J-
ppjtnfna o.afana v go^m, leto IVI. y UubUani, v petek, dne 19. oktobra 1928 Št. 240.
st. 2 Din
Naročnina
Dnevna i z. o o J a
za državo SHS
mesečno 20 Din polletno 120 Din beloletno 240 Din
za inozemstvo
mcecno 3."> Din nedp |»kn izdam celote no v Jugo-slavili 12« Din, za Inozemstvo 140 D

VENEC
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov
1 afoip. pelll-vrsiu mali oglasi po 130 In 2 D, veCf 1 oglasi nad 43 mm viSlne po Din 2-30, vellKI po 3 in 4 Din, v uiedmtkrmdelu vrstico po IO Din p Pr, veCiem o naroČilu popusl
Izide ob 4 zlulr«)
razen pondelJKe ln dneva po praznIKu
^reani.su O /e v Koplianevl ulici Al. 6 JfJ Rokupjs) se nc vračalo. netranklrana (■ismci sc ne sprclema/o y lirednlAlva ln't:ion il. zono, upravnlštva Al. 232»
Skupščina dela
Glavna naloga skupščine je, da dela in da skrbi z novimi in izboljšanimi zakoni za č.ig ljudskega blagostanja. Dostikrat pa se pripeti, da poslanci pozabijo na to svojo glavno nalogo in da govore samo skozi okr^. Zlasti ob koncu parlamentarnega zasedanja je tako govorcnje skozi okno v navadi, ker poslanci ne mislijo več na skupščinsko delo, temveč samo na to, kako si čim bolj sigurno zasigurajo mandat. Tako postane skupščina neaktivna in mesto zakonov dobe državljani le prazno polemiko, od katere nima nihče nič in ki san p-večuje nasprotstva-Naravna posledica tega je, da izgublja volivec zanimanje za tak parlament in da se vedno bolj pogosto čujejo vzkliki, da bi bilo stokrat bolje, če parlamenta sploh ne bi bilo. Bi saj prihranili one milijone, ki jih mora plačevati davkoplačevalec za poslanske dnevnice. V tem nezadovoljstvu pa je največja nevarnost za demokracijo. Kadar izgublja narod zanimanje za parlament, takrat izgublja tudi parlament svojega branilca, ker nihče drug ko narod more braniti pravice parlamenta.
V naši državi smo bili že v taki nevarnosti, da izgubi narod sploh vsako zanimanje za skupščino, ker le malokaterikrat mu je bilo dano, da je slišal iz nje dobrih vesti. Skoro vedno so vsebovala skupščinska poročila same prepire in dostikrat so se vodili ti prepiri v takšnem pocestnem tonu, da so se morali volivci zgražati. A naša skupščina je doživela še težje slučaje in niti krvavi poboji ji niso bili prihranjeni, da o katastrofi 20. junija niti ne govorimo. Skoraj je zgledalo tako, kakor da naša skupščina sploh nima drugega cilja, ko da ubije samo sebe in da se diskreditira tako, da bo celo naš svobodoljuben narod pozdravil diktaturo. Tako silno je bilo vse že sito večnih prepirov in govorenja skozi okno.
Baš vsled tega je nad vse razveseljivo, da skupščina zopet enkrat dela in da dobiva narod od nje zakone. Ze v avgustu je sedanja skupščina rešila celo vrsto zakonov in med njimi tako važne ko zakon o državljanstvu in o sodnikih. Sedaj pa je skupščina izglasovala zrpet štiri zakone in sicer zakon o meničnem pravu, zakon o čekih, in zakona o drž. pravdnikih ter odvetnikili. Samo zakoni, ki so narodu potrebni jn ki so pogoj, da pride naša uprava na dobra pota- Naša skupščina se je spomnila na svoje glavno delo, na zakonodajno delo. Samo v zadoščenje nam je, da se je to zgodilo pod vlado dr. Korošca.
