Kupujte VOJNE BQNDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Kupujte VOJNE BONDEI The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium VOLUME XXVI.—LETO XXVI. CLEVELAND, OHIO, TUESDAY (TOREK), APRIL 27, 1943. ŠTEVILKA (NUMBER) 97 ZAVEZNIKI PRODIRAJO NA VSEH AFRIŠKIH BOJNIH ČRTAH i odbili nemški napad v bližini Ljenin-grada. — Odlog japonske ofenzive na Pacifiku VELIKE IZGUBE JAPONSKE ZRAČNE SILE Zavezniški glavni stan v Se-*- »m Afriki, 26 aprila. — Žalske čete so zavzele važne na višinah treh glavnih p!j v tuniške fronte ter se ™pravljaj0) da zadajo zadnji '°cilni udarec osišču v Afriki. Montgomery v Kairu , Kairo 25. aprila. — Sem-^ Je prispel z letalom general . rflard L. Montgomery, ki se Je udeležil služb, na veliko nedeljo j b°žje, nato pa se sestal ki ® aterimi angleškimi častnici 27. aprila, naznanjajo, da m vojaki, ki so bili repatri-1 'z Italije ^ložaj na ruskih bojiščih ^ONDON, torek, So r naznanjajo, aa ^ vs«e čete vrgle včeraj na-^^vilčno superioren napad frad severno od Ljenin- ^aicevJer 36 Padl° V 800 'S VaŽRem okraju pri Sevsku, ^rftozapadno od Kurska, so odbili nemški napad R®°bi!i 80 Nemcev. Dr. Beneš napoveduje skorajšnjo invazijo Italije Dr. Beneš je h javil po radiu, da si sateliti Nemčije prizadevajo, izmuzniti se iz vojne. jU^emi odseki se vrše_tu-[% • 'i b°ji> v'katerih so Sin Rusi sestrelili 17 nem" . jtffl, uničili okoli 40 tru- prevažali vojaštvo, Selili slt]ad".y*"1 dvoje muriicijskih razbili neki vlak ter neko transportno in Ko drugo ladjo. 1 NA PACIFIKU stral!ezni§ki glavni stan v Av- Hi k 27' aprila- — neki ame" jttaj °0n>bnik je bombardiral fibe aSrna^a> kjer so njegove w Uničile radio-postajo in \ j 1 opazovalci so mne-\ j a So Japonci zaradi veli-h S*, ki jih je imela njiho-sila, odložili načrte °fenzive na južnozapad- .Hie'?11"- ^ ža ■ P°šiljaj° Japonci Se2Vezniški teritorij samo po-\ r- Jetala, ker je bila nji-\ ačna sila silno reducira- hitler to, čestita petainu in • aPr^a- — Maršal y ^ bil včeraj 87 let star Vik anciji ni bilo ob tem ^ajU.n°bene javne proslave. «fcVo izrekel željo, da naj \ ,ta dogodek v srcih pra-Vsakih uradnih ce" Hilf'^i radio poroča, da je V^ler čestital Petainu v pi8mu k ' dnevu. njegovemu LONDON, 25. aprila. — Dr. Edward Beneš, predsednik Češkoslovaške, je imel danes po radiu govor, v katerem je povedal svojim rojakom v domovini, da jim je zdaj vsak čas pričakovati "novih in odločilnih dogodkov." Dr. Beneš je dejal, da se nemške vazalske države že hočejo izmuzniti iz vojne. "V nekaj tednih bo vržen zadnji nemški in italijanski vojak iz Tunisije, nakar se bo pričel splošen napad na Italijo," je rekel dr. Beneš, katerega smatrajo za enega najbolje orientiranih državnikov v Evropi. — "Danes moremo pričakovati napad na kontinent i vsem Sredozemlju, na severu in zapadu. — Prav tako nam je pričakovati novih in silnih ruskih napadov in celo še silnejšega zračnega bombardiranja Nemčije. "Madžarska si z' vsemi silami prizadeva, narediti kontakt z zavezniki ter si prizadeva izdati Nemčijo. "V Italiji je prišlo do zadnjih izprememb v vladi zato, ker se je odkrilo zaroto, ki je stremela za tem, da se potegne v ugodnem trenutku Italijo iz oblasti Nemčije. "Agenti slovaškega predsednika in njegovega premierja so že ponovno poizkušali stopiti v stike z uradniki češkoslovaške vlade, katerim se žele oprostiti za svoje izdajstvo leta 1938. Razume se, da jih nihče ne pogleda in ne posluša. Ladja "Ranger" ni bila pogreznjena, kot pravijo Nemci Mornariški department izjavlja, da ladja ni bila niti poškodovana, še manj pogreznjena. MIHAJLOVIČ -JALEC IZDA- WASHINGTON, 26. aprila. — Mornariški department je danes gladko zavrnil trditev, da bi bila ameriška ladja "Ranger", nosilka letal, pogreznjena, kakor trdi nacijska propaganda. Ladja Ranger ni bila pogreznjena, niti najmanj poškodovana. "Niti ladja Ranger niti kaka druga matična ladja ni bila pogreznjena na katerem koli oceanu," je izjavila neka osebnost mornariškega departmenta, ki ni hotela dalje komentirati o nemškem poročilu, ki je naznanjalo, da je ladjo Ranger, katera ima 14,500 ton prostornine, pogreznila na severnem Atlantiku neka nemška podmornica. Ladja Ranger je bila splov-ljena na morje leta 1933. Njena posadkar šteje 1,78S mož. Boji partizanov se vrše prav do Ljubljane Seja čitalnice ' Čitalnica Slovenskega delavskega doma na Waterloo Ave., vabi vse svoje članstvo na sejo, katera se vrši jutri, v sredo, dne 28. aprila v čitalniških prostorih S. D. D. na Waterloo Rd. Pričetek ob 8. uri. Čitalnica se obenem zahvaljuje društvu Mir št. 142 S. n. P. J. za dar v vsoti $5.00. Iz bolnišnice Rojak Frank Znidaršič, ki je bil pobit od avtomobila, se je vrnil iz bolnišnice na svoj dom na 1265 E. 170 St. Prijatelji ga lahko obiščejo. V Kako sodijo nacisti o japonski brutalnosti mšton, 25. aprila. — \ j v°jne informacije spo-obvestilo nemško ča- V nemško ljudstvo o usmr-Nte(JeriSkih ^talcev na Ja- \\m ? člankih, objavljenih uec»mi naslovi: V kazen za ameriške ln požigalce. So ^ki gangsterski letalci, r°rizirali civilno prebi- valstvo Tokija, obsojeni na smrt. "Nesramna Rooseveltova izja va." Nemški radio je ponovno in ponovno sporočil to zadevo nemškemu ljudstvu, kateremu je povedal, da te eksekucije niso nič drugega kot "pravična ka zen morilcev, katerih največja radost je v moritvi žensk in o trok." y Najhujši boji se vrše v okolici mesta Konjic v Hercegovini. — Nemčija priznava srditost bojev. Borbe v Jugoslaviji so zdaj osredotočene na tri glavna bojišča: v jugozahodni Bosni in Hercegovini, v Papuk planinah v Slavoniji in v Sloveniji pravdo ljubljanskega distrikta. Osišče skrbi pred vsem za to, da mu partizani ne prekinejo važnih prometnih prog; iz u-radnih jugoslovanskih virov poročajo, da se bijejo v zadnjem času najhujši boji v okolici mesta Konjic v Hercegovini. Partizani so oblegali to mesto 4 dni; osišče je uporabljalo v obrambi letala-strmoglavce, topništvo in oklopne vozove. Članki nemških poročevalcev z bojišča so bili tiskani v nemškem dnevniku, izhajajočem na Hrvaškem "Deutsche Zeitung in Kroatien". Iz teh nemških poročil sledi, da so partizani uporabljali tudi težje topove in celo zasedli ves južni del mesta. Nemška letala-strmoglavniki so spuščala s pa-dobrani hrano in municijo na ozki pas ozemlja, ki se je še nahajal v rokah braniteljev. Poročilo govori o gručah nemških letal, ki so prihajala, jata za jato, in končno, po štiri dnevnih bojih tudi prisilila partizane, da se zopet umaknejo. — (JIC).