List 47 Tečaj LY. » obrtniške i in národně I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Izubijani 19. novembra 1897. « t: ■^■^^^■iiTnnHnT ni . ^ Politiški oddelek. : Hè : fr Skupni budget za leto 1898. petek je predložila vlada delegacijama najvaž- nejšo vseh svojih predlog namreč skupni budget za 1898. Potrebščina za skupne zadeve obeh državnih polovic znaša 161.185,025 gld. oziroma, po cdbitju pokritja v znasku 2.799,277 gld., netto 158,385,745 gld. imela letos. Po tem proračunu bi cislitvanska državna polovica prihodnje leto 730,143 gld. manj plačati kakor toda v resnici bo morala plačati še veliko več, ker zahteva vlada tudi naknadnih kreditov v skupnem znesku 8.151,400 gld., od katere svote mora Cislitvanska plačati 5.591,860 gld. Ako se odbije od tega naknadnega kredita kateri mora ? plačati Cislitvanska, zgoraj rečena svota 730.143 gld., ostane efektivni znesek 4 861,717 gld., kolikor bo morala Cislitvanska prihodnje leto več plačati, kakor letos.- Oglejmo si zdaj nekolil o posamične proračunske postavke, da se vidi, kako porablja država naš denar. potrebščina neto 158.385,748 gld. Kakor rečeno j znaša od katere svote pride na centralno vodstvo ministerstva unanjih del 634 900 gld. na dispozicijskifond tega ministerstva (ki se rabi za politične informacije in o katerih ne vlada zastopstva daje računa) 1.604.300 600,000 gld., gld., na diplomatična na konzularna zašto pstva 1.305,700 gld , na vojsko pride skupni znesek 154.756,460 gld. (za vojsko 140.175,200 gld., na mornarico 14.581,260 gld.) ; na centralno vodstvo skupnega finančnega ministerstva pride 119 627 gld, na centralno blagajnico 31.830 gld. in na računski oddelek 47.850 gld , penzijski etat vseh treh skupnih ministerstev pa znaša 1.946,900 gld.; skupni računski dvor pride 137.458 gld. na Ta skupna potrebščina se pokrije iz dohodkov i gld., v Ogerski 7.763,100 gd., v Bosni in v Hercegovini pa 213.000 gld., skupaj torej 56.048.890 gld., od katere svote pa je odbiti režijske stroške, znašajoče 1.850,000 gld. in carinski pavšal 600,000 gld., kateri se plačuje deželni upravi Bosne in Hercegovine. Vsi dohodki znašajo torej 56 398,167 gld. Ako odbijomo te dohodke od zgoraj imenovane bruto-potrebščine, se izkaže, da morata obe državni polovici skupaj še plačati 104,786,858 gld., da se pokrijejo vse potrebščine. Po določbah avstro-ogerske nagodbe je od te svote . 2.095,737 gld., katero svoto najprej odbitih 2o 0 mora Ogerska plačati sama, ostanek 102 691,120 gld., pa se razdeli po ključu, kateri določa, da mora Cislitvanska plačati 70%, Ogerska pa 30°/ prevrta ličinka zopet govejo kožo, izmota se na prosto kjer se zabubi in cez nekaj tednov kakor popolno raz vita žival, namreč kot zolj (brencelj) na novo začne nad legovati ubogo živino kakor njegovi predniki. Da povzročijo ličinke tega zolja (brencelja), obstoječe napačne misli trgovcev in obrtnikov in da na gebno če jih ima ena žival mnogo na sebi primeren način splošno obvesti, da se morajo v Avstriji nahaja na enem govedu do sto bul izdani računi, pobotnice in druge pravne listine tudi v nepopisne bolečine ne in muke > temveč da po- včasih se hude in tudi ovirajo prometu z Ogersko in zasedenimi deželami le z avstrijskimi razvoj in rast napadene živali, razume se samo'ob sebi, koleki opremiti." pri bolehnih in slabotnih živalih pa morejo te ličinke To je pa tudi storilo c. kr. finančno ravnateljstvo vsled dolgotrajnega gnojenja zakriviti tudi smrt. z vabilom, da bi se mu konkretni slučaji naznanili katerih se ni tako ravnalo, kakor je zgoraj omenjeno » v Govejski zolj povzroči tudi bezljanje goved, posebno na paši in na planinah cele črede goved se namreč 458 splašijo, da kakor besne s kviško zavihanim repom in nukajoč dirjastijo sem in tja in se tako večkrat pre-kucnejo čez strmine ali se drugače poškodujejo. Ovčji zolj polaga svoja jajčeca na nos in gobec ovac in pri tem zelo vznemirja ovce, večkrat tudi cele črede taistih. Ko je ličinka smuknila iz jajca, zleze skoz nos v duplino čela, v dupline okoli rogov in druge dupline glave, da se tukaj razvija ter povzroča neko bolezen ovac, tresnica imenovano, ker draži, sesa in vrta po koži sluznici. Ta ličinka silno nadleguje ovce. napravlja jim velike bolečine in povzročuje težka obolenja, v marsikaterih slučajih celo smrt ovac. Namen teh vrstic ni, da bi se navedle vse muhe, ki so našim domačim živalim bolj ali manj nevarne ali ki živali mučijo in vznemirjajo in da bi se opisal način njih življenja, ker bi ta razprava postala sicer preobširna, in bi se nje namen, navesti sredstva in postopanje, kako naše domače živali obvarovati tega mrčese, zamogel potem le deloma doseči. Člověk kakor gospodar stvarstva, kateremu so iz-ročene domače živali^ da jih izkorišča za svoje