Ko pa to konstatiramo, moramo obenem Iconstatirati, da se pa še ni spomnila na glavno nalogo parlamenta — opozicija. Slej ko prej se ponaša ta v svojo odsotnostjo, slej ko prej vztraja na svojem negativnem stališču. In vendar ima opozicija nad vse važno nalogo, da s svojo kritiko upliva na kakovost zakonov. To dolžnost ima opozicija vedno in od te je ne more nič oprostiti in tudi ne žalosten dogodek od 20. junija. Zakaj volivci so poslali poslance v skupščino samo zato, da v njej delajo, da z vsem svojim znanjem in vso svojo sposobnostjo pomagajo, da bodo zakoni res dobri. Niti v tem slučaju, če bi se večina v sku; ččini tako spozabila, da nc bi poslušala niti dobrih nasvetov opozicije, nima ta pravice oddaljiti se od sej skupščine. Kajti prva dolžnost poslanca je v vsakem slučaju, da se udeležuje sej in da aktivno brani interese svojega volivca. Že celo pa je dolžan udeleževati se sej skupščine poslanec, ki redno dviguje dnevnice, kajti ta poslanec s podpisom pobotnice o prejetih dnevnicah tudi pismeno priznava svojo dolžnost, da dela v skupščini. Če misli kak poslancc, da je sploh vsako delo v skupščini nemogoče, potem naj odstopi, potem naj odkloni dnevnice, brezplačno železnico karto in vse privilegije poslanca, da pride na njegovo mesto mež z močnejšimi živci, z večj:mi sposobnostmi, ki se nc bo ustrašil tudi najtežjega dela- Ne more biti v tem ponos za opozicionalno stranko, da se kratkomalo odreče svoji kontrolni pravici, temveč ponos opozicije je le v tem. čc tudi v najtežjih okoliščinah nastopi tako, da mora njen glas prodreti, če ima opozicija prav, potem bo njen glas tudi sigurno predrl, trda najprej se mora opozicija uveljaviti z dobro kvalifikacijo svojega dela in s prepriče-valnostjo svojih argumentov. Nikdar pa se opozicija ne bo uveljavila z absenčno politiko, ker je (a pretiparlamcntarna in zato tudi nedemokratična. In čim dalje bo opozicija vztrajala na svojem negativnem stališču, tem bolj bo slabela njena pozicija, tem imnjša bo njena pravica. Odsotnemu ?c nc zgedi krivica, pravi že star latirski izrek.
Skupščina dela in to je glavno, ker je s tem dan pogoj, da se bo narod zopet začel zanimati i za skupščino. Če pa ne bo vse delo skupščine i
Političen lisi sa slovenski narod
Uprava /e pKopllar/eul ul.A 1.6 - Ce kovni račun: C/ubl/ana Sle v. tO.(i!SO ln tO. 3-19 xa Insctale, Sara/uro Al. 7563, Zagreb SI. 39.011. Prana In Itunal Af. 24.797
Pcmanjkanfe uagcnou
V Zagrebu zastoj vagonov in zato jih manika v Sloveniji -T. P. D. ustavila delo v Zagorju in Hrastniku za en dan - V
Trbovljah se še dela
Ljubljana, 18. okt. Meseca avgusta, ko se jc pričel izvoz naših pridelkov, je nastopilo ua področju ljubljanskega železniškega ravnateljstva občutno pomanjkanje vagonov. Tcžkoče so se stopnjevale zlasti še vsled tega, ker je odpovedala tračna služba nn nekih progah v zagrebškem železniškem ravnateljstvu. Takoj, ko sc je pojavilo v Sloveniji pomanjknnjc vagonov, smo opozorili merodnjne faktorje nn to pomanjkanje. Na osebno intervencijo ministrskega predsednika dr Korošca se jc nato položaj v septembru znatno izboljšal in so pritožbe vsled pomanjkanja vagonov prenehole.
