Uhaja nedelj ta -V..... ' «' Ueued cUib dar* cad LETO— GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE ' ' ' * " '' 1 - ? -" 1 I L ' H. . i| ■ L'r«*aiAkl ta uaravattM p ros t o ril lat Bo. Lawmtale Av«. ONta »f p«uuttfmi tttt So Uwn » V [j Johnston nsjprvo citirs posts vo, ki jssno govori, da morajo ŽeleZnišku družbe zelo všrčevh&i pri izdatkih, da so deležne geran-t i ranega profita po Esch-Cuat-minsovem zekonu. " On prsvi, ds ne opozarja Meddržavne trgovske komisije na razpadanje dobre železnižke o preme, pomanjkanje voz; kikržne ga ne pozna zgodovina smerlškife železnic, ampak tudi na pomanjkanje premoga, ko prihaja hude zima. On izjavlje, da so posledice zmot, ketere ima komisiji pravico odpraviti, Johnston na to navaja rezne zmote in povdsrjs,-ds je dobra mezda najboljža podlaga za do ber sporazum med delodsjslcem in delsveem. On pokaauje, da je bilo odrejeno znižanje, mezde, ko delegat Ijoueheur je nato predls gsl, da se Nemčija strogo kaznuje |^povižali »ezdo v drugih indu-sa to sgnemsrjeiiost turki bojkotirali sbjo. .144J * f V • «• mmmmrnmrn ♦ ^V Lauaanno, Švica, 27. dsc. — Včcrajinja seja podkomisije za narodnostne in verske manjžinc ee je vržile brez turžkih delegstov. Tufki so bojkotirali sejo, ker nlao bfaHffr sUžati zahtev Armencev, Ilplgsrov, Aslrcev in Keldejeev Drputacije teh menjžin ne tur ■kih ozemlju eo dobile vstop na |ionfercneo, de povedo svoje želje. I smet peže in Rise Nur bej sta peteetirale -proti ssaližsnju depu scij In zahtevale, de se zssližijo udi sastopaikl Egipts, Indije, žirije, Tunlsije, Iraka. THpoliaa in lriks kakor' tudi muslimsnske tnenjžiač ne Delksnu. Bgipčansk poelsnei so v Loseni že mesec dni in vedno sshtevsjo ssidižsnjr, to da.; entatfta ao < ne smen! zenje Egipčani uhtevajo, da britske čete zapuste Egipt in da se jim podeli popolna nečdvlsnoet. Turk Waahington, D. 0. (Fsd. Preas štabni poročevalec.) V splošnem pričskujejo, da bo novo razsodišče posledica konfereAoe se atopnlkov oentralno-amerlžkih republik, ki se sdej vrši v Wssh ingtonu in kalsro vodi ' državni tajnik llughes. To sodišče pomsnl, de emsrl-žke diplomacija ne hodi veš. ste< ro pot, da vlada male narode j»ž ao od Mehike. Naš državni do pertment je vztrajal pri tem, da Združene drfteve ln Mehike ke bodo ektualne članica tega zaaso diščs, ki je bilo vpostevljeno leta 1907 sa Centrelno Ameriko. Doseči se hočejo trije glsvnl predmeti ke tej konferenc^ katere js nssnenil tajnik Hughes, ki so pe le pretveae, sa katero se skriva pravi ellj zborovanje. Tej nik predlaga obnovitev pogodbe isse leta 1907, možno idrušfav pet molih narodov la ritorožitev senje. »J Centralnim Američanom ni tre-be obnoviti pogodbe lasa Ista 1907. Vedno eo se ravnali po pogodbi ln porinili se jo »a stran ko so Združene drževe po Brjan-Chsmorrovl pogodbi, respržlle Unijo e ptshanjeih o ressodlžu DRUGA IN POLTRBTJA Of-TBRNAOIONALA NA POTUl ZDRUtENJA Haag, Holsndije. — (Federated *reaa.) — Ob času protlvOjnegA kongresa ao ae tu aežli predstev-nlki druge soeiallstičue interna-olonals in dunsjske Unije soeia-Ističnih strsuk — ki je znaue pod imeoom "poltrstja interuaol-onele" — ln izvolili odbor de»e-tih, čiger neloge je, čimprej akli* catl kongres obsh Internaoional v svrho sdrušsnjs. Voditelji obeh orgsniueij so mnsnje, da jo čas sdaj ugoden aa poravnanja starih sporov in se enotno fronto. KEMALOV VPLIV PRIČEL ILEOETIII ftNGDNjl. v turški skupščini in Kemal ee bo B9BUA PODPIRA ANTIK1MA- Carigrad, 27, dec. — V veliki narodni skupščini v Angori ss je pojavila močna oposielje proti Kemalu paši in njegovi politiki. Htrenke aposleije, kstero podpira Sov je taka Rusljs, je že teko močne, ds ima Kemal paša le že majhno večine na svoji štreni liv šs U večina obetojl Is omahljivih ckatremletov. Celo turške ermeds, ki je bile teko udena naolonelle^čnemu voditelju, je postala ncsanssljlve. Ksmalovi ožji prijatelji so še dve-krat hoteli, de nsj Kemal resšene skupščino a oboroženo silo ln uvede voješko diktaturo, tode uaelo. ka božični večer je je-rui zahteval svoje Znajst mrtvih saradi preobilo aa- > Kew Tork, N. T. — Policija trdi, da je bil božičid večer naj-bolj "soh" večer v celem letu, ker ni bil nihče aretiran zaradi pijanosti, a v resnici je pa umrlo v Sew Yorku aedem mož in ena žena zaradi preobilo zavžitega jeruša. Mrtvece so vse prepeljsli v mrtvašnico, da jih razteleeijo zdravniki. Boetoa, Maee. — Ena oseba je mrtva in trideset oseb je r bol niiniei, ker so se nspile preveč je rute na božični večer. Detroit, Mioh. Tukej je ena o-seba mrtva In več ko dvejset je bilo prepeljanih v bolnišnico, ker so se na božični večer nspile preveč jeruša. Štiri osebe so izpustili prihodnji dsn iz bolnice, druge osebe so ps resno bolne. Shelbojr, O. — Skozi pet minut ata morale Philip Weiganott in I*ster Elston gledsti na mrtvege Robert Logltyja, ki je umrl, ker a« je napil jeruža, katerega sta "nadve napravila. Jokale ste obe. Obtožene ste umore. BANKIR — EVANGELIST — SLEPAR, TODA ZVB0T SVOJI MISIJONARSKI ULOOI. Bajside, Now Tork — Areti-rell ao nekega Vletor H. Amolda na obtožbo, da ae je poalužll pošte v sleparske namene. Arnold je bankir, evangelist Jn bivši predsednik Msdiaon Bond kompanije. Seveda je odločno tajil krivico, čeprav ga je evesna vela porota obtožila. "To je »»mogoče," je rekel, ko ao ga aretirali na njegovem udobnem domu. Za ril je oči proti nebu in nadaljevali "To je prega-njaa)e človeka, ki je kotel uvesti ' bianis Krlateve metode," Od kar je Arnold lani prišel v Vew Tork. je večkrat pridigal v Meetni hiši. w*> Po seji komisijs se je iavedeio, da konference zavezniških miniztr skih,predsednikov, ki se ims otvo-riti 2. januar je v Psrizu, se nej brž odgodi ali se ps kmslu rszbljc, če se otvori, kajti Anglija tn Francije. ee nikakor ne moreta sporazumeti, keko se ns/ dobi do-nar od Nemčije. Nemčija zahteve petletni moratorij. Franeosi bi dali kvečjemu tri mesece odloga, tode 4 pokojem, de Nemčije podpiše največje ga .1 : ■ ..lrH.iJM^al fl.rJniln Akkon. rancije, UKijiirivai eannaKo onuro- ženjc kotline Ruhr. Angleži od-ločno naeprotujejO temu kčraku. London, 27. dec. — Is diploma tičnlh virov je prižla vest, da se jc Nemčija ' obrnila ne Združeuc držsve s prošnjo, de naj ameriška vlada posreduje pri zaveznikih u sprejem njenega najnovejšega ne Črta za pomirjanje Evrope. Nem čije predlags, da štiri države ekle nejo pogodbo, ki ime jamčiti Franciji, da ostanejo njene sede nje meje nedoteknjene za dobo 