60100200 8554- AA OSREDNJA KNJUNICA PPI.*iv/kSKI dnevnik Poštnina plačana » gotovini orir. .. Abb. postale i gruppo Lena oOO lir Leto XXXVI. Št. 13 (10.533) TRST, četrtek, 17. januarja 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Covcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužn)eni Evropi. RESOLUCIJO SO ODOBRILI Z GLASOVI KONSERVATIVCEV, KD IN LIBERALCEV Tudi evropski parlament obsodil poseg sovjetskih oboroženih sil v Afganistanu V razpravi je sovjetski vdor zagovarjal samo predstavnik francoske komunistične partije STRASBOURG — Zasedanje evropskega parlamenta, ki so ga sklicali, da bi razpravljali o sovjetskem vdoru na afganistansko ozem-Ue, se je začelo včeraj zjutraj s posegom italijanskega zunanjega ministra Attilia Ruffinija, začasnega predsednika ylade EGS, ki je “risal stališče evropske deveterice. Ruffini je dejal, da pomeni prisotnost sovjetskih oboroženih sil ob zahodni meji Pakistana ter ob vzhodni meji Irana dejansko destabilizacijo za celotno območje, kar ogroža ves proces popuščanja napetosti v svetu in rezultate, ki so l'h dosegli z dialogom po konci; hladne vojne. V sedanjem mednarodnem političnem položaju je za r®zvoj procesa popuščanja napeto-**• nujno, da se sovjetski poseg v Afganistanu takoj preneha, saj po-tteni vdor tujih čet na afganistansko ozemlje kršenje načel, ki vodijo mednarodne odnose in ki jih do-ioča listina Združenih narodov. kar zadeva pobude deveterice, ki nai zagotovijo afganistanskemu ljudje1! njegove pravice in onesposobijo nove elemente destabilizacije, je Ruffini dejal, da bodo te pobude mhko učinkovite samo, če jih bodo sprejeli skupaj z Združenimi drža-Vami in z drugimi zahodnimi drža- vami. V zvezi z ameriškim ukrepom o ukinitvi dobav kmetijskih pridelkov Sovjetski zvezi, pa je šef italijanske diplomacije poudaril, da je EGS, sprejela načelo, po katerem evropske dobave ne smejo nadomestiti ameriških pridelkov na sovjetskem tržišču. Ruffini je zaključil svoj poseg s tem, da je v imenu evropske deveterice zahteval od SZ naj spoštuje načela OZN ter resolucijo, ki jo je z veliko večino sprejela generalni skupščina svetovne organizacije. Za Ruffinijem je med prvimi posegel v razpravo tajnik italijanske komunistične partije Berlinguer, ki MEDTEM KO SE SPOPADI V AFGANISTANU NADALJUJEJO Romunska resolucija o položaju v Kabulu SZ obsoja komunistične partije, ki je niso podprle MOSKVA — Sovjetski zunanjepo-“fični tednik »Novoje vremja* obilja v svoji zadnji številki c: ter b;Pad na tiste komunistične partije, . • so se izrazile proti posegu cov Jetskih oboroženih sil v Afganistanu. češ da ne vedo, »kaj je prava hiternacionaJistična solidarnost med revolucionarji*. Tednik sicer ne o-JTenja izrecno nobene partije, ven-?ar le napad predvsem na KPI ze-10 Prozoren. V Bukarešti pa so medtem obja-Jblj tekst uradne deklaracije s starcem Romunije do položaja v Afganistanu in vzrokih, zaradi katere se Romunija ni udeležila glaso-y?nia v OZN. ko je generalna skup-fbiria obsodila prisotnost tujih o-pbroženih sil v Afganistanu. V deklaraciji poudarjajo, da povzroča b°[°žaj, ki je nastal v Afganistanu, Veliko zaskrbljenost v svetu, pred-a’aylja nevarnost za mir ter za na-bbljevanje politike popuščanj- na-•Jbfosti. Resolucija poudarja prizadevanja Romunije za mirno rešitev . Ssh spornih vprašanj, proti vojaški intervenciji in proti kateremukoli ^ntešavanju v notranje zadeve dru-?'n držav. Prav tako je rečeno, da J®,Romunija zelo zainteresirana za b°rmaliziranje položaja v Afgani-r®nn in da zato vztraja pri taki ešitvi spora, ki bi bila v skladu osnovnimi načeli listine OZN ter tako zagotovila trdno jamstvo Jodstvu Afganistana, da samo odlo-.a. o svoii usodi brez slehernega ^ga vpliva. Glasnik nemške zvezne vlade Gru-r®wald je včeraj na svoji tiskovni onferenci zanikal, da bi Bonn iz-azi| »globoko zaskrbljenost* ob a-ariških vojaških načrtih in da je Pbsval oredsednika Carter :a, naj se sPušča v »pretirane reakcije*. O 1 zaskrbi tenosti zvezne vlade je perečala nemška tiskovna a bbjieija DPA. ki se je sklicevala na ^ ladne kroge*. Da bi nekoliko z?la-li(. različna gleda"'a na sedanji po-\J®ni polof.ai na je te dni v Zahodni srnčiii ameriški podtatoik za zuna Zadeve Chrjs'0'her, ki se je prav sestal z zveznim kanclerjem a, hiPidtom in z zvnanHm ministrom 'bbsekerje Ob koncu je Christo-s'er izjavil, da je zelo zadovoPen ; dbhjkom pogovorov. Zvezna vlada, n. ”e.ial, je pokazala velik čut sn-()Larn°sti z Združenimi državami, in \ strani enako gledata na položaj tako Bonn kot Washington sta WeWčana, da je treba sprejeti od "e ukrepe. An,eriški podtainik za s. nanie zadeve je dodal, da se obe 0u a,,i strinjata o tem .da je treba t, .,an'b stike z Vzhodom in da je tov badaPevati s »rocrsom nadzo- f,ante nad oborožitvijo. glasovanja v generalni Fof ■ ','i svetovne organizacije po-]\lj jz Sudana, da je predsednik • meirj po^ijca| v domovino sva U(fa Predstavnika v OZN, ki se ni Af„ .'1 Ptesovanja o resoluciji o <)l’soH iStanu' ^udan Je 'ie uraflno hist«'* sovjet-sko operacijo v Afga-i tenu in zahteval umik sovjetskih fet. liu^ita-lski tisk posveča te dni ve-Afgani Star *3oi:ornost dogajanju v ja c ostreje kot prej obso- iint V1®“sko zvezo in zahteva u yn’"te ukrepe proti Moskvi v ./Afganistanu so la čas še vedno w. u, spopadi med sovVtskimi če-^j.1 in afganistanskimi gveri'ci. krij. Potekajo v osmih največjih pobriti n-a^ *e države. Do spopadov hlotv a Povsem na hribovitem ob-Ces*',u v vzhodnem Afganistanu. Vse k, ’ 0 so zelo nevarne razen one, jo bn^ezuje Kabul s nnkistan°ko me Kov^° ,Vesteh Iz diplomatskih krotim. na’ bi v Afganistanu bilo tre-n° 50 tisoč sovjetskih vojakov. je poudaril, da je njegova stranka takoj obsodila sovjetski vdor v Afganistan in podčrtal, da mora vsako ljudstvo imeti pravico do samoodločbe. Italijanska partija je v preteklosti večkrat obsodila ZDA, ko so teptale to pravico, tako kot danes obsoja Sovjetski poseg. Potpm ko je govoril o črnih perspektivah za mednarodni politični položaj je Berlinguer opozoril na dejstvo, da je NATO po njegovem mnenju storila grobo napako, ko se je decembra lani odločila za namestitev a-meriških strateških izstrelkov v Evropi. Treba je bilo odločitev odložiti in pritisniti na Sovjetsko zvezo, naj odloži namestitev svojih raket SS-20 ter takoj začeti s pogajanji. Tajnik italijanske partije je omenil dejstvo, da utegne pripeljati razvoj sedanjih političnih dogodkov ne samo do zavrt.ia procesa popuščanja napetosti in do ponovne hladne vojne, temveč tudi do katastrofalnega svetovnega spopada. Bistveno različen je bil poseg francoskega komunista Ansarta, ki je zagovarjal sovjetski poseg v Afganistanu, saj je do njega prišlo na zahtevo zakonite afganistanske vlade ter zato da bi preprečili imperialistični napad na to azijsko državo. Prisotnost sovjetskih vojakov v Afganistanu lahko zagotovi razvoj in modernizacijo Afganistana, je menil predstavnik francoske partije Ansart, ki je tudi dejal, da evron-ski parlament nima pristojnosti, da bi se ukvarjal s temi mednarodnimi vprašanji. Posegel je tudi italijanski demo-proletarec Mario Capanna, ki je prav tako zahteval umik sovjetskih čet iz Afganistana, obenem pa je obsodil ameriške ukrece, s katerimi so ZDA trenutno ukinile dobavo žita Sovjetski zvezi. Gre za ukrepe, je dejal, ki ne bodo prizadeli sovjetskega političnega razreda, temveč sovjetsko ljudstvo. Ob koncu razprave je evropski Gre za čete, ki bi lahko v kratkem obračunale z uporniki, ki so slabo oboroženi in brez enotnega vodstva. Kaže pa, da Sovjeti nočejo povzročiti sovraštva tudi v tistem delu prebivalstva, ki še ni prijelo orožja v roke. Uporniki so razdeljeni v pet večjih skupin, ki imajo različne cilje. Nimajo e-, notne strategije in si doslej niso parlament izglasoval resolucijo, ki znali izhrati enotnega vodstva. Tu- so jo predložili konservativci in za di oborožitev je kar se da pomanjk-. katero so glasovali tudi c\gm.okn-ljiva, saj nimajo streliva in niti na-^stjani, liberalci in italijanski-fašisti, domestnih delov za orožje. Vojaški Resolucija obsoja sovjetski poseg v izvedenci trdijo, da se uporniki po- Afganistanu ter zahteva od evrop-služujejo še vedno stare taktike, ske gospodarske skupnosti naj takoj tako da s hribov obstreljujejo z lab spet prouči vse gospodarske, kre-kim orožjem sovražnika, ki gre po ditne in finančne odnose med Sovjet-dolinah. Tokrat pa se sovražnik pe- sko zvezo in gospodarsko skupnostjo, lje s tanki in ima podporo letal- Prav tako zahteva od olimpijskih stva, kar pomeni, da je tovrstna komitejev, naj preučijo ali je u-tektika od vsega začetka obsojena mestno, da se olimpijske igre edvi-na neuspeh, (if) jajo v Moskvi, v primeru, da se MIUlMIIIUlMlinillllllllllllllllll lllllll IIIIHIHMmillllMlUIMIItllOMIIIIMIMMIIIIIIMIMMMHIimilllUllllMllllim DRŽAVAM, KI BODO PODPRLE SANKCIJE ZDA Iran bo prekinil izvoz svoje nafte Zaskrbljenost v japonskih gospodarskih krogih * Gospcdarske sankcije naj bi škodile predvsem pobudnikom, ne pa Iranu nadaljuje sovjetska zasedba Afganistana. Resolucijo so kot rečeno predložili konservativci, vanjo pa so vnesli tudi nekaj demokristjan skih