potrebe, ima tudi dolžnost, te živali varovati njih mučitelj ev, katerim se prištevajo raznovrstne muhe, ima pa tudi moč to storiti. Kakor se razume samo ob sebi, ne smemo oropati živali — kakor se to pri konjih po neki grdi navadi po-gosto zgodi — njih prirodnih branil proti nadležnim žu-želkam, namreč žime in grive. Da živali varujemo raznih muh in taiste od živali odvračamo in odganjamo, imamo razna sredstva na raz-polaganje, ki se lahko in brez velikih stroškov omislijo. Delimo pa ta sredstva na taka, ki varujejo živali v njih stanovanju, namreč v hlevu, in na taka, ki jih varujejo pri delu in na paši. Najprej in v prvi vrsti se mora toplo priporočati varstvo žužkojednih ptić, kakor: lastovic, senic, taščic, ilovšic, pastiščic i. dr., tudi mnogo psovanega netopirja je treba skrbno varovati, ker pogoltne brez števila muh. I. Varstvo živali v hlevih in zaprtih prostorih meri zlasti na to, da se odvračajo hišne in hlevske muhe. To dosežemo, ako so hlevi po letu vedno snažni, dobro pre-zračevani, ne pretopli in ne pretemni, ako jih včasih poškropimo z vodo, okna zavesimo s pletenino pajčolana, žice, slame in po dnevi vrata zapiramo. Kot sredstvo, da se muhe iz hlevov prepodijo, po-stavijo naj se na raznih krajih hleva, blizo stropa, majhne, s klorovim apnom napolnjene posode (skledice) ali se pa namaže strop večkrat z raztopino apna, kateri se je pri-mešalo klorovo vapno, ali tudi pinsarotz galuna. Izvrstni pripomoček brez stroškov in truda je ta, da pustimo lastovicom prosto pri- in odletavati v hlev in iz hleva, da jim napravimo gredi in deščice za sedenje, gnezdenje in valenje, kajti lastovice polovijo zlasti ob hladném deževnem vremenu do zadnje muhe: povedano pa bodi, da lastovice bivajo in gnezdijo samo v sveti ih hlevih. V pokončevanje muh v hlevih more se priporočati ta-le mešanica, in sicer 120 giamov mrčesnega praška, 8 grama žveplenega cveta in 2 grama lisičjekovega praška (vražje štupe) se dobro pomeša in dene v svinjski mehur, v katerega se vtakne peresna cev. Ta mešanica sika se proti muham, ki zlasti zjutraj in ob mrzlih dnevih sede skupaj o velikih kupih, in ki kmalu potem mrtve popadajo na tla. Ta mešanica ohrani, če je s probko v sklenčici dobro zaprta, dolgo svojo moč. Da se muhe v hlevu polovijo, dobro je obesiti na strop mali šop pelina (Artemisia vulgaris) kamor se muhe bržčaz vsled vabljivega duha obesijo v toliki množini, da je šop večkrat čisto pokrit od njih. Ko je postalo v hlevu temno, drži se pod šop kolikor mogoče široka vreča. šop se naglo cdreže in tako imamo v vreči vlovljeoe do malega vse muhe in mušice; tcda šopa se ne smemo dotakniti, zakaj o najmanjšem pretresu bi se muhe razpršile. II. Da živino na prostém, pri delu ali na paši varujemo raznih muh, zlasti obadov in zoljev (brencljev) imamo deloma mehanična sredstva, deloma take pripo-močke, ki s svojim neprijetnim duhom odganjajo muhe. Mehaničim sredstvom prištevamo sitnice (mreže), muhavnike iz vej raznih dreve3 in platnene odeje. Pripomočkov zadnje vrste, namreč takih, katerih účinek se pokaže vsled neprijetnega duha, je veliko število. Tukaj naj bodo navedeni samo taki, katere je naj-ložje pripraviti : 1. Močna obara orehovega perja porabi se, ko se je ohladila, za umivanje ali poškropljenje dlake in od-ganja vse žuželke; uspeh tega sredstva traja po več dni. Tudi se more rabiti obara vinske rutice in pelina, ali učinek ne traja tako dolgo kakor pri obari orehovega perja. 2. Stolče se naj skupaj česenj in hebat, razgreje se naj s staro žarkovo mastjo v kaki ponvi in namažo dlaka na mestih, kamor muhe sedajo. 3. Ribja mast, sama ali pomešana s tolščo ali oljem, je tudi prav dobro sredstvo zoper vse muhe. 4 Druga, žuželkam in zlasti obadom zoperna sredstva so: janževoolje, benzin, petrolej, kameno olje, smolno olje jelenovec, smrdljivo živalsko olje, lovorikovo olje, kar-bolna kislina i dr. Vsa ta sredstva se pomešajo z jednakim delom tolšče ali kakega olja in ž njimi namaže dlaka na mestih, kjer se muhe zbirajo. 5. Naftalin v vodi raztopljen ali pomešan s kako tolščo ali oljem, ima tudi voliko moč. 6. Izvrstno, muhe preganjajoče sredstvo je kreolin, ki je dobiti v vsaki lekarni in droguerijski trgovini za mali denar. 