80 let. Te žtirl države bi bUe Nemči ja, Anglija, Francija in Italija. Ako se ta pakt eprejme, ne bo imele Franeija več rasloga se vzdrževenje velike ermede pod pretvezo, de se boji nepede izse Rene, peč ps lahko sniža svojo armado in posveti svoje dohodke konstruktivnemu delu. Posnejše poročilo is Psriza ee glesi, ds jc francoska vlada že sa vrgla načrt Nemčije, ker emetre da ima načrt največ ugodneeti sa Nemčijo. Waablagton, D. C. — Državni tajnik Hughes je v torek svečer dejal, da Združene drŽave ne vedo nič o nameravanem paktu Nem čije. in angksški str*jsh, na Ur odprto povo, de atole na stališču, da mer* veljeti tssnejšr Pred dvema letoma 9/0 centralni Amerišgni isdelali pogodbo sa tsatiejšd rnijo. Prva poleu ctf te SSNATOR KLKO odpo vojakov B MMMČUM D. O. — Senstor IfiOliMlik, ki se je ravnokar v*| nU is Evrops, ss js izraksl, da je najbolje, ako ee asseriške čete ts-koj odpokličejo ir Evmptt^M Veliko eenetorjav je au>eaja, da je aajbolje. ako sa čete vrnejo Iz Nemčije, sdaj še ni bilo pod vzetih korakov v tem onim. «nenje pa prevlodnje. da šel čea. ko je treba ------ čet s domov. J e* ikih rs vn s tel je v. ^a to pripoveduje, v kakk^em stšnju se nakaja Žclesdiška oprema, ke^ 11 želež-nieke družbe počejo pobotati a svojimi .i^elavei, in citira razne dobrp vire za sledeče obtožbe. • Za službo, neapoaobne lokomotive ns 26 vodilnih želssnicsh, ki niso hotele skleniti mirit, so ss povjšsle med 1. junijem ie 15* novembrom od 5341 ne 9942. Norataloi odmerek sa . nepoi pravljeae lokomotive znaša dvanajst odstotkov. Na New Ilaven ieleznici se sdaj nahaja v slabem stsnju 36.8 odstotkov lokomotiv, na, pennsylvanski želesnlcl pe 42.2 odstotkov, Največje primenjkovenje že-leznižkih vos je bilo v letu 1920, ko je doseglo 146,070 vos. Zdej pa zneša 179,230 vos ia 270,000 vos je poškodovenih. Na 80 odstotkih teh vo»Js treba izvršiti velike popravila! , i Tajnik lloover ceni, de je Izguba ze industrijo saradi slabe eedenje železniške opreme eneke vsem vlednim troškom. Ocologični zemljemerski yrsd pravi, de transportna nszmošnost povzroča narodu 31 odatotkev stroškov od skupne produkcije premoge. Poljedelski de pertment poroča, da je mogoče sa preveše-nje pridelka na eeverosapado dobiti semo 15 odatotkov navadnih voz in 40 odstotkov za prevažanje produktov, ki se radi spridi jo. Prejemki so padli v msreu pred izbruhom ze odstotkov, v septembru pa na tri odototke. Stroški se vsdržavanje ne 14 že-lezniceh prvege gezreds se bfll za $6,369,000 višji od julije do septembra, kot od eprila do je nije. Pred atsvko je Beltimore 4 O-hie železnica imela take vkoks prejemke, da so kaaali UAOO/KJO dobička za jelij, evguat In september. sli ker se ni hoteU pobo tati, je znašel njen obretovelni deficit dve miljoaa dolarjev. Te želcsniea ae je pobotala in je sdaj proeta vsek embergov, njeni prt bitek se oktober pa keše okoli tri mlljone dolarjsv. Johnston obtožuje, da bedo te isgabc, ki so jih povzročiU fteles-rsmstelji prikrili in da ko-do speUreli, da se ▼•Črnina poviša. katero bo s^rale plačati aseo-riško Ijudatvo. i < AU ni to čedne goepoderitvo? Armenci ee iajevlli na seji, d* aovjetsks srmenaks republik^v Krivanu je premajhne, da bi podpirala 366,000 begunec\, zete zahtevajo avtonomijo za provinco Ksrs in osemljf, nsokrog jesers Ven s koridorjem do morja pod turškim • svvcrenstvoib, tode s semensko notranjo upravo. * Vprašsnje grškega petrijerha bo menda rešeno s kompromisom kot vsa druge vprešenje. Turki so vidsti sedovoljnl k sugestijo frsn-eoskege delegsts Dclserolss, ds fljntrže poeebne koncesije ob se- »fUstlčni vodja jih je zavrnil, Uvu Fongee^ m reki San J sen, boječ ee, de mu čete v nejkrltlč- nsjčem momentu obrnejo hrbet m uh puste ns cedilu. Hcje angorsku skupščine so selo krhno psai, da oatanejo deleget« s v določenih msjsh. lame t paša sploh nima nobenih mri&l In glede sekega probleme se mora obračati v A a goro po navodila. Chicago, 111. — Fodor Ivanovi! eljapin, elevnl ruski operni pevec, ei je osvojil Cs rušo v o mesto kot najvsšjl psvee na svetu. Zdaj e gost člkašks opere. Trikrat je :Z7tu\ Koatarika naj vrč jo armado In N nMtoP11 v °P*rl "Mrfistofels" grike doksne cerkve; v politiko se ne sme niti nejmenj mešetl. Venite os je protestiral, rekoč, ds je ne mqgoče ločiti petrijerhovo poli tično funkcijo od verske/ ' ' Vprašanje morske ošine js kolikor toliko rešeno. Ismet peše in lord Curson ste na privatnih stsnklh dosegle kompromis. Dsr dsnele In ' Bospor prideta po< kontrolo mednarodne >( komisije ketere pe ne bo imele območje nad obrežjem, temveč bo le neil zorovsla plovbo ladij skozi ožino Tri težke vprašanja še nieo ro Šena. To so kspltujselje, nsrod nostns ln verske msnjŠlne ter olje V Mosulu. Angleži imej* kompro mis glede kepitulecij in menjžin tode olje dela velike ovire. Izmet peše pirieege, de Turčije ne pust olje Angležem. DEMON ALKOKOL. Okieago, HI. — Oč ,7-lctnc KU-se bete Hrhiedeno%e y umrl ne Zehvalni dan. livlil je preveč jeruža in se zaetrupil. Mati boleha na otrovanja s alkoholom. O-troei ne dobe jeeti, mati znoal vse ss jeruš. I« teko so se sdsj oblsstveai organi poelnžill male Elisabcte in jo poslali po jeruš v selun James BaJisa. ElisebeU je princ* msjkno steklenišieo žganja, na kar so preiekell selun. Nslli so v nje« pet gelon jeruša ln pet sodov aeateke. i m lliigpig in ro 10 saeedli amfrtški pomorššš- ki, umsknlls a konference in ni sa svoj umik navedla opravtšbe. In ko ao druge štiri male drtšovi-ee nadaljevale s polekusl se edru* žen je, eo dobro posnanl amerižkl ntsrssi prekucnili Vlado v (ha. tarnali in upostavill administrsei jc. katere prvi čin je bil, da je odklonila veako sdružltsv z Unijo Centralne Amerike. . Ksko pa js 1 llugbesovo željo razorožitvi v Centralni Ameriki, Med vsemi pet državicami ima Dlplomatičnl položaj jc pe slede«! s Ksr se uočs priznati Mehika, so Združene drževe odpravile od diskusij, ki se tičejo Centralno-emeričenpv, narod, ki govori jo sik Centralne Amerike in o katerem se jc pričskovsle, da lahke precej odločno govori sa obrem bo Centralne Amerike. V prizadetih državah je pa U-kole 1 V Nlkaragv! so naatsnjene ameriška vojaška čete, v Ovete-meli pe vladsjo vladerjl, katere *<. določili v Združenih državah Zdaj je trebe tsjniku Hughssu ustanoviti že nove razsodišče, katerem bo tudi U dcšsls sesto pene In prevladovala § pomočjo sile, ze pel jeven je In vrtenja od zaotraj, kl je še precej tiapredo. velo v d vek Imenovenih državah