Sedaj je nastopilo ponovno pomanjkanje vagonov. V prvi vrsti zaradi prevoza žetve. Vsako jesen se mora naša železniška uprava boriti, da zmaga zahteve izvoznikov. Letos pa so potrebe v Sloveniji še znatno narasle, o čemer smo že objavili številčne podatke. Vendar pa bi bilo mogoče v glavnem kriti potrebo vagonov, čc ne bi bil Zagreb prenatrpan. Vsled pre-natrpanosti zagrebške postaje je glavno železniško ravnateljstvo zaprlo zagrebško postajo z« tovorni promet že 4. oktobra za dobo petih dni, da bi se medtem postaja izpraznila. To sc pa ni zgodilo in Zagreb je ostal prenatrpan.
Posledica tega je, da se vagoni zlasti iz premogovnikov nc iztovarjajo in nc vračajo in da je danes promet skozi Zagreb zaprt.
Položaj se je poostril tudi vsled tega, ker nimamo več italijanskih vagonov, ki smo si jih izposodili. Morali smo jih vrniti in nc dobimo več novih.
Pomanjkanje vagonov je torej tipičen sezonski znak. ki ga je mogoče odpraviti le /. nabavo novih vagonov. To preprečujejo pa baš oni politični krogi, ki so danes zlasti ogorčeni vsled pomanjkanja vagonov. Seveda nočejo ti krogi videti zastoja v Zagrebu.
Dek> T. P. D. in pomanjkanje vagonov
Od poučene strani smo dobili te informacije;
Pomanjkanje vagonov sc ,jc občutilo v premogovnikih že sredi avgustu. Na intervencijo ministrskega predsednika dr. Korošca se je poiožaj v septembru znatno zboljšnl. Pretekli teden pa sc je položaj zopet znatno poslabšal. V sredo so se pričele že večje težkoče in Trbovlje niso dobile ves dan niti enega vagona. Šele proti večeru sc je nabralo 39 vagonov, dočim znaša dnevna potreba 400 vagonov.
Ker so tudi skladišča prenapolnjena, jc morala TPD v petek ustaviti delo v Zagorju in Hrastniku, dočim se bo v Trbovljah še delalo, ker je še nekaj prostora za nalaganje premoga.
V soboto pa se bo zopet delalo tudi v Zagorju in v Hrastniku, ker je upati, do se bo do tedaj nabralo nekaj vagonov.
Uspeh posredovani* f. Saočlča
r Belgrad, 18. okt. (Tel. >Slov.«) Nocoj je prispel v Belgrad g- Aca Stanojevič. Takoj ga je obiskal g. Miloš Savčič in se z njim dolgo razgovarjal. Ob tem Savčičevem obisku, o katerem smo dovolj pisali, prinašajo listi najrazličnejše verzije. Današnja >Pravda< govori pri tej priliki o razmerah v četverni koaliciji in pravi, da je četverna koalicija povsem enotna in da soglaša v vsem ter da bo g. Korošec dal odgovor in pogoje za sporazum z Zagrebom. — Resume pogajanj Savčičevih z voditelji parlamentarnih skupin pa bi bil dosedai tak-le:
KDK zahteva svobodne volitve pod volivno vlado politikov brez nevtralcev in parlamentarcev, ki bi izvršila volitve za navadno narodno skupščino, nakar bi se pristopilo k sporazumu za revizijo ustave in izvedle ustavotvorne volitve, četverna koalicija nastopa kot celota. V njenem imenu bo odgovarjal g. dr. Korošec, četverna koalicija je na stališču, da je njena vlada parlamentarna, kar je izraz večine in da se mora ves položaj obravnavati parlamentarno- četverna koalicija je mnenja, da čas za volitve še ni dospel, ker je treba sprejeti proračun in nujne zakone. Poleg tega KDK ni ustvarila atmosfere, da bi se volitve mirno izvedle. Kadar bo KDK spremenila svoje zadržanje in kadar bo ustvarila pomirljivo atmosfero, se lahko vprašanje volitev zame v ra?pravo. Dalje se je ugotovilo, da so vse skupine četverne koalicije in tudi zemljoradniki iskreno za sporazum, četverna koalicija je nastopila kot celota.