459 Kreolin se mora z vodo zmešati in ž njim namočiti moka in loka, ribe in gobe. Pa tudi ljudem gre gospo ali se pa s kakim oljem ali tolščo pomešan rabi darstvo po sreči. Dasi se je med njimi pripetilo marsikaj dlaka, kot mazilo, in ne škodnje živalim, če ga tudi zližejo. vodo zmešan zadostuje do vendar ni bilo slišati o umorih, o tatvini ali o pretepu. polnih žlic na Resnica, da so bili veseli na veselicah ali kadar so kriš- treba eden liter vode, ki se dobro pretrese ; v jednaki množini čevali ; saj kadar Bog pošlje v hišo kako radost, ali, da se účinek ohrani dlje časa, v nekoliko močnejšem je pogostiti soseda ter deliti ž njim vse, kar je dobiti záložku do 10 žlic moremo kreolin pomešati s tolščo ali pri hiši. Po krčmeh je bilo često prazno, za to pa v cerkvi oljem in s to mažo namazati živalim dlako. Za pašno živino, kateri ne moremo podajati večkrat pri pobožnosti niso nikogar pogrešali. Glas zvonov jih spominja Boga in vabi k molitvi. teh, muhe pregan^ajočih sredstev, priporočajo se mazila. Duhovnik, izmed zgoraj omenjenih pripomočkov, ker se dlake dlje že davno! ki přišel semkaj še mlad temu se je postaral med njimi, opominjajoč vedno, časa držijo nego vodene raztopine, katere dež lahko opere da najboljša molitev so dobra delà, v čemur tudi sam in njih moč uniči. služi vsem za vzgled. Pri ovcah morajo se ta sredstva rabiti vselej kot In živeli so tam pobožno in dobro se jim go maža na ta način, da se jim namaže nos in čeljusti ob dilo. Gospodarji so imeli živino in denar, kmetom ni straneh glave. nedostajalo kruha. Toda najbogatejši v vasi je bil Rok Mi izročemo kmetovalcem te vrstice, upajoč, da Lenart. bodo taisti našli v njih nektere nauke na prid in varstvo Njegovo stanovanje z velikimi okni se je odlikovalo naših koristnih domačih živali m da bodo na svojo od vseh drugih. Pred hišo je rastel bezeg in kalina î za- korist po svoji moči pripomogli, da se živina obvarujo krivajcč z vejami okna » na vrtu pa so rojile okrog če zalege muh. Poučni in zabavni del. « : UJ w w w w kočah je Zalostna svatba. (Poljski spisala Valerija Morzkowska). Ob potoku stoji velika in obljudena vas. Na njenih v lepem redu. Luže na dvoriščih, videti vse pravilno s plotom ograjene, pa pričajo, da imajo ljudje tukaj jako v čislih svoja bivališča. Okolo koč opaziš sadně vrte, polně hrušek in jablan, in ti vrti segajo prav do potoka, ki za vasjó vrti mlinska kolesa. Ta so se glasila neprestano s šumom in ropotom, razlegajočim se daleč okrog, kakor nad • * vasjo neprehoma grmelo celó takrat j ko vso okolico že zazibal sladki spanec Na nasprotnem obrežju, na griču, obraslem z lipami » stoji cerkvica z bliščečim se križem Rano ko jame vas že kuhati iz mraka opaziš na njem rožnate žarke ju- a a zvečer, ko mrak začne ogrinjati vas tranje zarje : s svojo odejo, se zopet blišči na višini kot poslednje upanje člověka. cerkvenega stolpa se oglaša srebrni glas zvonov doneči nad vasjó ob delavnikih in praznikih ter preglasil je celó ropot mlina in vse druge glasove, razlegajoče se naokrog Kr je zelo rodoviten. Brazde, katere obrača s plugom î orač so videti črne, mastne: žito bujno raste na polju Rž se baš razcveta ter povsod takó gosta i da še kača ne mogla splaziti skozi; pšenica kipela na ogonih, ječmen in oves pa kakor bi se kosala drug z drugim v bujni rasti. Livade se polne najrazličnejših cvetic; gore za vasjo pokriva bukov gczd, narejajoč zelene slavoloke, oprte na stebre sivih debel, skozi katere še opoldne solnčni žarki ne morejo predreti Skratka » tu vsega dosti; tu so belnjaka čebele nabirajoče z lip, stoječih poleg ceste belo duhtečo strd 7 Lenart je bil udovec. Pri njem je stanoval sin Vicek in sinaha, ki sta mu pomagala pri gospodarstvu. Imel ja tudi hčerko, Zaliko, sedemnajstletno, najzalše in naj-živahnejše dekle v vasi. Deklica je bila vesela, kajti svet jo je veselil in ona ga je bila vesela; tudi jo je radovalo: črno polje vse, kar je bilo okrog nje je rodilo zlato žito, voliča ki sta jo obdelovala, krave, ki so se zvečer z zvonci na j vratovih vračale domu s paše. Te krave so jo poznale takó dobro, da so se same drenjale košu v katerem jim nosila trave Veselila jo je zelena livada, nebeški obok, dá, tudi svoja podoba, katero si je časih ogledala v potoku. Oči je imela modre kakor plavice, usta rdeča kskor ma- , ki so rastle po gozdu. Toda najbolj je bila vesela line Tomaža, vrlega služabnika ki že več času služil pri hiši. Dasi Tomaž ni imel starišev, niti premoženja, vendar nihče ni 2nal takó zapeti in poskočiti na plesišču kakor on. pri tem mu je šio delo od rok > veselje gledati da ga bilo Tomaž bil prvi na polju pr pri vsakem delu. Vrhu tega je bilo Zaliki tudi znano, da on vse storil na njen migljaj, planil bi celó v vodo ali ogenj In ko / zri na njo s črnimi, ognjenirai očmi, bilo takó je nekako čudno pri srcu, veselo in žalostno ob enem, , Lice da se kmalu glasno nasmijala in zjokala zardele in kadar je hotela pogledati Tomaža, morala je vsikdar nehoté ptbesiti oči, kakor se bil svinec obesil na trepalnice Najraje je bila v družbi Tomaževi, toda vedno utékala pred njim. Ni bežala daleč, marveč se skrivala. da takó mogla šišati njegov glas in ga videti, dasiravno bi bila skrita njegovim ocem. Stari Lenart ni niti slutil, kaj se je godilo v dekličjem srcu; kakor