popravkov, kot je prav tisti, ki zadeva olimpijske igre. Italijanski socialisti in komunisti so predložili svoji resoluciji, ki sta se razlikovali od ostalih zaradi večjega poudarka na potrebi po nadaljevanju procesa popuščanja napetosti in ker zavračata gospodarske sankcije zoper Sovjetsko zvezo, (if) Giorgio AnwndoIa sprejet v kliniko RIM — Poslanca Giorgia Amendo-lo so včeraj sprejeli v neko rimsko kliniko, kjer se bo podvrgel vrsti zdravniških pregledov. Sedanji sprejem spada v običajne rutinske preglede, ki jih občasno opravlja 72-letni komunistični poslanec. Pogajanja za sporazum med EGS in Jugoslavijo BRUSELJ — Pogajanja med EGS in Jugoslavijo o novem sporazumu kooperacije, naj bi se v kratkem uspešno končala. To vsaj zatrjujejo v krogih EGS po predvčerajšnjih določilih sveta deveterice v Bruslju. Zunanji ministri so se namreč obvezali, da bodo pooblastili svoje stalne predstavnike, naj premostijo še obstoječe težave v pogajanjih z jugoslovanskimi 'predstavniki. V takem primeru bo do sporazuma prišlo že 4. ali 5. februarja. , Sporazum naj bi omogočil bolj dinamičen razvoj trgovinske izmenjave in postavil temelje novim oblikam sodelovanja. S trgovinskega vidika bi morali povečati izmenjavo med EGS in Jugoslavijo, u poštevajoč gospodarske potrebe slednje. EGS naj bi omogočila lažji dostop jugoslovanskega blaga na tržišče deveterice, kar bi pozitivno vplivalo na težak trgovinski primanjkljaj Jugoslavije do EGS. Glede sodelovanja bo sporazum predvideval povečanje finančne in industrijske kooperacije. Sodelovanje pa naj bi podpirali tudi na področju energije, znanstvene raziskave, tehnologije, prevozov, turizma in varstva okolja. VES SVET S PRIZADETOSTJO SPREMLJA POTEK ZDRAVLJENJA PREDSEDNIKA SFRJ Zdravstveno stanje predsednika Tita se je včeraj na splošno izboljšalo Brzojavke Brežnjeva, D‘Estainga, Waldheima in drugih političnih osebnosti z željami za čimprejšnje okrevanje LJUBLJANA - Zdravniški konzilij je sporočil, da je predsednik SFRJ Tito minuli dan prebil brez večjih težav. Splošno stenje predsednika Tita je v celoti boljše. Ves svet s prizadetostjo spremlja petek zdravljenja jugoslovanskega predsednika v kliničnem centru v Ljubljani. Povsod še zlasti poudarjajo veliko vlogo Tite v razvoju mednarodnih odnosov ter njegova prizadevanja za popuščanje napetosti in mir v svetu ter naglašajo izredno vlogo njegovega dela in pomen njegovih ciljev, še zlasti ob sedanjem kritičnem trenutku razvoja mednarodnih 'dogodkov. Skrb za mir v svetu se teko pridružuje željam po čimprejšnjem okrevanju, ki jih je tudi včeraj Tito prejel od vsepovsod. Sovjetski državni in partijski voditelj Brežnjev je poslal prek sovjetskega veleposlanika v Beogradu naslednjo brzojavko predsedniku Titu: «Dragi tovariš Tito, izražam želje za vašo čim hitrejšo in popolno ozdravitev. Iskreno sem prepričan, da boste premagali bolezen ter da boste lahko še dolgo in dedno delali v korist narodov Jugoslavije ter sovjetsko - jugoslovanskega prijateljstva. S prijateljskim pozdravom, L. Brežnjev*. Nizozemska kraljica Julijana in princ Benihard: »Pošiljamo vam najtoplejše želje za okrevanje*. Predsednik republike Francije Va-lery Gjscard D’Estaing: «V trenutku, ko premagujete težke preizkušnje, vam želim poslati izraze osebne želje in globoke simpatije. Naj-iskreneje vam želim hitro okrevanje in nadaljevanje vaše visoke misije v službi prijateljske Jugoslavije.* Predsednik republike Portugalske Antonio Ramalho Eanes »Po lll■IIIIIIIMIIIIII|||||||||||||||||||||||HII|||lll|llllllli|||•(f(|||||||||||||||||||||||||||||||||J|l||||||||I||l||l|||U||||||,|,||,,|,||||||||||||||,|||||||,|,l|||l,|||||,|||l||,,l,||||||||||||||^|||||l|||||t|||||||||||||||||||mll|||||||ll||||||||||||il||||||||||■ ŽIVAHNO ZASEDANJE CENTRALNEGA KOMITEJA PSI VODITELJI »LEVIH* SOCIALISTIČNIH STRUJ ODLOČNO ZAVRAČAJO CRAX!JEV0 POROČILO Tajniku očitajo premalo odločnosti v stališčih do Cossigove vlade Veliko pričakovanje za današnja posega Signorileja in De Michelisa TEHERAN — Medtem ko predsednik Carter proučuje možnosti pomorske blokade in njegovi sodelavci iščejo podpore pri zaveznikih za gospodarske sankcije proti Iranu, so v Teheranu napovedali drastične u-krepe proti vsem tistim, ki bi pod prli ameriško pobudo. Iranski minister za nafto Moinfar je na včerajšnji tiskovni konferenci nacovedal, da bodo ukinili dobave nafte vsem tistim državam, ki se bodo pridružile ameriškim gospodarskim sankcijam. Za ministra je to izvedljivo, saj lahko Iran zniža svojo proizvodnjo nafte od dosedanjih J,5 milhona sodčkov dnevno na poldrugi milijon sodčkov. Resnici na ljubo je po mnenju mednarodnih gospo darskih krogov izvoz iranske nafte že zdrknil na tako višino, zaradi znižanja povpraševanja na prostem tr-žišču. Moinfarove izjave pa so že sprožile pravi preplah v japonskih go spodarskih krotfh. Včeraj so se nam reč širile govorice, da se bo japon ska vlada pridružila pobudam ZDA in sprožila gospodarske sankcije proti Iranu. Vesti o omorebitnem japonskem pristopu k ameriškim pobudam pa so si v odsotnosti predsednika vlade Ohire in zunanjega ministra Sonode nasprotujoča. Nihče si ne upa orevzeti teko težke odgovornosti, saj je popolroma jasno, da ti prekinitev dobav iranske nafte pomenila pravo katastrofo za Japonsko. Politični opazovalci domnevajo, da bi Obira pristal in podprl ZDA le v primeru, da mu Carterjeva administracija zagotovi potrebne količine nafte. V tej negotovosti pa se na Japonskem že pripravljajo, da bodo znižali porabo nafte za celih 7 odstotkov. Iranska grožnia bi zgubila vsako učinkovitost, če ZDA izvedejo pomor sko blokado. V takem primeru je sploh vprašljivo, ali bi Iranu sploh še uspelo izvažati svojo nafto. Tega se dobro zavedaj, tudi v evrooskih gospodarskih krogih, ki z nestrpnost jo pričakuiejo Carterjevih pobud. Vse kaže. da je ameriška 1 potrpe žljivost dosegla skrajno mejo, da bo Carter v kratkem sprožil tolikokrat napovedane pobude. V prihodnjih dneh bodo torej v teku mrzlična popaianja med ZDA, Japonsko in evropskimi zavezniki. Sanje o skorajšnjem notranjem razsulu iranske revolucije se niso uresničile. Ajatulah Homeini drži še vedno trdno v rokah položaj v državi. Pisanje nekega včerajšnjega kuvajtskega dnevnika, da so odkrili zaroto častnikov proti Homeiniju in zarotnike usmrtili, je dovolj zgovoren dokaz, da Homeinija za sedaj ne more ustaviti nihče. V zahodnih političnih krogih pa se medtem vedno bolj širi prepričanje, da bi gospodarske sankcije proti Iranu ob istočasni ukinitvi izvoza iranske nafte pomenila hujši udarec za pobudnike bojkota kot pa za sam Iran. V Teheranu namreč zatrjujejo, da so njihove denarne zalege, kljub zamrznitvi iranskega Tremoženja v ZDA zadostne, da vzdržijo večmesečne gospodarske sankcije Zahoda, saj bodo lahko svoje potrebe krili v državah, ki se ne bodo pridružile embargu; teh pa kot kaže ni malo. (voc) RIM — Kljub temu, da se bo zasedanje centralnega komiteja PSI po vsej verjetnosti končalo danes, lahko že rečemo, da je Bettino Craxi doživel hud poraz. Vse najuglednejše strankine komponente (od Lombardija do De Martina, od Gio-littija pa do Mancinija) so n a mn j zavrnile njegova stališča in gledanja na današnjo politično situacijo. Za dokončne politične sklepe najvišjega organa PSI pa pripada sedaj zadnja beseda skupinam in strujam, ki se sestajajo v, trenutku ko pišemo in ki kljub težavam skušajo izdelati enotna stališča. Temeljno vprašanje ni sicer kakšen odnos naj zavzamejo socialisti do Cossigove vlade ali do morebitne zasilne vlade, ampak njihova jasna opredelitev teko do komunistov kot do KD. Vsekakor je včeraj Craxi po torkovem političnem porazu vztrajai na vprašanju enotnosti, kot ie bilo razvidno iz poročila, ki ga je izdal po srečanju z De MicheU som, ki velja za posrednika med levico in tajnikom. V tem komunikeju je rečeno, da smatra tajnik svoje poročilo kot pomemben prispevek k razpravi ter poudarja, da brez številne in trdne večine | ni mogoče voditi stranko. Vsekakor je bil Craxi v pogovoru z no-j vinarji zelo prepričan v lastna i stališča ter izjavil, da ima že pri pravi jen odgovor za Lombardija. Po ponovnem sestanku z De Mi chelisom je jasno govoril o možnostih širšega sporazuma, ni pa pojasnil morebitne politične teme lje nove strankine enotnosti. Govori se o novem stališču do Cos-sige, o večji zavzetosti za zasilno vlado, o novem notranjem ravnotežju. Te govorice pa je kmalu nato odločno demantiral podtajnik Signorile. ki je izjavil, da ni prišlo do nobenega sporazuma. Konec koncev bodo torej po vsej verjetnosti odločala prav razmerja sil v centralnem komiteju; na papirju je Craxijevih nasprotnikov več kot njegovih somišljenikov, med o-bema skupinama pa je mnogo tako imenovanih negotovih. Craxi vsekakor nima namena dati v glasovanje svojega poročila, zato bo centralni komite predlagal umestitev posebne politične komisije, ki bo morala izdelati sklepni dokument. Doslej pa se je za slednjo rešitev ogreval le Claudio Signorile. Medtem ko so se v kongresni dvorani EUR širile govorice in domneve o zaključkih tega zasedanja centralnega komiteja, pa je posegel tudi Francesco De Martino, ki je bil zelo