja svojih misli. In v svobodi mišljenja, v svobodi razumevanja razvojnih zakonov je zapoipaden naš napredek. S tem da se drug od drugega učimo, se izpopolnjujemo v borbi za dosego socialistične druižbe.
Če hočemo vzeti vajeti iz rok našim nasprotnikom, moramo imeti za to potrebne zmožnosti. Izobrazba nam je potrebna. Ako hočemo preurediti družabni si'stem, moramo vedeti, kako bomo to delo opravili in vsposobiti se moramo za tako nalogo v praksi. Voditi eno društvo, to je majhna stvar. Voditi občino, o-kraj, državo, eno gotovo industrijo, to je že precej težja nalaga, za katero je treba že veliko inteligence.
Mi socialisti potrebujemo čim več poštenih, izvež-banih izobražencev, da bodo v slučaju naših zmag v stanju voditi stvari naprej tako, kakor predpisujejo naši programi. Mi moramo imeti siposobne ljudi, da bodo nadomestili tiste, ki so sicer za vodstvo sposobni, toda v službi kapitalizma in sovražni delavskemu razredu.
Ali ste čitali v "Prosveti" članek "Rdeči Yukatan"? Delavski razred v Yukatanu (država v federaciji mehiške republike) je popolnoma zadovoljen s svojo socialistično vlado. Ampak prišla je na krmilo, ker so delavci hoteli. Postavljali so svoje kandidate in končno zmagali. Posnemajmo jih.
Naš socialistični klub zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. dopoldne v Slov. nar. domu. Rojaki delavci v tej okolici, pristopite v socialistični klub, pridružen socialistični stranki, ki je edina prava bo-jevna organizacija za delavske interese. Ako ste zavedni, ako razumete, da se je treba organizirati tudi politično, tedaj boste postali član naše armade. Za delavca ni dovolj, da je samo član kakega podpornega društva. Spoznati mora, čim prej tim bolje, da je med socialistično organizacijo in podpornim društvom velika razlika. — MARTIN JUDNICH, tajnik.
Sodrugom v Chicagi.
CHICAGO, ILL. — V nedeljo 15. aprila ob 8. zvečer bo v Ashland Auditoriumu na So. Ashland Blvd. in >V. Van Buren St. velik shod, na katerem bo govoril Eugene V. Debs. Vstopnina prosta.
Socialistična organizacija okraja Cook bo priredila svoj letni piknik v nedeljo 17. junija v Riverview parku. Na sporedu bodo govori, igre itd. Za to priliko pride v Chicago več socialističnih govornikov iz drugih kraljev in E. V. Debs. Vstopnice bodo prodajali, kakor vsalko leto, tudi člani kluba št. 1.
Prihodnja redna seja kluba št. 1 se vrši v petek 20. aprila. Seja bo važna, zato naj se je udeleže vsi člani in članice. Na dnevnem redu bodo poročila stalnih in posebnih odborov, tikajoči se lokalnih aktivnosti, priprav za zbor JSZ. itd.
V sredo 25. aprila bomo imeli v dvorani SNPJ. di-skuizijo o točkah dnevnega reda za zbor JSZ. Isto-tako vse srede v maju ,razun tretje.
Na iizredni seji dne 4. aprila, povodom diskuzije o agendi 'konvencije soc*. stranke, je bilo zaključeno, da se udeleži klub št. 1 tekme za pridobivanje naročnikov Proletarcu kot celota. Predlog je bil soglasno sprejet. Vsak član ali članica naj skuša v tej kamipanji pridobiti čim več naročnikov Proletarcu. Klub bo za člane in članice, ki se udeleže tekme, nabavil iste nagrade, kakor so določene od uprave Proletarca za vse druge agitatorje, ki se udeleže tekme.
V soboto 28. aprila se vrši sestanek članov in članic ter sotrudnikov, ki so pomagali pri naših priredbah. Podrobnosti vam bodo sporočene na seji 20. aprila. — Tajnik.
v	a> g	v	S	sta-	
to M		M	C		u
V a	"a	£ a	o °3T	> n	v.
O r"		g	t.		
X 5	G	N	&	3	e
Koncert soc. pevskega zbora "Zarja".
CLEVELAND, O. — V nedeljo dne 1.1. aprila ob 7:30 zvečer priredi soc. |5evski sibor "Zarja" svoj pomladanski koncert v li. Božeglavovi dvorani, 6006 St. Clair Ave.
Program je tudi to pot bogat in Zarja bo skrbela, da zadovolji občinstvo. Ljubitelji lepega petja naj pridejo ta večer na koncert, in iz užitkom bodo gotovo zadovoljni. Po i z črpa ncnu koncertnem programu sledi ples in prosta zabava. — K.
IZKAZ PRISPEVKOV V POMOŽNO IZOBRAŽEVALNO AKCIJO J. S. Z.
Tek. štev. in kraj	Vsota.
1- 19. SNPJ, Mineral Kans.................$ 3.00
12 —74 SNPJ, Virden, 111....................................1.00
15—329 SNPJ, Large, Pa..............................1.00
22— 72 SNPJ, Radley, Kans................................1.00
2!)—115 SSPZ, Kenilworth, Utah........................1.00
36—156 SNPJ, Muddy, 111..................................2.00
38—120 SNPJ, Gallup, New Mex..........................5.00
47—328 SNPJ, Madrid, Iowa................................1.00
55— 17 SSPZ, Aurora, Minn..............................2.00
71— 1 SNPJ, Chicago, 111................................1.00
73—245 SNPJ, Lawrence, Pa..............................4.17
77— 36 SNPJ, Willock, Pa..................................4.50
82—178 SNPJ, Cleveland, Ohio........................1.00
<14—444 SNPJ, Cleveland, Ohio........................2.00
96—352 SNPJ, Kincaid, 111..................................2.00
106 »61 SNPJ, Mclntyre, Pa..............................1.00
108—177 SNPJ, Reliance, Wyo. ... ..................2.00
110—447	SNPJ, Nanticoke, Pa............................2.00
111—356	SNPJ, Benld, 111................... 10.00
1 13 442 SNPJ, Cicero, 111....................................1.50
Klubi ./. S. Z.