splch navadno, da stari ljudjè, dasi modri in izkušeni, ne 460 razumevajo dobro takih rečij. Sicer pa je vladal pri hiši Zalika pa je zardela kakor višnja, nekaj zašepetala ter t vzgleden red in soglasje ; vsakdo imel svoj posel ; niso si dala z nečim opraviti pri peči. se dosti brigali drug za drugega. Tomaž in Zalika pa sta tudi tako vestno opravljala svoje delo, da ju ni bilo treba nikdar grajati. Naš Tomaž se je izogibal ljudém. Dobro je vedel sirotek . da da Zalika bila najbogatejše dekle v vasi. Vedel bila ta ljubezen brezuspešna, torej tudi ni hotel pokazati svojih občutkov. Samo Zalika vedela ? i kaj govoril. Saj se je vrtelo okrog Zalike dokaj mladine in Tomaž ni hotel biti zadnji i niti drugim v zasmeh. Da bilo tudi snubačev obilo, razume se aamo po sebi. Prvi med njimi pa je bil mlinarjev sin France Bonek. Njegov oče je bil star mlinar, mati odlična gospoda se mlinarjem godi vedno dobro, bilo da bi m znano i > dinja, da oni tudi v gladnih letih ne stradajo. Ljudèm znano, da roditelji svojemu sinu ničesar ne odrekó mu mogli celó za trideset korcev polja kupiti, če se oženi po njihovi volji. Zató pa, kakor so se fantje nasmihavali Zaliki, takó so se nasmihavala dekleta pri vsaki priložnosti mli-narjemu Francetu ter se mu přikupovala — dasi ni bil posebno mična prikazen. Toda on se ni změnil za nje ; težko je bilo uganiti kaj mu je rojilo po glavi ; ? bil klavern, okoren, ne- koliko je tudi šepal z desno nogo — in zato tudi dekleta dasi so se mu prilizovala, se mu potihoma vender le smi jala za hrbtom. Sicer pa to Franceta ni razkačilo ? bil tih 1 nikomur ni, kakor pravijo, kalil vode. Toda očevidno n Nù > kaj je to novega ?a omeni Viček, „če dekle misli na fante » rajše povej > kak je ta fant to bo modrejše". Vsaj on ni tako črn, kakor ta naš ciganom podobni Tomaž. Ta, ki Zaliki roji po glavi, ni sicer tako čeden, kakor » bilo želeti ; zato pa je sam svoj gospod » ima premoženje, zna čitati, in če ga vzame, imela bo v škrinji polno biserov in biserov, da se bo kar čuditi! „Ali mar česa pogrešam pri očetu ?tt seže v besedo. dekle Tomaž ne reče ničesar, toda ko bi ga bil kdo v tem trenutku opazoval î videl njegovo lice čudno spre- menjeno. omahnila. Roka » v kateri imal žlico mu naglo Dalje časa ni slišal, kaj so govorili okrog njega ; v ušesih mu šumelo. Naglo pa je poskočil, odrinil še polno skledo takó ) z urnimi koraki odšel. vedel. da Kam se bila skoraj ubila ter hotel iti, tega sam ni n Kaj se mu je pripetilo?" upraša Vicek ter zdirja za njim. Med tem pa je Tomaž premagal svojo razburjenost. nič ni !" reče mirno, da si se mu je glas nekoliko tresel : „zdelo se mi Je ) da se je krava od vezala". Ko pa dospeta v hlev, stala je krava na svojem mestu in tudi med ostalo živino ni bilo nikakega nereda. „Samó zdelo se ti je, Tomaž", reče Vicek. n Dà, zdelo se mi je" î Ni pa se vrnil nazaj k večerji; ponovi služabnik. šel je, kamor so ponižen, ga noge nesle. Niti Zaliki ni bilo za smeh. Umolknila m ni je bilo da mu je bila Zalika v glavi. Ko se je srečal odgovarjala bratovi ženi, katera, kakor je pri ženskah na v delavnik njo cerkvi, se je dežno sliko. pri kakem delu ali kar zamaknil v njo kakor v praznik pri v nekako ču- vada, ni mogla držati jezika za zobmi ter je neprestano govorila o mlinarjevem Francetu. Naposled se oglasi stari Lenart. „Da bi že vendar Rok Lenart in mlinar je vi so si bili botri in dasi- mirovala enkrat ravno bi bil Bonek lahko iskal za svojega sina Bog ve še potem ko kake neveste (in bi bil tudi vsako dobil), mu je vendar bila v mislih Zalika ; dá, celó dogovorila sta se že z Le-nartom v tej zadevi. Bilo je torej mogoče nadejati se pri Ni treba loviti rib, predno voda odteče : o pridejo snubit, bo kaj govoriti, sedaj pa še ne Zalika je hotela glasno zajokati hotela pasti očetu nogam ter ga prositi, naj ne govoril o mlinarskih Bonkovih vsaki čas svatle. Razume se. da so tudi v hiši snubačih : toda ni si drznila govorili o tem in bratova žena je skrbno poizvedovala, čemu da ni treba loviti rib, predno voda odteče Tudi ona si je domislila je bila Zalika takó zamišljena. » Oj", je dejala, „na vsak način Nasledniji dan bila je nedelja; snubači res pridejo uganem ? V glavi". » Nù, pa uganite!" nasmehnila se je deva. kaj ti tiči torej ni bilo časa omahovati. Prišli so, postavili žganjico priklonili se očetu, bratu, njegovi ženi ter spre- , naj vsaj na mízo govorili z Zaliko lepo besedo in jo prosili Toda ta smeh ni bil takó odkritosrčen. kakor bi sí kapljico pijače, v znamenje dobre volje » izpije iz m m nji kdo mislil; na klopi Zaiika. baš sedel Tomaž in večerjal; hovih rok pogledajoč črne njegove kodre in rdcče mu lice » Zalika se je branila in obotavljala, kakor navadno imela je samó njega v mislih. „ Stavila î