Ako «o Združene države zeete-pene na vach konferencah, priča kuje je, da bo malo nerede v teh dršavieeh, pa saj ga tadl al bilo v mlnolih letih, eko nieo pod*, geli tujezemski špekolantje, kateri ee ee redi pcelnUll revolue -js, da je služIle njlk intereeom. Koder bo Izdelana pogodba po IA V OWWAQO Chicago, BV sredo je do-spel sem Albert Thomas, deUv-•ki fodlielj v Franciji Hi rnvne-tcTt medacrodno Am*** „ H,, neredov. Med vojno je bil munUijM miaisier v franeijl. iAUAPnr UtlVA VELIKO SLAVO. kot Še noben drugI' pevce pred njim. V pondeljek svečer ga je aevdušeno občinstvo ngprsnshomt klicalo a aplavdiranjcni pred sa-stor, t sko da je Aaljepin končno eprcgovoril nekaj bessd v francoskem, zshvaJjujoč ae Ameriki sa pomoč, nsklonjeno Rusiji v prid stradajočemu ljudstvu ob Volgi. Aeljepln nI le dsnee največji pevec po umetnosti ln telentu« temveč tudi po postavi, Vlaok je šcet čevljev in šthri palec. Ne odru je pravi vcllken in njegov mogoč, ni bae ker dviga poelašclcc. Kritiki, ki tmejo navadno t po cele stolpce ca vsakega vodilnega pev-ea in pevke, se se ns kratko Is-r^kll, da ftaljapin stoji nsd vaako kritiko. VLAČILNE LADIJB iB NISO .. msul 0. - Nešli so čoln vlaiilne Indijo VOornell" in f njem je lošel vtopljcn broAif. Celo so našli med Long TOnUm ln Tort Colbornom * W kana^lskš ledi jI nimajo strani. O vlečitn nobene elc* I" prsv•jfš ns vedo, kaj as J« S njo /godilo. Vtoplji aevsm lota, tedaj se uklešaje na ^ r kurM MIhe Pe^tosh. nagrobni kamen, položen n* ev# bodo Centralne Amerike, frk*i DVA LETALCA PONBSEB "Mir/' . . # ^ Ur^ toA. društvo ze poapeševenje so s a sati >e sprejelo reaolaeije, kl isreko, da M bila aajvečja smota, eke cs sprejmeje postave, ki kl prepovedalo učit t aeuk c reevoja. Reeeloeije pravi dalje, de aaak o reseeje ni agibeoje. empek je zgrajen na reeultaUh r »sni las zaeaosti. Okla. — Čari Sena-ders la pilot Kerm Dlllerd sta sa-dobila teške teleane poškelbe, ko je teleballo letalo na tla, s k a te-rim ete letela nitko. Chicago la okolica 1 V petek " " mrzlo. Severni vetrovi Temperatura % zadnjih 24. u-rabi nej višje ti, ncjeižja 89, gelnec i^a* »k ML aaUa ok 4 <20. PROSVETA Kur./ČMt.a Z« '! i.j.-n® drla v c lata te $1.2» so tri M tri MMN, in M i.tvo I* 00 _ -PROmTA" _ MTHE ENLIGHTElfMEMT" O,,., mt 0 Owd aSE erthiaf w«P I SabetriptJaa: DalUd SUtM (CMOpt CU««f») MM Mfo $6 50, ar,d for.lrn countrias M .OS »ar JUg. " '"^TliHaHFPS HfMrrMTl ^'MgkBgE of Tha F1 vaa M wtt*i Uaft. NAS colninski tarif. Blagoslovi novega colninakega tarifa, poznanega kot Fordney-McCumberjeva colninska predloga, se že občutijo. Neka krojsšks tvrdka v New Yorku j« naznanila da bo vsaka obleka od štirinajstega decembra naprej stala deset dolarjev več, ker so se povišali produkcijski stroiki in se je podražil materijaL American Woolen kompanija Ja podražila svoja produkte od deset do pet In štirideset centov pri jardu. Tekstilni produkti so se podražili od 1. novembra do X. decembra za dva in pol odstotkov, kar pomeni, da se po-draže na leto za sedem in dvajset odstotkov. Kanada ima tudi colnino in sklepa a sosednimi državami colninske pogodbe. Vprav zdaj je sklenila colninsko pogodbo s Francijo. Po novi pogodbi po znižana colnina na francoska vina,, avtomobile, čipke in ie drago blago. Francija ji je dala koncesijo za sto osem in dvajset produktov, katere bo smela Kanada izvažati v Francijo po najnižjem tarifu. Seveda so taki ljudje kot McCumber navadno zrli na Kanadčane kot na ljudi, ki ne znajo voditi dobrega gospodarstvi. McCumber je velik narodni ekonom in senatorji tudi, Id so glasovali za Fordney-McCumberjev tarif. Ameriškemu ljudstvu so s tem tarifom prineslf draginjo. Profitarji bodo lahko nategovali cene, da bo joj in groza. Združene države so obdali z modernim kitajskim zidom, da ne pride ničesar notri, kar je bilo produ-ciranega zunaj Združenih držav. To bo po mnenju teh ekonomov pospeševalo trgovino. Seveda McCumber se razume na mednarodno trgovino ko nihče drugi. Zastonj | ae ni potrudil, da porine trgovino a tujezemstvom proč od Združenih držav. Da se je to zgodilo, bodo ameriški kon-zumentje tudi znojili. Fordney-McCumberjev tarif pp izjavi strokovnjakov iztisnil iz ameriškega ljudstva do štiri miljarde dolarjev na leto. In končno nista tega kriva samo Fordney in McCumber. Ampak stvar so zagrešili njuni volilci in volilci drugje, ki so ju izvolili članom kongresa, poleg njiju pa še druge kongresnike in senatorje, da so potrdili, kar sta onadva predlagala. Dne sedmega novembra so volilci posebno po severo-sapadnih državah precej dobro hranili, toda kreaje prišla prepozno. Mogoče bo trajalo eno leto, da bo mogoče novemu kongresu spraviti colninsko vprašanje zopet na dnevni red. i KAKO 30 UDARJENI FARMARJI. Par stavkov v poročilu poljedelskega tajnika pripoveduje, kako je svet postavljsn na glavo. Mr. Wallace pravi v svojem poročilu, da so cene za farmake produkte padle pod predvojno ceno, sa druge produkte je pa cena višja od petdeset do sto odstotkov. Ko je tajnik Wallace poročal o cenah sa farmske produkte, ni mislil za cene, po katerih plača konzument farmske produkte, ampak menil je, da farmar po takih cenah proda svoje produkte prekupčevalcem, mešetarjem, živilskemu trustu in drugim bizniškim interesom, Id mol-sejo farmarja, kajti konzument mora plačevati farmske produkte po ravno tako oderuških cenah kot druge produkte. ,f 7 ••> tf ti - * ' In to je narobe svet Ako mora farmar skoraj zastonj prodati svoje produkte, bi jih moral tudi konzument dobiti Igo nizki ceni. Med farmarjem Je pa oela veriga poiredo-VBtapv aH pijavk, kise vse dobro rade od tega, da pokupijo pridelke o«l farmarja in jih prodajo kenzumentu. Farmarja pravijo, po toliko in toliko bo« prodal svoje produkte, a*o jih hOM proda«. Ce jih pa nočeš prodati, pa lahko * Knijojo Pri tebi v kleti ali na polju. Konzumentu pa sopet stfejo: "Vidiš po tej ceni boš plačal produkte. Vee Jr drago danes. Ako noče! plačati zahtevane cene, pa lezi doliln upiri od glada." In farmarji in konzumenti hTprav lahko fchajali bita teh posredovalcev. Spremeniti j< trot* fetas namere, bolje rečeno: nacionalizirati je treba trgeln odpadli bodo vsi prekupčevalci in posredovalci. To ss pa ne bo vodilo, dokler ljudstvo ne izvoli v posUvodajne abore poelcneev in eenstorjev, ki ao sa nacijonaliziraaje trgov in vseh distributivnih sredstev. In dokler ss to ne sgodi, ae bodo tudi pomagale reforme, ki jih priporočajo nekateri, ki bi radi ozdravili