69 Herminie, Pa....................................................1.00
114 Detroit, Mich..................................................10.00
181 Lloydell, Pa.....................'.....	1.00
1 Chicago, 111......................................................2.50
47 Springfield, 111...............................6.00
Skupaj ...........................$68.61
-—
SO DRUGO M V CLEVELANDU. Seje socialističnega kluba št. 27. se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9:30 dopoldne in četrto nedeljo ob 2:30 popoldne v klubovih prostorih v Slov. nar. domu. Dolžnost vsakega sodruga je, da redno prihaja k sejam. — Tiste, ki simpatizirajo s socialističnim gibanjem, pa še niso pri soc. stranki, vabimo, naj pristopijo v naš klub in tako pomagajo pri delu za osvoboditev proletariata. Prva naloga delavca je, da postane razredno zaveden. Pri tem pa vpošte-vajmo geslo: "V organizaciji je moč." —
RAČUN RAZPEČANIH ZNAMK J. S. Z
v mesecu marcu 1923.
Država Mesto
Ark.: Jenny Lind.... 2	4	$ 2.00
111.: Nokomis .......17	14	10.00
Chicago N. 20.....30	—	9.00
Carlinville......15	6	6.60
Springfield......13'	7	6.35
Chicago N. 1 ......50	—	15.00
Waukegan......5	—	1.50
La Salle.........7	—	2.10
Johnston City .....15	1	4.85
Iowa: Madrid......14	4	5.60
Kans.: At large F. Ch. 6	—	1.80
Mich.: Detrbit ty. 210 20	—	6.00
Ohio: Cleveland . . . .30	—	9.00
Barberton.......40	—	12.00
Glencoe.........5	1	1.85
At large P. Ch.....5	—	1.50
Pa.: Lloydell . '. ____27	13	12.65
Bon-Air.........16	2	5.50
Herminie.......20	6	8.10
Avella...........1»	1	4.25
W. Newton...... 8	2	3.10
Luzerne..........9	—	2.70
Library..........13	3	4.95
•Rent on..........38	—	11.40
Moon Run........41	—	12.30
Sygan ...........22	—	6.60
\Y. Va.: Pursglove ..80	—	24.00
Totals..........561	64	6190.70
Rednih
Znamk na roki dne 1. marca..564
Dobljenih od stran, v marcu	500
22.50 18
2.25 .75 2.50
10.12 8
29.25 10.00
Razpeč. v mar.
1064
glas. poročilo. .561
Na roki dne 31. marca . članov v marcu 689.
., 503
23. 8.0!
$78.12 $62.'
Dualnih Izjem, 277 291
277 64
213
LISTU V PODPORO.
V. Izkaz.
CHICAGO, ILL.: Frank Udovich, $10.00, n.
ces A. Tauchar, 26c; Skupaj............*ll).,
GARRETT, PA.: John Kralj ............
JOHNSTOWN, PA.: A. Vidrich, provizija od oglasov...................
VIRDEN, ILL.: Fr. Ilersich............... 'J
Skupaj ..........................JC
Prejšni izkaz ...................
Skupaj...........................$8
DE TR OIT SKI M SODRUGOM.
Seje slov. socialističnega kluba št. 114, JSZ., vrše vsako četrto nedeljo v inesecu v Hrvatskem do~ 1329—31 Kirby Ave., ob 9. uri dopoldne.—Na dnevne« redu so vedno važne stvari, ki se morajo rešiti, Cdelfr žujte se teh sej polnoštevilno in pripeljite seboj s prijatelje. — Učvrščujmo našo postojanko s tem, di pridobivamo novih članov. — Organizator.
IZ UPRAVNIŠTVA.
V	tej izdaji je priobčein prvi izkaiz naročnin, dobljenih v tekmi za razširjenje "Proletarca". Prvenstvo
1 ima sedaj klub št. 1 v Ghicagi, na drugem mestu je klub št. 27 v Clevelandu, na tretjem s celoletnimi naročninami Anton Žagar iz Sheboygana, Wis. Vseh udeležencev tekme je v tem izikaizu dvanajst. Agitatorji, kakor klubi v naselbinah, ki se še niso odzvali, poročajo, da so se lotili agitacije.
Aio napravijo sodrugi v Chicagi svojo dolžnost, moramo pridobiti v tej tekmi nad sto novih naročnikov. V Clevelandu, kjer je polje za agitacijo večje, jih dobe lahko še enkrat toliko. Če pravimo "lahko", ne mislimo, da se naročnike lahko dobi. Agitatorji vedo, kako težavno *je agitirati za socialistične liste. Ampak kjer je vztrajnost, tam je tudi uspeh.
V	vrste morajo priti tudi druge naselbine, kot I La Salle, Ely, Waukegan, naselbine po Pennsylvaniji ; in drugod, kjer žive naši rojaki.
Rekli smo že, da provizija v času kontesta odpade. Vsakdo pa si sme odračunati poštne stroške, kadar pošilja naročnino. V tej izdaji je priobčen tudi regularni izkaz poslanih naročnin. V njemu so vključene naročnine tistih agitatorjev, ki so poslali naročnine deloma pred pričetkom kontesta, in med kontestom, ter sporočili, da se tekme ne udeleže.
Tekma za razširjenje "Proletarca".
IZKAZ NAROČNIN
Število	Število celoletnih naročnin, naročnin.
Soc. klub št. 1. Chicago, 111..........25	21
Soc. klub št. 27. Cleveland, 0........12	10%
Anton Žagar, Sheboygan, "Wis.........10	9
Jernej Kokelj, Penna.............11	6V2
[Joseph Ule, Chisholm, Minn.......7	6V2
Frank Ravnikar, Lorain, 0........5	3%
'. Joseph Korsic, Carlinville, III........3	3
. .lack Kotar, Warren, 0.............. 2	1
Jolm Ban, Pittsburgh, Pa............ 2	2
Lucas Butya, Moon Run, P^..........2	2
Anton Pečnik, Barberton, O. . . *...... 2	2
Frank Klun, Chisholm, Minn........2	IVi
IKlub št. 1, Chicago. — Število naročnin, ki so [ jih pridobili posamezni člani: Mary Oven, 8; Frances A. Tauchar, 6; Mary Udovich, 2; C. P., 3; Fr. Ben-cliina, 2; F. Z., 4.)
(Klub št. 27, Cleveland. — John Krebelj, 6; August Komar, 5; A. Bogataj 1.)