da kak fant . . / nadaljuje Vickova. se je rada šalila. Tomaž se skrivoma obrne v stran, skloni glavo nad dekleta znajo. S početka se nihče za to dosti ni změnil, ker je bila že taka navada. Toda obotavljanja ni bilo konca. flkledo in zares težavno bilo uganiti njegove misii, pa mu dekle pade k nogam ter ga prosi Prigovarjali so ji snubači, prigovarjal oče — v tem ne podi naj 461 % doma in ihtela. da ne oddaja tujim ljudém. Ko je to govorila Častnim članom je imenovala občiea Cerklje g. člověk lahko sodil da grozi bržkone Antona Vavkena, kateri jej županuje že celih trideset let strašna nesreča, ne pa da jo hoče imeti najbogatejši ženin iz cele vasi za ženo. ^ If I Blili I Drsališče je napravila „Zadruga za vzdrževanje dirkališka v Ljubljani" m sicer se je dirkališče samo za Po dolgih brezvspešnih naporih snubci naposled zimski Čas prenaredilo v drsališče. razžaljeni odidejo. Potrjen zakon Cesar Ie potrdil v dež, zboru Vicek in njegova žena sta prigovarjala, stari jenart pa je sedel na klopi, močno nezadovoljen s tem kar se je zgodilo. (Dalje sledi.) » kranjskem vzprejeti zakon o razdelitvi občine Studenec v dve samostalni občini. Dopolnilni deželnozborski volitvi namesto umrlih deželnih poslancev Janka Kersnika in Mateja Lavren- čiča sta se vršili 16. t m. Trgovinska in obrtniška zbornica vipavsko v € li Novice. izvolila svojega podpredsèdnika Antona Kl idrijskih kmetskih občinah pa je zmagal kandidat narodne stranke Ivan Božić, kateri dobil kandidat katoliške narodne stranke Ivan Lavrenčič samo 11 dobil 32 glasov, dočim jih je Uredba učiteljskih plač. Slovensko učiteljsko društvo v Ljubljani je vncilo deželnemu odboru posebno spo-Osebne vesti. Slovenski pisatelj Fridolin Kavčič, menico glede uredbe učiteljskih plač na Kranjskem. V spome- stoletnik pri brambovskem polku v Celovcu, je premeščen v nici je obrazloženo sedanje stanje kranjskega učiteljstva in Galicijo, menda za kazen, ker ni prikrival svojega narodnega navedeno, kako in po katerih principih naj se plače urede. mišljenja G u 11 m a n n. Gorici, umetnosti nikom. Pristav finančně prokurature ljubljanske Emil Deželni odbor bo gotovo uvaže^al nasvete učiteljstva, saj je je imenevan tajnikom ravnateljstva domén v njegova iskrena želja da se izboljšajo učiteljske plače. Skriptor knjižnice na dunajski akademiji obrazilnih dr. Koroški dež predsednik ne ostane. Zadnje Jos. Dernjač .je imenovan cesarskim svet- dni so nemški listi raznesli vest, da koroški dež. predsednik Finančni komisar v Ljubljani Helijodor Dlorhy baron Schmidt Zabierow, kateri je prosil za umirovljenje, ne je imenovan višjim finančním komisarjem m premeščen v odstopi ampak da na izrečno željo cesarjevo ostane. Nekaj Brno Okrajni sodnik v Radovljici Ernst Ferk je ime- dnij se je ta (vest — najbrž vsled nastopa slovenskih poslancev novan deželnosodnim svetnikom in predstojnikom radovljiškega sodišča. Logarska pomoćnika Alojzij Barle v Sinju in Viktor Pesrl v Motovunu sta imenovana gozdnima paz- nikoina. prvi v Radovljici, drugi v Cerknici. demonstvovala in se je oficijozno razglasilo, da odstopi baron Schmidt že v kratkem. V podporo idrijskim rudarjem je poljedelsko Za sodné ministerstvo odredilo, da bodo počenši od novega leta vso kancelijske oficijale prve vrste so imenovani: Ivan Čerček vsi stalni delavci pri rudniku, provizijonisti in vdově dobivali v Škofij i Loki, Jos. Beniger v Kamniku, Jernej S o čni k brezplacno žito in drva, kar so zdaj po limito cenah plače-v Kranju, Fran Košir v Ribnici za Krško in Ivan Dovjak vali To je znatna pomoč podpore vrednim idrijskim rudarjem, v Črnomlju. Za sodné kancelijske oficijale druge vrste so a da so jo dobili, gre v prvi vrsti zisluga narodni stranki. imenovani: Mihael Grebene v Novem mestu, Alojzij Lind-tner, Franc Bune in Gašpar Janežic v Ljubljani, Ignacij Ča mernik v Radečah za Brdo, Valentin Vončina v Litiji za Logatec, Ivan Smolik v Novem mestu, Josip Jeruc v Kamniku za Novo mesto, Iv Praprotnik v Novem mestu, Fran Urbančič in Vinko Sorn v Ljubljani, Valentin Cere v š e k Frid. vljici v Škofiloki, Aleksander Šer ko v Novem mestu, Grohmann v Ložu za Celje, Martin Burja v Rado- za Ljubljano, Fran S tenta v Ljubljani, Jos Ver- derber na Vrhniki, Jos. Hocevar v Ljubljani, Aeks. Srem-čevič v II, Bistrici in Ignacij Gab řič v Kranju za Ljubljano, Slovensko šolstvo na Koroškem. Okrajni šolski svet v Beljaku je razpisal učiteljski službi v Gozdanjah in v Podgori. V razpisu ni zahteval znanja slovenskega jezika, dasi obiskujeju imenovani šoli samo slovenski otroci, ka-teri ne znajo nemški. Sodné razmere. Zadnji dni čitati je bilo v slovenskih listih jako žalostna poročila o soinih razmerah na Koroškem, na Stajerskem in na Primorskem. Listi so nava-jali drastične vzglede, kako