«, milijonarjeva rodbina zgorela Chicago, 26. aprila. — Tukaj je zgorel s tremi člani svoje rodbine Robert M. Roloson, 39 let stari eksekutivni uradnik neke letalske družbe. Roloson je bil milijonar. Njegov krasen dom je bil zgodaj v nedeljo uničen po ognju. Oblasti so mnenja, da so povzročile ogenj iskre z ognjišča, Poleg Rolosona, ki je bil ravnatelj United Airlines, so našli smrt v plamenih še sledeči: njegova žena, 12-letna hči Carrie in 6 let stari sinček Edward. Kupujte vojne bonde in vojno-varče-valne znamke, da bo čimprej poraženo osišče in vse, kar ono predstavlja! MONTEVIDEO, Urugvaj 25. aprila. — (Posebno kabelsko poročilo "New York Times"-u). — Latinsko-a-meriški slovanski kongres je danes odglasoval, da bo zahteval od jugoslovanske vlade v Londonu, da sled-dja odstavi Dražo Mihajlo-viča z njegovega mesta kot vojnega ministra in sicer iz razloga, ker je Mihajlovič izdajalec. Resolucija, ki žigosa "izdajalske mahinacije tega hlapca nacistov In fašistov," priporoča, da naj postane jugosl. rodoljub, znan pod vzdevkom " T»i to", vrhovni poveljnik osvobodilne armade, ker^je on "resničen voditelj jugoslovanskih borcev." Dalje kongr^ priporoča priznanje vlade partizanov, pod katero vlado so osvobodili jugoslovanski bojevniki nad 2,000 štirjaških milj jugoslovanskega ozemlja. BOMBARDIRANJE NEW YORKA Youngstown, 26. aprila. — Ameriški vojak W. H. Auguer, ki se tukaj leči za ranami, katere je dobil v afriških bojih, pravi, da kažejo nemški častniki svojim vojakom slike, ki prikazujejo "bombardiranje" New Yorka in "zavzetje" Kalifornije- .. ....... Auguer je dejal, da so mu nemški vojni ujetniki kazali te slike ter da so postali silno razjarjeni, ko so izvedeli resnico. Slike so prišle v cirkulacijo po ukazu propagandnega ministra Goebbelsa. Druge storije Goeb-belsove propagande vedo povedati, da je bila angleška vojna mornarica uničena in da se bo za vsak dolar, ki se ga sedaj posodi nemški vladi, povrnilo po vojni po pet dolarjev. Zavedno društvo Samostojno društvo Ložka dolina je na svoji zadnji mesečni seji sklenilo, da bo kupilo še za $100 vojnih bondov in sicer v sredo, 28. aprila, ko bo tako-zvani "Japonski maščevalni dan". S tem bo društvo imelo za $3,000 vojnih bondov, ker si jih je že preje nabavilo dvakrat po $1,000. V počast materam V nedeljo bodo mladi pevci in pevke Mladinskega pevskega zbora SDD na Waterloo Rd. posvetili del programa, katerega bodo predvajali na odru, v počast Materinskega dne. Podana bo lepa igrica in koncert. Rezervirajte si nedeljo, 2. maja za poset mladine, ki si prizadeva ohraniti materin jezik. boji V sloveniji . MOSKVA, 25. aprila.-Radio "Svobodna Jugoslavija" poroča o srditih bojih v vsej Jugoslaviji ter o bojih v Sloveniji. Kljub temu, da letala fašistične Hrvatske neusmiljeno bombardirajo slovenska mesta, so vendar četa slovenske Osvobodilne fronte vrgle "belogardiste" iz starodavnega samostana v Pleterjih. Komunikacije med Bohinjem in Bledom kakor tudi med Jesenicami in Pogokoc-no (?) so partizani pretrgali. V sporu premogar-jev se širi delavski zastoj V Pennsylvaniji je na stavki 9,500 premogarjev, v Ala-bami pa 4,000. Lewis se ne zmeni za pozive Vojnega delavskega odbora. WASHINGTON, 26. aprila. — Vojni delavski odtjor je apeliral danes na uradnike United Mine Workers organizacije, naj končajo delavske izpore in zastoje v premogovnikih mehkega premoga, toda kljub temu se uveljavljajo še vedno novi zastoji dela. Zadnja poročila naznanjajo, da je danes najmanj 13,500 premogarjev na stavki, — 9,500 v Pennsylvaniji in 4,00 v Ala-bami. Medtem pa so se unije v državah Illinois, Indiana in Alabama obvestile operatorje, da bodo njihovi začasni sporazumi potekli koncem tega tedna in da se bo potem končalo njihovo delo. John L. Lewis, ki je že poprej ignoriral povabilo Vojnega delavskega odbora, da bi se u-deležil konference v soboto, je danes drugič zavihal svoj nos nad željo tega odbora. Odbor mu je namreč naročil, naj do danes zjutraj predloži nominacijo delavskega člana pri odboru, ki bo sestojal iz treh mož, toda Lewis ni odgovoril niti ni nikogar imenoval. wallace zopet doma Washington, 26. aprila. — Podpredsednik Henry A. Wallace je prispel danes popoldne ob 4:50 z letalom iz Miami, Fla., kamor je prišel po svoji južnoameriški turneji. Podpredsednik, ki izgleda zelo zdrav in zagorel, je izjavil časnikarjem, da je imel lepo potovanje, sicer pa se ni hotel spustiti v nobene podrobnosti. eksekucija morilca BELLFONTE, Pa., 26. aprila. — V tukajšnji jetnišnici je bil zgodaj danes zjutraj usmrčen 41 let stari zamorec Herbert Green, ki je lansko pomlad umoril v Philadelphiji dve ženski. Njegovo truplo je vzela njegova mati Mrs. Genevia Green iz Philadelphije. Morilec je u-moril Melindo Green, staro 65 let, in 24 let staro Josephine Cobb, mestno klerkinjo. racioniranje mleka NEW YORK, 26. aprila. — Merril C. Maughan, eksekutivni tajnik American Dry Milk instituta, je danes izjavil, da bodo najbrže že prihodnjo jesen racionirani vsi mlečni produkti, vštevši sveže, na dom dostavljeno mleko. Maughan je dalje izjavil, da popije ameriško ljudstvo danes 15 odstotkov več mleka, kar je pripisati propagandi narodnega hranitvenega programa in dejstvu, da je na trgu veliko manj kave kakor običajno. RUSIJA PREKINILA SVOJE ODNOSAJE S POLJSKO VLADO Ruska vlada je razjarjena nad Poljsko, ki sodeluje z nemško propagando proti Rusiji v času, ko je na njenih plečih vse breme nacijske moči če je mrzla žena New York, 26. aprila. — Ker je bila njegova žena mrzla in ker ga ob dveh zjutraj ni pustila v stanovanje, je 49 let stari Michael Mclnerey sklenil, da jo segreje in ji podkuri.Policija pravi, da je zažgal pred apart-mentom kup papirja, nato pa sedel in počakal gasilcev. Policija ga je aretirala. RUSIJA JE DALA JASNO RAZUMETI, DA SE Z NJO NI DOBRO ŠALITI Moskva je prekinila včeraj*- diplomatske odnošaje s poljsko zamejno vlado v Londonu, katero je obtožila sodelovanja z nacijsko propagando na škodo Rusije. Zadeva, ki je privedla do prekinjenja odnošajev, je sledeča: Trobentanje nacijske propagande Nacijska propaganda je pričela obveščati Poljsko in ves o-stali svet, da so nemški vojaki odkrili v bližini Smoljenska o-gromno skrito grobišče, v katerem je pokopanih okoli deset tisoč poljskih častnikov, katere so baje Rusi tekom ruske okupacije Poljske pomorili ter jih tam pokopali. Vsi ti poljski častniki so bili pokopani v svojih vojaških uniformah in vsi so imeli pri sebi tudi vse svoje listine in dokumente, iz katerih se je nad vsak dvom ugotovila njihova identiteta. Prozorne ukane Nemška propaganda je pozvala mednarodni Rdeči križ, naj slednji pošlje tja svojo komisijo, katera naj na licu mesta ugotovi stanje stvari. Nemški Rdeči križ je stvar že preis-kal ter potrdil resnico teh navedb. Ruska vlada pa je izjavila poljski vladi, da dotičnih častnikov, katerih trupla so bila najdena, niso pomorili Rusi, temveč nacisti sami, ki so znani po svojih masnih moritvah in pokolji v Poljski, Rusiji kakor tudi po vseh ostalih zlasti slovanskih zasedenih ozemljih. Če bi častnike v resnici pomorili Rusi, kakor javlja nemška propaganda, ali bi jih bili pokopali v njihovih uniformah in z njihovimi dokumenti vred? Ali ne bi v tem slučaju vsega tega prej uničili? In če so jih pomorili Rusi že pred leti, kako je to, da so trupla še tako sveža in tako dobro ohranjena? Poljska je tam, kakor vedno Toda poljska vlada si ne da dopovedati ničesar ter se na celi črti strinja z nemško propagando. Dejstvo, da poljska vlada bolj verjame Nemčiji, svoji in vsega slovanskega sveta največji sovražnici, kakor Rusiji, ki nosi poleg vsega ostalega najtežje breme sedanje vojne, je Rusijo tako razjarilo, da je prekinila odnošaje s Poljsko ter dala tudi jasno razumeti, da je njenega potrpljenja z nazadnjaškimi državniki Poljske, ki so vedno igrali dvolično in izdajalsko vlogo, enkrat za vselej konec. Rusiji je prokleto malo na tem, kaj se utegne iz tega izcimiti ter je odločno pokazala, da ne bo iz nje nihče norca bril. Danes ni nobenega dvoma o tem, da je Nemčija doživela zdaj svoj prvi velik triumf, ker se ji je posrečilo povzročiti prvi večji spor med zavezniki. Eden bo posredoval V Londonu naznanjajo, da je Anthony Eden, minister za zu- nanje zadeve, snoči takoj zatem, ko se je