K tekmi so se priglasili še sledeči klubi in posa-i mraniki, katerih imena še niso bila objavljena v prejšnjih poročilih: Klub-št. 47, Springfield, 111.; Tony ■ Mevlja, Maidsville. W. Va.; Paul Šubic, Stookett, Mont.; I Frank Alesh, Chicago; John Rakeff, Henryetta, Okla. Vso prihodnje naročnine, poslane od agitatorjev, " so že objavljeni v tem seznamu, se bodo doštevale vsakem izkazu. To je, če jih imate danes 7 in jih ijete drugi teden 5, bo v prihodnjem poročilu izkazanih 12 naročnin.
Tekna traja do 25. junija. Seznam nagrad smo v tej izdaji izpustili. — Upravništvo.
AGITATORJI NA DELU.
Naročnin na "Proletarca" so poslali:
(Izven kontesta.)
Jos. Koenig, San Francisco, Calif.................3
Jos. Kocjan, Brooklyn, N. Y.....................4
Rud. Potočnik, Detroit, Mich................... . .3
Fr. Rataic, Forest City, Pa......................2
Fr. Šemrov, Seanor, Pa..........................1
Louis Sterle, Dunlo, Pa...........................1
Ant. Zornik, Herminie, Pa......................-1
Fr1. Richter, New Mexico.................... -.1
Jerry Kokelj, Pennsylvania.............................3
E. Krusic, NOkomis, 111...................•.......3
Ant. Lukancic, N. Chicago, 111....................1
John Kokosin, Girard, Ohio..................... 3
Fr. Martinjak, Johnston City, 111.................1
PRISPEVKI ZA POKRITJE KONVENČ-NIH STROŠKOV J. S. Z.
Za pokritje konvenčnih stroškov J. S. Z. so prispevali klubi J. S. Z. in druge stranke v mesecu mar-
cu kot sledi: Štev. kluba in kraj:
228 Pursglove, W. Va.......................$ 5.80
128 Nokomis, 111.....................'...... 3.06
181 Lloydell, Pa............. ................2.80
20 Chicago, 111............................ 3.00
217	Madrid, Iowa.......................... 1.80
114 Detroit, Mich............................ 3.10
50 Virden, 111..............................80
218	Carlinville, 111.......................... 2.30
27 Cleveland, Ohio....................... 4.70
47 Springfield, 111......................... 2.00
220 Bon-Aair, Pa........................... 1.40
1	Chicago, 111............................ 3.10
69 Herminie, Pa........................... 2.60
225 Avella, Pa............................ 1.40
32 W. Newton, Pa.......................... 1.00
218 Luzerne, Pa.............................80
230	Library, Pa............................ 1.85
Paul Chesnik, Toronto, 0................50
F. Chemažar, at large, Columbus, Kans......03
233 Renton, Pa............................ 3.80
45 WaUkegan, 111...........................50
175 Moon Run, Pa.......................... 4.10
2	Glencoc, Ohio..............................90
83 Jenny Lind, Ark........................70
13 Svgan, Pa..............................2.20
210 Detroit, Mich........................:. . 2.00
184 Lawrence, Pa.......................... 2.40
4 La Salle, 111.............................35
231	Johmston City, 111........................60
$59.69
Podporna društva in posamezni člani teh društev:
47 SNPJ, Springfield, 111.................... 5.00
449 SNPJ, Cicero, 111........................ 2.60
254 SNPJ Johnstown, Pa................... 2.00
Frank Ilersich, Virden. Ill............... 2.50
Skupaj v marcu.......................$71.79
Tajništvo J. S. Z.
LAWRENCE, PA. Seje socialističnega kluba št. 184, JSZ., se vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 1. popoldne na Lawrence, Pa. — J. Terčelj, tajnik.
"Kralj na Betajnovt".
Slov. soc. klub štev. 1 JSZ. v Chicagi je vprizoril Cankarjevo dramo "Kralj na Betajnovi" dvakrat, prvič 28. novembra 1915 in drugič v nedeljo 1. aprila 1923. Ko je bila vprizorjena prvič, je prišlo v dvorano do 150 oseb. Slabo udeležbo so pripisovali nekateri igri, ki je "za naše ljudi nerazumljiva". Priporočali so, naj se vprizarjajo le narodne igre in komedije, ki so privlačne za našo publiko. Ampak klub je vprizarjal naprej večinoma le težje igre z namenom, da če jih'tukajšnja slovenska publika ne razume danes, jo je treba vzgojiti iza razumvanje tudi težjih dramskih del.
Na zadnjo predstavo te Cankarjeve drhme je prišlo do 500 ljudi. Kakor prvič, je bilo tudi to pot dobro igrana, dasi večinoma z drugim osolbjem.
Glavni karalkter drame je Jožef Kantor, fabrikant. Postal je premožen, kakor je sam naglašal, vsled svoje vztrajnosti in odločnosti. V prizadevanjih razširiti svoje kraljestvo ni poznal nobenih meja, ne ovir. Ovire je enostavnost odstranil, če bilo treba, tudi z uboji. Uporni duh delavcev je zatrl, njihovega voditelja Lu-žarja je izstradal. Vsi ga sovražijo "kakor točo in boje se ga kakor toče". Ampak Kantor, Kralj Betajnove, ni človek samo slabih lastnosti. Tudi dober je včasi, filozofira in rad bi koristil "svojemu narodu, vsemu narodu." Svoje otroke ima rad, svojemu najhujšemu protivniku Maksu razkriva svoje srce in ga pridobiva, da bi mu šel na lep način s poti. Ampak s poti moral Kantor je tip današnjega vladajočega človeka.
Kantorja je igral John Oliip. Njegov nastop je bil dober, v nekaterih prizorih dovršen, le tam, kjer mora pokazati precej ljubeče narave, kjer se laska in prosi svoje otroke ljubezni, bi moral iimeti mehkejši glas, kakor ga je.