bolno Človeško družbo, pa priporočajo ne» a odpravo neadravih SLIKE IZ HASELBlT] I To nI ampak to redalštvo priporoča * nikom, S* aa ravnajo pe vodilu veliko nepotrebnega dala, ssbt pa jaao. Aaburn, DL — Malo dopieov ja Čiteti od lensk, kajti ma lana amo bolj zaposleae a hišnim poslom kakor pa • pisar enjem. Četudi bi lana imela kaj sa povedati, vsakdo bi se obrnil proti nji, siroti, mol doma bi ji rekeh "Tiho bodi, stara, sate je tam pet, kuhaj in ne v-tikaj svojega nosa v govore, ne v politiko." de par dni, pa bomo imeli tu milo Novo lato. Že stara navada je, da si ljudje volčujejo, rabe« pri tem suhoparne fraze o zadovoljstvu in napredku in da bi bilo vse dobro ter po lelji tistega, Id mu voščijo. Kaj pa hočemo, je pa« to-ka navada, nekateri al voščijo is srca, drugim pa je voščilo le aa je- Hi Pri naa so želeli malo bolj delati teh par dni, samo mraz pohaja zunaj in nam bel! okna s ledenimi rožami Ta dobrodejni mraz je šara lena, tedaj podjetnike tudi priailil, da so epu stili malo ve« "pare" sa delo iu Uko je delo, kar nam, niti njim na škoduje. Citala aem dopis is Westvllle v št 296, da ao izgubili dobrega in vestnega člana Mata Pintarja. Prav res je, on je bil veeten Slan in društvo ga bo gotovo pogrešalo, >11 pokojnik vreden. Skosi mesecev je bolehal, a njegova eiro-ta lena mu je stregla dp zadnje ure ter radevolje izpolnjevala vse njegova lelje, dokler Jih je le mogel izgovoriti Pokojnik js naročil, naj bi pokopali njegovo truplo civilno In aa cerkveno, ker aoče ,da bi njegov elko prisluleni denar trošili v tate svrhe kot so cerkveni obredi. Znal je, da imam jas v starem uraju hromo dete, ki je bolj posebno denarne pomoči kakor pa duhovni, ki računajo visoko vsoto sa brezpomembne obrede. Tods wkor je Islel pokojnik, tako m ni izpolnilo. Prišlo so bojazljive in bejŠo robo, a erca vseeno nima, da bi ji potem tpdi nižje računal Oni Kiedajo na obleko. Naj ei bomo še tako čvrsti v naših srcih, ako nas poznajo po oblačilu in ne bo naših poštenih dušah, tega jim ne more-m o odpuščati. Ne trdimo toga kar ni, da je, in reenico naj govorijo Brigajmo se sa onega, ki ae bo rodil in ne za onega, ki je umrL Krt vega moramo le imeti v opominu in ako eo bile njegove ideje prave, zpominjajmo ae ga a častnimi mislimi, njegovo idejo pa spopolnuj mo in jo hranimo kot zaklad, ki ga nam je zapustil. Posebno kot dobrega pokojnike moramo njegove radn je lelje izpolnjevati, eaj naša čustva nsm tako velevajo. Ali ae ne sramotiau> pred njegovim •pominom, ako ns vršimo njegovih poelednjih lelja? Kaj če, bo ranjkega duh sopet oživel, kako bi zrl na ono, ki so sagrsbU njegove telesne ostanka! Nagnal bi jih bičem kot je storil Jezus, ko eo trgovali v njegovem domu. | Dobro mi js znano, da je pokojni Mate Piutar imel prijatelje, ki bi bili radi, ds ss je izpolnila njegov« lelja, toda toga niso mogli doseči. Ne pade radi tega sramota nanj«, pač pa M one pobožne duše, ki jim je bilo več njihovo prepričanje (še sploh kako prepričanje imajo) kakor p« zadnje lelje umrlega. , - Prosila bi vse člane in članice ter vse rojake, da izpolnjujejo poslednje lelje svojim umrlim. Že spomin n« pokojnika nam je milejši, če ae savedamo, da emo storili to, kar je izrazil kot zadnjo željo. Vsak naj ima svqje prepričanje, nikdo naj mu ga ne krati. Nikdar se le nisem bevil« s k«ko politiko, saj tudi tog« dopiaa n« mor« nikdo smatrati, ds je radi kakega strankenkega prepričanja. Delavska len« nima čas« s« to, avoj posel mora vršiti od ranega jutra do posneg« večera. Ker vsak molči o tem, pa ma vele le nekaka dollnoet, d« sem se oglasila, d« n« bo vsaki mol rsksl svoji ženit "D«, stara, poslušaš m«, dokler eem šiv, ko p« bom enkrat umrl, poslušala boš druge, sa mojo sadnjo leljo se ne bol zmenila." Želim vssm članom in članicam jednote ter čitateljem Prosvete srečno Novo leto. ~ pobožne duše in pregovorile so leno pokojnik«, češ, peljimo ranjkega Matijo v cerkev, ker ako mi njega pokopljemo civilno, nas bodo i/gnali od tnkaj. Pokojnik ni mislil kakega sli e4cm, da je le-el biti pokopan civilno in nikdo bi ne bil n« ikodi, če bi ss biU nje-jova lelja glede pogreba izpolni-a. Za to ne gre zamera leni pokojnega, kajti ona js prišla komaj »red letom dni iz stare domovine, lipo ps ni o&onihj ki ao nanjo vplivali in ji s cerkvenim pogre- Dom n tojnika, ker niso pustili, ds bi se ispolnil« njegov« poslednja lelja. Siromak, ki je lelel, kako naj bo »kopano njegovo telo, ni bil uslišan, dssi so njemu enaki po siromaštvu a tem pogasiU spomin na njegovo lepo idejo. Pri tem pač ni vladala razsodnost, eaj še bi bili rassodni, ns pustili bi njegovih oetankov pokopavati drugače kot js pokojnik lelel in s tem le n«^ kopavali stroške na glavo vdove. Res razumen človek, katerega m|r šljenje ni odvisno od drugega, noče verskih obredov. Le vzemimo n« primer Dcbea, o katerega velikem umu moramo priznati, da je malo enakih in je radi tega tudi poznan po vsej Ameriki in Ivro-pi ter vssm svetu. On ss ns sramuje svoje ideje, pač p« j« sanjo n* ▼dušen, zaveda ae, kaj je pravo. V dejanjih akušajmo posnemati taka vzore. Siromak delavae težko dela, ne-štetokrat si mora briaati a čela snoj in krvavi lulji pokrivajo njegove rojeva dlani. Zato si mor« šteditl pri kruhu, pri oblačilu ia vsem, da ima sa elučaj potrebe, ko omaga radi prevelikega napora In si nakoplje bolesen. Ta krvavo prialuleni in pristradani denar naj potem gre v mošnjo onih svečenikov, ki sa oblačijo v svilene srajce, lep« oblačila in tople snk-ujel Oni ne poznajo bojev sa obstanek, eamo lepe pravljice nam pripovedujejo, še jim damo denar, kako naj jih torej podpiramo. Ako emo keliSkaj razsodni, ne in ne 1 ^Delavčeva šeaa, ko gre v trgo-ora gledati da dobi Uvošae kar ker Imajo krvavih čtivo, da bi poznali umno rejo perutnine. Ako ni pri toki roji pravega poduka in se začetnik ne razume dovolj, težko, d« ima kaj uepeha. Opazoval eem le precej po sloresskih listih, kje bi tako štivo, pa ga ne morem najti. Anglrike liste sevsda dobimo, ka-koršne hočemo. Ker nimamo potrebnega poduka o kmetijstvu js torej največja krivda, da se ta-ko malo slovenskih naseljencev obdrži na farmah. Vaem zavednim Slovencem voščim srečno Novo leto. — John SkeboTgan, Wls. — Delaveke razmere v naši naaelbini ao enake razmeram po drugih naselbinah, delamo vaak dan In tudi dela ni ravno telko dobiti. Pl«če pa «o tako male, da najbrle nikdar ne bomo poetali bogati Dokler nam js sijalo gorko aolnee in je bila košato