ester do Craxija, Ballardini, predstavnik Achillijeve »nove levice* pa je celo zahteva) odstop tajnika in vseh vodstvenih organov stranke. Antonino Giolitti, ki so ga nekateri imeli za Craxijevega naslednika, pa je bil mnenja, da tajnik v političnem poročilu ni upošteval temeljnih smernic torinskega vsedržavnega kongresa. Tudi drugi »zgodovinski voditelj* Mancini je očitar C|axiju premalo odločno stališče ■ do, Krščanske demokracije in pi*edyšeni' do Cossigove vlade. Zasedanje centralnega komiteja se bo torej kot kaže končalo danes, veliko pričakovanje vlada predvsem za posega Signorileja in De Michelisa, ki brez dvoma odpirata nove možnosti za rešitev hudega političnega spora v stranki. P. P. ZAČETEK KONGRESA PSDI Pietro Longo proti vstopu KPI v vlado RIM — S hudim napadom na sovjetski »imperializem* s strani predsednika stranke Saragata se je včeraj začel 18. vsedržavni kongres PSDI, katerega osrednja točka je bilo politično poročilo tajnika Pietra Longa. Socialdemokratski voditelj je posvetil veliko pozornost mednarodnim dogajanjim ter zagovarjal »zahodne izbire* italijanske vlade, kar zadeva notranjepolitični položaj pa je branil Cossigovo v}ado ter sedanjo odnose med, strankami in izrazil . naspeotovanje neposrednemu vstopu komunistov v viado. Sto let odnosov med Italijo in Romunijo BUKAREŠTA - Minilo je sto let cd prvih diplomatskih ednosov med Romunijo in Italijo. Po vojni med Rusijo in Otomanskim imperijem, katere se je ob zmagovitem ruskem carju udeležila tudi Romunija, ;:e njeno neodvisnost > 1 Turkov pro-g'?sil mednarodni kongres v Berlinu. Kmalu potem, decembra leta 1879, je italijansko kraljestvo, med prvimi zahodnimi državami, ki se s es, ČETRTEK, 17. januarja Son„ ANTON 18 4q vside ob 7.41 in zatone ob ite : r~ Dolžina dneva 9.08 — Lu-v*ide ob 6.59 in zatone ob 16.39 Jutri, PETEK, 18. januarja VERA ta 3® včeraj: najvišja temperatu-°b 1» st°pinje, najnižja minus 0,4, 1004 ur* 2,6 stopinje, zračni tlak ^mb ustaljen, veter 36 km na ®UhkiVultK*ni*c " severovzhodnik, s ga !. butje do 50 km na uro, vla-rn0j,j®°'°dstotna, nebo- pooblačeno, jg g Razgibano, temperatura mor- kojstva in smrti SeinD»1LA STA SE: Vincenzo Lui-Moreno Tantin. SO: 77-letni Vincenzo ti -j’. ‘1 letni Riccardo Kopun, šti-letnj L Alessandro Rorato, 66 i run<) Topič, 71-letni Giovannl ta vi . ' 80 letni Fortunato Pauli- Merpfj'tn> Giorgio Forte, 88-letna ffan^ e Kosmazh vd. Giro, 67-letni ScjDj ?c° Stoker, 87 letna Llbera %le 'uvd- Plazzotta, 77 letni Mi- tiart.,,,. .aJojkovic, 58 letna Bruna Ciw,vlch vd. Calani, 65-letna Lia P°r; Chiocchetti, 67-letni Vla- dimiro Carli, 69-letna Giuseppina Dodich por. Komar, 80-letna Ama-lia Gerbec vd. Detela, 68-letni Antonio Steffč, 77-letna Vittoria Pipan vd. Brumatti, 82-letna Rosalia La-paine vd. Grego, 85-letna Marija Kumidch vd. Ivašič, 74-letni Angelo Bernobich, 82-letna Anna Maria Lonzar vd. Parmeggiani. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30) Largo Piave 2, Borzni trg 12, Mi-ramarski drevored 117, . Ul. Com-bi 19. (od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje) Trg Ospedale 8, Istrska ulica 35. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance [NAM od 22. do 7. ure: telef. šte Vilka 732 627. LEKARNE V OKOLICI Bol Junec: tel. 228 124; Bazovica: tel 226165; Opčine: tel. 211-001; Prosek: tel. 225-141; Božje polje. Zgonik: tel. 225-596; Nabrežina: tel 200-121; Sesljan: tel. 209-197; Žavlje: tel. 213 137; Milje: tel. 271-124. Razstave V kavarni Tommaseo je odprta razstava osmih tržaških slikarjev: Brunettija, Giuffride, Manuellija, Metalinoja, Parne, Punna, Sedma-cha in Vranicha. V občinski galeriji razstavlja od danes, 17. t.m. Frida de Reya. Razstava bo odprta do 24. t.m. PD PRIMOREC - TREBČE Jutri, 18. t.m., ob 20. uri v Ljudskem domr v Trebčah vas bo zabaval » • * ČAROVNIK MARIO POGAČNIK Toplo vabljeni! GORICA SOLIDARNA Z JUGOSLOVANSKIMI DELOVNIMI LJUDMI DELA SE BODO KMALU PRIČELA Delavski in demokratični krogi Metanovod bodo razsmii - »•• . tudi na področje Pevme želijo Titu hitro okrevanje Izjave najvišjih predstavnikov PSI, KPI, KD, občine in pokrajine SPD Igo Gruden - ŠD Sokol Nabrežina vabita člane in prijatelje na občni zbor, ki bo v društveni dvorani v nedeljo, 27. januarja, ob 9.30 v prvem in ob 10. uri7v drugem sklicanju. Mali oglasi telefon (040) 79 46 72 GOSTILNA v Prečniku, popolnoma prenovljena, javlja cenjenim gostom, da bo otvoritev v nedeljo, 20. januarja. ROBERT PIPAN, Mavhinje 22/D -osmica se nadaljuje do 15. februarja. PRODAM FIAT 127 s trojnimi vrati — letnik 1979. Telefonirati na številko 229224. FRIZERSKI salon Draga v Dolini sporoča svojim cenjenim strankam, da posluje po normalnem urniku in po znižanih cenah. O-biščite nas in prepričali se boste. UGODNO prodam dva pletena stola in mizico za verando. Slavko Gruden, R. Piazzuta 6, Gorica. ERNEST SMOTLAK - Mačkolje 58 toči belo in črno domače vino. MODE VALENTINA pri Domju sporoča, da ima veliko razprodajo vsakovrstnih oblačil. ŽELITE fotografije vaše poroke. . . Oglasite se pravočasno pri fotografskem ateljeju Egon. Razvijanje filmov, tudi barvnih, za fotoamaterje. Fotografski atelje Egon, Ul. Oriani 2 (pri Stari Mitnici), tel. 793295 SAMOSTOJNEGA korespondenta/ko s popolnim znanjem srbohrvaškega jezika, po možnosti :tanujoče-ga v centru mesta Trsta, sprejme v službo tržaško trgovsko podjetje. Ponudte poslati na upravo primorskega "o’- vjiika, Ul.. Montecchi 6, pod šifro »Korespondent*. USLUŽBENKA " vžime v najem manjše stanovanje, opremljeno a-li prazno, za dobo 18 mesecev. Telefonirati na tel. št. 211343. KUPIML rabljeno harmonika znamke Dallape - klavirsko (Tasterre) 120 - 140 basov. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6, pod šifro Dal lape. SONČNO ogrevanje sanitarne vode in stanovanj vam po ugodnih cenah nudi tvrdka Bogdan Butko-vič, S-vodnie, Ul. Impero 64 — tel. (0481) 882123 IŠČEM družinsko pomočnico za slovensko družino. Telefonirati na številko 568 464, Trst. PRODAM eno leto starega psa-ov-čarja. Telefonirati na številko fnaši) 701.960 PRODAM Pl AT 128 letnik 72, v dobrem stanju, 'elefonirati ob večernih urah n.' telef. številko 200-173. KUPIM 80-basovsko harmoniko v dobrem stanju. Telefonirati na številko 200 528. OSEBA, ki pozna poljsk* 1 * * * * * in po možnosti tudi nemški jezik, naj se javi za morebitno sodelovanje. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika. Ul Montecchi 6, pod šifro Poljski. UGODNO prodam dvometrske smučke Elan PU 727 Poiyurethan, brez vezi, v dobrem stanju. Telefonirati na št. 825-247 v popoldanskih urah. PRODAM sedmero rabljenih lesenih vrat za notranjost stan' vanj v dobrem stanju. Telefon P25155. DR. BORUT SPACAL sporoča, da je začel opravljati službo splošnega zdravnika v Doberdobu. Občani tudi iz Jamelj in Dola, zavarovani pri kateremkoli zavodu (INAM, INADEL, ENPAS itd.), ki bi ga hoteli izbrati, lahke to storijo na uradu SAUB v Tržiču. Delavski in demokratični krogi v Gorici se pridružujejo jugoslovanskim delovnim ljudem ir. toli kim drugim v svetu, ki z najbolj Šimi željami spremljajo zdravljenje predsednika Tita. Gorica je bolj kot katero koli drugo tukajšnje mesto spoznalo globok pomen miroljubne politike, ki jo vodi Jugoslavija in ki ima za posledico odprto mejo Igr zelo pestro sodelovanje. Od .takšne politike ima . Gorica, pa tudi Nova Gorica, neposredne koristi, ki se jih prebivalstvo globoko zaveda, prav tako pa tudi njegovi . predstavniki, ki so preko našega lista izrekli prisrčna voščila predsedniku Titu za njegovo hitro okrevanje in za uspešno nadaljevanje politike, ki prav na tukajšnji meji daje . lako otipljive sadove. Luigi Blasig, ’ župan v Tržiču in podtajnik pokrajinske federacije PSI (tajnik Gianfranco Trombetta je v teh dneh v Rimu) nam je dejal; «Začel bi z besedami predsednika republike Sandra Pertinija, ki jih je naslovil jugoslovanskemu predsedniku Titu z željami za okrevanje: «Bolj kot kdaj nam je zdaj potrebno Vaše delo v prid miru*. Posoški socialisti italijanske in slovenske narodnosti zelo cenimo hvalevredno dolgoletno delo jugoslovanskega predsednika Josipa Broza - Tita v prid sporazumevanju j in miru v svetu, njegovo delo na j čelu neuvrščenih, ki je tudi pripomoglo k dejstvu, da so se uredila na miren način številna Vprašanja med Italijo in Jugoslavijo. Rezul prinašala in prinaša koristne sadove in tesno sodelovanje med našima dvema državama. Zaradi teh razlogov je voščilo, da bi predsednik Tito hitro okreval, iskreno in ga občutijo vsi demokrati.* Pašquale De Simone, župan Gorice; »Novice o bolezni, ki je dolete la voditelja jugoslovanske države, povečujejo — zaradi stopnjevanja napetosti v 1 svetu — zaskrbljenost pri miroljubnih ljudeh. Jugoslovanski predsednik je ved no s konkretnimi pobudami delal za mir. želimo mu, da bi čimprej Obnovil svojo dejavnost v korist pomirjenja in razumevanja med narodi, bistvenih dobrin, katerih dragocenost se še prav posebej zaveda obmejno prebivalstvo.