Vlogo Maksa je imel Joško Oven, v kateri je nastopil že enlkrat prej v Detroitu. Maks je sin Krnca, katerega je spravil Kantor ob vse. Ko se vrne Maks na Betajnovo s svojih študij, katere je obesil na klin, 'raztrgan in nepočesan', se mu zamislijo berači v Kan-torjevem kraljestvu. Zato je prišel, da voha, da sname Kantorju krono z glave, žezlo iz rok. Cilja ni dosegel. Razkril je en Kantoiijev umor, dalj ni prišel. Omago-val je že prej in v svoji ljubezni do Frandke, Kantorje-ve hčerke, skleneta pobegniti in svatovati na široki cesti življenja brez Kantorjevega blagoslova. Ravno ko mislita stopiti na to pot, pride Kantor. Hčeri ukaže oditi, od Maksa zahteva račun. — Le privij ceno, Maks, plačam ti, potem se izgubi. — Maks ni privil cene, ni zahteval plačila in ponovno se odloči vršiti svojo nalogo razkralljiti kralja. Kantor ga svari: Vidiš, če polena ne prelomim, moram vzeti pač sekiro. — Natančno Vas razumem — odvrne Maks. Udal se ni. Ko je odšel ,bilo je pozno zvečer, se splazil Kantor za njim in ga ustrelil z Bernotovo pušlko, katero je slednji pozabil vzeti s seboj. H Kantorju jo je prinesel, ko je prišel z lova. Maksa so našli drugo jutro ubitega, poleg njega v jarku je ležala Bernotova puška. Ker sta bila zaljubljena v Francko Maks in Bernot, je padel sum takoj na Bernota. Vsa Kantorjeva družina je vedela, kdo je pravi morilec in Hana, Kantorjeva žena, ter Francka, njuna hči, ga celo pregovorita, naj razodene greh. Pride sodnik z adjuniktom, da dobi podatke. Kantor jima po sodnikovem modrovanju izjavi, da je on ubijalec. Sodnik se čudi in rohni, ker mu ne more verjeti. Kantor ubijalec! Nikalkor ne! Saj je jasno kakor na dlani, da ga je Bernot ubil. Oven je vlogo Maksa dobro pogodil. Ivan Molflk v vlogi Bernota je bil sicer
dober posebno v nekaterih prizorih, toda zdi sen da je igral isto vlogo pred leti boljše kakor sedaj. Vi žen karakter v igri je župnik. Igral ga je Frank l'd» vich. Ko mu Kantor obljubi sezidati nov farovz n svoje stroške, mu je odpustil vsa prejšnja druženja "brezverci". Za protiuslugo mu je župnik pomagal dt sedeža v državnem zboru, toda kakor je navada pii kupčijah, je tudi župnilk navijal ceno. Kantor moj moral sezidati tudi nov hlev. Udovič v vlogi župniki je bil to pot boljši kakor pri prvi predstavi te drame. Francko je igrala Angeline Tich. Vloga se ji je dobri posrečila. Mary Kovach je igrala Hano v vlogi nesrečne žene zelo dobro.
Pri Kantorju je živela tudi Nina, hčerka Kant« jevega bratranca, ki ga je Kantor umoril, da se je pt lastil njegovega premoženja. "Pijanec j« bil in bol« hav", posestvo mu je propadalo, zato je neko ni Kantor izvršil svoje delo . . . Samo Nina je čula, kake je takrat zakričalo in čez par dni so pokopali njenej očeta. Tisti krik je pustil v nji svoje sledove. Bila je boječa in plaha, Kantor se je je ogibal, ali pa reiii nad njo; bila je njegova jetnica. Da izbriše vse sledove svojega prvega zločina, jo sklene poslati v samostan Zamanj se je Maks prizadeval, da mu prepreči to nt mero. Nino je igrala Mae Udovich, ki je bila to p« prvič na odru. Vloga je težka, kljub temu jo je precej dobro izvršila. Ako se bo vežbala in se zanimala a težja dramska dela, bo postala v gotovih vlogah dobi moč.
Krnca je igral F. Godina. Kakor vse vloge v Ca«-karjevih igrah, dolge in krajše, tako je bila tudi ti važna. Ako se ena izvede slabo, je ves prizor ponese čen. Godina je igral prekmalo ostaralega, uničenegi pijači udanega Krnca tako, kakor zahteva ta dram V vlogi Lužarice je nastopila Mary Udovich, to p< drugič, obakrat dobro. V prvem nastopu pride h K» torju in ga prosi, naj sprejme njenega moža nazaj službo. Kantor je gluh za prošnje. Ako bi prišel Luža pred njega in bi ga prosil kleče, s sklenjenimi rokami potem morda. Prikaže se iz obednice župnik, Lužar ca išče pri njemu usmiljenja. Tudi župnik je gin Drugič pride h Kantorju s kopo svojih otrok, lačni kakor ona sama. To pot ne prosi več. Upornost se j porodila v nji. Tudi Kantorjevega kruha ne mara. Pri klela je njegovo hišo, enkrat, dvakrat, nato odide -bedna ižena brezposelnega delavca. — Sodnika je igri F. S. Tauchar. Kantorjevega oskrbnika Donald Lotrid sodnico Frances A. Tauchar, Koprivca Chas. Rena adjunlkta J. Marinich, kimete F. Vičič, J. Sernel in ( Pogorelec. Dobra sta bila dečlka Francelj in Pepiek Vlogo prvega je igral J. L. Vogrich, drugega Louis Želi
Občinstvo je bilo z igro zadovoljno in s tem je bi dosežen namen dramskega odseka. Obilne udeležbe nji govih predstav mu dajejo pogum nadaljevati z deta na polju gledališke umetnosti.
Pred pričetkom igre so bile na sporedu tri deki macilje: Župančičev "Vseh živih dan" je deklami! Jack Marinich. Govoril je prehitro in tako stvar pokvaril- Mae Kovach je deklamjrala pesem "Mati", t pa ji ni šla gladko. Imeti bi morala precej več vaje Louise Žele je deklamirala "Elmer Brown" v angle ščini. Občinstvu je s svojim izvajanjem ugajala.-6
SLOVENSKEMU DELAVSTVU V HERMINIE, P.i
Socialistični klub št. 69, JSZ., zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 2. popoldne v dvorani drušli Prostomisleci, št. 87, SNPJ. — Rojaki, pristopajte i naše vrste! — Anton Zornik, Box 202, Herminie, ft
Slika civilizacije.
"Mr. Jack Dempsey, ugleden državljan, se bo pestil z Argentincem Mr. Firpom v Buenos Airesu za $750,000. Argentinci upajo, da bo njihov "najimenitnejši mož" pretepel "najimenitnejšega" moža iz Zedinjenih držav. Ne Argenti-nija, nili Zedinjene države ne bi plačale niti desetino te vsote za intelektualni kontest dveh največjih učenjakov. To prikazuje, kje stoji ci-izacija.