infer pek čilski dan u skupščini
r Belgrad, 18. oktobra. (Tel. »Slov.«) Danes dopoldne je narodna skupščina razpravljala o interpelaciji poslanca Skeroviča o posestvih bivše črnogorske dinastije. Odgovarjal je finančni minister, ki je izjavil, da je mnenja, da je Ireba ta posestva izročiti oblastni skupščini v Črni gori, da ona z njimi upravlja, ker so prešla posestva z ozirom na sklep bivše črnogorske narodne skupščine v državne roke. K tej interpelaciji sta govorila poslanca Skerovič in Šavljič. Govorila sta o značaju Črne gore v nacionalni borbi, nakar je skupščina sprejela sledeč prehod na dnevni red:
»Po odgovoru finančnega ministra ob interpelaciji dr. Nikole Skeroviča narodna skupščina poziva kraljevo vlado, da vprašanje, ki se je polrenilo z interpelacijo, prouči in stori vse, kar je potrebno, da se nepremičnine prejšnje dinastije Petrovičev, ki se nahajajo v ozemlju splitske oblaste, v kolikor so postale državne, odstopijo v posest oblastne skupščine. Skupščina prehaja na dnevni red.«
Ta dnevni red se je sprejel in se je s tem interpelacija stavila z dnevnega reda. Nadalje se je razpravljalo o tako zvani begluški uredbi, ki urejuje kmetijska vprašanja v Bosni in Hercegovini. Pri tej priliki se je razvila živahna kritika kmetijskih razmer v Bosni in Hcr-
tudi na višini, potem zadene v prvi vrsti krivda opozicijo, ki noče umeti dolžnosti, ki izvirajo iz prejemanja dnevnic. Za izjave in pa dcklamacijc ne plačuje noben nared dnevnic, še najmanj pa naš narod, ki mora vsak dinar zaslužiti le trdim ilelcm.
cegovini. Posebno zemljoradniki so navajali kričeča dejstva o tamošnjih razmerah. Dopoldne je govoril zemljoradnik dr. Tupanjanin, popoldne pa zemljoradnik Kokanovič. Govoril je tudi musliman beg Kapetanovič, nakar se je ta uredba z malimi spremembami sprejela.
Prihodnja skupščinska seja bo jutri dopoldne. Na dnevnem rodu so trgovinske pogodbe z Albanijo, Estonsko, Letonsko in Egiptom ter poročilo odbora za prošnje in pritožbe, po katerem se bodo rešile prošnje številnih prosilcev.
Nova skupšffna
na 20. oktobra
r Belgrad, 18. okt. (Tel. »Slov.«) Predsednik vlade g. dr. Korošec je imel sestanek z voditelji vladne koalicije in skupščinskim predsednikom ter se z njimi razgovarjal o skupščinskem delu. Skupščina se bo sestala 20. oktobra, nakar se bo izvolilo novo predsedstvo. O kandidatih šo vedno ni padla konč-noveljavna odločitev, posebno ne glede osebe skupščinskega predsednika. Nato se bo skupščina otvorila s kraljevim ukazom, nakar se bo odgodila do 3. novembra, da se poslanci udeležijo agitacije za občinske volitve v Bosni in radi pravnika Vseh svetnikov. Nato pa bo skupščina intenzivno delala na zakonih, ki jih je vlada že izdelala in jih bo predložila takoj ob otvoritvi rednega zasedanja.
Dr. KnmSpr v avilienei.
r Belgrad, 18. oktobra. (Tel. »Slov. ) Nj. J Ve) kralj je sprejel zvečer predsednika vlade g. dr. Korošca v avdienco	i
Zakon o vodnih silah
r Belgrad, 18. oktobra. (Tel. »Slov.«) V kmetijskem ministrstvu se izdeluje načrt zakona o vodnih silah in njihovi izrabi. Ta zakonski načrt ho uredil vsa vprašanja, ki se tičejo elektrifikacije.