krivične sodbe se izdajajo vsled jezikovne nezmožnosti sodnih uradnikov. Take dogodbe moraje Korošec v Črnomju za Ribnico, Jos. Čečelič v Karol Krškem za Novo mesto, Fran Plenicar v Trebnjem za Novo omajati zaupanje prebivalstva v pravosod]e a vlada vzlic mesto in Albert Pogačnik v Ljubljani Za sodne kan- celiste so imenovani: Marko Fra se v Kranju za Idrijo, Ivan Vidmar v Kočevju, Frid. Badjura v Krki za Krško, Anton Weber v Celji za Mokronog in Florijan Apih v Ljubljani. Premeščeni so kancelisti: Matija Kocuvan iz Ribnice v temu ne stori ničesar, da zagotovi boljše, kulturne države dostojno pravosodje. Železnica Gorica-Ajdovščina. Te dni je bila raz-glaŠena podelitev koncesije za zgradbo lokalne železnice Gorica- poslanca goriška Litijo, Ivan Povh iz Radovljice v Škofjo Loko, Ivan PeČ- nikar iz Logatca v Kranj, Rudolf Rasteiger iz Cerknice v Sevnico in Jakob Mesarec iz Postojne v Ptuj. Ajdovščina. Koncesijonarja sta slovenska grof Alfred Koronini in dr. Anton Gregorič. Agrarske operacije. Uradni posli krajnih koini-sarjev za agrarske operacije so se tako razvelili, da bode iste opravljal v političnih okrajih Kranj. Radovljica, Kamnik Litij Narodni dom v Ljubijani. Na obČnem zboru Novo mesto, Črnomelj in Kočevje okraj gla Rudolf grof Margkeri kot krajni komisar s sedežem v Ljubljani, v političnih rt Narodnega doma" so bili izvoljeni v odbor naslednji go- okrajih Ljublj Logatec, Postojna in Krško pa okraini ko spodje: dr. Karol vitez Bleiweis-Trsteniški predseduik, Duffe, rnisar Fran Župnek kot kraj komisar tudi s sedežem v Gogola, Lah, Maily, Murnik, Pleteršnik, Rohrmann, Ferd. Fouvan, di. Stare, odborniki, ravnatelj Šubic. zastopnik Matice Slovenske. Kranjska hranilnica je znižala obrestno mero od Ljublj Slovenska 'šola v Gorici. Goriški šolski svet 40/ začel proti mestni občini postopati z eksekucijo. Ker mestna nikakor neče preskrbeti primernih prostorov za slo- o na 9°. o- Ker bode mestna hranilnica ljubljanska še na- občin vensko šolo deželni šolski svet imenoval šolska nadzornika dalje placevala 4% obresti, v interesu vseh tistih, kateri Vodopivca in Culota eksekutorjema in jima naročil, naj naj- žele kar možno dobro obrestovanje svojih slog in kdo si deta potrebne prostore in najameta potrebne osobje, sploh da tega ne želi ? da nalože svoj denar pri mestni hranilnici. ua mestne stroške poskrbita kar treba za slovensko šolo. 468 — Italijanska blaznost. Italijani se bavijo sedaj s kovanjem italijanskih ímen za slovenske kraje. Prekrstili so že celo vrsto izključno slovenskih krajev, mej njimi tudi Postojno. — Poročil se je veleposestnik g. Fran Roblek v Žalci z gospč. Ano Zanicrovo iz St. Pavla. — g. Janko Oman davčni pristav v Trebnjem, z gospe. Emilijo Zirerjevo. — Umrli. Na Reki je nenadoma umri poštni kontrolor v Ljubijani g. Rudolf Magajna kateri je bil povodom potresa odlikovan z zlatim zaslužnim križcem. — V Trstu je umri najstarejsi častni meščan ljubljanski Fran Jelovšek v starosti 100 let. — Ponesrečila je pri g. Grudnu na Jeličnem vrhe službujoča 171etna Neža Eržeu in sicer v mlinu, kjer jo v prijel jermen in jo potegnil pod kolo, katero jo je tako poško-dovalo, da je umrla. — Najdeno truplo. Podborštom pri Črnučah našli so ljudje mrtvo cigánko, katera je bila umrla od miaza in glada, — Otrok — požigalec. V Suhem Dolu pri Kamniku je pogorel posestnik Mihael Remec. Ogenj mu je naredi' 1500 gl. škode. Zažral je Remcev šestletni sin. — Samomor. V Kamui Gorici se je obesil ondotni krčmar Martin Fcrj an. Možu se je že delj časa mešalo. — Utonil je Jakob Kranjc z Verda pri Vrhniki, ko se je s svojim očetoin vozil na Ljubljanici. Oce in sin sta bila pijana. — Vodovod Črnomelj-Semič je dogotovljen in se bo v kratkem vrš^a tehniška kolavdacija. — Godba na Menelikovem dvoru Menelikov dvor je postal muzikalicen „Nov. Vremja" poroča, da je med osta-limi bogatimi darovi, katere je dobil neguš Menelik od ruskega cara, popolna zbirka godbenih inštrumentov. Poučevanje v godbi na MeneJikovem dvoru je prevzel Rus L^ontjev, kateremu bodeta še pomagala Milevski in Doroševič. obadva mu-zikaša. Menelik je že dal glasbenikom dve hiši za osebno porabo in bodo preskrbljeni z vsem na račun dvora. Poprej so se v Abesiniji rabili za glasbo zamorci, sedaj jih bodo na-domeščali ljudje iz roda Ulamo, ki so jako nadarjeni za muziko. No, Menelik se hoče evropejizovati, za italijanskim harmonijem cesarice Taitu pridejo na vrsto ruske trobente, gosli in klarineti in Mene'ik, — no, ta bode plesal, kakor bode godel — Leontjev. — Prusofilska demonstracija na Dunaju K poročilu o demonstraciji, katero so uprizorili nemški dijaki pred poslopjem d»žavnega zbora dne 10. t. m. na Dunaju, je dostaviti še nastopno : Nemški „burši" so se že dlje časa pripravljali