* Predsednik goriške pokrajine Sil vano Pagura: «Vesti o zdravstvenem stanju predsednika Tita, ki prihajajo iz Jugoslavije, povzročajo zaskrblje- nost in nas navajajo k razmišljanju o političnih in človeških razsežnostih tega državnika. Gre za človeka, kateremu je Jugoslavija dolžna vse, od osvoboditve do obnove, saj po njegovi zaslugi ta razmeroma majhna sosednja država igra važno mednarodno vlogo. Z nami je hotel in znal začeti nove odnose prijateljstva in sodelovanja. Odstranili smo pregrado nasprotovanj, ki jo je pretekla avtoritarna politika zgradila med narodi, ki jim je usojeno, da tvorno živijo ramo ob rami. Njegovo delo prispeva k stanju, ki mora trajati v dobrobit naših ljudi. Njegova državniška vzdržljivost nam vliva upanje, da bo nadaljeval z dajanjem dragocenega prispevka k mednarodni pomiritvi in prijateljstvu med Italijo in Jugoslavijo, za kar mu vsi dajemo priznanje. Ob tem izrekam tudi najbolj občutena voščila za hitro o-zdravljenje.* V ZALOZBI LISTA «DOM» IZŠEL JE STENSKI BENEŠKI KOLEDAR Obsega pestre in zanimive v beneškem narečju pisane prispevke Izšel je Beneški koledar za leto 1980. Izdali so ga beneški duhov-tate take politike občutimo najbolj | njki, k, se zbirajo okoli lista «Dom». RANCA Dl CBEDITO Dl TRIESTF TRŽAŠKA KREDITNA BANKA s. pa; rR»T* tJI-lČA f F1L7MCJ - '3? B1-<1rlO SREDNJI TEČAJ BANKOVCEV 16. 1. 1980 mi ob tej zelo odprti meji in želimo si tudi, da bi se to sodelovanje nadaljevalo. sedanjem trenutku hudih in nevarnih mednarodnih trenj in sovjetske vojaške intervencije v Afganistanu obstaja nevarnost za koeksistenco in za povratek k hudim letom hladne vojne. zato ima naš predsednik Per-tini prav, ko pravi, da je bolj kot kdaj potrebna Titova akcija v prid miru. Vesti o njegovi bolezni nas zaskrbljujejo ter mu želimo hitrega okrevanja. Vsem Jugoslovanom, še posebej sosedom in tovarišem na novogoriškem področju, pa želimo, da bi Tito ostal še vnaprej na čelu jugoslovanske države.* Tullio Paiza, pokrajinski tajnik KPI za goriško pokrajino: «V zvezi z novicami zadnjih dni o poslabšanju zdravi ja predsednika Jugoslavije Tita izražamo pred-vsem. syflja „fl>^,..da bi poope-racijskp stanjejhyspesno. prestol m da bi jugoslos'£«)skerrm predsedm-icu dovolilo ponoven prevzem mesta na vodstvu Jugoslavije, jugoslovanskih komunistov in gibanja neuvrščenih. t » ■ Izražajoč svoja voščila poudarjamo v tem trenutku naša prija teljska čustva do jugoslovanskih narodov in zagotavljamo našo ob veznost za takšno možno in dejansko zunanjo politiko, ki naj temelji na konstruktivnem delu za mir ih pomirjenje v Evropi in v svetu, za izvajanje vloge Italije in gibanja neuvrščenih.* * Pokrajinski tajnik KD Reverdito nam je poslal naslednje voščilo, ki so ga sprejeli na seji pokrajinskega vodstva stranke: »Vesti o zdravstvenem stanju predsednika Tita vzbujajo zaskrb ljenost zlasti zaradi sedanjega spreminjanja ravnovesja med velikimi silami ter vačanja nevarnega vzdušja spopada in hladne vojne, ki ga je povzročila sovjetska invazija v Afganistan. Danes se bolj kot kdajkoli poprej razume velika vloga, ki jo maršal Tito opravlja na vodstvu ne-' uvrščenih držav in se spozna, ka ko zelo je njegova dejavnost pomagala stvari miru in pomirjenja. Mi, ki živimo v tej obmejni regiji, v tesnem stiku s prebivalstvom sosednje Jugoslavije, lahko bolj kot vsi ostali vrednotimo in cenimo rezultate neke politike, ki se je navdihovala pri Titu, ki je :riih — --------- ... Ta stenski koledar, ki predstavlja Italiji ter pri tem podčrtal, da' morajo Slovenci v Italiji čimprej doseči vse zakonske pravice, katere predvideva demokratična italijanska za slovenske domove V Benečiji po- ustava. membno pridobitev, je doslej izšel I V razpravi, v katero je poseglo že štirikrat. S svojim rednim izha- j več delegatov, je sodeloval tudi Igor janjetn se uspešno vključuje v zelo Kamel, ki je kongresiste pozdravil pestro in dolgotrajno, na Sloven- v imenu mladinskega odbora pri skem udomačeno založniško dejav- j SKGZ. V svojem pozdravu se je do-nost na področju koledarjev. Po j taknil boja Slovencev v Italiji za svoji vsebini predstavlja, poleg ne-, dosego globalne zakonske zaščite ter posredne vsakdanje praktične upo- j v zaključku podčrtal pomembno vlo-rabe, tudi dragocen dokument, saj! go, ki jo ima enotnost vseh slovenje v njem zbranega dovolj zanimi-! skih komponent pri dosegi tega ci-vegh gradiva. Poleg obvezne slike (lja V tej zvezi je pozitivno ocenil ter imenskega koledarja je za vsak j ustanovitev v Gorici enotne ' mla- mesec navedeno slovensko; italijan- j dinske komisije, katero sestavljajo sko, beneško in starinsko slovensko i ZKMI, ZSMI, mladinska sekcija 'SSk, ime. Na vsaki, strani so izbrali ne-1 mladina SSO in mladinski odbor j SKGZ,’ " kaj ljudskih izrekov, nekaj navodil j SKG! za prvo pomoč ter po eno smešnico. j Kongres je zaključil Člam osred-Zelo zanimive šo v obliki podlistka j njega vodstva FGCI-ZKMI Fedeirico pisane zgodbe o modrostih, ki ■ so ; Testa. i’ -4 pisane,' kot vsi ostali teksti, v be-! " Deškem nareč ju 1 IMN>,llilillllll>,MII>ll>l,inu,ll,,Mrt,inll>ul,>IM,l,,l,l,,m,>l,l>,,,^ll,l>inl,llll>>lii>inumliail,>l>lll> Gre sicer v tem trenutka le za povezavo najbolj gosto naseljenega predela te naše vasi - Gradnja bo veljala 60 milijonov lir Na trenutno razpoložljiv prostor pred osnovno šolo v Pevmi so v teh dneh nakopičili cevi, ki jih bodo potrebovali pri položitvi metanovoda na področju Pevme. Lani in predlanskim so namreč metanovodsko mrežo razširili na Štandrež, Podgo-ro in še preostale predele Ločnika, sedaj pa pride na vrsto še Pevrna. Ravnatelj mestnega podjetja za vodo, metan in elektriko inž. Quirino Rigonat nam je včeraj obrazložil do kod bodo speljali metanovod na področju Pevme. Na razpolago imajo 60 milijonov lir (gre za denar pred dvema letoma načrtane enomilijard-ne investicije v predmestjih, kjer so mrežo razširili, in za posodobljenje mreže v nekaterih mestnih predelih). S tem denarjem bodo položili cevi od pevmskega mosta po Ulici Bellaveduta v osrednje naselje Pevme tja do šolskega poslopja in do ljudskih hiš, ki stoje ob cesti, ki pelje v štmaver. Za sedaj ni predvideno, nam je dejal ravnatelj mestnega podjetja, da bi metanovodsko omrežje razširili na druge hiše. Pravijo da nimajo denarja in prišlo bi tudi to tehničnih težav ker so druge hiše preveč razkropljene. Treba bi bilo veliko denarja za [»vezavo. Seveda ni še izrečena zadnja beseda. Kdaj bodo začeli z delom, nas je še zanimalo. Čim bodo vremenske razmere to dovoljevale, nam je dejal inž. Rigonat. morda že konec tega meseca. Dela naj bi potekala približno dva meseca. Seveda, ponovil nam je še predno smo se razšli, je treba upoštevati kakšno bo vreme. Delna sprememba , pri izvozu nafte v tankih tovornjakov ' Vlada v Rimu je delno spremenila svoj odlok o prepovedi izvoza nafte v rezervoarjih tovornjakov in avtomobilov z dizlovim motorjem. Kot je znano je od začetka leta veljala prepoved izvoza več kot 50 litrov nafte y rezervoarju tovornjaka in več kot 10 litrov v rezervoarju avtomobila. Kamionisti so se temu pro-tivili,, o sdstanku gpriških kamioni-stov smo poročali v nedeljo. Na včerajšnjem sestanku v Rimu med pristojnim ministrom in zastopniki zveze kamiomstov so sprejeli spremembo odloka takole:- tovornjak lahko gre na tuje š .tolikšno količino nafte j NA POBUDO RAJON^KOR^^I^IIfe novanjskih' hiš1 v faznih beneških ! vaseh. Te slike so po svoje dra- j gocene. Najbrž bi bilo dobro, če bi I se našel kdo, ki bi jih poslikal ter j v kakšni publikaciji objavil v bar-j vah. Čimprej, da se ne bi poprej izgubile. Zlasti še, ker je marsika-' tera opremljena s slovenskim ali narečnitn besedilom. Gre torej za dokument, za enega od tolikih, ki ima — poleg kulturnega in umetniškega značaja — tudi pomen s stališča narodnostne identifikacije krajev in prebivalcev v Benečiji. Kongres posoške ZKMI-FGCI Oliviero Furlan je novi tajnik po-soške federacije komunistične mladine Italije. Izvolili so ga na kongresu te organizacije, ki je bil v soboto v Gorici. V vodstvo so bili izvoljeni Gherghetta, Fontanot, Jurič, Gimona in Jarc, v širšem odboru pa je 21 članov. Furlan je imel tudi uvodno poročilo. V njem se je dotaknil perečih aktualnih problemov v svetu in državi. Še posebej se je dotaknil problemov mladine v sedanji družbeni stvarnosti, kot so brezposelnost, mladi delavci, mamila, šola, univerza. Dotaknil se je tudi problematike slovenske narodnostne skupnosti v Petkija z nekaj sto podpisi za povezavo Standreža s prehodom Po Ulici Tabai naj bi takoj dosegli Tržaško cesto in nove obmejne naprave Preko dvesto Štandrežcev je pod-oisalo vlogo naslovljeno goriškemu županu in tudi upravnemu- odboru goriškega sklada pri trgovinski zbornici, v kateri izražajo zahtevo, da bi Ulico Tabai, ki bi ostala mrtva ulica, potem ko bi zgradili cestno deteljico na Tržaški cesti po obstoječem načrtu, povezali s to štiriperesno deteljico. Tako bi imeli Štandrežci neposredno povezavo tako s Tržaško cesto, kot so jo imeli doslej, istočasno pa bi se lahko neposredno vključili na obmejno postajališče in na avtocesto. Za ta načrt so se najprej ogreli v rajonski skupščini že lani novembra, zatem, še pred koncem lanskega leta, je predsednik skupščine Valter Reščič apeliral na upravitelje gori-škega sklada, da bi finansirali to delo. Podkomisija tega sklada je v prvih dneh letošnjega leta o tem razpravljala, sprejela okvirno pozitivno odločitev o finansiranju tega dela. Denar je torej na razpolago, vendarle bo morala goriška občina iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia V vrsti čakajo na bencinske bone Ameriški dolar Funt šterling Irski funt šterling Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dolar Holandski florint Danska krona Švedska kron-Norveška krona Drahma Mali dinar Veliki dinar 801.