Trgovske akademire
r Belgrad, 18. oktobra. (Tel. »Slov.«) V trgovinskem ministrstvu se izdelujejo spremembe k pravilniku o delu, redu in proračunu državnih trgovskih akademij. Te spremembe so žo izdelane. Posebna anketna komisija vseh ravnateljev trgovskih akademij je te spremembe odobrila.
Sprememba uradniškega zakona
r Belgrad, 18. okt. (Tel. »Slov.«) V kolikor smo poučeni, je novela k zakonu o prometnem osebju bila že spomladi j)o posebni komisiji v železniškem ministrstvu sestavljena. Prometno ministrstvo še ni dobilo od komisije, ki posluje v finančnem ministrstvu, temeljnih navodil za novelo k splošnemu uradniškemu zakonu. Novela k železniškemu uradniškemu zakonu vsebuje marsikake t alte ko-reklure sedanjega zakona, ki so v zmislu zahtev strokovnih organizacij. Razlike plač med posameznimi kategorijami in skupinami ne bodo več tako velike kakor doslej. Tako bodo uradniki III. kategorije najvišje skupine skoro docela izenačeni z uradniki II. kategorije poslednje skupine. Med eksekutivno osebje, ki bo še naprej dobivalo 20 odstotne eksekutivno doklade za naporno službo, se po noveli vštejejo ludi stražniki in čuvaji na progah.
Guverner Narodne banke pride v Slovenijo
r Belgrad, 18. okt. (Tel. »Slov.«) Predsednik Narodne banke g. I.Bajloni pride okrog 20. oktobra v Ljubljano, da obišče tamošnje trgovske in finančne ustanove in na ta način spozna na licu mesta potrebe slovenskega narodnega gospodarstva. On je mnenja, da mora Narodna banka stati z vsemi takimi ustano, vami v najožjem stiku.
Zahteve Vo vod ne
r Belgrad, 18. okt. (Tel. »Slov.«) Vojvodinski radikalni poslanci so imeli sejo, na kateri so obravnavali splošni položaj v Vojvodini in zahtevali od vlade, da čimprej uredi agrarna vprašanja ter ostale zakone gospodarskega značaja.
Profesorski kongres
r Belgrad, 18. okt. (TeL »Slov.«) Osrednji odbor Zveze jugoslovanskih profesorskih društev je sklenil, da se vrši letošnji kongres 11. in 12. novembra na Sušaku.
Muslimani se posvetujejo
r Belgrad, 18. okt. (Tel. »Slov.«) Muslimanski klub jo imel danes sejo, na kateri je poslanec Milkovič poročal o krvavem dogodku na Cetingradu, kjer so ob priliki Budisav-ljevičevega shoda pristaši KDK napadli več muslimanov, ker so klicali »Živijo kralj!« ter jih na grozen način umorili. Zločin je izzval ogromno razburjenje med muslimanskim pre-bivalstvom, ki zahteva strogo preiskavo. Poleg tega jo muslimanski klub razpravljal o delu ua organizaciji agitacije za bližnje občinske volitve v Bosni. G. dr. Spaho je odpotoval v Sarajevo, kjer ostane več dni, da vodi volivno agitacijo.
Pred občinskimi voiitvami v Solitu
č Split, 18. okt. (Tel. »Slov.«) V Splitu je volivna borba v polnem teku. Na vse strani se delajo kombinacije. Stranke, ki so nameravale pod vodstvom HSS dobiti absolutno večino in potem iti skupno s SDS, so se razcepile. Nameravale so onemogočiti bivšega dolgoletnega župana Tartaglio. Časopisje je že poročalo o popolnem sporazumu med HSS in federalisti z delavci. Ko pa jč prišlo v pretres vprašauje razdelitve mest, so sc razšli. Vse urgence iz Zagreba niso niti najmanj pomagale. Stranke bodo nastopile samostojno. Tudi delavci, ki so nameravali iti skupno s HSS, gredo samostojno. HrS, ki je želela, da bi prišlo do skupne liste radi uspešnega komunalnega dela, je sklenila sedaj, ker ni prišlo do sporazuma, da nastopi samostojno. Na željo drugih strank pa bi sc pogajala za skupni delovni nastop.