Mr. Firpo je pred nedavnim uveljavil v spopadu v New Yorku svojo pravico do slovitosti.
Majska izdaja "Proletarca".
Kakor vsako leto, tako bo tudi letošnja majska izdaja Proletarca našla pot med slovensko delavstvo v tisoče izvodih. Do sedaj smo. prejeli naročila za večja števila iztisov od mnogih klubov, društev in posameznikov.
Tajniki, ki še niso poslali naročil, naj store to nemudoma. Tiskali bomo le toliko iztisov majske izdaje, kolikor bo zanjo naročil. Zadnje leto smo dobili v par dneh potem ko je bila izdaja tiskana za več ko tisoč izvodov naročil, katere nismo mogli izpolniti. Zato apeliramo: pošljite naročila takoj.
Slavnostna prvomajska izdaja Proletarca izide pravočasno, tako da jo bodo imeli naročniki v rokah še pred prvim majem. Razdelite jo na shodih, zabavah, društevnih sejah itd.
Delujmo za širjenje socialističnega tiska! Pomagajmo delavstvu do socialistične vzgoje; Proslavimo prvi maj s tem, da zanesemo prvomajsko številko Proletarca v stanovanje vsakega delavca, ki govori slovenski ali kak drug jugoslovanski jezik.
Vsa naročila naj se pošljejo najkasneje do 21. aprila. Cene majski izdaji so sledeče:
Posamezen iztis . . .	. ..$ .15
10 iztisov.......	. 1.25
25 " ......	3.30
50 " ......	. . 6.00
100 " ......	. . 11.00
250 " ......	. . 26.00
500 " ......	. 45.00
1,000 " ......	. . 80.00
V boksanju Je zbil na tla do nezavesti Bili Bren-nana, katerega so morali odpeljati v bolnišnico, kjer zdravijo njegovo na pol razbito telo. Navdušena publika je plačala tisoče dolarjev, da je dobila privilegij gledati ta spopad, ki se je vršil pod protekcijo velike "civilizirane" newyorške države.
Tako piše A. Brisbane.
V prošlosti smo imeli gladijatorske igre. Danes imamo boksanje, bikoborbe in še nekaj takih ' 'športov". Človek se čudi, ko vidi, kako lahko je napolniti areno ali dvorano, v kateri se bijeta do nezavesti dva "slovita" pugilista, in kako težko je dobiti ljudi na predavanja, na katerih govore učenjaki. Ampak ni se treba čuditi, niti vznemirjati. Četudi Mr. Bryan in drugi preroki religij zanikavajo razvoj človeka iz živali do civiliziranega barbara, kakršen je danes, je vendar resnica, da je človek še napol žival in bo vzelo še dolgo dobo, predno postane človek.
t^® ^
Ljudje so sužnji zato, ker ne znajo biti svobodni. Na miljone jih je, ki sami silijo v suženjstvo in radi teh miljonov morajo biti sužnji tudi svobodo in pravico ljubeči ljudje, ki bi se suženjstva radi otresli, pa se ga ne morejo vsled suženjstvu udane večine. Predno bo človežtvo v resnici svobodno, moramo napraviti večino ljudi zrelo za svobodo.
IIISJSEISJE^^
H
LJUBITELJEM LEPEGA PETJA NAZNANJAMO,
da priredi
SOC. PiEVSKI ZBOR
6 6	T /L 99
Čim več bo naročil, večji bo obseg lista. Poleg izbranega čtiva bo prvomajska izdaja tudi bogato ilustrirana.
Izpolnite ta kupon, priložite potrebno svo-to in jo pošljite upravništvu Proletarca še danes.
V CLEVELAND!!, O.,
VELIK POMLADANSKI KONCERT
V NEDELJO 15. APRILA OB 7:30 ZVEČER
v R. Božeglavovi dvorani,
6006 ST. CLAIR AVE.
Koncertni program izredno bogat. Naj nihče ne zamudi bogatega užitka, ki mu ga nudi koncertni program "Zarje". Po koncertu prosta zabava in ples.
Clevelandski Slovenci, v nedeljo 15. aprila vsi na koncert "Zarje".
IfčMčlJaiEMi^^
CENIK KNJIC
ki Jlti ima v zalogi Prolctarec
LEPOSLOVNE KNJIGE, ROMANI, POVESTI IN ČRTICE.
BEDAKOVA IZPOVED, (Aug.
Strindberg), vezana........1
BOY, (Lois Coloma), roman, 269
strani, trda vezba............
BREZ ZARJE. (Milan Pugelj),
176 strani; trdo vezana.....
ČRNI PANTER. (M. Pugelj), povest, trda vezba............ 1
DON CORREA. (G. Keller), ro-
DR. IVAN TAVČAR, zbrani spisi,
VL zv. 418 strani, broširana.. 1 DVONOŽEC IN DRUGE ZGODBE. (Karl Ewald), s slikami,
trda vezba................. 1-
FAROVŠKA KUHARICA. (J. Š
Baar), povest, broširana......
PILIZOFSKA ZGODBA, (Alojz
Jirasek), trda vezba.........
GADJE GNEZDO, (Vlad. Levstik), 219 strani, trdo vezana.. 1. GOLEM. (G. Meyrink), roman,
trda vezba.................. 1-
GREŠNIK LENARD, (Ivan Cankar), vezana................
GUSARJI, (Claude Farrere), broširana ......................
HEPTAMERON. (Margareta Va-
loiska), povest, broširana ... . IGRALEC, (F. M. Dostojevski),
broširana, 264 str............
IZ MODERNEGA SVETA, (F.
S. Finžgar), vezana.......... 1.
JIMMIE HIGGINS, (Upton Sinclair, prevel I. M.) vezana v
platno......................
JOSIP JURČIČA ZBRANI SPISI,
trije zvezki, trda vezba...... 2.
JUG (P. Chocholoušek), zgodovinski roman, 616 strani, broširana $1.10, vezana v platno---- 1.
JURKICA AGIČEVA. (Ks. šan-dor-Gjalski), povest, 360 strani, broširana 90c, vezana v platno ........................1
KAKO SEM SE JAZ LIKAL, (Jakoba Alešovca spisi), trije
zvezki, vezani v platno......2
KAZAKI, (L. Tolstoj), broširana,
308 strani.................
KMEČKE POVESTI, (F. Golar)
vezana .....................
KOBZAR, (Taras Sevčenko), trdo
vezana, 288 str...............