doznalo, da je Rusija prekinila svoje diplomatske odnošaje s Poljsko, naznanil, da bo pričel posredovati med obema državama. John Clair Kerr, angleški poslanik v Rusiji, si bo nemudoma prizadeval sestati se z Moloto-vom, sovjetskim komisarjem za zunanje zadeve, ki je včeraj izročil poljskemu poslaniku v Moskvi noto sovjetske vlade, s katero obveška slednja poljsko vlado, da so prekinjeni diplomatski odnošaji med obema državama. Molotov obtožuje Poljsko Molotov dolži poljsko vlado, da slednja pomaga Nemčiji v njeni "sovražni kampanji" napram Rusiji. Skrb v Washingtonu V Washingtonu je izzvala zadeva med vsemi vladnimi krogi veliko skrb. Državni department je nemudoma izjavil, da je stvar obžalovanja vredna, dasi mu še niso znane vse podrobnosti zadeve. Angleški krogi pravijo, da pomeni ta prelom začasen u-speh nacijske propagande,' ki si že dolgo prizadeva povzročiti razkol med zavezniki. velikanoč v moskvi V moskovskih 26 cerkvah, ki so ostale ljudstvu odprte, je bilo za letošnjo veliko noč več vernikov kot kdajkoli izza ruske revolucije. Na velikonočno jutro so bila na mizah mnogih prebivalcev Moskve velikonočna jajca in velikonočni kolači, in po vsej Moskvi so se ljudje pozdravljali z običajnim ruskim velikonočnim pozdravom: Hri-stos voskres — Krist je vstal, na kateri pozdrav so odgovarjali "Vo istina voskres' — res je vstal." stavka končana Windsor, Ont., 26. aprila. — Včeraj je bil dosežen sporazum med člani United Automobile Workers unije in vodstvom Ford Motor Co., of Canada, nakar je bila končana stavka 15,000 delavcev, ki so se vrnili zopet na delo. Chicago, 26. aprila. — Včeraj popoldne se je pričelo zopet s polnim obratom v South Chicago Carnegie Steel jeklarni, kjer je bil kratek sedeči štrajk, ker je bila mala skupina delavcev nezadovoljna z delavskimi razmerami. sežiganje "judežev" RIO DE JANEIRO, Brazilija, 24. aprila. — Na sveti teden se je tukajšnje ljudstvo spomnilo nekega starega običaja — sežiganja slik in kipov, ki predstavljajo Judeža Iškarijota. Ljudstvo je tudi sedaj sežiga-lo "Judeže," toda s to razliko, da so imeli sedaj podobo Hitlerja, Mussolinija in Hirohita. ^TRAN 2. ENAKOPRAVNOST 27. aprila, 1943. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI 99 "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Sunday* and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) dy Carrier In Cleveland and by Mall Out of Town: (Po raznašalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): for One Year — (Za celo leto) _________________________________________$6.50 For Half Year — (Za pol leta) _____________________________________________________________ 3.50 Por 3 Months — (Za 3 mesece) _____________________________________________________________________ 2.00 By Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): For One Year — (Za celo leto)________ For Half Year — (Za pol leta)__________ For 3 Months — (Za 3 mesece)__________ ..»7.50 _ 4.00 _ 2.25 For Europe, South America and Other Foreign Countrle«: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge Inozemske države): Fo> One Year — XZa celo leto)______________ For Half Year — (Za pol leta) ____ ____$8.00 ___4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. ZAKAJ NI MIHAJLOVIČ AKTIVNEJŠI? v. Tisk osišča kakor tudi del anglo-ameriškega časopisja označuje jugoslovanske partizane kot "komuniste." Dejstvo pa je, da tvorijo partizani koalicijo raznih jugoslovanskih političnih strank, vse od centra pa do skrajne levice, vsebujoč demokrate, liberalce, agrarce in seveda tudi komuniste. Zunanjemu, neizkušenemu očesu, se zde dinamični komunisti najvidnejši — kakor bršljin, ki ovija in zakriva partizansko deblo. Toda pri večglavem partizanskem telesu tvorijo komunisti samo eno izmed teh glav. Jugoslovanski partizani so plemensko in versko različna konglomeracija ljudstva: pravoslavni Srbi, katoliški Hrvatje in Slovenci, muslimanski ali mohamedanski Slovani iz Bosne — vsi ti tvorijo vrste partizanskih borcev — borcev, ki imajo v sebi značilnosti in raznolikosti vseh jugoslovanskih ozemelj. In ta enakopravna, ujedinjajoča raznolikost narodnosti in religij je baš tisto, česar ne more in noče tolerirati noben pan-Srb in noben fašistični Hrvat. In baš to je dalje tisto, kar daje življenje jugoslovanski narodni ideji, kakor je na nekem drugem kontinentu in v mnogo večjem obsegu dalo življenje "ameriški" narodni ideji. Na dnu duše obubožanih, žilavih jugoslovanskih kmečkih mas, ki se hočejo boriti proti osišču in katerim žele partizani pomagati,'vibrira troje najglobljih občutij: spoštovanje do Velikega Slovanskega Brata — strica Ivana, legendarne, nepremagljive Rusije; gnev do jugoslovanskega starega reda, njegove večne mizerije, nepismenosti in policijskega režima, ter neodoljiva želja, da se naredi že vendar enkrat konec večnim srbo-hrvatskim borbam za supremacijo ali nadvlado. Zato vsebujejo vojni cilji partizanov, objavljeni preteklega februarja preko radia "Svobodne Jugoslavije," sledečih petero točk: 1) osvoboditev dežele okupatorjev; 2) federalne nacionalne pravice za vse Srbe, Hrvate in Slovence kakor tudi za Makedonce in druge; 3) demokratične svoboščine za vsa jugoslovanska ljudstva; 4) nedotakljivost privatne lastnine In privatne iniciative v ekonomskem življenju; 5) eventuelne izpremembe institucij ali oblike vlade, ki naj se predlože po vojni po svobodno izvoljenih ljudskih zastopnikih. To je torej novi red, katerega bi bila morala že pred dvema letoma objaviti jugoslovanska zamejna vlada. Kaj pa je delal Mihajlovič v vsem tem času? Jugoslovanska vlada v Londonu je neprenehoma zatrjevala, da zadržuje Mihajlovič v Jugoslaviji nič manj kot 40 divizij osišča. Ne oziraje sa na dejstvo, cla je v Jugoslaviji samo 23 osiščnih divizij, od katerih jih je 14 v boju proti partizanom (kar je sama na sebi velika sila), ni že nad leto dni noben komunike — ne Mihajlovičev ne osiščni — definiral fronte, ob kateri se Mihajlovič bori, niti ni opisal še noben komunike nobene njegovih bitk, a'i objavil števila njegovih vojnih ujetnikov, vojnega plena ali izgub, Vse govorice vedo povedati samo to, da se Mihajlovič skriva v bližini kraja Novipazarja, v primitivnih gozdovih Sandžaka. Zakaj ni bil Mihajlovič aktivnejši? Hm, nekateri srbski krogi vam bodo dali dvoje diskretnih razlag, odobrenih po angleških "strokovnjakih." 