Ponareievaki
Poznamo moralo liberalnega tiska. Med tem ko piše o senzacijah in ponarejevalcih, sama najhuje ialzificira. Dnevno se o tem lahko prepričamo. Te dni so razni liberalni listi javili senzacionalno odkritje o nekih po-narcjevo;cih ameriških čekov, in da je senzacija večja, so dodali, da je eden izmed članov te ponarejevalske družbe bivši član frančiškanskega reda in urednik »Orlovske straže« in »Orlovske misli« F. Markovič. Resnica pa je, da ta F. Markovič ni urednik »Orlovske straže« in »Orlovske misli« niti sedaj, niti ni bil kdaj poprej. Res je le, da se je tema listoma Markovič le vsiljeval za sotrudnika, pa se ga ie uredništvo, kakor tudi frančiškanski red, odkrižaio davno poprej, predno so prišle pons.ejevalske aiere na dan.
Za liberalni tisk resnica ni važna. Glavno je namen podžgali mržnjo proti katoličanom in katoiiskim institucijam.
Uredništvo »Orlovske straže«.
Čudna skremnost
č Zagreb, 18. okt. (Tel. »Slov.«) Dr. Maček je včeraj izjavil časnikarjem na njihovo vprašanje o uspehu potovanja v Prago, da se je sklenilo, da se ne da nobena izjava. Zasebno pa radičevci javljajo obširno, da so hrvatski poslanci odšli v Prago na poseben poziv, da obiščejo Macdonalda. Vaš dopisnik pa je zvedel, da niso bili pozvani v Prago, niti se niso z Macdonaldom sestali. Radi tega je se\?da KDK sklenila, da se o tem potovanju ne bo nič govorilo.
Drlivotvorci in demoijubč KDL
č Zagreb, 18. okt. (Tel .»Slov.«) »Narodni val« je izšel v posebni izdaji in ponaiiskuje članek iz »Daily Maila« od 18. oktobra pod naslovom -»Hrvatska hnmerula«. Pisec tega članka je Colonel Alfred Stead, ki pravi, da se je razgovarjal s Stjepanom Radičem, ki mu je dejal, da je prepričan. da nima Mussolini sovražnih namer proti Jugoslaviji. Razen tega da mu je Stjepan Radič izjavil, da si je Madjarska pridobila največje simpatije v vsej Evropi. Hrvati ne morejo, je izjavil Radič, imeti ničesar proti temu, da bi se na Madjarsko povrnila monarhija in Ilabsbnrgovci. K temu >Narodni val« ne dodaja nobenega komentarja, pač pa ie napisal slavospev Colonelu Alfredu Steadu.
Franehet d' Esperey objjdu„e Gorenjsko
si	Ljubljana, 18. oktobra.