lipa lepo zelena, emo fš radi zabavali v hladni senci. Nsirava p« ee j« spremenila, dobila je belo snešno odejo in z našimi zabavami V sen ei je zs nekaj mesecev pri krsju. Slovenec pa je rad vesel, ljubi zabavo in še nekaj drug«ga, p« n« zraste v našem Wisconsinu. Kljub železniški stovld in vsem drugim neprilikam, stavim, da ss je te stvari uvozilo v naše mesto do sedsj več kot premoga. Vem, d« ste radovedni kaj, je to V Is te ga ee da nekaj stisniti, kar ljubi vsak Slovenec. predpuztni čas^ki je nsjbolj pri-prsven za razne zabave in plese, smo se odločili, prirediti maška-radno veselico z nagradami v sku desetih dolarjev sa najboljše maske. Veselic« ae vrši n«. starega leta ali Silveatrov večer v prostorih rojaka Franka Faleta, n« Indiana cesti. Vas roj«ks in brate Hrvate najuljndnsje vabimo na to zabavo, kjer bo preekrbljeno i vsem najboljšim za dobro postrežbo ia zabavo, fteti dobiček te VeseUee jo namenjen blagajni slovsnsksg« mladenilkega pod pornega društva 'iNada." Društvo "Nada", jo imel« še aa vsaki prireditvi'veHko vdele-«j-^Mm, je veselice, ki joprf. ___- Kast Woroester, S. gočs si bo kdo izmed čitateljev mislil, kaj neki je « slovenskimi farmarji v newyorški drlavi, ds ni dopise od njih, ali ao ee morda le vsi isselilt Nismo se vsi iase-lili, pa tudi napredovali ne kaj prida, temveč amo n« isti stopinji kot so slovenski naseljenci po drugih dršsvah. Vendar jih je precej Ho od tu, pred ^vema lotoma je bilo tu 46 farmerskih družin, do danes pa na« je le 11 družin zapustilo. Zbali ao as, da Ibo, kar ksle, ds so biU roj«ki vodno dobro postrefeni in imeU dobro zabavo. Pridite in poSekaJ-te Novo leto v veeeljinned nami, ker nihče ne ve kaj nam bo pri- T. — Mo- Želimo vsem skupaj srečno Novo leto. ' Na svidsnjs Silvestrov ve£er — Odbor. n povzročili nepotrebne strošk« m m bili njihovi grobovi zaliti s tem žalili celo spomin n« po- ^ Atlsntiikega oceana. Želel bi kaj poročila od napred nih slovenskih faramrjev, ki so Is bili tu nesoljeni, s so nss zapusti-li, ali so še na kakih farmah in kako jim je tam. Olava me prične bolatl, ko ssgledsm kak lstak, d« bo rszprodsjs in zagledam pri tem slovsnsko ime, ds nas sopet zapušča Slovenec. Rojaki, vam, da ao imeli priliko Is marsikje slišati pohvalo o sebi in Slovencih eploh, da imamo jsko pridne roke, da pri delu ae gledamo a« edravje niti ns vsr-nost, temveč samo pridno delamo. To je eicer pri industriji, kjer naši rojaki delajo xa bogate podjetnike, vse kaj drugega pa je na farmah pri obdelovanju polja. Kaj je neki vzrok, da ni assd slo-veaeklasi aaaeljenei pravega šari I man ja sa kmeti jetvo, daairavao smo amlone vsi prišli a kmetov! Menizs, da U bilo vse drugače, ako bi mi slovenski farmarji ime-U svoj podučljivi farmereki list Potem bi ae bolje eporazamevali, bolj M se ogrevali sa kmetijstvo ia n s pred o v ali bi bolj a farmami. Zdi ae ml, d« bi bili tedaj doeti bolj složni, med nami bi vladal sporazum ia posugaH bi si drug drugemu, če ae dejetveno pe vsaj naevotl, obžalovali U neerečo drugega Ia n« bi bili tako sebičai. Kolikor ee tiče letošnjega pri-delka, je bB boli sreden. Krompir je obrodil tako, kakorlaa je Mla somlj«. Oe je Mt Izkopan do IS. oktobra, je bU le dober. V tl-etem šaea je padla akoro po veej drUvl debel« slana, to je bilo ob ssšotku kopanja krompirja. To-Ne daj je bile ecaa Ste se bušalj, pozneje pajebUpeSSe. To je bil le hud adarea a« naa. Pripombi™ hI h.l^ da U mo-e» Sloveael sarsej HeS la-8 tem bi ImeU velik dobl-Pri tem bi bila Pa. — Naši naeelbini bi dal bolj primerno ime, če bi jo menoval Dolino solz kakor pa Vsrons. Ns ssto, ksr tu skozi teče reka Alleghenjr navzdol proti Pitteburghu, marsikateri ismed tukajšnjih naseljencev pretok« tu eoUe, df bi is tu pretočenih solza lahko nastala reke. Po navadi jako rad hodim na sprehod proti milijonarskemu mestu Oakmontu in eoeednjemu mestu, ki je od Verone oddaljeno komaj kakih pSr korakov. Bav no n« pol poti erfčam vsronsksgs Jureta, hudo samiHjenega mol«, d« Ima glavo1 pripognjeno nizko doli skorsj do kolon. Sključen mol ee je zdel bplj podoben grbs-sti kameli. Prišel aem mimo njega in ga pozdravil: "Dobro jutro, Jurol , pa mi odzdravi pre-hlajen in govoreč kosi nos: "Dobro Jutro, Turlol" Vprašal sem gs, kaj študira in j« toli zamišljen, ali se morda mi-eU ženiti ta predpust. To jc učinkovalo nanj, kar bi ga bil prav hudo vlčipnil: zravnal se je hitro pokonci, da je bil raven kot sveča in rekel t .."Dokler naše podporne organi-zacije ne spremenijo svojih pravil, se ne lenim." "Kako to!" "Zato! Če je človek olenjen in issa boljšo polovioo kaj bolj pripravljeno, os. dobro kuharieo, da sna kuhat makarona, polento in Ipagetije, ee kaj rado pripeti, da je pri tivi leni vdovee. Orga-nisaeije pa na izplačajo takim vdovcem. Ako bodo podporne organizacije eprejele v tem ozira pravila, e« pa brl oženim. Tedaj bi ee lenil tudi vsako lato ia ved ao gledal, d« dobim sslado. O mladih pravijo, da ee kmalu naveličajo sakoaakcga jarma, pa bi ee dal ločiti Tako bi aa vodno U-hko lenil s mladimi dekleti Ca je žena mlada, radi drugI sa ajo pogledajo b kmalu ja mlada aara-ličane sakonakegs jarma. Naeakrat je moš eivček, starec, pijaaoe, grd je, da šsna a« veš s njim livetl Ia še dra« peke Ima. Kaj bi torej šeaa s ajfaa dobroto. Mol mora aa de-le e tovarne, boljša polovtea p« na pka, k Igri In kak« drugo za- delaj nre trdo, poleg teKa J p^ * k»keW C lo boljše. Kar ti pride čas, p, r polovice, tte obleke in ne denari. pri hiši, eemo prazna hiš« j« J* gleda kakor v puščavi Kot da ki bilo od vaeh ljudi Wpoščano Mol se obrača po hiši in't,r. mišljuje svojo usodo, nazadni. pa ei zapoje 'Ml uboge rm/£ pulčeno žalujemo. . Vlijejo ie mu solze kakor oreh debele da bi Uhko napravil Iz njih mal' po. gs vprašali "Kaj to misliš, Juro, ksj ti je zopM^k v glavo!" "Oh, mi odgovori Juro, kaj ^ veš, da eo nekatere naše Notranj ko in primorske Slovenke boH priljubljene Itelijanom, ker Ji jo z Italijani bolje deliti srečo! Prilike ao imele dovolj, da so m od njih naučile issa vojne sea. Ali nisi dan« slišal nič novecs! Turlo!" ~ "Ns, nič novag« ae vem." "Bj danea zjutraj jo ja po^ hala sa Italijanom tieta MicikZ ki je bil« dom« a Knešaka na No« tranjakem, znane rodovine Tižlar-jeve. Vidiš, to ti je bila navihan, ka, aamo štiri meeece je bila tq v Ameriki. Tudi njena sestrice j| je pomagala pri tej veliki selitvi Jss hI molu svetov«^ naj pazi as-njo ali pa jo raje saaigura m ve. liko vsoto, če bi tudi