1) Pravilno je, da se Mihajlovič vzdiži vseh večjih vojaških operacij, dokler ne udari na Balkanu ura zavezniške' invazije. To pojasnilo je poslal tudi sam Mihajlovič dne 20. maja United Pressu; "pojasnilo" je bilo objavljeno tudi v našem listu, pozneje pa overovljeno po ^Jugoslovanskem informacijskem centru, ki torej s tem .tudi priznava, da se Mihajlovič NE bori. Drugo pojasnilo pa se glasi: Mihajlovič hrani svoje sile, dočim se partizani izčrpavajo in izkivavlja-jo. In končno je šfe tretje pojasnilo: Mihajlovič nima armade za velikopotezne operacije { jugoslovanski vladni krogi mu pripisujejo kvečjemu 25,000 mož. Na podlagi teh dokazov nima Mihajlovič ničesar Mladinski koncert Cleveland, Ohio. — Spomlad je tu. Mesec maj je najlepši in najprijaznejši mesec v letu. In že drugi dan v tem mesecu, to je 2. maja, bo imel Mladinski pevski zbor svoj pomladanski koncert. Koncert se vrši v dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. Začetek ob treh popoldne. Program bo bogat. Kratka i-gra, solo-spevi, dueti in zbor. Koncert je pod vodstvom pevskega učitelja Mr. Louisa Še-meta, igrq pa režira priznani i-gralec in režiser Mr. John Ste-blay. Cenjena slovenska javnost! V naši stari domovini slovenska pesem več ne odmeva kot je nekdaj. Tam vlada žalost, revščina in trpljenje. Slovenski jezik in slovensko pesem zatira kruti tujec. Ako vzamete narodu pesem, mu vzete vse. Kakor so nesrečni v stari domovini, smo v Ameriki še vedno toliko svobodni, da lahko prepevamo in govorimo v svojem jeziku. Naši otroci so tukaj rojeni, a prepevajo slovenske pesmi. Ali ni več ko prav, da, jih gremo v nedeljo poslušat? Mladini bomo dali veselje do slevenske pesmi in slovenskega jezika le tedaj, ako bomo pokazali, c^. se zanimamo za njo, da nam ugaja pesem, ki prihajža iz njih mladih src. Danes imamo samo še par mladinskih pevskih zborov. Da so drugi prenehali, je krivda nas vseh, ki smo se vse premalo zanimali za nje. Ako nočete, da nam umre še to, kar imamo, potem pokažite več zanimanja za petje mladine. Starši naših mladih pevcev i-majo veliko dela s tem koncer-1 Bosni in na Hrvaškem, uprizor- la, da je narod ostal neprema-gan. Dan 27. marca in trdovratni odpor v domovini,, opustoše-ni z ognjem in mečem, sta Jugoslaviji ohranila častno mesto v svetu. Toda Jugoslavija še ni rešena. Krvavi pogromi Srbov v torn in navzlic vsem težavam, ki so danes v zvezi s priredbami, se nam je posrečilo vse a-ranžirati in pripraviti, tako da bo mladinski koncert res prvovrsten. Da pa bo koncert tudi moralno in gmotno uspešen, od-visi pa od vas, slovenska javnost! Učitelj mladinskega zbora je vam vsem poznan, zato mi ni potrebno povdarjati, da je zbor v izvrstnih rokah. Stricu Samu smo lahko hvaležni, da ga nam ni vzel v vojno. Pogrešali bi ga. Pri vajah sodeluje orkester, kateremu tudi priznanje. Orkester je pod vodstvom Frank Kosič in Johny Vadnal. Mladinski pevski zbor pomaga in sodeluje pri vsaki dobri, kulturni stvari, zato je pričakovati, da bo naša javnost to upoštevala in posetila v kar največjem številu koncert. Po koncertu se vrši ples, za katerega bo igral izvrstni Peco-nov orkesteh. Ples bo v spodnji dvorani. Tudi za pijačo in hrano je poskrbljeno, zato se ni treba bati, da bi bili žejni in lačni. Torej, bratje in sestre slovenske krvi, ne pozabite, da je v nedeljo 2. maja dan naše mladine in pridite na mladinski koncert v Slov. del. dom na Waterloo Rd. Na svidenje! John šorc. Vesti iz londonskega radia Minister Milan Grol o "aK in drža™a +id5ja ist°vetnL Obe je vodila težnja ustvarja-27o marCU nJa zajameena narodove bo- dočnosti. Da odplača dolg za sto let v nazaj, dolg onim, ki so G. Milan Grol, prometni mini-;s krvavimi nohti državi skopali ster, je dne 26. marca naslovil. teraeije, je to naše predvojno preko londonskega radia naro- j pokoljenje s požrtvovalnostjo du v domovini naslednji govor:; zidalo na teh temeljih za sto Dve leti, polni težkih skušenj jet y naprej za naš narod, težkih skušenj za vse človeštvo, sta za nami. To-ia povezanost usode našega naroda z usodo človeštva nas tolaži v našem trpljenju, krepi nam vero in dviga zaupanje, ter daje našim strašnim žrtvam v0' 80 se navalile nanjo z vseh Na žalost so narodni posli po pokoljenju stvariteljev prišli v roke lahkoživcem. Narpdna in državna ideja nista bili več eno. Namesto požrtvovanja za drža- njihovo pravo ceno. Ako je kdaj prej še kdo dvomil o 27. marca, danes tega več ne more. Ta dan je zdaj neraz-družljivo vpleten v niz usodnih dogodkov svetovne zgodovine. Danes jasno vidimo, zakaj je moral priti 27. marc. Zdaj razumemo, zakaj nas je tako bliskovito presenečil, tako brez svarila, v trenotku, ko je naš narod, prodan in izdan, že mislil, da je umazan in osramočen, kakor da je izgubil vso svojo zgodovino, vse velike žrtve, vsa velika imena, vse svo- strani sebične zahteve. Vsakodnevni dobiček je zaslepil pogled v bodočnost. Mnogo zla so prinesli plemenski spori, a še več samooblast, ki je zlorabljala te prepire. Dne 27. marca se je narod u-prl proti vsem zlorabam oblast' in imovine, ter proti redu, ki je bil v njegovem imenu nasilen, koruptiven, lažen — narod se je uprl vsemu temu in zavrgel pakt. Njegov upor je priš^J iz dna duše, toda njegova sila je ostala brez moči v deželi, ki je bila že dolgo prej razkrojena in izdana. je velike dni in vse kar je v poldrugem stoletju s svojo krvjo i Hitri zlom, organizirano iz-dosegel za svoje ime v svetu, dajstvo ustašev in frankovcev Pakt s silami osišča bi bil imel na Hrvaškem, takojšnje razko-udariti na njegovo ime večni pe- sanje Jugoslavije, proglasitev čat sramote. Toda narod je po- Paveličeve Neodvisne Hrvaške, kazal, da se zaveda, česa je svo- i sistematično izseljevanje in iz-jemu imenu dolžen in je našel | trebljevarije Srbov in Slovencev, modrost državnika in hrabrost vse to se je zrušilo na nas, po vojaka. peklenskem načrtu stoletnih so- Na slavi njegovega imena je vražnikov. In marsikaj nam je bila sezidana Jugoslavija. Nc pokazalo, da je paktu s sovraž-glede na izid prve svetovne voj- nikom služila že dolgo predno ne in na izjavo Srbov, Hrvatov je bil podpisan, peta kolona večin Slovencev v takratni emi-j ja od one, katero so naši so-graciji, Jugoslavija se ne bi bila vražniki podkupili in plačevali, rodila brez tega zgodovinskega Nezmožen, da pod takimi po-jamstva, brez podloge kredita v goji ščiti svojo zemljo, je narod svetu, za katero moramo biti vendar branil in ohranil svojo hvaležni. ustvariteljskim poko- čast. Dvojica junaških akcij — ljertjem predvojne Srbije. V te- akcija generala Mihajloviča in ku te velike dobe sta bili narod- akcija partizanov — je pokaza- jeni od ustašev, otežkočujejo rešitev vprašanja odnošajev med Srbi in Hrvati, in s tem tudi ves problem ureditve Jugoslavije. Ko se je Jugoslavija rodila, sta govorila ena kri in ena beseda. Danes zanjo govori njena mednarodna legitimiteta. V to nedotakljivost državne integritete kraljevine Jugoslavije, se njeni hudobni sosedje vsak dan bolj srdito zaletavajo: do včeraj s surovo silo, danes, ko vojno izgubljajo, z intrigo. Kar danes zahteva državno skupnost Srbov, Hrvatov in Slovencev, je življenska potreba, za nas in za Evropo; potrebna je tudi za demokracijo, ki je prevzela težko nalogo, da ustvari na podlagi širokih federacij boljši novi red. Naš narod, ki je zvezal svojo usodo z usodo združenih demokracij, mora računati s temi predpogoji ju-trajšnjega mednarodnega reda. Vprašanje že nastaja, kako se bo mogla Jugoslavija vključiti v širše pokrajinske skupnosti s svojimi sosedi, ako pravočasno razumevanje za predpogoje življenja v bodočnosti ne bo privedlo Srbov, Hrvatov in Slovencev do tega, da spravijo v mejah svoje ožje skupnosti svoje medsebojne odnošaje v harmonično skladnost. Kadar bo narod prišel do tega, da spregovori, bo nedvomno zahteval federalno notranjo u-reditev Jugoslavije in odločil o notranjih mejah in o tem, kakšna bo ureditev v pogledu življenjske vsebine — politične, gospodarske, kulturne in socialne. Vse te reforme bodo morale privesti do ustvaritve demokratičnega reda nad rugačnih temeljih nego so bili oni, katere je porušil upor dne 27. marca. Vse te reforme bodo morale biti v znamenju časov, ki prihajajo, težkih časov obnove življenja, katere ne more izvesti nobena ozka kombinacija ali totalitarna ideologija, katerekoli barve, a tudi ne nacionalna, politična ali gospodarska avtar-hija. Kar zahteva pravična