za to demonstracijo. Dne 6. t. m. zvečer so prire-dT nemškonacijonalen komers, katerega se je udeležilo tudi več avstrijskih profesoijev. Ti profesorji so bili toli „lojalni", da niso ostavili lokala, ko so dij?ki jeli prepevati „Die Wacht - am Rhein" ÍTi druge izdajske pesmi, radi katerih je morala intervenirati policija Dne 10. t. m. pa so se dijaki zbrali na vseučilišču, kjer so pričakovaíi Schonererja, in Wolfi in — Lecherja. Ko pa le ni b^o teh treh apostolov velikonemške ideje, šli so korporativno pred parlament. Pred p?lačo sta jih že pricakovala Schônerer Wolf Policija je dijakom sicer branila ustop na dovozn^co, a burši so siloma odrinili redarje in zavzeli dovozn^co, kjer so burno demonstroval* vzkUki „Živel Schônerer! „Živel Wolf!" „DoM z Badenijem !u „Doli z Luegrom !" Mej tem so prepevali Bismarckovo pesem in še druge pru8ofilske popevke. Wolf se je razgrajačem zahvalil in jih ščuval, naj kličejo „Hoch A^ldeutschland !" Komedijaši so potem drvili před mestno hišo, kjer so s palicami grozili BPereat Lueger!" Nekaj ministro, med njimi Gautsch, so vso stvar videli na svoje oči. Posvvetovali so se takoj, kaj storiti. No, naučni minister je mogel videti tu na svoje oči, kam dozoreva tisto převeliko srčkanje otrok matere Germanije, Zgaj so jeli ti otroci rasti čez glavo — avstrijskemu ministru. — Spremembe v zbornici poslancev na Dunaju. Ne spremembe v poslovnem redu, tudi ne kdo ve kake spremembe v parlamentarnem položaju, ampak popolnoma tehnične spremembe so se prigodile v dunajském parlamentu. Obstrukcija je izgubila jedno najpripravniših priprav, na kateri so vprizarjali svoj obstrukcijski „tam-tamu — odpravili so namreč ploščice na pultih. — Nekaj o pariški razstavi. Na pariški razstavi leta 1900 bode velikansk, 60 metrov dolg daljnogled, ki bode kazal mesec v daljavi 100 kilometrov. Potem bode videti na razstavi tudi palačo iz same kamenene soli, ki se bode čarobno lesketala ob solnČni in električni luči. Kameni iz soli za gradnjo te palače se prepeljejo iz Rumunije v Pariz. — Demonstracija proti morilcem ptičev. Minolo soboto je bil velik hrup na trgu v Bolcanu na Tirolskem* Nemško prebivalstvo se je vrglo na Italijane, ki pomore ogromne množine ptičev in jih potem prodajajo na trgu. Tem prodajalcem je ljudstvo s silo zabranilo prodajanje mrtvih ptičev, žive ptice pa so izpustili iz kletk. Na to so obstopili ljudje šotore prodajalcev takih ptic in niso pustili nikogar blizo. Najbrže se popolnoma zabrani tem jastrebom njihovo mo-rilno početje v južni Tirolski, a tako bi moralo biti tudi drugod. — Roparski umor blizu Dunaja Nedavno so našli na obrežju Donave, v Lackenau pri Dunaju ubitega mlađega moža, katerega dolge nihče ni poznal. Končno se je dognalo, da je mrtvec delavec Ivan Werderits. 0 kakem sledu za morilcem pa še vedno ni bilo govora. Bratranec ubitega je bil zadnji Člověk, ki je govori1 z Werderitsem. Sedaj pa je preiskava dognala, da je prav ta bratranec zvabil Werderitsa na samoten kraj ob Donavi, ga ondi najprej zakial z velikim nožem ter bežečega bra'ranca še pobil s kamenjem. Na to ga je oropal ter mu vzel prislužen;h 50 gld. — Razširjenje prenešenega delokroga. Izvrševanje opravil prenešenega delokroga provzroča občinam mnogo delà in jim nalaga znatnih bremen. Občine se že več let potezajo za to, da bi dobile za izvrševanje teh opravil kako odškodnino. Vlada obeta to sicer že dolgo, storila n1' ničesar. Vsled novega civilnopravdnega reda se ta opravila še pomnože, kajti v prihodnje bodo morale občine preskrbljevati dostavljanje tudi sodnih spisov civilnopravne narave, a ob nedeljah in praznikih jih bodo smele dostavljati samo s posebnim dovoljenjem sodišča. Na deželi provzroči to občinam novih stroškov, ker bode morala skoro vsaka večja oboina najeti in seveda tuđi plačevati svojega posebnega dostavljalca. Ker je to novo breme občinam gotovo krivično, so se nekatere občine že za-čele proti temu razširjenju prenešenega delokroga oglašati ^ dobro bi bilo da jih posnemajo tudi slovenske občine. Loterijske srećke. V Brnu dne 17. novemb. t. 1 : 59, 75, 21, 51, 19. Na Dunaji dne 13. novemb. t. 1.: 40, 49, 30, 69, 55. V Gradci dne 13 novemb. t. 1.: 48, 79, 69. 86, 31. ___ Tržne cene. V Ljubljani dne 30. okt. 1897. Pšenica gld. 12.20 kr rž gld. 8-20 kr., ječmen gid. 6 o0 kr., oves gld. 7 — kr ajda gld. 9.— kr., proso gld. 7*— kr., turšica gld. 6'20 kr.y leča gld. 12 - kr., grah gld. 12-- kr., fižolgld. 10'- kr (Vse cene veljajo za 100 kgr.) _ S^a s 12603. Razglas. Dné 3. januvarija 1898. 