njemu is-ginila, d« bo imel vsaj svoto as* mesto lene. Msrj p« naj srečao kuha pomidori, esvns in fsggiolt Saluti, signora! Ti p« pojdi sv* jo pet!" — F. Boštjenšiš. JTorth Ohioago, 01, — Društvs In organizacije v naši slovsasU naeelbini so saključila trojo s« zijo mesečnih rednih In glavnik sej; izvoljeni so novi uradniki ia tako emo sopet preskrbljesi m eno leto. Kaj pa uspehi asšim del«, katoregi amo dovršili v le. tu 1922! Tak« In enaka vprsie-nj« bi morali reievati na aaltt sejah, katera so najbolj važna m dipštva in občno korist sploh. Društvene veselice ss loto 19)1 so do mslsgs končane. Zadnja ve< selies, \d ss vrši v tem letu v na- redi narodno podporno Slovenski Sokol n« starega leta večer, to je dne| 81. decembra. Program sa to prireditev je ssle zanimiv. V šivih slikah bodo predstavljani Itirjs M M stara la novo leto. Metek je* sedmi uri zvečer, ples do 11. ure in potem predstovs. Ksr je letes oder na novo preurejen, upa«, d« ee bo slovensko občinstvo šs toliko bolj zanimalo sa to prireditev./ '■■"K^,, Želel bi, da ee rojaki in roja. kinje iz naše kakor iz bližnjiK slovenskih, ateelbim polnošUrvil-no udelele, ksr te je ravno sa-ključek letne eesijs. Društvo So. kol je vedno ns strani slovenekegs občinstva in tako občinstvo pcee-ča njega prireditve. Sagotovljea aem torej, daee vsi snidemo na ta in si osebno voščimo ers«e v novo nastoplem lstu. Vssm čits-toljem Prosvete: krepki Ns sdsri ia srečao Nove leto, brstom in ss-strem SNPJ. - MstMss 0. šok, član. PROPMIJONAL*W POBOJIH* OBSOJBV NA PIT LIT JB9& flt Paul, Mbm. - Fred A. Hurst, profeeijonalen pobojnii Meščanske aUjanec, je napravil zmoto in zaradi te smote je bil obsojen n« pet let ječe. Pobojnik je mislil, d« ima pred sabo John Klausa, poelovnega odbornika ti-pografične unije, pa je padel po njem kot tiger na avojo žrtev. Bil je p« v resnici John ChM šolski ravnatelj na ljudski šoli katerega je pobojnik napad«1®!* U je tema in v temi si je pobojnik Ubral napačno žrtev. Meščanska alijanca je najele Hursto ia ajegovege tovariša Bo-bert Brjeona v Chicagu, da imajo dobro orodje pri rokeh prt kampanji sa odprto delavnico. Prijet je bU tudi Brjreon, M j* napravil to "dolgo Ispoved , ko je opazU, da sU bila ptička v ksy bicl Hursto so odvsdli zdsj ns od-dih v državno kasnilniso v StiD-freterju. . Dogodek pokssujo, kakšne tek-tika a« poelužujejo priratni btf-ni|ki interesi v svoji slepi jezi de delevske strokovne ergenizeei^. ■aszuDiro dbtb ji tnai* Chieego, IU — Otrok *ss nog In rak, ki se je nsrodil P^ par sMseel Jamese C. Le Brser«. »SO W. Moaroe St, je as B m amrl Zdravniki ki so eeprepW| dali bi posilil otrafcs liveti sli* ga aa umetni aačla spravili I sveta, Issajo sdsj ssir. LJUimVSKA AFBE4/I Končala s umorom. Podpri« Jedooti Slotcoski Narodna tUtAM ABI- Priredil fi bodo t Louisiaao. ——— leetrop, U. — V Beltimorju m aretirali dr. B. M. McKoina, kivisgs župana v Mar Rougu, na ebtešbo umora. Tukaj pričakujejo bivšega župana t nekaj dneh, de dela družbo ierifskemu depu-tiju Burnettu, katerega ao aretirali na enako obtožbo. Governer Parker izda kmalu potrebna 11-•tine in zahteja od države Mary-land, da ga icro&i oblastim t dr-M Louisiana. Tukaj ia redno iiiejo oaebe, kil •o tapalile skoraj eno tono dina-aita, da prikrijejo avoj iloMn. Šerifu je dodeljen oddelek miH-w kot straia, da lahko iavrii are-kcijo osumljenih oseb. Zdaj ao tukaj tri kompanije ailiee in slilijo ae glasovi, da se nebilizirata ie dve kompaniji. Državni prokurator nasnanja, k bodo aretirali ie od pet do ee-| oseb, ki bodo saeliiane dne januarja, ko prifoe javno! •Nižanje o stvari. ierifskemu deputijn je dovoljeno govoriti le vprilo vojaike •trele. % TnksJ se spominjajo, da ao kUnovd IsvriUi fttiH umore od ••ja sem ob arkaaaaiki meji. V Wilaaetu, Arkanaaa. je baje Usnovaka drhal odvedla farmar-* E- L. Oillisa s njegovega doma Jn ustrelila. Njegovo truplo je drhal sežgala. Po tem umoru ae > ustanovila liga sa vsdriavanje la mira, toda dokasov a u-al bilo dobiti. Tretji umor je bil isvrien, ko rJ* J- O. Weoda poeta*U klane?* * bran. Na eljlfts ee je na B^1« eela armada klanoveov, da ■ »tiene a njega tiate, ki alae kla- ■ viol. Wooda je stveljsl aa ■ ^oeee, ko aa ga napadli. Nanj ■ * je rsala eela teta krogel ianje- Neplsmenost v Združ. državah. Tff.aa.irras5s |H/1 r • »<»'i n«, rvvsaaii« BABICA. Ofcrad is Url j« js as kmetih. Spiaala €«Aki BOŽKNA NBMCOVA. Poalovenil FRANCK CBONAB. (Dalje.) "Za res, človeku »e včasih zdi, kakor bi drevesa živela," reče Rieeenburški lovec. "Vem to is akušnje. Nekdaj — le je nekoli* ko let — kazal sem dreveea, ki ae imajo posekati. Logar ni mo gel iti, jas eem ftel k drvarjem gledat. Drvarji pridejo io hočejo najpreje!V>»eketi krasno brezo; nobene hibe nI bilo na nji, lepo je atala kakor gosps. Zagledal aem »o v njo, in t« se mi je zdelo — smešno je to, ali tako je bilo — kakor da mi se k nogsm priklanja, kakor da me z vejami objema, ln mi na uho šepeta: "Zakaj ml hočeš vzeti mlado življenje, kaj aem ti storila!" Zdaj je sasvonele ostra pila po koši in zarezala ji deblo. Ne vem, ali sem zskrišsl, aamo to vem, ds asm hotel ustaviti drvarje, ds ne bi ds-]je rezali. Ko ao me ps Šudno po gledsli, ersm me je bilo, pustil sem jih pri delu ln utekel is lees. Celo uro aem blodil, in vedno ml ae je misel vrivsls, da me breza ti, naj ji ne vzamem življenje, aem ae naposled premagal is na meeto vrnil, letala je kakor mrtvo truplo. Polastilo je me je kosanje, kakor bi Ml koga ubil. Koliko dni sem bU ves pobit, sli nikomur nisem niš povedsl, in sko ae ne bi bila danes beaeda o tem eprošile, nikdar ne bi bil toga omenil." — "Tudi meni aa je nekdaj enako godilo," aačno 81u* ga s debelim glaaom. "Imel aem dati aver goapodi. Idem aa lov. Tu mi prida erna naproti. Lepa šival, kakor bi ei jo izmialil. Ve aelo ee je ozirala in paala po le* al. Smilila aa mi je, ali mialim: ni-ai-li bedak, čemu je tof Strelim, sli roks mi ss je treals; zadel aem ubešno, pela je, ni mogla u--.teči. Pes ee je pognel proti nji) sli jss asm mu brsnil in niaem dsl, da bi jo bil muiil. Hri eem It aji in ne morem povedati, kako bridko, šsloetno ia proerec ae je ta Šival v me ozrla. Vsel sem boš in zsbodel gs ji v aree t stresli ao ss ji udje in bila je mrtva. Jas pa aem ae apuatil v jok ln od te dobe — no kaj bi as,tega aramo-val."