or ganizacija jutrajšnjih socialnih odnošajev — pravična razdelitev dobrega in hudega, razdelitev bremen na vsak hrbet in kruha za vsaka usta, to je za jutri splošno in poglavitno načelo pri delu za obnovo življenja našega trpečega sveta. Dne 27. marca se je naš narod pridružil dobro mislečemu delu sveta v složnem koraku do kraja, z vero in zaupanjem^ bo dosegel cilj, katerega si je p-stavil dne 27. marca. skupnega z Nemci v Srbiji, vzdržujejo pa se resne in odločne trditve, da njegovi četniki kooperiiajo z Italijani v jzapadni Jugoslaviji. Govor g. Ilije Jukiča. LONDON, 24. aprila (Radio prejemna služba). — Ob priliki velikonočnih praznikov, je g. I-lija Jukič govoril preko londonskega radia narodu v domovi-, ni: Velika nedelja, ki nas spominja na smrt na križu in na vstajenje, vodi naše misli tudi k tragediji našega naroda — tudi naš narod so razpeli na križ. Tudi naš narod bo zopet vstal. Naše popolno zaupanje v to vstajenje, je naša edina tolažba. V dobi svojega najstrašnejšega trpljenja prizadeva naš narod težke izgube sovražniku človeštva; za ceno največjih žrtev se hrabro upira in brani svoja ognjišča. Zavezniške hrabre vojske bodo vdrle v Evropo in osvobodile vse tlačene narode, ter jyn pomagale, da si zberejo svoje lastne vlade, po svoji volji. Evropski narodi bodo sami odločevali o svoji usodi. Naši zastopniki so vsi prepričani, da bodo Srbi, Hrvati in Slovenci izkoristili svoje suvereno pravo in si ustvarili novo Jugoslavijo, z nim, socialnim in gospodarskim redom. Reorganizacija Evrope po njenem osvobojenju, se bo vršila najbrže postopoma. V prvi fazi bo dovršeno razoroženje sovražnikov in kaznovanje voj- JAN MASARYK O POVOJNI UREDITVI Londonski radio je dne 5. marca poročal o nekaterih javah Jana Masaryka, ki je ^ jal, da bo večina odločitev gle' de malih držav padla v zboru velikih članov zedinjenih naro-dfiv. Ne le Čehoslovaška, temveč tudi druge vlade zedfflj nih narodov v Londonu žele, njihovi narodi sami odločujej o povojni ureditvi. Glede Bal** na je izjavil, da je morda r .od- kar se često sliši, namreč, balkansko ozemlje zaloga ^ nika v Evropi — toda to krivda le balkanskih narod« < temveč tudi velikih sil) BalK^ ski narodi so morali ze c. „„ lrr"Vi ' plačati ogromno ceno v idejo ravnotežja sil na nu. GERILCI PORAZILI lTA' LIJANSKE ČETE V JUŽNI SRBIJI LONDON, 22. aprila Sovjetski informacijski ura ^ da zavzel' očisti Londonu poroča danes jugoslovanski partizani nazaj precej krajev in 1 . gr. ves bitoljski okraj v J"2"1. biji. Bitke so trajale dva d0^ V bližini mesta Čajmce 51 UBLVeUiU I1UVU tY\Xl6 Ji zdravim politic- Partizani prizadeli ogron gube italijanski diviziji, ^ nili vso njeno oskrbo in del vojne opreme. ladje v POGREZNITEV NEW YORKU NEW YORK, 24. aprila nih zločincev, a osvobojeni na- bližini Bayonne zaliva so j,jl rodi bodo dobivali pomoč za obnovitev svojega gospodarstva. Ta prva faza bo morda fraja-la več let in šele ko bo končana, se bodo začela pogajanja mirovne konference. Tak bo približno postopek politične in gospodarske reorganizacije, za katero se že zdaj vrše pripravna dela. Svet bo organiziran tako, da bodo za vse veke onemogočene mračne pojave kakor sta nacizem in fašizem. PARTIZANSKE SKUPINE NARAŠČAJO pogr^znili neki parnik, & natrpan v razstrelivi ip n^.cij8 terem je nastal ogenj. " je najprej obvestila vse ^ valce hiš na obrežju, naj j hi V svoja okna odprta, da 01 čaju eksplozije ne popoka' ^ šipe, medtem pa so Par" ^j-o vlekli iz pristanišča na S ^ vodo, kjer so odprli venti } ga pogreznili, da PrePre tem nevarnost eksplozije- RUSI SESTRELILI SKIH LETAL p LONDON, 25. aprila- s0 severnozapadnem Kavka ^ ruski letalci sestrelili 1° ^ 3o __ških letal, nadaljnih 18 Angleški list Reynolds News Jih pokončali pri svojem a, du na Stalino, v kotlini V Balaklaja odseku, J puSi prinaša v svoji številki z dne 28. marca članek svojega posebne- " ga dopisnika z naslovom "Jugo-; vzhodno od Harkova, 1 uničili eno pehotno stomu Londonski radio o nemških neuspehih v Bosni LONDON, 24, aprila (Radio slovanski partizani so dobili 40 tisoč novih hrvaških pristašev". V članku piše med drugim: Druga obletnica jugoslovanske patriotične narodne vstaje je prinesla včeraj vest o' na-i POGIN DVEH JAPOI*81^. ADMIRALOV jj Radio v Tokiju.naznaw.y sta našla v pomorski ^ glem naraščanju "partizanskega' Midwayju lanskega 4» i ____orrillU .t\. pokreta in jugoslovanskih vo-1tudl dva japonska ad':1 jaških sil v Bosni in na Hrvaš- sta blla vice admiral ^ * kem. V enem srez<- trdi vest« Poveljnik japonskih nos f agenture Tass i/ženeve - je i in podadmiral ^ zapustilo 40,000 mož svoje do-jveljnik stavne ladje, f move z namenom, da se pridru-1^ Je našel sv°j° smr žijo partizanom. Ta podatek priznava kvizlinška oblast usta-j šev sama. Čete osišča in ustaši izvajajo divjaške represalije v vaseh, ci. I BOMBNIK ZADEL D\b MORNICI LONDON, torek, 27- aprl ie. katerih moško prebivalstvo se je pridružilo partizanom; več od , kom treh dni zadel s Neki ameriški bombnih ^ S d^ prejemna služba) - Govornik "takih vasi 80 Že Porušili in "°0dmoniic "ki Tt* V ^ londohskega radia poroča, da se ^zgaU Velik del prebivalstva ^Ztem n oogreznj^ jugoslovanski partizani v Bosni mesta KruPa v Bosni. Je zapu-iDrze umceni in še vedno uspešno bore proti o kupatorju. Zavzeli so štiri me stil svoje hiše in vstopil v vrste partizanov. Vsled tega je sta in uničili vse štiri italijan-5 nemško letalstvo bombardiralo ske. posadke, ter ob tej priliki in porušilo mesto, pri čemer je zaplenili velike količine orožjalbiIa. ubita polovica preostalih in municije, Več sto italijanskih , 1Judi- in nemških vojakov je. poginilo' Na Povelje Nemcev izvaja v teh bitkah. i kvizlinška policija masovne po- ....... gone v vseh mestih na Hrvas- Pemci pošiljajo ojačenje v kem. Iz z ba poroč • da Bolgarijo. Bolgarska vlada je pobrali ygč Qd moš_ izdala ostre ukrepe proti vsem*kjh po najvC(, mlajžlh ljudi ()d onim bolgarskim državljanom, 20 do 26 let ki so naklonjeni Rusom. 1 V Rumuniji se zopet vrše množične aretacije oseb, obto- Podprimo borbo Amerike TA demo-ženih proti-nemškega delova- ^ ZZTt nja. znamk! SMASH THE AXIS WAR BOW* i nakupom | vojno-varčevalnih is!®®/ jje«»s"o"' Oglašajte v EnakopraVJ* aprila, 1943. ENAKOPRAVNOST »STRAN 3. Občinsko dete ROMAN DOJENČKA spisal Branislav Nušič Pozor pred ukanami Ako bode otrok, ki ga rodi 6°spa Mileva po moji smrti, loškega spola, potem pripade Cel.