KONFESIJE LITERATA, (J. S. Maehar), zbirka spisov, trdo
vezana ......................
KRALJEVI VITEZ, (Miehel Ze-
vaco), vezana..............1
MIMO ŽIVLJENJA, (Ivan Cankar), 230 strani, trdo vezana.. 1 MLADA POTA, (Oton Zupančič),
pesmi, trda vezba..........
MOJE ŽIVLJENJE, (Ivan Cankar), broširana, 168 strani, 60e;
vezana v platno............
OBISKI, (Izidor Cankar), vezana ........................1
00 75 90 ,00
,25 20
10 75 50 00 00 85 75 55 60 30
00 60
60
,30
,60 .75 ,75 ,85
,75 .70 ,20 .75
.85 ,30
OBSOJENCI, (VI. Levstik), broširana ......................80
OGENJ, (H. Barb use), 337 strani,
broširana $1.10, vezana ...... 1.50
PASTI IN ZANKE, (I. š. Orel),
broširana..................35
PESMI ŽIVLJENJA (Fran Al-
brecht), trda vezba...........50
vezana....................1-00
PLAT ZVONA, (Leonid Andrejev), vezana................75
PLEBANUS JOANNES, (I. Pregelj), broširana.............75
PODOBE IZ SANJ, (Ivan Cankar), 165 strani, trdo vezana.. 1.10 POD SVOBODNIM SOLNCEM, (F. S. Finžgar), dva zvezka,
vezana ................... 2.50
POVESTI MAKSIMA GORKE-
GA, broširana, 210 strani ... .75 POVESTICE, (Rabindranath Ta-gore), broširana.............40
PRAVLJICE, (Oskar Wilde), 162 strani, trdo vezana .........1.00
SPOVED. (L. N. Tolstoj), broširana .......................40
SRCE. (Henrik Mann), novele,
trda vezba..................60
STAROINDIJSKE PRIPOVESTI, s slikami, (Jos. Suchy), broširana ........................35
SIMON GREGORČIČ, (Dom. Stri-
brny), broširana.............60
STO LET SLOVENSKE LIRIKE, (C. Golar), broširana ... .85 ŠLEZKE PESMI, (Peter Bezruč),
trda vezba....................50
TARAS BULJBA, (N. Gogolj),
trdo vezana, 206 strani......70
TIK ZA FRONTO, (D. Feigel),
broširana....................65
TOLOVAJ MATAJ, (F. Milčin-
ski), vezana................90
UDOVICA. (I. E. Tomie), povest 330 strani, broširana 90c, vezana v platno................. 1.30
VIŠNJEVA REPATICA, (Vlad. Levstik), 506 strani, vezana v
platno..................... 1-50
VITEZ IZ RDEČE HIŠE. (Aleksander Dumas star.), zgodovinski roman, 504 strani, broširana $1.00, vezana v platno.. 1.50 V ZARJE VIDOVE, (Oton Zupančič), pesnitve, broširana.....40
ZADNJA KMEČKA VOJSKA, (August šenoa), broširana, 378
strani....................75
ZAJEDALCI. (Ivan Moiek), povest, 304 strani, vezana v platno ......................... 1.75
ZAPISKI TINE GRAMONTOVE,
(VI. Levstik), broširana......75
ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE, (I. Zoreč), broširana ........................35
ŽENINI NAŠE KOPRNELE,
(Rado Murnik), broširana ... .30
IGRE
ANFISA, (Leonid Andrejev),
broširana ..............
ČARLIJEVA ŽENITEV-TRIJE ŽENINI, (F. S. Tauehar), dv šalo-igri, enodejanke, brošira
na.....................
GOSPA Z MORJA, (Henrik Ibsen), igra v petih dejanjih, bro
širana .....................
NAVADEN ČLOVEK, (Bran. Gj Nušič), šala v treh dejanjih
broširana . ..............
ROMANTIČNE DUŠE, (Ivan Cankar), drama v treh dejanjih, vezana ............
UMETNIKOVA TRILOGIJA, (Alois Kraigher), tri enodejan ke, broširana, 75c; vezana . .
ZNANSTVENE RAZPRAVE, TIČNI IN GOSPODARSKO CIALNI SPISI, UČNE IN DRUGE KNJIGE IN BROpURE.
ALI JE RELIGIJA PRENEHA LA FUNKCIONIRATI? D«
bata...................
ANGLEŠKO-SLOVENSKI BE SEDNJAK. (Dr. J. F. Kern) DEMOKRATIZEM IN ŽEN-
STVO, (Alojzija štebi) — DRŽAVA PRIHODNJOSTI . GOSPODARSKA GEOGRAFIJA
(Dr. V. Šarabon), vezana . KATOLIŠKA CERKEV IN SO
CIALIZEM ............
KDO UNIČUJE PROIZVAJA
NJE V MALEM .........
KOMUNISTIČNI MANIFEST, (Karl Marks in Friderik En
gels) .....................
KRATKA SRBSKA GRAMATIKA, (Dr. Josip Meneej) ... MISELNI RAZVOJ EVBOP SKEGA ČLOVEŠTVA, (Fr. Dr
tina), broš.............
O KONSUMNIH DRUŠTVIH. O KULTURNEM POMENU SLOVENSKE REFORMACIJE, (Dr. I. Prijatelj), broširana.. POGLED V NOVI SVET... POLITIČNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV, od 4. jan. 1797, do 6. jan. 1919 leta, (Dr. Dragotin
Lončar), broširana.........
POT K SOCIALIZMU, (Dr. Oto
Bauer).................
PROLE TARIJ AT........
PSIHIČNE MOTNJE NA ALK0 HOLSKI PODLAGI. (Ivan
Robida), broširana ........
REFORMACIJA IN SOC. BOJI SLOV. KMETOV, (Abditua)
broširana ................
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA, izdala in . založila Književna matica SNPJ., 364 strani, vezana v platno .. SMERNICE NOVEGA ŽIVLJENJA, (Dr. K. Ozvald), broširana .................