—"Ofs neče streljati aa sme," naglo reše Orlek. — "Prav ai povedal. Kadarkoli merim, vi* dim pred seboj ranjeno srno, njene šaloatna oči, bojim ae. da ne bi sgrešil zver le rsnil i t škrat rs je ne sprošim." — "Imeli bi esmo ala šivali etreljsti, dobrih pa ne, teh js škoda," oglaai as Tonšek, ki se je ekorsj aolsil. — " Nobeno sver ni tsko hudobns, ds ne bi bi* ls tudi dobrs .kakor je to pri ljudeh. Zmota je, še mislimo, da mora sver, ki Ima lepo, mirpo liee, tudi dobra biti, in da je huda, ka* tara nam ni pri ereu. Na evetu je veŠkrat liee dsleč od resniee. To js Še tako, da šlovek tiato atvar, ki mu ni mari, lalje pogreša, ln sa njo tako ne Šaluje, kakor sa tisto kraeno, ki mu je draga, in aato mnogokdo nji ni pravlšen,.. Bil aem v Gradcu, ko ata bila dva hudodeloa na amrt obsojena. B* den je bil lep šlovek, drugi pa grd. nepriljubljen, šuden. Prvi jt ubil tvojega tovariša, ker ga je imel na sumu. da mu Je milo ls nevertl. DrugI je bil is našega kraja i šel aem ga vprašat v ječo, ko je bil še obeojea. ali ne šeli kaj poročiti domačim, da mu to iz srca rad opraviš^ Pogledal me j jo, divje ee saamejal, odmajal s !glavo ia rekel: "Komu bi kaj ; sporočal, koga pozdravljal? Jaz joe vem za nikogar." Obrne se od mene, skrije obraz v dlan, en hip itako posedi, pa poskoči, postavi • sa s prepredenima rokama pred 'mene ter vpraša: "Človek, ali mi »toriš, kar želim!" - "Utorim, is arca rad," odgovorim in podam mu roko. V tem kipu je obli-la njegovo obličje neznana brit* koet. da bi bil zanj vae »trii s njegovo liee je zgubilo vso mrzkobo, označevalo je le bridke čute. Moral mi je dobro videti v aree, ker mi je roko naglo podal, stisnil jo in s trepetajočim glaaom rekel; "Ako bi mi bili mogli pred tremi leti roko tako podati, ne bi bil tukaj. Zakaj ae niava srečala t zakaj so me srečevali aamo ljudje, ki ao me v prah metali, ki ao moje liee sasmehovali, ki ao me t pelinom ln žolčem pojili 1 Mati me ni ljubila, brat me je izgnal, eeetra se me je sramovala, in ta, o kateri sem mislil, da me ima rada, za katero sem šivljenje zastavil, kateri bi za eden naamehljaj zvezde z neba iztrgal, zaradi katere mi je bilo tolikokrat Šal, da nimam deeet šivljenj, da bi jih podaril njeni ljubezni; ta mi je osle kazala, in ko aem hotel slišati is njenih ust, ksr ao vsi govorili. ©kregala in izgnala m« j« »kozi duri, kakor pea." In ta čudni šlovek ae je jokal, kakor dete. Kmalu je otrl solze, prijel me za roko in šepetal: "Ko pridete v Maršovski lea, Idile v čudspolni dol; nad propadom etoji samotna amreka, tej neeite moj posdrav, in ujedam, (Ujeda, Raubfogel, na Oorenjakem v rabi.), ki krog nje* letajo, in viaokim gorSm. Pod njenimi vejsmi aem presps! veft let, njej aem povedal, kar nobeden ns ve. pod njo nieem bil tsks reva, bil, niaem tsks reva, bil sem —'"J Umolknil je, sedel zopet ns klop in ni veš ispregovoril, ni me veš pogledel. žalosten asm šsl od njegs; ljudje so grajali, pro-klinjali tega grdeša, da je vreden amrtl, da mu hudoba iz očij gleda, da neče izpovednika ln nobenega drugega videti da ljudem jeaik kaše. in da ide k amrtl, kakor v goete. Lepega ao milovall, pulili te sa peeem, katero je slo-lil v ječi, in vsakdo je šelel, da bi ga pomiloetill, ker ja le zaradi IjuboHumnoNti ustrelil tovariša; oni pa je neki is gole hudobije u* atrelU deklico, ki ga ni nikdar rsslslils, in neki da je ljudi moril. Tako sodi vsak po svojem nagibu; vsaka glava Ima svojo pamet; vsakemu očesu js atvar drugsčns; zsto jt tudi ttškp resnico radeti: to-le je tsko, in ne trne biti drugsčs, Ls Bog po sna avet, on vidi v nsjskrivnejšo. dno človeškegs araa in ga sodi; on umeje jezik svoje Šivali, njemu je vidljiva kronica vaake bilke, on ve pota vaakega luška; kamor on veli, tja buše vetrovi, ujagov prst ksše pota derošim rekam." Lovoe je umolknil, pipa mo je u gaaaila, njegov oko ae je ktsano avetilo, njegovo obličje je bilo podobno gorafci dolinici, oavitlje-nI šsrkom jeaenakega eotnea, kateri je pa ša dosti selenja in ovttle, naj si na vrhovih tudi leši. Vsi ao ae sagledali lovaa Blugo, dokler as bsbies ne glssit "Prav ata rekli, loveo Slu ga, prijetno vsa je poelušati. ka kor gospoda na prišniel. Ali šaa je otrokom spati; vašega sinka je pot utrudila, vas tudi; jutri povemo veš." "Daj ml, Orlek. to kanjoTt čuka, čemu bode tebif" reše lo vee, vsemši puško os ramo. — "I prav rad." - "Midva ja k vam jutri sgodaj prineaeva." pro«ila ata deška. — "Ali m' pojdete v šolo!" — "Za jutri aem jima od-pustils šolo, da ae zabavata gosta.'* reče mati. — "**o jaz pu-atim tudi moja korenjaka doma, lahko noč! Zdravi!" — Prijazni brat dolinar, kakor mu je lo-vee Sluga nekdaj rekel segel je prijateljem v roko, poklical Hek-torja, ki je bil Orleku poeebno vleč, in šel skozi duri. .Zjutraj predno ao se otroei oblekli, stal je Orlek še na plsvčiei, a katero so k bregu pripluli. Po južni je Šel Sluga z deški k loveu. babica z Barbiko in Neiiko pa h krčmar-jc v im, Jakobu slovo dat. Krima je bila natlačena, bili so Um očetje in mstere odhajejoih novincev, tovariši, sestre in ananei. Pasi je drug drugemu aree dajal, dasi kršmarjevi in Zalika niao nehali točiti, daai je tudi Jakob pri pipi pomagal, še tudi ao mladeniči prepevali različne vojaške in vesele peeui, da bi ae hrabrili, vender vse to nič po pomagalo; nobeden ae ni opil, kakor takrat, ko ao šli k naboru. Takrat so si pripeli zelenih smerekovih brstij na kepe, nemilo vriekali, pili, prepevali, da bi zatopili in oglu šili strah in bojazen. Vsaj je imel tudi najrevnejši, najlepši mladenič še . nekoliko upanja. (Dalje prihodnjič.) BANKOJA BO OBOPALI KA PRAGU KJBOOVB HlttL Chieago, DL — Alezander Fow-ler, bankir, se je vračal domov v družbi neke šene. S avojo spremljevalko je bil v gledališču. Ko je uatavil avtomobil pred hišo jn izstopil, sta stopila predenje dva bandita in mu ukazala, naj d vi' gne roki kviško. Okradla sta ss pet tieoč dolsrjev v gotov; n zlatnini. Njegova spremljalka je sicer klicala na pomoč, toda t>andita se nieta brigala doati njen krik. Ampak obrala ata* no avoji Šrtvf. na kar eta avtomobil, v katerem ju je čakal najbrž tretji bankit, ki je hitro pognal avtomobil, ko ata tolbvjs? ja vstopil* 4NMOi 4 ■Povest "Jimmie sroalo dušs ameriškega Hata ob čssu veliki vojne. Dobi |s pri Književni matici g. V, P. J Higgina" Js slsut ojne. »oni ss Strežnica Marja je odprta vrata in ee ogledala, kakor bi ae čeea bala. Poznalo ee ji je, da je zadovoljna, ker je našla doktorja aamega v sebi. Napravljen je bil v potno obleko in je še nekaj atikal med papirji. •' Gospod, ne zamerite, da motim; to-le aem našla v zadnji