° ®oje imetje, ki predstavlja )'ec kot dvestotisoč, temu otro-u> a glavni varuh in oskrbnik ^Sa imetja je gospa Mileva. A- 0 Pa bode otrok ženskega spo- mu pripade dvanajst kron, ko se poroči. Gospa ^te dobi 'primerno vzdrže- l0'" a vse ostalo dobe in ostali pokojnikovi sodniki. vi(j|ot ^ torej že iz testamenta to&o ^ za §osP° Milevo kor S° bv°1;ie' da rodi m°ško ka- 1 Pa žensko dete. Z drugimi ja. ami> njen porod bo loteri- '°btej priliki bo zadela glav 01 dobitek bratje i: A ta skupaj s premijo, ali osmi del dobitka. Porod ali loterija se ima je od na;iVeČ teden dni kasne" gpQ ^e ko smo se mi, bravci, nali b gospo Milevo. Enajsto POGLAVJE tWi ki ' znamenje, plenice, rute, novo korito, pop, boter, De. P°v«tki in vse druge majh-, VeUke stvari ki so lahko j. s tako intimnim dogod-0ftl» kakor ga bomo opi-v tem poglavju. a Je bil že testament napi-foknn J6 bolnik umrl in bil lepo ™Ko»an t. — 1^ ter so dostojno žalova- ^Un' SosPei Milevi ni- ^izvr- 6§a Preostal°. kakor k roj®1 samo še to formalnost, a Ve]Te S6' da S°spa Mile-I10' da važnost Polagala na | iajVe- r°di moško dete, to pa , %iCj Za to, kakor je zaupala ' tetki Lenki, da bi v njem Mojega rajnega moža, ki ti, Nikakor ni mogla pozabi- ^abica „• . . slo u a je dala tudi ta-le svet: 5i ^ 0 dete lepo, se varujte, ve Ogledate v kakega gr-C1°veka, , temveč glejte sa-lePe ljudi!" •le gospa Mileva sedela Wix Lemon Juice AT HOME mf m TO RELIEVE ^RHEUMS PAINS This Recipe Fails y n,01 l3waVe1' fact—many or the thou-C'C'lttlS? who take lemon Juicc JaS tWo t'l, P?ln—hpivt lound that by ^?900M^ao»sbooRfuls of Allcnru to one ^ n„lh6v L. >emon J«lce in a «lae9 0< •Ai^jIttctcr relief for the aches r W10 »uri,?" fcy rheumatism, lumbago, ^•sr' Old ?rl5c e that ngonizinp Sold from coast to L. °r. rv, years. Ask your all drug stores. vsako popoldne pri oknu, mimo katerega se je r£d sprehajal mladi sodni pisar Vasa Gjurič, ne da bi slutil, da bo tudi on s svoje strani pripomogel, da bode otrok čim lepši. , Ko je tako bilo vse pripravljeno, da se izpolni še zadnja zakonska formalnost za izvrSitev, l testamenta, so prišle nekega dne od šivilje še plenice, povoji, srajčke in vse druge malenkosti; prišlo je tudi novo korito in pripravljena je bila vsak dan vroča voda. Tako je nekega dne, ko je v loncu kipela voda in je gospa Mileva sedela pri oknu čakaje na gospoda Gjuriča, potrkal nekdo tiho na njena vrata. "Prosto," reče gospa Mileva z žalostnim glasom udovice. Vrata se tiho odpro, in mirno in prijateljski stopi v sobo advokat Fiča. Bravci, ki ppznajo vse Fičine posebnosti in opravila, gotovo ne bodo mislili, da je prišel k gospej Milevi zato, da kupuje kože, ali da proda stare komate, ne, prišel je po zelo važnem, cisto advokatskem opravku, ki ga bodo izvedeli iz spodaj, razloženega razgovora Fičinega in gospe Mileve: Fiča: "Jaz vam nisem znan, ali to nič ne menja na stvari; jaz sem advokat, znani advokat Fiča." Gospa Mileva: "Drago mi je, pa kaj bi radi?" Fiča: "Vidite, gospa, meni je znana vaša stvar, ki s formalne strani ni tako enostavna: Nanaša še na mnoge odnoseče se paragrafe, ki z ozirom na vse evropske paragrafe nasprotujejo drug drugemu." Gospa Mileva: "Ne razumem vas, gospod!" Fiča: "Saj je tudi težko razumeti, draga moja, ker kot sem omenil, stvar ni enostavna." Gospa Mileva: "Pa dobro; — kaj torej hočete?" Fiča: "Takoj vam povem, kakšna je stvar: Meni je znan testament vašega rajnega moža." Gospa* Mileva na te besede ne odgovori ničesar, ali se z vsem obrazom obrne proti njemu in ga začne pozorneje poslušati. Fiča: "S tem testamentom ste vi, moja draga gospa, pri-morani, da rodite moško dete; ako rodite žensko, bi bila to za j vas poguba. Vi menda vsaj ne . nameravate, da bi rodili žensko | dete?" Gospa Mileva: "Da, za Boga, ali odkod naj to vem! Jaz bi rajši fantka, ali to je v božjih rokah!" Fiča: "E, vidite, ravno to je ono, da to ni v božjih rokah, temveč v vaših, prav v vaših, gospa!" Gospa Mileva se prekriža in ostrmi: "Moj Bog, gospod, kaj pa govorite?" (Dalje prihodnjič) ! šani glavarini, za stare pravice i glede ribarjenja in izrabe gozda, za boljšo ureditev sodnega postopka in za zavarovanje kmetov po koncu upora. V vsem kmečkem hotenju torej vidimo izključno gospodarski moment brez kakega političnega, socialnega ali verskega koncepta. V hrvaško - slovenskem uporu pa zasledimo zopet vse štiri momente. Osnova je bil brez dvoma gospodarski moment, odprava različnih zemljiških in državnih dajatev ter mitnin. Toda kmetje se niso mislili pri tem ustaviti, marveč so mislili Vojaštvo v Afriki je ugotovilo iz svojih izkušenj, da se ne ustvariti v Zagrebu samostojno; sme dotekniti ničesar, kar ni prej dobro pregledano in preiskano. Na levi je ubit nemški vojak, na čigar prsih je fotografska kamera. Če bi jo ameriški vojak, ki se sklanja k njemu, prijel, bi ga bila eksplozija ubila. Na desni sliki je videti, kako je bila kamera zvezana z razstrelivom. OBSOTELSKO OZEMLJE IN KMEČKI UPORI * S L A M Vou GIRLS WHO SUFFER Distress From (Nadaljevanje) . V dolini Bistrice se je med pohodom Gregoriča pod Brežice in po Štajerski samostojno razvil upor, ki sta ga vodila ključavničar Pavel Šterc in kmet Filip Kukeč iz Kunšperga. Razširila sta upor v Podsredi, Kozjem, Pilštajnu in v Planini. Z vojsko, ki jo je zbral, je šel Šterc nasproti Gregoriču. 6. II. je prišla skozi Planino njegova četa v dveh oddelkih. Manjši (približno 120) je odšel naprej proti Jurkloštru, z njim tudi .Šterc, večji (600—700) pa je cista! v Planini. Medtem ko je bil Šterc v Jurkloštru, so se kmetje v Planini zaradi vesti, da so prišli do Kozjega Turki, preplašili in razen okoli 60 domačinov razbežali, Šterca, ki je hitel v Planino, da bi pomiril upornike, pa so izročili domačini grajskemu upravitelju Š. Siebenai-cherju. S tem je bil štajerski domači upor končan. (Če izvzamemo Stattenberg, od koder so uporniki odšli tudi v južno Štajersko, je bilo razen upora v Bistriški dolini itak .vse mirno, samo v Konjicah je neki Rosnagel zastonj^poskušal zbuditi upor.) Ko je Gregorič prišel v Jurkloštev (6. II.) in izvedel, kaj se je zgodilo Štercu, je odšel takoj proti Planini, kjer je prenočil in drugo jutro pink-ham's Tablets are also a fine stomachic tonic 1 Hallow labnl directions, | tem primeru ga moremo točno datirati na 6. II., gotovo pa se je izvršil vsaj pred 9. II., ko je poročal o njem Grafensteiner iz Pilštajna.) Cena, ki so jo zahtevali kmetje za pomirjenje v obliki soci-| alnih in gospodarskih reform, 1 ni bila stalna. To ne velja samo če primerjamo med seboj zahteve kmetov po različnih državah ali pokrajinah, marveč tudi, če primerjamo zahteve različnih uporov na Slovenskem. J Predvsem moramo ločiti med seboj različne vrste vzrokov ; (gospodarsko, socialno, politično in versko). Pri malih uporih so bili vodilni navadno samo lokalni gospodarski vzroki, medtem ko je pri večjih uporih navadno prišla na dan tudi kaka druga stran. Dasi pri Slovencih ne poznamo tako sistematičnega vsestranskega zapisa zahtevanih sprememb, kakor ga poznamo iz nemškega punta 1525, so vendar tudi pri "ps prišle do. veljave vse strani, in to že pri prvem puntu, 1478 na Koroškem, kjer so se borili kmetje za izboljšanje gospodarskega, političnega (obramba proti Turkom), socialnega ("Sie wollen sich nach der treylosen Sweyt-zer Gewonhayten halten") in morda tudi verskega položaja (upor je bil naperjen "wider all ir und ander Herrn geystlich und weltlich"). Vseslovenski upor zdaleka ni imel tako obsežneza zarisa. Če izvzamemo Koroško, kjer se je tudi tokrat pojavil klic po "božji pravici", je ves drugi upor zajemalo izključno geslo "za staro pravdo", proti gospodarskim novotarijam gospode. To stanje se odraža v vseh pritožbah 1. 