1. ob 10 uri dopoldne vršilo se bode v deželni hiši (Turjaški trg št. 1.) X. izžrebanje obveznic kranjskega deželnega posojila, kar se s tem 4«/ 0 v splošno znanje prijavlja TO A l priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani Od deželnega odbora Kranjskega. Ljubljani, dné 4. novembra 1897. ustanove Podpisana zbornica razpisuje za leto 1897. osem cesar Francišek-Jožefovih ustanov po 25 gold, za Kranjske. onemogle obrtnike vojvodine Prošnje naj se vpošljejo zbornici do 23. no vembra in priloži naj se jim od župnijskega in občinskega urađa potrjeno đokazilo, da je pro- sitelj kak obrt samostojno (na svojo roko) izvr ševal 1 da zdaj zaradi onemoglosti ne more vec delati in da je ubog. (3) Ljubljani, dne 2. novembra 1897. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko Pravi trpotčev sok teri se pripravlja v lekarni jedino oni, ka- Zrinjskemu, Brodjovin, Zagreb, Zrinjskega štev. Trpotčev sok nepresežno deluje pri vsih prehlajenjah dušnih organov, ter je najboljše sredstvo za prsni katar, kašel j, pr sobol, hripavost in vratnobol. Tudi zastarani kašelj se s tem zdravilom v najkrajšem času odpraviti; bolniki dobijo tek za jelo, a način hitro okrevajo. Izmed mnogih zahval spominjam tukaj lahko spijo in na samo ono: (79 »Velecenjeni gospod lekarnik! Pošljite mi tri steklenice Vašega izvrstno delojočega trpotčevega soka; potřebuj em z a moje znance. Jaz sem dveh steklenic od neznosnega kašlja popolnoma ozdravěl. Hvala Vam. Priporočil bodem ta zdr avil ni sok vs im prsobolnim. poštovanjem Rudolf A u si m. Na Dunaji, 20. marca 1897. Pazi naj se toraj, da je na vsaki stekle-nici varstvena znamka t. j. slika bana Nikole Zrinjskega, kajti oni samo je pravi trpotčev sok, kateri to varstveno znamko nosi. Cena steklenici s točnim opisom je 75 kr. Razpošilja se vsaki dan s pošto na vsa mesta in sicer proti predplačilu (priraču-navši 20 kr. za zámotek) ali papopoštnem p o v z e t j u Ceniki raznovrstnih domačih preskušenih zdravil razpošiljajosenaza-htevo zastonj in poštnine prosto. Lekarna k Zrinjskemu, H. Brodjovin, Zagreb, Zrinjski trg štev. 20. I Jedino pravi (Tinctura balsamica) iz lekarne pri „angelju varhu" in tovarne farmacevtičnih pre paratov A. Thierry-ja Pregradi V svrho varnosti ob činstva pred ■ v nic- pri^Rogatec-Slatini. Preskušen in potrjen od zdravstvenih vrednimi ponareja-nji nosim od sedaj nadalje to-le oblast-veno registrováno varstveno znamko. (60 oblastev (18) Najstareje, najpristneje, najoe-neje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plućne bolesti in že-lodečni krč itd. ter je uporabno no- tranje V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v* katero je vtis- njena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna „pri angelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim ce-nejo tem n č vrednejo ponaredbo. Pazi naj se torej vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj ! Pona-rejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo va-rajočilr drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom na podlagi zakona 0 varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lékárno A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnem povzetju. ___ Pazi naj se vedno natančno na zgorajsno zeleno varstveno znamko, katera mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica. lekarnar v Pregradi pri Rogatec-Slatini. Najbolji, najzdraveji glasoviteji liker na svetu bemu želođcu itd. m proti je naj sla Kdor si hoče o h ran ni zdrav že- lodec, kdor dobro počutiti, biti vesel, obvarovati si zdravje, pije celem svetu razširjeni vseh hvaljeni liker Vlahov, katerega iz zelišč kršne Dalmacije edini svetu napravlja R. Vlahov v Zstíru Var lij te Zadra ponarejanj zahtevajte vedno pravi Tlahov katerega dobiti v vsaki trgovini kavarni Založnik Odlikovanja: kr. Visokosti presvitlega gosp nadvojvoda Leopolda Salvatorja. Moji izdelki Založnik kraljevske biče Lussignan, Pariz. Častni Član italijanskega zavoda „Pogresso" odlikovalno svetinjo. vlade Zveznih držav severne Amerike. Odlikovanje s poprsjem Libertadora, republike Venezuela. Privilegiran razpošiljajo dajajo v: Avstro-Ogerski, Italiji, \T _ V • • • >< emciji, Angliji, Ru si j i, pro Švediji Norvegiji, Odlikovan na sledečih razstavah Dunaj 1873. S vi tinja za zasluge. Neapel 1880. Svetinja I. razreda. Kal kuta 1883 Velika svetinja. Neapel 1885. Zlata svetinja. (Belgija) 1891 Zlata svetinja. Skradin 1875. Zlata svetinja. Trst 1882. Zlata svetinja. Cork (Irska) 1884. Častna diploma Zagreb 1891. Zlata svetinja. Bordeaux 1892. Zlata svetinja. Berlin 1892. Zlata svetinja. Svici, Danski, TI V • • • urciji, Grški, Spaniji, Portugaliji, Runmniji, Srbij i, Bolgariji, V Crnigori, Otoku Malta, Belgiji, Zjedinjenih državali amerikanskih Braziliji, Meksiki, / Argentinji, Indiji, Kitajski, Japonski, Egiptu, Perziji, Arabiji, Alžeriji, Tunisu, 3Iaroku, Otoku Kipru. Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk inzaiožba: J. Blasnikovi nasledniki