— 1800.— 1650 501.— 196,— 26.- 464. 64.- 070. 418.— 145.— 185,— 160,— 15,- 35,- 35,50 predložiti ustrezni načrt tako z gradbene kot s finančne plati, zatem bo moral tozadevni dokončni sklep izglasovati , celotni upravni odbor go-riškega sklada. Smo torej na pravi poti. Da bi podkrepili to akcijo rajonskega sveta so Štandrežci v zelo velikem številu podpisali že omenjeno pismo občinskim in gospodarskim predstavniškim telesom. Kar se nam zdi, važno poudariti je tudi to, da so na tem pismu poleg podpisov posameznih občanov tudi žigi s podpisi uradnih predstavnikov prosvetnega društva »Oton Župančič*, športnega društva «Juventina», krajevne borčevske sekcije ANPI. v rezervoarju kolikšno jo je imel ob vstopu na italijansko ozemlje. Seveda je treba v obeh primerih količino nafte prijaviti. Vest je prišla v Gorico šele včeraj zvečer. Ne vemo kako so jo sprejeli goriški kamionisti, ki kupujejo v glavnem nafto proste cone, njihove vožnje pa so pretežno mednarodnega značaja. V Jugoslaviji je za razliko od bencina cena nafte za več kot sto lir višja od one na področju goriške proste cone. Nova pravila o plačilu odškodnin za bolezenski dopust Goriški sedež zavoda za socialno skrbstvo INPS obvešča, da so s 1. januarjem stopila v veljavo nova pravila za izplačilo odškodnin za bolezenski in porodniški dopust. Doslej je za ta plačila skrbel INAM, odslej bodo predujme plačali delodajalci. Ti bodo potem ta izdatek obračunali ob plačilu svojih obveznosti do INPS. Prizadeti uslužbenci bodo morali v roku treh dni izročiti delodajalcu zdravniško spričevalo o začetku in koncu bolezenskega dopusta. Dokument bodo hranili delodajalci. Za obveznosti do lanskega 31. decembra bo poskrbel INAM. Plačilo odškodnin za omenjene dopuste pa bo po novem plačeval neposredno INPS za uslužbence zadrug, kmečke delavce, uslužbence obrtnikov in trgovcev ki so vpisani v posebne sezname, za družinske pomočnice. Pojasnila zainteresiranim in delodajalcem dajejo na sedežu INPS na Travniku. Otežen premet v Dl. Natisone Prebivalci Ulice Natisone v Štan-drežu so se spet znašli prejšnje dni v škripcih, ko je voda kar sredi ceste, ker ni v tej ulici odtočnih kanalov, zmrznila in onemogočila promet. Za ureditev te ulice si prebivalci prizadevajo že več časa. Prometna nesreča V prometni nesreči, ki se je v prvih popoldanskih urah pripetila v Ul. Duca d’Aosta, se je udaril v glavo 75-letni Giuseppe Bauman, bivajoč v Ul. Don Bosco 95. Odpeljali so ga v splošno bolnišnico, kjer so ga pridržali s prognozo okrevanja v 13'dneh. Poleg udarca v glavo ima tudi rane na obeh kolenih. avjmed '-a.imočnejše enajsterice « Za Hamburger igra tudi tt-evin Keegan, najboljši evropski Pogometaš v letu 1979. _ Majhno prednost naj bi imeli “Phcani v tem, da bodo povratno srecanje igrali doma. Sicer pa so zahodnonemške enajsterice znane. zaigrajo prav tako dobro doma kot na tujem. ČETRTFINALNI PARI • Hamburger (ZRN) — HAJDUK SPLIT (Jug.) “ Nottingham (Angl.) — Dinamo Berlin (NDR) • Strasbourg (Fr.) — Ajax Amsterdam (Niz.) “ Celtik Glasgov (Škot.) — Heal Madrid (Šp.) POKAL POKALNIH PRVAKOV 2a nas bo seveda v središču polnosti srečanje med Rijeko in Ju-'"entusom. Turinčani so v prednosti, Pa čeprav v prvenstvu ne igrajo najbolje, že dejstvo, da bodo igrali Povratno srečanje doma, pomeni ve-jtko. Poleg tega pa je Rijeka ostaja brez dveh ključnih nogometašev: Murkova, ki je prestopil v Haj-°uk in brez Desnice, ki je imel te-i operacijo kolena in verjetno sploh ne bo več igral v tej sezoni. _ ČETRTFINALNI PARi • RIJEKA (Jug.) -JUVENTUS TURIN (It.) • Arsenal (Angl.) --Gijteborg (šve.) • Dinamo Moskva (SZ) — Nanters (Fr.) • Barcelona (šp.) — Valencia (šp.) POKAL UEFA ČETRTFINALNI PARI • S. Etienne (Fr.) — Borussia Monchengladbach (ZRN) • Kaiserslautern (ZRN) — Bayern Munchen (ZRN) • Stuttgart (ZRN) — Lokomotiv Sofija (Bol.) • Eintracht Frankfurt (ZRN) — Zbrojovka Brno (ČSSR) Brve tekme v vseh treh pokalih ppPo 5. marca, povratne pa 19. marca. vano, toda zasluženo izločila Na-poli. V včerajšnjem, povratnem srečanju je namreč Temana premagala Neapeljčane z 1:0 (1:0), medtem ko se je prva tekma končala z zmago Napolija z 2:1. Včerajšnji edini zadetek je dosegel De Rosa v 29. minuti. Dokaj dramatično je bilo v Rimu, kjer je Torino premagal Lazio po streljanju enajstmetrovk, in to s 4:3. Regularen čas in podaljška sta se namreč končala pri neodločenem izidu 0:0, z istim izidom torej, kot se je končalo prvo srečanje v Turinu. Medtem ko je Roma že polfinalist, pa bo četrti znan šele 30. januarja, ko se bosta v Turinu spoprijela Juventus in Inter. V prvem srečanju v Milanu je zmaffal Juventus z 2:1. ODBOJKA V 8. kolu jugoslovanskega ženskega odbojkarskega prvenstva 1. lige je Fužinar z Raven na Koroškem gostoval v Vukpvaru in srečanje izgubil z istoimensko šesterko s 3:0. Na vrhu je še vedno mrtvi tek med trojico Crvena zvezda, Radnički in Rijeka. IZIDI 8. KOLA Radnički - Mladost 3:0, Vukovar -Fužinar 3:0, Crvena zvezda - Študent 3:0, Mladost Monter - IMT 3:0, Partizan - Rijeka 1:3. Modriča še vodi Lanski prvak Modriča je pred zadnjim kolom prvega dela prvenstva še vedno na vrhu lestvice z dvema točkama prednosti. Od'lanskega leta pa pomaga tej ekipi znani slovenski trener Krevsel. IZIDI 10. KOLA GIK Banat - Jedinstvo Interplet 3:0, Rabotnički - Ribnica 3:2, Crvena zvezda - VGSK 2:3, Modriča -Spartak 3:0, Bosna - Partizan 2:3, Mladost Monter - Vardar 3:0. V Rimu izžrebali pare za evropsko prvenstvo RIM — V Rimu je bilo včeraj P°*cg žrebanja parov za četrtfinale j evropskih nogometnih pokalih tudi Jemanje parov za evropsko nogometno prvenstvo, ki bo v Italiji od do 22. junija. Osem finalistov 7® razdelili v dve skupini. Italija “e v drugi skupini,, ki je za spoz-nanje le nekoliko lažja. . 1. SKUPINA ČEŠKOSLOVAŠKA ZAHODNA NEMČIJA GRČIJA nizozemska 2. SKUPINA Španija *TALUA Belgija „ ANGLIJA nAZPORED TEKEM JE SLEDEČ H- 6. C®R - ZRN (v Rimu) r ..6- r.^ja - Nizozemska (v Neaplju) * O, ^®n>ja - Italija (v Milanu) j**ja - Anglija (v Turinu) CSSRg- Grčija (v Rimu) jg* - Nizozemska (v Neaplju) ^Pj®n*ja - Belgija (v Milanu) ^ttja - Anglija (v Turinu) C^R - Nizozemska (v Milanu) 6. ZRN Grčija (v Turinu) J8- 6- Y8nij6a ‘ Anglija (v Neaplju) - Belgija (v Rimu) ,, F INALE ZA TRETJE MESTO • Janija v Neaplju 2, FINALE ZA PRVO MESTO • Janija v Rimu Včeraj so izžrebali tudi pare če->nala evropskega nogometnega A ^3stva za igralce pod 21. letom. B ijRUPINA: ČSSR - Jugoslavija skupina: SZ Italija ali Švica D PUPINA: Anglija - Škotska ^KUPINA: Madžarska - NDR ;Prvem polfinalu se bosta sre-v a zmagovalca iz C ir. D skupine, A Ivu®eTn Pa zmagovalca iz B in igr tUf>1-ne' Italija mora 23. t.m. od-«ati še tekmo z Luksemburgom, U^atere je odvisna njena nadaljnja tUocla- V svoji skupini je trenutno Prvem mestu skupaj s Švico, ki Je odigrala vse tekme, Torino in Ternana polfinalista so odigrali povratni tekmi ..finala italijanskega nogometne- • Temlju je Temana nepričako- Danes Partizan - Sinudyne Wenzlova prva v Arosi Tekma bo v Beogradu ob 19.00 - Obe ekipi sta doslej v pokalu razočarali - V pokalu prvakinj tesna zmaga Fiata nad Crveno zvezdo . L .... ...S/::-. . Predsednik italijanske in evropske nogometne zveze Artemio Franchi med žrebanjem nasprotnikov v pokalu pokalnih prvakov BEOGRAD — V 4! kolu evropskega košarkarskega tekmovanja za pokal prvakov bo danes v Beogradu srečanje med domačim Partizanom in bolonjskim Sinudynejem. Tekma pa bo verjetno le zanimiva zaradi tradicionalne tekmovalnosti med jugoslovanskimi ih italijanskimi’ klubi. Obe ekipi sta doslej razočarali, in to še posebno v tretjem kolu. Partizan je namreč na Nizozemskem proti Den Boschu doživel pravo katastrofo (kar 26 točk razlike), bolonjski Sinudyne pa je prav tako visoko izgubil v Tel Avivu proti Makabiju. Za obe moštvi bo torej danes priložnost, da popravita slab vtis, ki sta ga doslej pustili v pokalu. Favorita v tem srečanju praktično ni. Beograjčani igrajo tako v pokalu kot v prvenstvu izredno slabo in tudi prednost domačega igrišča je torej zanje minimalna. Bolonjča-ni pa, kaže, igrajo v pokalu povsem nemotivirano in zato je težko reči, kako bodo čosič in tovariši danes igrali v Beogradu: Danes pa bo v Madridu dokaj .zanimivo srečanje med domačim Realom in Makabijem. Favorit je seveda Real Madrid, ki je doslej izgubil le eno tekmo, in to dokaj tesno v Sarajevu proti Bosni. Den Bosch - Bosna 76:78 (38:53) V 4. kolu pokala prvakov je sarajevska Bosna v Den Boschu izbojevala tesno, toda zelo dragoceno zmago nad domačo peterko EBBC. Sarajevčani so ob polčasu že vodili s petnajstimi točkami razlike, nakar so v nadaljevanju popustili, in to bi jih lahko ob