1515, tako v bohinjski, kot v konjiški. Tako so se kmetje pritožili v Konjicah proti velikim izrednim davkom, ki jih v cesarjevem imen'! pobira go-s;jcda in morda del denarja po-nevorja, proti nezmerni tlaki, p'oti dajatvam ob gospodarjevi smrti, proti krivičnim globam pri sodišču, proti noi-.m večjjm ali. zvrhanim merar■. proti temu, rla jemlje gospe-ua dajatve v vinu namesto v obliki mošta U.krat, ko je vino že izčiščeno, proti novim mitninam in nenavadnim kaznim, proti prenizkemu zaračunavanju krajcarja pri plačevanju gosposki, proti zvi- cesarsko namestništvo, ki bi sa- mo urejalo in pobiralo davke ter skrbelo za obrambo meje, "ker gospoda po meji nič ne vpraša. Pa tudi zahtevo po reformi duhovščine zasledimo v nekem dokumentu, češ naj iz prižnic oznanja božjo besedo, o dajatvah gospodi naj pa molči. Iz teh kratkih zgodovinskih potez se dovolj jasno vidi vloga obsotelskega ozemlja v obeh največjih slovenskih uporih. Niti prvič, niti drugič ni obsotel-sko ozemlje predstavljajo izhodišča uporniškega gibanja, zato pa je pomenilo v obeh primerih bistveno važno zvezo med izhodiščem upora in pokrajinami, v katere se je, ali naj bi se, upor razširil v svojem nadalj- njem razvoju. Na obsotelskem ozemlju se je odigralo tudi dovolj bojev, ki so bili za izid odločilnega pomena. Značilna je tudi velika pripravljenost za sprejem uporniških misli, stvar, ki postane toliko bolj pomemb-; na, če pomislimo, da je bila tudi na Kranjskem taka pripravljenost značilna prav za vinorodne kraje. Kmečki upori so bili sicer po zgodovinski nujnosti obsojeni na neuspeh, vendar pa imajo danes svoj veliki ; pomen pri oblikovanju slovenske narodne zavesti kot eden izmed mogočnih pojavov, katerih se je v preteklosti uveljavil slovenski človek. (Konec.) This is the official pester, drawn by a Cleveland artist, for Cuyahoga County's 2nd War Loan Campaign. Yntar-nat'l Cartoon Co., H.Y.—By B. Li Ilk "Thc HEMES. &L0FFS DttfvWS To K HEART r=OOR-?LOSH AKO ^^sc.oMeR-s, OH"CALL.".THAT HE HAS mistcavion A OIANVOWC> FOR A HEAftT- TRQTH^ HE (AEvER BLOFFS 1 H0U ° 0U HO! Now! Ub-TBKt-TvW VAIfcSU'T INTENTIONAL.-HAME SvOoRN TrtftT A heart. That's ujhkt They ALL SAY ! i was tempted To "lav" S OO ldok like hearts - IN A TONNEL- > _ t DEAL- BY LOUS RICHARD 8oo* t / AJ ^Aj o C / UL o To i_<_c O STRAN 4. ENAKOPRAVNOST 27. aprila, P. DECOURCELLE: MOČ LJUBEZNI ROMAN — I. DEL Bilo je jasno, da sta ga lopo- [ va, ki sta imela pisma v rokah, pošteno potegnila za nos. Na drugi strani pa ni bilo dvoma, da ta pisma za lopova niso imela nobenega pomena, ker nista mogla vedeti, kaj se skriva za njimi. Zakaj se torej nista vrnila, zakaj mu oni, ki se je z njim domenil, ni prinesel pisem? Pa vendar nista zavohala tajne teh pisem in sklenila iztisniti iz njega še večje odkupnine. Ali pa sta bila nenadoma aretirana v hipu, ko sta se vrnila domov tak^, da mu nista mogla prinesti pisem in dovršiti svojega izsiljevalnega dela. Zločinov sta imela gotovo na vesti še mnogo tako, da bi ne, bilo čuda, če bi ju vtaknili pod ključ. A kam so izginila v tem primeru dragocena pisma? Morda sta pa hotela iz strahu pred policijo opraviti ta posel brez vsake nevarnosti? Roberta so te domneve tako zbegale, da ni vedel, kaj početi. Vrnil se je domov. Carmen ga je čakala vsa bleda od strahu sama v salončku, kjer je plakala pred Helenino sliko. Robert ji je povedal, da ni, ničesar opravil in zakonca sta prebedela noč v solzah. Tako se ni dalo nič živeti. Vest ju je pekla tako, da nista imela nikjer obstanka. Helena je. morda mrtva, ubita, u-morjena. Ali pa še živi; ... To bi bilo še hujše . . . Obsojena po njuni krivdi na zapuščenost, v sramoto. Mati, ločena od svojega otroka, žena, ki jo je mož zapodil od hiše, mož, ki ga je vroče ljubila. Vsaka solza uboge mučenice je bila huda kazen, ki jo je pravična ' usoda namenila njima, pravima in edinima krivcema. In tudi vse trpljenje zavrženega otroka je zahtevalo/kruto kazen. Treba je bilo na vsak način najti mater. Najti je bilo treba tudi otroka. Toda v prvi vrsti in najprej je bilo treba dobiti usodna pisma, ki so bila najboljši dokaz, da je bila nesrečna žena po nedolžnem obsojena; edino ta pisma bi lahko razveljavila kruto obsodbo in privedla Heleno zmagoslavno in oprano sramote nazaj k rodbinskemu Ognjišču. Potem bo pa Ramon prepričan, da je nedolžna, in vsi trije bodo iskali nesrečno mater in njegovega otroka, da ju rešijo neznosnega življenja. Robertu in Carmen je bilo treba šteti v dobro, da nista o-klevala. Sklenila sta zapreti svoj dom in umakniti se iz družbe, čim bo storjen prvi korak na poti k cilju, ki sta mu posvetila svoje življenje. Če bo treba, izstopi Robert iz vojaške službe in uniči tako svojo bodočnost, samo da bo i-mel proste roke. In {a sklep ni bil posledica neobrzdanega, nepremagljivega notranjega Nagnjenja. Tu je bila omadeževana častnikova čast. Šele v tem trenutku je Carmen spoznala strašne posledice svojega zakonolomstva ... tistega zakonolomstva, ki ji je njegovo sramoto doslej zakrivala vroča ljubezen, ne da bi jo mogla izbrisati zakonska zveza z Robertom. Sicer pa — kateri grešnik more uganiti, kakšne bodo posledice njegovega greha? Poleg tega niti Robert, niti Carmen nista več mogla prenašati groznih muk srečnega in zadovoljnega življenja, nista mogla živeti v medsebojni ljubezni in uživati sladkosti življenja, ko pa njun brat ves o-bupan nikjer ni mogel najti miru, a Helena in njen otrok sta propadala osamljena in zapuščena. Dan za dnem, vsak hip sta videla v duhu izmučene obraze teh mučenikov. Vsaka, še tako brezpomembna beseda, vsaka časopisna vest, namigavanje na prav kar odkriti zločin, aretacija zločinca, iz Seine potegnjeno truplo žene in otroka, ki v njem niso mogli spoznati utopljenca — vse to je vplivalo na oba tako, da ju je oblival od groze hladen pot. Videla sta Heleno vso obupano, izmučeno in izčrpano, kako sega po samomorilnem orožju, da bi končno našla toli zaželje-ni mir. Mislila sta na nedolžnega otroka, ki je moral živeti po njuni krivdi med zločinci. A ponoči sta v težkih sanjah često videla svoje žrtve. Helena se je otožno smehljala in šepetala Carmen: — Ah, sestrica . . . rešila sem te sramote . , . ti si mi pa tako nehvaležno poplačala mojo udanost. Ubogi otročiček je pa vpraševal v svoji otroški prostodušno-sti: — Teta, zakaj si pa storila to, da nimam zdaj niti papana, niti mamice, in da sem postal ničvrednež, ki so ga morali zapreti v ječo . . . Saj ti nisem storil nič hudega. Tudi Robert je imel strahotne sanje. In često je pomislil, da bi rad s svojo smrtjo odkupil dokaz svojega pregrešnega Ijubavne-ga razmerja s Carmen, da bi rad s kroglo v srce potrdil svojo krivdo in Helenino nedolžnost, samo da bi Ramon ne dvomil več o resničnosti njegovih besed. Toda kaj pomaga vsa dobra volja, če se pa zlo ne da popraviti niti s smrtjo? In vendar . . . kako rad bi bil popravil zlo. Toda kako? Saj sploh ni vedel, kje sta Helena in zavrženi otrok. Ne, ne. Krivca morata poskrbeti, da se krivica čim pre popravi. Umreti sploh nimata pravice. Njuna dolžnost je združiti zopet moža z ženo in sina z oče- tom v krepkem objemu odpuščanja in pozabe. Dejali smo že, da sta bila zelo zadovoljna, ko se je Ramon odločil preživeti s siroto nekaj časa Penhoetu; Ramonova odsotnost je bila voda na mlin njunih načrtov. Lahko sta se z vso vnemo lotila svojega iskanja, ne da bi Ramon kaj opazil. In tako sta začela tudi Robert in Carmen mrzlično iskati izgubljenega otroka, obhodila sta vse bolnice in ječe, iskala sta sledove celo po pokopališčih; kakor pred njima Helena in Ramon sta napenjala vse sile, da bi našla nesrečnega otroka, toda tudi njuno prizadevanje je bilo zaman. Polkovnik d'Alboize je imel dob/e zveze in ni mu bilo težko izposlovati na policiji, da so mu dali na razpolago nekaj naj-spretnejših moči. Od tistega večera, ko je Ra mon odpotoval, so policijski a-genti neprestano oblegali glaci-erski okraj. Polovili in aretirali so mnogo sumljivih potepuhov, med njimi seveda tudi nekaj zločincev. Toda Panoufle, Slimak