SOCIALIZEM IN VERA, spisal Zvonimir Bernot, 128 strani, mehko vezana 50e, trdo vezana ..........................65
SOCIJAL. KNJIŽNICA (dva sno-
ša)......................10
SP0L-LJUBEZEN-MATERINSTVO, (Prof. dr. Z. Zahor),
trda vezba..................40
SRBSKA POČETNICA, (J. T.).. .50 SPRETNA KUHARICA, brošira-
i, $1.00, vezana ........... 1.25
SVETOVNA VOJNA IN ODGOVORNOST SOCIALIZMA. (Et-
bin Kristan) ............„ . . .50
USTAVA, ruske socialistične fed.
sovjetske republike...........10
VARČNA KUHARICA, (Marija
Remec), vezana............1.00
VOLJA IN DEJANJE, (psiho-
logična analiza) . . . ..........25
ZADRUŽNA PRODAJALNA ALI KONSUM ...	.10
ZAKON BIOGENEZIJE. (J. Howard Moore, prevel I. M.) .... 1.50 ZA STARO PRAVDO. (Fran
Erjavec) ...................50
ZBIRKA RUDARSKIH IN FUŽINSKIH IZRAZOV, (J. Bez-
!aj).......................30
ZGODOVINA SRBOV, HRVATOV IN SLOVENCEV, (Ant.
Melik) I. del.................85
II. del . . 1.................75
RAZNO.
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR, letnik 1922, mehko
vezan 50c, vezan v platno.....75
AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR, vezan v platno, letnik
1919, 50c; letnik 1920 ........50
CANKARJEVA SLIKA na dopisnicah, 2 za 5e.............
(Imamo jih dvojne vrste.) DEMOKRACIJA, (Cankarjeva
številka) ................ 10
KRES, St. 11, 15 ............. il5
KRES, št. 9, 10.................25
NAJNOVEJŠE INFORMACIJE O DOBAVI DRŽAVLJANSTVA
ZEDINJENIH DRŽAV......40
O ZDRAVSTVENIH NALOGAH SOC. ZAVAROVANJA, (Dr. Demet. Bleiweis-Trsteniski) .. .10 "PROLETAREC", vezan, letnik
1919, $6.00; vezan, letnik 1920 6.00 PROLETAREC, letnik 1921, vezan v platno................ 6.00
RDEČI PILOT, mesečnik prevratne mladine za duhovno revolucijo, izhaja v Ljubljani,
prva in druga številka........05
TRIJE LABODJE, ilustrirana revija ........................25
ANGLEŠKE KNJIGE.
ANARCHISM AND SOCIALISM, (Geo. Plechanoff), vezana .60 ANCIENT LOWLY, (C. Osborne Ward) dve knjige, 1313
strani, vezana..............5.00
ANCIENT SOCIETY, (Lewis H.
Morgan), vezana............ 1.50
"DEBS, HIS AUTHORIZED LIFE AND LETTERS". (David Karsner), vezano v platno 1.20 END OF THE WORLD, (Dr. M.
Wilhelm Meyer), vezana.......60
EVOLUTION OF MAN, (Wil-
helm Bolsche), vezana.......60
EVOLUTION OF PROPERTY,
(Paul Lafargue), vezana......60
JOD AND MY NEIGHBOR, (Robert Blatchford), vezana.....1.25
IMPERIAL WASHINGTON, (R. F. Petti grew), knjiga, ki opisuje prehodno dobo iz demokracije v denarni imperializem v Zed. državah, 441 strani, trda vezba..............1.25
JIMMIE HIGGINS, (Upton Sin-
. clair), vezana ..............1.20
JUNGLE, (Upton Sinclair) povest iz chicaških klavnic.....1.20
KARL MARX, biographical memoirs, (Wilhelm Liebknecht),
vezana...........;....... 60
KING COAL, (Upton Sinclair), povest iz aadnjega štrajka
- Vsa naročila naslovite na: _
(1913) coloradskih premogarjev,
trda vezba................. 1.20
LAW OF BIOGENESIS, (J.
Howard Moore), vezana......60
LIFE AND DEATH, (Dr. E.
Teichmann), vezana........60
OUTLINE OF HISTORY, (H.
G. Wells), vezana, 1171 strani 5.00 PHYSICIAN IN THE HOUSE, (J. H. Greer, D. D.) Domači
zdravnik, vezana ...........2.00
REPUBLIC OF PLATO, vezana 2.00 RIGHT TO BE LAZY, (Paul
Lafargue), vezana...........60
ROBERTS RULES OF ORDER,
vezana .................... 1.50
SAVAGE SURVIVALS, (J. Howard Moore), vezana........1.25
SOCIAL REVOLUTION, (Karl
Kautsky), vezana...........60
STRUGGLE BETWEEN
SCIENCE AND SUPERSTITION, (A. M. Lewis), vezana .60 THE BRASS CHECK. (Upton Sinclair), študija ameriškega žurnalizma, vezana v platno.. 1.20 THEY CALL ME CARPENTER,
(Upton Sinclair), trda vezba.. 1.75 THE DREAM OF DEBS, (Jack
London)....................10
THE PROFITS OF RELIGION. Razprava o izrabljanju ver za
privatne interese ........... 1.20
THROUGH THE RUSSIAN REVOLUTION, (Albert Rhys Williams), s slikami, 311 strani, vezana v platno ......... 2.00
100%. (Upton Sinclair). Povest
patrijota .................. 1.20
VITAL PROBLEMS IN SOCIAL EVOLUTION, (A. M. Lewis),
vezana..................... 60
THOUGHTS OF A FOOL, (Eve
lvn Gladys), vezana........1.25
Naročilom priložite poštni ali eks-presni money order, ček ali gotovino. Za manjša naročila lahko pošljete poštne znamke.
Vse knjige pošiljamo poštnine prosto. Klubom in čitalnicam, pri vseh večjih naročilih liberalen popust.
3639 W. 26th St.
Našim naročnikom.
Vzemite si za svojo dolžnost napram socialistične-ncmu gibanju in listu poravnati naročnino kakor hitro vara poteče. Številka v oklepaju poleg vašega naslova vam pove, če vam je naročnina potekla ali ne. Na naslovni strani poleg datuma izdaje je označena tekoča številka Proletarca. Ako je tekoča številka višja, kakor številka v oklepaju poleg vašega naslova, tedaj ste zaostali z naročnino za toliko tednov, za kolikor je številka v oklepaju manjša od one poleg datuma na naslovni strani.	•
Ako pošljete naročnino, ne da bi vas bilo treba na to-opomniti, prihranite upravništvu čas, ki ga lahko porabi za agitacijo. Ob enem prihranite stroške, ki jih imamo z razpošiljanjem tirjatev.