koncu tudi drago stalo. Na srečo, pa se je za Bosno vse dobro končalo in sedaj so Sarajevčani sami na vrhu lestvice s šestimi točkami. KORAČEV POKAL SKUPINA A Cibona -- Orthez 84:79 (48:40) Zagrebška Cibona je po izredno slabi igri zasluženo premagala poprečno francosko peterko Ortheza. Zmaga Zagrebčanov bi bila lahko izdatnejša, ko bi Novoselovi varovanci zaigrali vsaj približno tako, kot znajo. Najboljša v zagrebških vrstah sta bila Petrovič in Knego, ki sta dosegla po 26 točk. SKUPINA D Jugoplastika — Valladolid 114:95 (54:40) Čeprav se je Jerkov poškodoval že v 11. min., je Jugoplastika brez večjih “težav ‘ premagala š] moštvo Valladouda. Spličani nisi igrali najbolje, vseeno pa je bilo to dovolj za zmago nad poprečnimi Španci. Bratič (21) in Matulovič (20) sta pokazala največ v splitskih vrstah, medtem ko sta se pri gostih izkazala Davis (22) in Delso (25). POKAL L. RONCHETTI SKUPINA B Spartacus - Monting 78:34 (44:35) Z dobro igro Ožegovičeve in Gu-šičeve je zagrebški Monting v Budimpešti zasluženo premagal domače moštvo Spartacusa. SKUPINA C Voždovac - Amicale 87:62 (38:33) Beograjski Voždovac je brez vsakršnih težav premagal belgijsko e-kipo Amiealeja. Le v prvem polčasu so Beograjčanke naletele pri gostinjah r.a odpor, medtem ko so v nadaljevanju povsem nadigrale, sicer požrtvovalne Belgijke. POKAL PRVAKINJ Fiat — Crvena zvezda 81:79 (39:47) FIAT RICAMBI TURIN: Da Pr a 6, Gorlin 13, Palombarini 12, San-don 12, Guzzonato 2, Vergnano 23, Piancastelli 6, Grossi 7, Montana-ri, Antonelli. CRVENA ZVEZDA BEOGRAD: Milosavljevič 22, G. Vukmeirovič, Mitič 5, Djurkovič 10, Bacanovič 21, A. Vukmirovič, Pekič 21, Markovič. TURIN — V nadaljevanju evropskega košarkarskega tekmovanja za pokal prvakinj je včeraj v Turinu domači Fiat Ricambi po ogorčeni borbi tesno premagal beograjsko Crveno zvezdo, ki je imela v prvem polčasu lepo priložnost, da do- končno zlomi odpor domačink. Tu-rinčanke pa so si opomogle in v nadaljevanju dohitele Beograjčanke ter tri sekunde pred koncem srečanja s Sandonovo tudi dosegle zmagoviti koš. V Fiatovih vrstah je bila daleč najboljša Vergnanova, ki je dosegla kar 23 točk in je tudi odlično pokrivala Djurkovičevo. Dobro sta igrali še Gorlinova in Palombarini jeva. Od Beograjčank sta največ pokazali Pekičeva in Milosavljevičeva. (bi) MILAN — Na kongresu 2. skupine svetovne zveze za vodno smučanje, ki je bilo v Milanu, $o skle-, nili, da organizacijo prireditve svetovnega hitrostnega prvenstva 1981 poverijo Italiji. Na kongresu so tudi potrdili koledar najpomembnejših letošnjih mednarodnih prireditev: evropsko mladinsko prvenstvo bo 9. in 10. avgusta v Madridu, evropsko prvenstvo bo 16. in 17. avgusta v Thorpeju, evropski mladinski pokal bo 23. in 24. v Stockholmu, svetovni pokal pa 21. in 22. junija Med Italijankami je bila najboljša Zinijeva (9. mesto) AROSA — S skupnim časom 2’18”15 po dveh vožnjah je Hanni Wenzel iz Liechtensteina osvojila veleslalom v Arosi, veljaven za svetovna smučarski pokal. Wenzlova je zmagala pred Švicarko Nadigovo in Francozinjo Pelenovo. Prva od italijanskih tekmovalk je bila Daniela Zini, ki se je uvrstila na deveto mesto. VRSTNI RED 1. Wenzel (Liech.) 2T8”15 2. Nadig (švi.) 2’18”44 3. Pelen (Fr.) 2’19”85 4. Hess (Švi.) 2’20”73 5. Epple (ZRN) 2’21"06 6. Kinshofer (ZRN) 2'21”62 7. Moser Proll (Av.) 2'21”63 8. Fjelstad (Nor.) 2'21"79 9. Zini (It.) 2’22"09 10. Serrat (Fr.) 2’22"21 Lestvica za svetovni pokal je zda' taka: 1. Wenzel (Liech.) 222 2. Proll Moser (Av.) 203 3. Nadig (Švi.) 170 4. Pelen (Fr.) 123 5. Epple (ZRN) 72 6. Serrat (Fr.) in Hess (Švi. ) 71 8. Nelson (ZDA) 70 9. Soltysova (ČSSR) 67 10. Giordani (It.) 65 miiiiiiiiiiiiiiinimmiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiitttiiMiiiiiiimtiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiifiiiiiiiimiiiiiiiiiiMiuiiiHiiiiiiiiiiiimitiiitiiiiiitiimiiiiiiiimiHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KOŠARKA V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU ZELO POMEMBEN USPEH DOMA Po zmagi nad ekipo CDC so Goričani še vedno nepremagani ■ llltlllllllllinilllltlllllllllllllltllll||||||||||||||imilMiilll||||||||||||lll|llll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||l||||||||||tMI|||||,||||||||llllll||l|l|ll||l||||||lllllllll|||||||||| NOGOMET V 3. AMATERSKI LIGI NA GORIŠKEM DERBI BREZ ZMAGOVALCA Mladost je v nedeljo zapravila v Foljanu veliko priložnost Sovodnje — Juventina 1:1 (1:0) SOVODNJE: Ferfolja, S. Petejan, Devetak. Tomažič, Bagon, Ferfolja B., Frandolič (Vižintin), Petejan E., Kodrič, Florenin, Milloch. JUVENTINA: Businelli, Taučar, Sturm (Lepore), Adragna, Mikluš, Lorenzon. Russo, Devetak, Radikon, Klanjšček, Gomišček. STRELCI: Milloch (S) 10’ p.p.; Lorenzon (J) 25’ d.p. Sovodnje so v nedeljo na lastnem igrišču igrale neodločeno z Juven-tino in so tako prekinile serijo ne gativnih rezultatov. Gostje so na igrišču pokazali, da razpolagajo z bolj homogeno ekipo kot domačini, saj so skoraj vso tekmo napadali in prisilili Sovodenjce v obrambo. Kljub temu pa Juventina ni znala konkretizirati velikega truda, s katerim je igrala v napadu in to samo po lastni krivdi, štandreški napadalci so namreč zapravili vrsto izrednih priložnosti za zadetek. S tem še ni rečeno, da Sovodenjci niso zaslužili remija, nasprotno, če Priznanje Primorskega dnevnika V 14. kolu 3. amaterske lige na Goriškem je bil na vrsti 3, slovenski derbi. V Sovodn.iah sta se namreč srečah ekipi Sovodenj in Juventine. Neodločen izid 1:1 vsekakor ne zadovoljuje štandrežc';, ki so se nadeja- li obeh točk. Delitev točk pa vsekakor zadovoljuje domačo ekipo, ki je tako zaključila serijo negativnih rezultatov. IZIDI Mladost — Sovodnje 4:0 Mladost — Juventina 5:2 Sovodnje — Juventina 1:1 LESTVICA Mladost 2 2 0 0 9:2 4 Juventina 2 0 1 1 3:6 1 Sovodnje 2 0 1 1 1:5 1 pomislimo, da so domačini v zadnjih nastopih doživeli same hude poraze (govorilo se je, da bo Juventina kar zasula sovodenjska vrata), da je v vratih nastopil veteran S. Ferfolja, ki že več let ni igral in je kljub temu dobro branil lastna vrata, potem so si domačini zaslužili neodločen rezultat, posebno glede na moči, s kater mi danes razpolaga ta ekipa. V nedeljski tekmi so najpve.j povedli domačini z Millochom, ki je s točnim strelom premagal vratarja Businellija. Juventini je uspelo remizirati le v drugi polovici drugega polčasa, z golom Lorenzona P. M. Fogliano — Mladost 2:2 (0:2) FOGLIANO: Bertusso, Buttignon, Cagliandro, Cechet, Michelin, Tre-visan, Bellotto, Bressa, Carrara, Gerbizza. Visintin. MLADOST: S. Ferfolja (A. Gergo-let), L. Gergolet, Pahor, Candusso, Uljan, Šuligoj (D. Gergolet), E. Gergolet, L. Frandolič, G. Ferfolja, Mar izza, D. Frandolič. STRELCI: v 3. in 39. min. G. Ferfolja, v 47. min. Visintin ter v 87. min. Bressa. Mladost je v nedeljo v Foljanu zapravila lepo priložnost, da bi z gostujočega igrišča odnesla obe točki in si tako prislužila skupno z Ison-zom in Farro prvo mesto na lestvici. Po izrednem prvem polčasu, ko so Kraševci že vodili z dvema goloma Gabrijela Ferfolje, so v drugem delu srečanja povsem popustili. Doberdobci so v vodstvo prešli že v prvih minutah igre, ko je Ferfolja realiziral z ll-mi.trovko (branilec je namreč zaustavil žogo z roko). Mladost je nadaljevala z lepo, napadalno igro in je pripravila vrsto lepih priložnosti za podvojitev. V tem času so domačini zaigrali precej medlo in so le poredkoma prišli v nasprotni kazenski prostor. Kraševci so do drugega gola prišli ob iz- teku polčasa, ko ie spretno Ferfolja izkoristil napako branilca in potisnil žogo v mrežo. V drugem polčasu so gostje igrali brez Šuligoja, kar je vsekakor vplivalo pri gradnji igre. Že v prvih minutah so namreč domačini prišli do zadetka. Od tega trenutka dalje pa je Fogliano zaigral priseb-nejše ter je ogrožal Ferfoljeva vrata. Ko je že kazalo, da bo Mladost le odnesla obe točki, je Bressa (3 minute pred koncem) izkoristil napako obrambe in izenačil. D. Gergolet NOGOMET RIM — Včeraj so odigrali nekaj zaostalih tekem \ italijanski C-2 ligi, in sicer: v B skupini je Me-strina premagala Pordenone z 2:1, v C skupini sta Frascati in Pal-mese izenačila 2:2, v D skupini pa je Vigor Lametia odpravil Monopoli z 1:0. Dom — Časa del Carrozziere 89:88 (39:34 74:74) DOM: Košuta, Visintin 28, Dornik (k) 23, Blažič 13, čubej 1, Semolič 18, Prinčič 6, Kont. ČASA DEL CARROZZIERE: Fuga, Franzon 16, Beltrame, Mavilia 14, Candini 9, Fomasier 12, Castel-lan, Iadarola 32, Gubana, Chiarotti. PON: Kont v 2. min. d.p., Mavilia v 11. min. d.p., Prinčič v 17. min. d.p. SON: Dom 25, Časa del C. 34 V soboto so Hvaličevi varovanci v izredno važnem srečanju premagali močno ekipo Časa del Carrozziere. Zmago so dosegli šele v prvem podaljšku, potem ko se je predvideni čas zaključil z izenačenim rezultatom. Srečanje je bilo izredno napeto in je navdušilo pristne gledalce. Slabo sojenje pa je spravila oh živce mariilcntfa, da ^je bil Mavilia, izključen""* ll.