in Ze-fyrina, ta prava tolovajska a-ristokracija, stanujoča v lastni hiši, se niso bali, da bi jih policija vtaknila pod ključ, D'Alboize je preiskal s pomočjo policije vse sumljive hotele tega zanemarjenega okraja in neštetokrat se je njegovo srce krčilo ob pogledu na nepopisno bedo in kričeče krivice, ki so se godile tem ubogim nomadom civilizacije. Zaman je ponujal deset tisoč frankov detektivu, ki bi našel o-značena dva moža. Ko so bila vsa običajna sred- stva izčrpana, je Robert sklenil nadaljevati iskanje na svojo pest. Preoblečen v "brezposelnega delavca" je obhodil vse zakotne lokale in beznice, kjer se zbirajo sumljivi postopači. Seznanjal se je z nočnimi ptičkami, ki so se mu smejale v obraz, ko so spoznale, da noče kupovati ljubezni. Pa tudi Carmen je hodila po beznicah, kamor niti policija ne stopi rada. Iskala je nesrečnega otroka, obenem pa tudi Heleno. Informirala se je, kdaj je zapustila hišo v Knežjem parku, pa je zvedela, da prevozniškega podjetja, ki je prevažalo takrat njeno pohištvo, ni več. V posredovalnici za službe so ji dali opise uslužbencev, ki so takrat delali v hiši v Knežjem parku. Informirala se je o vseh najemnikih sosednjih trgovin, sedanjih in tistih, ki so imeli v sosednih hišah lokale v času, ko se je Helena de Montlaur preselila* Toda vse njeno prizadevanje je bilo zaman ... O dečku in Heleni ni bilo duha ne sluha. Robert in Carmen sta se vračala vsak večer utrujena, obupana in razočarana nad vsem, kar sta videla čez dan. A vest ju je pekla vedno bolj in vedno strašnejša je postajala misel, da | bosta še dolgo ali pa morda do smrti živela v teh groznih mukah. Navadno sta po povratku doma dolgo molčala, misleč vsak zase: Potem je pa Carmen objela moža in vzkliknila: — To je kazen za greh! — Ljubim te! ... Ostani še pogumen! Kaj ni bila ta ljubezen njun edini izgovor, edino opravičilo in edino upanje, da jima bo morda odpuščeno, kar sta zakrivila? Nekega jutra, baš ko sta bila Carmen in Robert vstala od za-jutreka, je zapel zvonec in sluga je prinesel vizitko. — Gospod Vernier ... Ne poznam ga, — je dejal Robert. Vprašujoče se je ozrl na slugo, ki je dejal: — Gospod, ki bi rad govoril z gospodom polkovnikom, je menda častnik . . . Ima na prsih trak častne legije in je brez ene roke. — Naj vstopi v moj kabinet, — je odgovoril Robert. — Takoj ga sprejmem. Sluga je odšel, Robert se je po obrnil k svoji ženi, rekoč: — Je kaj novega? Si kaj zvedela? Nič ... A ti? — Tudi nič. — Kaj nameravaš početi danes? — Na policiji sem videl slike vseh onih, ki so bili aretirani tistega dne, ko sta izginila lopova, ki bi mi bila morala vrniti pisma. Noben aretiranec ni' podoben falotoma, ki sem se z njima pogajal. Vse kaže in tudi policijski agenti so mnenja, da sta jO popihala na kmete, kjer ostaneta nekaj časa, če se bosta mogla preživljati. Če bi pa kaj zakrivila tako, da bi ju a-retirali, je na policiji odrejeno paziti strogo na to, da ne uide-ta, obenem pa obvestiti mene, da sta se tička ujela. Vsak dan prečitam policijski protokal in se zanimam za aretirance, če ni morda med njim "teh dveh lopovov. Detektivi poznajo to sodr-go in so prepričani, da še kmalu vrneta v Pariz, ker lahko samo tu opravljata svoj posel. Treba je torej samo malo potrpeti. — O, da bi le bilo tako! . . . Jaz sem pa že odbupala. Prepričana sem, da je vse najino prizadevanje zaman. In ta zavest je grozna. In da bi obrisala solze, ki so ji zalile oči, je padla možu v naročje, rekoč: — Drago, draga bova plačala svojo srečo, Robert . . . Toda ljubezen mi bo pomagala prenašati vse udarce. — Obožujem te, — je zaše-petal Robert. Pod njegovimi vročimi' poljubi se je Carmen komaj nasmehnila. — Pojdi brž pogledat, kdo je prišel, in vrni se takoj k meni, — je zašepetala. — Potem določiva skupni program za ves dan. Robert d'Alboize je našel v svojem kabinetu mladega moža. Prišlec ga je spoštljivo pozdravil. Robert ga je pa povabil, naj sede, in čakal, da mu pojasni vzrok nepričakovanega poseta. (Dalje prihodnjič) Mali oglasi PUNCH PRESS u OPERATORJI IZKUŠENI tudi za DIE SET-UP DELO * ter WELDERJI J za varenje na P^^ps« SPREJEMA SE TUDI "lEAE KI BI SE NAUČILI, TER P°MUt NIKE IN TEŽAKE. 60 ur dela na teden jame®«' Samo plača na uro (Day Work) 100% vojno delo. Prinesite seboj "Availability Cer cate," ki izkazuje, da lahko spr«®. delo. Rojstnega lista se ne »» Sprejema se tudi dečke, sta od 16 leta naprej za delo P očitni Iti « Otvoritvena posebnost STENSKI PAPIR, preko 1000 novih 1943 vzorcev na izbero. Posebnost od l/3 do % ceneje. NATIONAL WALL PAPER & PAINT CO. 6922 St. loge in naše ideje. Amerikanci priha j a j o — z zdravniškimi zalogami in jedili, z semenom in gnojilom, z kmetijsko živino in orodjem. Še bolj važno pa je to, da mi prinašamo zalogo demokratičnih idej za ves novi svet! Ali je vam to znano ? Ali ste vi čitali knjigo Two-Way Passage, izpod peresa Louis Adamiča, ki predlaga, da bi mi osebno prenesli ameriško izkušnjo v Evropo? Kolegiji sedaj nudijo posebne tečaje, da pripravijo ljudi za to vitalno delo. Washington se živahno pripravlja, da nudi to priliko v pomoč našim dobrim sosedom onstran morja. Javnost se zanima za to priliko,' da bi napravila načrt za mir in zmago vojne s tem, da bi se odvzelo navad- nemu ljudstvu osišča voljo do nadaljnega bojevanja. Te ideje so postale zaželjive in praktične; tako ameriške v uvajanju in tako univerzalne v sprejetju. Mi želimo, da bi se vi—sleherni—seznanili s to idejo. Eno leto po predlaganju te ideje, je Louis Adamič izdal v brošuri "This Week," članek "After Victory—What?" (Po zmagi— Kaj?), ki je kratko in jedrnato poročilo o tej predlogi, ki je bila ojačena z obširno diskuzijo. Z zanimanjem boste čitali ta članek. Vi bi se morali takoj seznaniti s tem načrtom za zmago in mir. Pošljite 10c za pokritje stroškov tiskovine in poštnine in pošljite na: New World Committee of World Peaceways, Inc.l03 Park Ave., New York, N. Y. ★ * šoli in ves dan tekom P To je izvrstna prilika za one, delajo v obrambnih tovarnah, preskrbijo dobro delo, ki je vojno NATIONAL FORMED CO. -j 6539 METTA AVE. ^ od Addison Rd. in St. Cla« * ' INŠPEKTORJI Floor & Bench OPERATORJI WARNER & SWASEY2A ENGINE LATHES POTTER & JOHNSON ZUNANJI BRUSAC GRIDLEY AU/TOMA^ TEŽAKI ZA SPLOSH DELO za RECEIVING ROOM SHIPPING ROOM STOCK HANDLED POMETAČE Delo znotraj in zulia]' Visoka plača na uro Poleg "overtime" , CLEVELAND TRACTOR 19300 Euclidj^^j Izurjeni operator*!1 BORING8 MILLS (Horizontal in Vert?tjTtflfl VELIKIH STRUGAJ RADIAL DRILL- Plača na uro, poleg "oVobrtj#; če ste sedaj zaposleni p" delu, se ne prlgl«*"* Wellman Engin^ 7000 CENTRAL Rad bi dobil priletno žensk0'^ opravljala hišna dela-naj se osebno ali p^ p? JOE KARLINGER, 158 St. Družina : otrok išče 3 ali 4 ,, med E. 61 * V Naslov se naJ v uradu tega lista. brez' kopalnico, cesto. Moški gobo r mirnega značaja hrano pri mirni slpv«n ^ žirii. Najraje bi St. Clair Ave., toda sP™ f tudi v Collinwoodu. nik. Kdor ima kaj P^ju f/ naj pusti naslov V V*9 " kopravnosti. Išče se ^ moškega ali žensko * ^ jj" gostilni. Dobra pla^*'. ti nad 21 let staroB£ se pri KOTNIK'S ^ St. Clair Ave. želim kup^ # avto, ki je v mM ioi" Plačam v gotovim-HEnderson 5840, ^ Ako iščete ^ H JN dobrega popravijalcfyedJ>0 L čevlje, pridite k n*0',^0 p vovrstno delo. Popr* re čevlje ter ixnaxno Vp e logo finih, novih ^ Ijev. Cene zmerene. .jfi FRANK MARZ^V* 16131 St. Cl»fc A