Vpoštevajte to ,pa pošiljajte naročnino točno. In ob tej priliki ne pozabite poslati poleg svoje še ka'ko novo naročnino.
Chicago, III.
Čim brutalnejši je človek, čim več je v njemu barbara, tiin boljši je za vojaka. To je spoznal Napoleon in njemu je verjeti, ker je imel skušnje. V resnici pa je v vsakem človeku še veliko barbara, kar je pokazala zadnja vojna in kaotične razmere po vojni.
Ker veš, da je nevednost največji sovražnik na-predka, uči nevedne. In uči se sam. Pomni, da je vse Človeško življenje, od otroške dobe, do sive starosti, neprekidna šola.
KJE JE? Rada bi izvedela, kje se nahaja moj soprog Math Otrin, star 72 let, doma iz znane hiše pri Lulkeževem Francetu v Škofiji loki na Gorenjskem. Zapustil me je pred 8% leti. Itz Chicage je odšel pred 7. leti in od takrat ne vem, kje je, ali je živ ali mrtev. Ako je o njemu komu kaj znano, prosim, naj mi sporoči. Za uslugo bom zelo hvaležna. — Mary Otrin, 2030 W. 23rd St., Chicago, 111.
t
O SLAVNEM IZNAJD1TELJU X-ŽARKOV.
Wilhelm K. Roentgen, iznajditelj x-raya, je umrl v Monakovem 10. februarja v 78. letu svoje starosti. Kot profesor fizike na Wuerzburškem učilišču je iznašel žarke, ki prodro meso in puste sliko kosti na fotograf ien i plošči. To je bilo leta 1895. Njegova iznajdba je nepopisne koristi za vse človeštvo; uporaba Roent-genovdh žarkov je sedaj pri zdravniški vedi to, kar je telefon v trgovini ali družabnem življenju. On je eden tistih mnogih mož, katerih iznajdbe so čisto zdravniške vrednosti. Eden teh je španski učitelj petja Manuel Garcia; ki je iznašel laringoskopično zrcalo in najslavnejši imed vsemi pa je Pasteur, kemist. Ravno tako slaven pa je tudi pokojni Josip Triner, ki je pred 33 leti postavil na ameriški trg Trinerjevo zdravilno grenko vino. To zdravilo je blagoslov vsem, ki trpe na slabi prebavi, slabem teku, glavobolu, nervoznosti, in-somniji in »ličnih želodčnih neredil. Vaš lekarnar ali trgovec z zdravili ga ima v zalogi. Poskusite tudi druge izvrstne priprave Joseph Triner Companyje, Chicago, 111.: Trinerjev Liniment, Trinerjev Cough Sedative, Trinerjev Dental Cream itd.
V soboto dne 21. aprila ob 7. zvečer
priredi
slovenski socialistični klub št, 224
jTŠTz.. v PULLMANU, ILL.
šaloigro
"V NEDELJO ZJUTRAJ"
v enem dejanju
Po igri prosta zabava in ples. Vstopnina: v predprodaji 35c; pri vratih 50c.
Vrši se v Stančikovi dvorani,
205 E. 115th St.
Sodruge in drugo občinstvo v Chicagi in okolici vabimo, da pride na to priredbo v obilem številu.	ODBOR.
PRIREDBE SLOVENSKIH ORGANIZ CIJ V CHICAGI.
Slovenski socialistični klub št. 224 JSZ. — V boto 21. aprila igra "V nedeljo zjutraj". Po igri pr zabava in ples. Vrši se v Stančikovi dvorani, 205 115th St. (Pullman). Vstopnina v predprodaji 35c, vratih 50c.
Slovenski socialistični klub št. t, JSZ. — Ban v nedeljo 27. maja ob priliki konvencije J. S. Z.
Samostojno podporno društvo "Zarja". — Pika v nedeljo 17. junija na Summitu.
Samostojno podporno društvo "Danica". — P: nik dne 4. julija.
Socialistični klub št. 1, JSZ. Dramska p stava v nedeljo 30. septembra v dvorani CSPS.
"Slavija", št. i, SNPJ. — Slavnost dvajsetletni v nedeljo 21. oktobra v dvorani Pilsen Sokol.
Pevski zbor "Sava". — Slavnost petletnice z širnim koncertnim programom v nedeljo 25. nov.
Socialistični klub št. 1. JSZ. — Dramska pre va v nedeljo 16. decembra.
Socialistični klub št. 1. JSZ. — Silvestrova z dne 31. decembra.
Socialistični klub št. 1, JSZ. — Dramske pre ve dne 10. februarja in 6. aprila 1924.
OPOMBA.—Ako opazijo tajniki v tem nazna ' kako pomoto, in društva, katerih priredbe še niso značene v tem seznamu, naj sporoče datume in d~ podrobnosti tajniku soc. kluba št. 1, na naslov: Zaitz, 3039 W. 20th St., Chicago, 111.
MILLARD RESTAVRANT
V. JIRANEK. in A. KRUCKY, lastnika.
3604 W. 26th Street	Chicago, 111.
.(Prvo nadstropje.)
Pristna domača kuhinja, cene zmerne. Se priporočata Slovencem.
JOHN GORŠE
5714 So. Kedzie Ave., Chicago, 111.
Tel.: Republic 3196.
MODERNA KROJAŠKA DELAVNICA.
Izdelujem obleke po najnovejšem kroju.
Cene zmerne. Da vam bo pri meni izdelana obleka pristojala, jamčim.
| Edini slovenski pogrebnik
| MARTIN BARETINČIČ
I 324 BROAD STREET Tel. 1475 JOHNSTOWN,
VICTOR NAVINSHEK
331 GREEVE STREET, CONEMAUGH, PA.
Trgovina raznih društvenih potrebščin kot re-galij, prekoramnic, znakov, kap, uniform, itd.
Moja posebnost je izdelovanje lepih svilenih zastav, bodisi slovenskih, hrvatskih ali amerikanskih, po zelo zmernih cenah.
V zalogi imam veliko izbero raznih godbenih inštrumentov vseh vrst. Velika zaloga finih COLUMBIA GRAFONOL od $30 do $250 in slovenskih ter hrvatskih rekordov. Moje geslo je:
Zmerne cene in točna postrežba.
Piiite po moj veliki cenik.
Naročila pošiljam v vse kraje Združenih držav. Za obilna naročila se toplo priporočam.