*ihin. drugega polčasa. S to zmago so do-movci trdno na vrhu skupne lestvice s še vedno neporaženim Pagnos-sinom. Sobotno srečanje je bilo izredno dramatično. Naši fantje so ves čas igrali dobro, lepo so branili lastni koš pred nevarnimi nasprotnikovimi napadi, žal pa v napadu niso dali vsega od sebe. Najboljši v napadu je bil Visintin, ki je bil pod nasprotnikovim košem neustavljiv. Skoraj vse odbite žoge so postale njegov plen, pa tudi pri metanju na koš je bil izredno tečen. Domova so v prvem polčasu vodili že s 13 točkami, nato pa so nekoliko popustili. Vse do konca drugega polčasa sta se ekipi menjavali v vodstvu. V podaljšku so naši fantje imeli več od igre, zaigrali so bolj agresivno in so to tudi dosegli sekundo pred koncem koš s Čubejevim prostim metem. Pohvaliti je treba tudi Blažiča, ki je odigral odlično tekmo, posebno pri kritju najnevarnejšega nasprotnikovega strelca Iadarole, pa še Dornika, Prinčiča, Semoliča in Konta, ki je moral zaradi petih osebnih napak predčasno zapustiti igrišče. M. Č. KADETI Infer 1904 B - Bor 72:54 (32:21) BOR: Furlan, Škerl 4, Schillani 7 (3:4), Gerdol 8 (2:5), Bembi, Švara 11 (3:6), Gregori, Lokar 20 (4:14), Kosovel 4 (0:3). SODNIK: Tamaro (TS) »Plavi* so v okrnjeni postavi častno zapustili igrišče, saj so se morali italijanski fantje veliko bolj potruditi kot v prvi tekmi, da so strli odpor slovenske ekipe. Izid je bil izenačen do 9. minute igre (10:10), nato so interjevci začeli postopoma večati svoj naskok, ki je dosegel višek štiri minute pred koncem srečanja pri 68:42. Tedaj so naši fantje znižali svoj zaostanek. V določenih fazah igre je bila o-bramba »plavih* nekoliko nepazljiva, centri so se zelo potrudili in so se pogumno borili pod obema košema: tu gre omeniti nastop Kosovela v drugem polčasu in Lokarja, katerega agresivnost bi morala biti v zgled ostalim. Tega pa ne moremo reči za zunanje igralce. -fp- Aiabarda - Kontovel 55:71 (30:43) KONTOVEL: Daneu, Rauber 10, Velussi 18, Vasallo 13, Ukmar 4, Terčon, Emili 10, Štoka, Kcjanec, Danieli 16. V prvem kolu povratnega dela prvenstva je Kontovel premagal A-labardo, ki je ena izmed slabših e-kip v tem prvenstvu. Kontovelci so vodili vso tekmo, le v deseti minuti jič poraženi. Tokrat so »plavi* i-grali proti Don Boscu, vendar pa razlika med ekipama le ni bila tolikšna, kot kaže izid. K visokemu porazu je pripomogla tudi smola, čeprav ne gre Don Boscu jemati zasluge za res dobro igro in predvsem za odlično zapiranje prostora pod svojim košen, Začetek je bil zelo izenačen. »Plavi* so dobro začeli in prevzeli vodstvo. Z lahkoto so namreč prodirali v nasprotnikovo obrambo mož-moža, sami pa so zadovoljivo branili Že v drugi četrtini pa se je izkazala bolj skupinska igra nasprotnika, ki je povedel in je tudi vodil do konca tekme. Borovci so proti koncu tekme sicer skušali nadoknaditi za drugega polčasa so se jim nasprot-1 mujeno, vendar jim to ni uspelo, nik: nevarno približali. Kontovelci ” ’ (kljub zmagi) niso zadovoljili, slabo so igrali pre^sepj, y , pbr^imbi. V napadu so le s, pitnimi protinapadi Emilija in Velpssjj3„zpd,eya(i nasprotnikov koši-Pohvaliti pa moramo Sandija Rauberja, ki je dobro igral predvsem v prvem polčasu, čeprav se je začel ukvarjati s košarko šele pred štirimi meseci. Luxa Igor DEČKI Bor - Don Bosco 90:105 (41:51) BOR: De Carli 15 (5:9), Tremul 14 (2:3), Tavčar 4, Žerjal 6 (4:11), Bradassi 23 (1:3), Volk 22, Semen, Jagodic, Paoli 2 (0:3), Krevatin 4. SODNIK: Jellusig V zadnji tekmi prve polovice prvenstva so bili borovci letos že tret- Meko Sokol — Saba 69:49 SOKOL: Busan 4 (0:4), Grilanc, Pertot Nevenko 1. Ušaj 51 (12:22), Banderii 2'12:'8),',1Bella Schiava 2 (0:2), Kojanec, Devetak 6, Pertot N. 2, Pahor M. V nedeljo je domača ekip« Sokola premagala ne preveč solidno ekipo Sabe. Ob koncu prve četrtine so vodili domačini s 7 točkami. Nato smo prisostvovali agresivni igri v obrambi in uspešni v napadu (posebn-1 U-šaj), , V drugem polčasu so naši košarkarji še povečali svojo prednost in so jo obdržali do konca tekme. Pohvaliti je treba Busana za požrtvovalno igro p»d košema, in Ušaja za dobro igro v napadu. Andrej P. MERIBEL (Francija) - Italijanski smučar Siegfried Kerschbaumer je zmagal v drugem smuku tekmovanja za evropski smučarski pokal. Kerschbaumer se je uvrstil pred pet avstrijskih tekmovalcev, medtem ko je drugi italijanski smučar Olindo Cozzio zasedel deveto mesto. VRSTNI RED 1. Kerschbaumer (It.) 1’35”02 2. Thonhofer (Av.) 1’35”13 3. Resch (Av.) 1’35”14 4. Ginther (Av.) 1’35”66 5. Kem (Av.) 1'35”68 * * * LES GETS (Francija) — Šestnajstletna Italijanka Paola Magoni se je uveljavila v veleslalomu za evropski pokal v ženski konkurenci. Magonijeva je bila v obeh vožnjah najboljša, čeprav je startala s precej visoko startno številko, Sedma je bila druga italijanska tekmovalka Chiara Miari Fulcis. OBVESTILA ŠD Polet sklicuje v četrtek, 24. t.m,, 1 redni letni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: \ 1. predsedniško poročilo 2. tajniško poročilo 3. blagajniško poročilo 4. razprava in razrešnica 5. izvolitev novega odbora 6. razno. Občni zbor bo v športnem krožku Poleta v Kontovelski ulici 1 ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. • * * ŠD Adria sklicuje v sredo, 23. t.m., ob 20.30 v društvenih prostorih v Lonjerju redni letni občni zbor. « « « ŠD Polet priredi smučarski izlet v Rava-scletto in sicer v nedeljo, 27. t. m., z odhodom ob 6.30 izpred Prosvetnega doma na Opčinah. Vpisovanje v trgovini čevljev Malalan, Prose ka ulica 18. « * « ŠD Mladina prireja v nedeljo, 20. t.m., avtobusni izlet v Forni di Sopra (Var-most). Odhod izpred spomenika v Križu ob 6. uri. Informacije in prijave pri Stojanu, Križ 220, telefon 220-423. • * * ŠD Mladina prireja v nedeljo, 3. februarja drugi »Pokal Skdanc* v Forni di Sopra. Tekmovanje bo na dveh progah. ,V primeri' neugodnih snežnih razmer bo le-to na Var-mnsttljj Zainteresirani naj se prijavijo pri Stojanu Sosiču, Križ 220, telefon 220423 do najkasneje 23. januarja. Pole za vpisovanje in vse ustrezne informacije lahko dobite tudi na nradu ZSŠDI. *• 41 ZSŠDI obvešča, da se nadaljuje plavalni tečaj v Lipici. * * * NAMIZNOTENIŠKA SEKCIJA ŠZ BOR sprejema vpisnine za začetnike In izkušene igralce ob ponedeljkih in sobotah od 16 dn 18 ure. iiiiiiiiiiiniiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiMttiiiiiiiiimtiMHiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiitiiiiiiimiiitiiuiiiiiiiiiiiifii« ODBOJ% V PRVENSTVU C LIGE OBE NAŠI EKIPI DOŽIVELI PORAZ Tako pri Krasu kot pri Sokolu so k temu precej doprinesli tudi nezanesljivi sodniki MOŠKA C LIGA Kras - Solaris 1:3 KRAS: Grilanc, Milič, Lucijan Bruno, Vesnaver, Budin Ivan, Klanjšček, Furlan, Kralj, Marušič. Tekma s Solarisom bo Krasu o-stala dolgo v spominu; tega ne bo kriv podvig na športnem polju, ampak izredno mrzla telovadnica in predvsem nezanesljiv sodnik. V soboto sta v Nabrežini mlada in neizkušena sodnika precej skazila tekmo. Izključila sta tudi Grilanca, ko je protestiral, ker sta mu dosodila odlično tolčeno žogo " aut. Žvižgala sta tudi precej dvomljivih žog. Kras je lepo začel in povedel, vendar v nadaljevanju se je našim fantom zataknilo in je tako Solaris z lahkoto izenačil. Zaradi prisebnosti so naši fantje le nadvladali tekmeca. V drugem setu se je začela Kra- sova barka počasi a neizprosno potapljati, kar na mah se je znašel v zaostanku sedmih točk; niti menjave, niti time-outi niso pomagali domačinom iz krize. Predvsem je pešal sprejem in je zato trpela vsa igra. Tretji in četrti set sta imela podoben potek: Krasu ni šlo od rok. Za razburljiv konec pa je poskrbel mož s piščalko, z izključitvijo Grilanca. Igor Milič ŽENSKA C LIGA AGI - Sokol 3:2 (16:14, 16:14, 1:15, 13:15, 15:11) SOKOL: I«giša Lia, Vida in Gra-zia, Škerk, Pertot, Logar, Kralj Cirila in Damiana, Chemelli, Mervič, Capolicchio. SODNIKA: Bianchi in Casani iz Gorice. Zaključuje se smučarski tečaj SPDT Predzadnja nedelja smučarskega tečaja SPDT je bila v znamenju lepega vremena, če rav so prav te dni 5rS2-?2E ~ ‘S m , Ravasclello »MievaH. m- slednji tak izlet bo namreč v ne- Iz planinskega sveta neizprosne, s hudim mrazom, burjo in ponekod ceh s snegom. In prav take razmere so bile v Trstu, ko so se avtobusi, tokrat ne vsi prav polni, odpravili v Ravascletto. Smuka je bila zelo dobra, tudi tečaj je potekal urejeno in organiziranj, pa tudi znanje tečajnikov samih prav dobro napreduje, Naslednjo nedeljo, 20. januarja, se bo tečaj zaključil z zadnjimi lirami vadbe ter z ocenjevanjem znanja z zlatimi in srebrnimi zvezdicami. Po zaključku tečaja bo tik pred odhodom avtobusov iz Ravascletta majhno, zaključno slavje. * • • Seveda, se bodo tudi po zaključnem tečaju avtobusni smučarski i- deljo, 10. jebruarja, nadaljevali pa se bodo še vso smučarsko sezono. Še prej pa bo SPDT ob priliki drugega tPokala Skdanc», ki bo v ne deljo, 3. jebruarja, v Forni di Sopra, priredilo avtobusni izlet. Na to tekmovanje, ki ga organizira ŠD Mladina iz Križa, bo tud1 SPDT vpisalo svojo ekipo. Vsi tisti namreč, ki nameravajo tekmovati za to društvo, naj se prijavijo na sedežu SPDT v torek, 22. t.m., od 19. ure naprej (Ul. sv. Frančiška 20/3). Tečaj turnega smuka SPDT bo letos priredilo za svoje člane tudi tečaj turnega smuka v Ravasclettu, oz. na Zoncolanu. Te- čaj bo trajal tri