aobi." Ko je pomolila piamo, ae ji je roka treeia; nato je naglo oddraala. Poznalo ee ji je, da je izvršila težko delo. ' Doktor Joeip Erže, odvetniški kandidat pri advokatu Velcu, ae je poemejal etarkini neokret-noeti in položil prvi hip piamo na mizo. Ker je zapazil na ovitku naalor, ki ni bil njegov, je bil spočetka nevoljen, dokler ni zmagala radovednoat. Potegnil je piaanje iz kuverte in onemel. Na obrazu ae mu je bralo ogorčenje, nato razburjenje in maščevalnoet. Ko je parkrat preletel z očmi vrste, je etianil beli papir v roki in ee naalonil na miso. "Erna, Krna, torej si res taga zmožna!" V sobi js dišalo po jutranjem zraku, po strehah ao ae pretepali in vreščali vrabci. Na ulici je zvonila električna Jelesnies, med ropotom in pokanjem biča se je tupstam slišala krepka kletev voznika, ki ae je jesil nad tlakom in stresal svojo jezo nad konji. Koncipijent je sedel nepremično na atolu in zrl nemo predse. Stroge poteze na čelu ao ga delale etarejšega nago je bil v resnici, uatnice je imel ozko napete, kakor bi vaak hip napadal. Ko se je zganil, je segel z roko v lase in bral ia bral. Čimdalje je bral, tem bolj se mu je čelo napenjalo, tem bolj so mu uatnice podrhtavale rasburje-nja in boja. Premotril je pazljivo ovitek ia ga nato spustil ns mizo. v "Zlodejr Vstal je, stopil parkrat po aobi in se ustavil pred zrcalom. Nasmejal še je bolestno, ko te je videl zamišljenega in z grdim pogledom. Pritisnil je na zvonec na ateai. Marja je spet pridrsala s starim korakoarjj sobo in ai boječe brisala roke. "Zvonili ata I" Gospod ae nI ozrl, oatsl je pri mizi in segel po pspir. "Recite še enkrat, ds je to bOo v zadnji aobi, in Vaa pošljem od hiše, ker ne trpim laži. — Govorite!" Starka ee je streela te motrila gospodov obraz; ker je videla, da te ne šili. Je bila v zadregi. Ovila ai je a trakom modrega predpaanika palec in are-dinee ter povSels počasi: "Gospod ..." Doktor js ponovil strogo in jezno: "Zdaj govorite!- ( • Marja je medtem ovila palec in sredinec le petkrat, razplela ovojek s enim samim poteg jem in nato menila počasi in boječe: "Ns, lagati nečem in zato molčim." v. "Rajša, mi vsaj ne bo treba od hiše!»• "Torej res!" je vprsšal doktor tiho. Marja je apustila predpasnik in stopil« blii. Ampak, goapod .. j "Dobro — zdaj lahko greate!" Ko je oddrsala, je obetal nekaj Čaaa na 5 atu, nato ae je udaril a atianjeno peatjo po čeli! "To je tvoj dom 1" ^31. Stopil je k pisalni mizi in otipal v pred«!,, drobno kuverto; ko jo je odprl, je ležal pred nji* suh šopek vijolic. Nekaj toplo-boleatneg« rau u bušilo v obraz, nato je vzpel roke kviiku m vu dihnil: || "To js tvoj dom r Zasmejal aa je einično in vstal. Ko je stopil k oknu, ai ja rekel polglaanor "Vlak, vlak . . ." Ko ao škrtnfla vrata, ss je ozrl. V »obo j« stopila njegova lena in obetala — zdelo se mu jt - v čudni zadregi. h "Ali pojdešt" Zavedel ae je, da je odpravljen na pot, in j« zardel Ko jo je pozorno pogledal, ae mu je sdelt grda. Nekaj nedoločnega kakor ogabnost g« j« apreletelo, vai njeni pogreški, ki ao mu nekda, vzbujali začudenje, ao atopili jasno v ospredje, Stisnil je peeti in ai zsiepetsl v arca: "GrdajeH' Prišla je bliže; ker ji ni odgovoril, je stopil« k njemu z zapovedovalno geeto, ki jo je v tea hipu eovrašil, ter mu položila roko okoli vratu. "Zakaj ne pojdešt" "Rad bi bil enkrat pri tebi," je rekel "da* boš vedno eama." Zganila ae je, roka ji je lahno zatrepetal^ prek obraza ji je letel pol sačuden, pol osupel as smeh. "Zakaj si to misUšt" Vprašal ta je, zakaj aa je zlagal. V prvrn hipu ga je bilo sram, potem ga je spreletel občo* tek, kakor bi zmagoval. || "Veš) ženka moja, zadnje čaae se mi je zdele, da ti ne ugaja več tukaj. — Pusti roko na rami je opomnil, ker je čutil, da jo ja hotela odtegniti. "Hočem reči, da ti ne ugaja več to mesto." Prijel jo je sa roko in jo gladil kakor bi gl* dil otroka. Goepa je pustila roko na rami, zaamejala si in ga pritianila k sebi. . i "Bogve, kaj plsteš. — Iz čeea sklepaš!" Pogledala mu ja otroško v obraz, da jt ea trenutek .bil prevset njenega pogleda, nato mu jt šinilo skozi srce kakor curek ttrupa, da jt stisnil zobe, drugače bi bil za vpil na glaa. V sencih j« čutil odmev vlaka, slišal je šklepet šip in smeh sredi spomina, vsa fe hipen hip. • "Is česa sklepam! Zamišljena mi postajal zadnje dni. — Glej, Erna, tu ua čelu je lahna gubica." Obrnila se je na atran, pogledala preko preproge po sobi in menila v zadregi: "A tako!'* — Zaamejala ae je. "Ker sva ko. maj šest mesecev poročena! — Ti si ras čuden "Povej, Erns. sli si ne iaževs obs!" Prebledela je, skočila pokoncu in se gs plslot oklenila, kakor bi jo bil sunil v arca. (Dalje prihodnjič.) R. BLACK C0MPANY 611 PENN AVENUE, PITTSBURGH, PA. MANUFACTURERS AND JOftBERS IN ADVERTIS1NG SPEC1ALTIES. ' "Leather Goode, Calendars, Xmas Goods, Advertising Pencila, Wall PockeU, Aluminum Specialties, Celluloid Novelties, Art MeUl Novelties, Art Calendars, Window Displays". Jt družba ravno kar inkorporirana, nudi ugodno priliko za investiranje vašega denarja, enako dobro kot na banki, Id pa od čau do časa prinaša velik dobiček v slučajih tudi 100% za vloženo svoto do danes in kaže vseskozi zelo dober napredek za bodoči razvoj doseči s povečanim kapitalom, se bode povečal tudi dobiček. Gornja družba se je vstanovila pred dvemi leti pod takozvanim "patnership" z vlogo $200.00. dveh letih obratovanja knjige kažejo skupno vrednost sedaj $15,000.00, kar dokazuje, da je te vrste Po S trgovina zelo dobičkonosna. .či meri. To je pravo ameriško trgovsko podjetje, Neka družba, ki se bavi z enakimi izdelki in danes je U družba $9,000,000.00. družba podvzela potrebne korake Pennsylvania, da sme izdati za uporabiti za izboljšanje obrata v ve- se nahaja naš dobiček strženjem na debelo in drobno, pred nekaj leti pričela svoje obratovanje s $15,000.00 ii vlagatelji ali deleniearji so lastniki družbe. Enako Ae nik< po $10.00 vsaka, r ni nihče prodaji common stock,r delnice, z pol-napredoval ako je rtal mirno, ali zbogatelj z navadnimi dnevnimi mezdami De- nor U arvlrvk ..i« > * V J C. i ,--.. ..» "" o liaVMUIlUIU UllfVIJIIIU IHC d,!LUif' ki danes imenujejo, da so bogati so to dosegli, ker so imeli pravo voljo in korajžo, vložiti svoj denar tam kamor so smatrali, da je varno in da boTapredo- To nI nobena Igra ako vložite vaš denar pri naa, naše podjetje je pravo - postavno dobičkanosno trgovsko podjetje. kapital na prlvolji sodelo- naše fte baHa«