nedelje, prva pa bo 16. marca. Tečaja se bo lahko udeležilo le omejeno število smučarjev (največ deset), če se jih bo prijavilo več, bo treba prvo nedeljo opraviti nujno selekcijo. Tečajnik mora imeti popolno smučarsko o-premo za turni smuk. Vpisovanje ter vse informacije pri odborniku Pavlu Fachinu (tel. 742488). Film o poletnem pohodu SPDT V okviru predavateljske sezone SPDT bo danes, v četrtek, 17. januarja, v Gregorčičevi dvorani v Trstu, predavanje filma o poletnem dolgem pohodu» SPDT, ki je trajal devet dni, potekal pa je od tromeje na Peči do Matajurja. Film je snemal in ga bo tudi predvajal blagajnik društva Pavel Fachin. Pri četek bo točno ob 20.30, film pa bo trajal kako uro. Na večeru bodo med drugim nagradili tiste planin ce, ki so prehodili ceh vertikalo SPDT. Bliža se občni zbor SPDT 26. redni občni zbor SPDT bo v ponedeljek, 28. januarja v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2). Prvo sklicanje bo ob 19.30. drugo pa o b 20. uri. Na sporedu bodo poročila predsednika tajnika, blagajnika, načelnikov od sekov, nato pa še pozdravi gostov, razprava, razrešnica staremu in vo litve novega odbora. Kogar bi zanimalo sodelovati z društvom ali pa bi rad postal odbornik, naj se pogovori s člani vod stva pred občnim zborom (na dana šnjem predavanju, pri predsmu čarski telovadbi itd.). D. J. Sokol se je vrnil iz Gorice praznih rok, čemur je v glavnem krivo pristransko sojenje goriških sodnikov. Že pred tekmo je drugi sodnik pripomnil, da je slovenski priimek Legiša napisan zgrešeno (moral bi namreč biti Leghissa). Poleg tega ni na igrišče stopila popolna prva postava, kar je nedvomno negativno vplivalo na Sokolove igralke Te so zlasti pa v ključnih trenutkih občutile krivičnost sodnikov, ki sta našim odbojkaricam ovirala igranje. Tako so nasprotnice s tesno zmago osvojile prva dva seta. Končno so v tretjem setu nastopile vse stare Sokolove igralke in prepustile nasprotnicam le eno točko. Tudi naslednji set so Nabrržinke brez težav osvojile, saj je bilo očitno, da so za razred boljše od Goričank prav v vseh elementih igre. V petem setu so Ušajeve varovanke nekoliko popustile; to pa so izkoristile požrtvovalne domačinke, so — čeprav nezasluženo — zmagale. D. K. MINIBASKET ■ URNiR «ZINI & RCSENWASSER» CAMB A - Polet 97:20 POLET: Kocman 2, Fonda 2, Dolhar, Ciani, Sosič, Kerpan 8, šker-lavaj, Zajec 8, Persi 2, Malalan, Jerič. Spet so najmlajši openski predstavniki igrali proti boljši in izkušenejši ekipi. Camb A sodi med favorite tega prvenstva. Tekma se je začela enakovredno. V drugih dveh četrtinah pa so Tržačani povedli in visoko zmagali. To je bila ena najslabših tekem Poletove ekipe. Predvsem je odpovedal napad. Mladi in neizkušeni igralci so pokazali nekaj napredka. Andrej Jrednlštvo. uprava, oglasni oddelek, TRST Ul. Montecchl 6. PP 559 Tel. (040) 79 46 72 (4 llnlle) Podružnica Gorica. Drevored 24 Maggio 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnino Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 38.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 4,50 din, ob nedeljah 5.00 din, za zasebnike mesečno 65,00. letno 650,00 din, za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din. PRIMORSKI DNEVNIK Oglasi la SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 »ADITs DZS 61000 L|ubljana Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseda. Ob praznikih: povišek 20% IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPI. Poštni tekoči račun za Italiio Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 17. januarja 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaj in tiska :H ZTT Trst član italijanska zveze časopisnih založnikov FIEG PRI BELEM DNEVU NA RIMSKEM LETALIŠČU FIUMICINO Na vzletni stezi so drzni tatovi ukradli iz švicarskega letala milijardo in pol lir Pilotu so sporočili, da morajo kontrolirati dovodno cev za gorivo, nato pa so iz prtljažnika letala nemoteno ukradli dve vreči v katerih je bil denar, namenjen neki švicarski banki » RIM — Na rimskem letališču Fiumicino sta včeraj dva izredno dobro poučena in drzna tatova izvedla edinstven podvig: z letala, ki se je že pripravljalo na vzlet sta odnesla dve vreči, v katerih so bili bankovci v vrednosti nad poldrugo milijardo lir. Nekaj čez poldne je letalo DC-9 švicarske družbe «Swissair» vozilo proti vzletni stezi, ko se mu je približalo dostavno vozilo fiat 850, na katerem so bile kratice letali ško družbe A.R. (Aeroporti di Roma). Preko radijske zveze sta tatova v vozilu sporočila kapitanu letala, da morata pregledati dovodno cev za gorivo, ker je prišlo do manjše okvare. Pilot je letalo ustavil, tatova pa sta se pribežala spodnjem delu trupa. Tu ju pilot ni mogel več opazovati in tako sta lahko povsem zanesljivo iz vedla najbolj kočljivi del tatvine. Odprla sta vratca prtljažnika in izmaknila dve vreči iz jute, v katerih so bili bankovci, ki jih je neki italijanski bančni konzorcij pošiljal švicarskemu. Nato sta ime la lahko delo. »Vse O.K.», sta do zdravila kapitana in... odpeljala. Vendar nista popolnoma dobro zaprla vratc, zato je kapitan, ki je to opazil zaradi prižgane lučke na svojih aparaturah, ukazal pomožnemu pilotu, naj stopi iz letala in nai jih zapre. Ko je bilo to delo opravljeno, je letalo mirno vzletelo v smeri proti Ziirichu. Šele med letom je pilot obvestil svojo družbo in uslužbence v kontrolnem stolpu o dogodku. Slednjim se je zadeva zdela sumljiva in za to so nemudoma obvestili policijske oblasti, ki so sprožile preiskavo na letališču. Vendar je bilo že prepozno: našli so le kombi, v katerem sta bila tudi zapuščena kom binezona, v katera sta bila oblečena lažna letališka tehnika Kombi je bil ukraden pred štirimi dnevi, vendar niso odgovorni o tem nikogar obvestili, ker je zaradi težke kontrole nad vozili možno. da bi bil fiat 850 nekje »založen*. Res .ie ta okoliščina osupljiva. saj tako vozilo ni majhno kot igla. Tudi o načinu, kftjto so tatovi odšli z letališča, ne da bi vzbudili sumov, ni znano nič toč nega. Preiskovalci opravljajo svoje delo v strogi tajnosti, saj obstaja stvaren sum da je tatovom pomagal kdo, ki dela na letališču. Podobne pošiljke tako visokih vsot denarja so nekaj običajnega, saj jih bančni konzorcij pošilja vsakih petnajst dni. Zagonetna tatvina bo prav gotovo belila lase italijanskim in tujim agentom, medtem pa se jim drzni tatovi zaenkrat še nekaznovani smejejo v brk. (nf) V večernih urah se je izvedelo, da v vrečah niso bili bankovci, ampak dragulji nekega švicarskega državljana v vrednosti milijarde in 750 milijonov lir. V Švici so vsekakor že priprli osebo, ki je bila zadolžena za prevoz dragocene pošiljke, čeprav se nj zdi, da hi bila vpletena v drzno tatvino. Funkcionarji «Swissair» so zaslišali poveljnika DC-9, ki je dal čisto drugačno verzijo o dogodku. V Italiji se vsekakor čudijo, da je ustavil letalo med fazo vzleta, saj to lahko stori pilot le, če mu to ukaže kontrolni stolp. AFERA PIFANO Zagovorniki ponovno zahtevali pričevanje predsednika vlade CHIETI — Z zaslišanjem Palestin ca Abu Saleha se je včeraj nadaljeval proces o posesti raketometi lce v. ki so ju policisti v Ortoni zaplenili rimskim avtonomistom Pi-fanu, Nieriju in Baumgartnerju. V bistvu je Šaleh samo potrdil, da je povsem tuj celotni aferi, medtem ko so branilci obtoženih avtonomistov ponovno zahtevali naj sodni zbor zasliši samega predsednika vlade Cossigo, italijanskega veleposlanika v libanonskem mestu in tudi nekatere člane varnostnih organov, ki so po njihovem mnenju vzdrževali stike z »Ljudsko fronto za osvoboditev Palestine*. Omenjena palestinska organizacija je kot znano poslala sodišču v Čhietiju dokument, ki pravi, da je bila rimska vlada seznanjena o dejstvu, da sta bila zaplenjena raketometalca namenjena v Libanon. Odvetnik Mellini je celo izjavil novinarjem, da je pokojni predsednik vlade Moro celo sklenil s palestinskimi organizacijami nekakšno. »premirje*: Italija bo dopuščala, da bo palestinsko orožje lahko mirno šlo čez Italijo, v zameno za to zaslugo pa palestinske organizacije ne bodo izvajale terorističnih akcij na italijanskem o-zemlju. O zahtevi zagovornikov obtožencev bodo sodniki sklepali v prihodnjih dneh. 70 Id izhajanja glasila gradiščanskih Hrvatov ŽELEZNO — Kako čvrsto je zasidrana narodnostna zavest pri gra- diščanskih Hrvatih v Avstriji, zgo- I vorno dokazuje dejstvo, da se ta živelj že celih sedem desetletij o-klepa lastneg,' tiska in svojega tiskarskega društva, ki deluje ob vse bolj aktivnem kulturnem društvu v Železnem. Večkrat preimenovan časopis, ki izhaja zdaj z imenom Hrvatske no-vine, je po ugotovitvi uvodničarja v praznični številki tega zelo razširjenega glasila med našimi rojaki, odigral še kako pomembno vlogo za kulturni in narodnostni obstoj gradiščanskih Hrvatov v Avstriji. Ob časniku, ki izhaja od leta 1971 redno kot tednik, se namreč zbira čedalje več narodnostno zavednih ljudi, predvsem iz vrst mlade inteligence, ki bogatijo pisano besedo tudi po zaslugi vse bolj razširjene izdajateljske dejavnosti tiskarskega in kulturnega društva gradiščanskih Hrvatov. Narodnostno glasilo, ki je najprej izhajalo z _ imenom