Zmagoviti vojskovodja solunske fronte maršal Franehet d'Esperey se je včeraj prepričal, kako resnične so bile kraljeve besede, s katerimi mu je bilo nasvetovano, naj si Slovenije nikar ne zamudi ogledati. In res je maršal znaten del svojega kratkega bivanja v naši državi posvetil Sloveniji. Včeraj zjutraj se je maršal d"Esperey odpeljal z avtomobilom, v katerem sta poleg njega sedela še di-vizijski poveljnik general Nedič in ordonanč-ni kapetan Bizjak, na Gorenjsko. V drugem avtomobilu sta sledila francoski ordonančni častnik M. Longuemar in poročnik vojnega broda I. razreda Klinar. Maršal d'Esperey se je najprej odpeljal skozi Kranj v Tržič in nato v Radovljico. Vsa tri gorenjska mesta so bila okrašena z zasiavami in kjerkoli se je maršalov avtomobil pokazal, je občinstvo, zlasti mladina, živahno vzklikala visokemu gostu. Skozi Radovljico je avtomobil vozil zelo počasi in je maršalu to prijazno gorenjsko mestece oči-vidno zelo ugajalo. Iz Radovljice so se odpeljali do Vintgarja. Tu je maršal d'Esperey izstopil in vsi izletniki so šli naio skozi vint-garsko sotesko do elektrarne, nakar so se vrnili. Maršal, ki se je že poprej divil krasni gorski panorami Karavank in Julijskih Alp, je bil nad Vintgarjem naravnost očaran. Kot športnika in vnetega ribiča pa se je pokazal, ko je z velikim zanimanjem opazoval postrvi v bistri Radovni. Nato so se izletniki zopet vsedli na avto ter se odpeljali na Bled. Na Bled so prišli ob 1 popoldne. Tu jih je v hotelu »Toplice« že čakal blejski župan de Gle-ria, ki je izrekel maršalu dobrodošlico. Po sprejemu se je vršilo v hotelu »Toplice« kosilo, na katerem so bile servirane preiežno domače jedi. Pri animiranem razpoloženju med kosilom je g. maršal izjavil, da je le še malo tako lepih pokrajin na svetu kakor je naša divna Gorenska. Tudi nad našo »specia-liteto«, to je kranjsko klobaso z zeljem je imel g. maršal radost. Po kosilu so ob 3 odšli vsi na »Suvoborc. Tu si pa žal niso mogli ogledati vile, ki je ravno v popravilu, temveč so si ogledali samo park. Iz »Suvobora« so se odpeljali k Bohinjskemu jezeru in k izviru Savice. Spremljevalci g. maršala so se čudili že 74 letnemu vojskovodji, s kako čilosljo in brez naporov je napravil pot od sZlatoroga« do Savice. K Savici so prišli ob četrt na 5 ter se tam zamudili 20 minut. Nato pa so se iz Bohinja vrnili naravnost v Ljubljano, kamor so prišli točno ob 7. Po izjavah spremljevalcev g. maršala je bil ta enodnevni izlet visokemu gostu prav všeč in je lepota naše Gorenjske napravila nanj najgloblji vtis.
Zvečer je divizijski poveljnik general Nedič priredil na čast maršalu svečan banket v Unionu. Banketa so se udeležili predstavniki cblastev
Ford bo kupil ZeppeHn?
v New York, 17. oktobra. (Tel. »Slov.«) Smatra se, da so pogajanja dr. Eekenerja z ameriškimi kapitalisti o ustanovitvi družbe za zračni promet med Ameriko in Evropo že precej napredovala. Kakor izjavlja dr. Eckener. je že pred štirimi leti neki njujorški kapitalist kazal zanimanje za financiranje zračnega prometa, da pa je takrat zahteval še nadaljnje dokaze za porabnost. Dr. Eckener računa s tem, da se bodo pogajanja kmalu končala uspešno.
»Newyork Američane«, ki je dobro informiran o zadevah »Zeppelina«, izraža mnenje, da je finančnik, ki se zanima za zračni promet med Evropo in Ameriko, sam Henry Ford. Ford pride v ponedeljek iz Washinglona v New York ter se bo udeležil poleta »Zeppe-' lina« po Ameriki, vsaj pa poleta Nevv York— Detroit, ki bo trajal morda 8 ur, tako da bo »Zeppelin« v ponedeljek zvečer dospel v Wirborn, kjer bo ostal čez noč. V ponedeljek zvečer bodo dr. Eckener in njegovi ljudje gostje Forda in zrakoplovnih inženerjev.
Ob zaključku oficielnih slavnostnih sprejemnih svečanosti je včeraj zvečer nenišlco-| ameriška trgovinska zbornica priredila dr. ! Eekenerju, posadki in potnikom Zeppelina« slavnosten banket. Tudi tokrat jim je občinstvo prirejalo viharne ovacije. Predsednik kolumbijskega vseučilišča Buller je izrazil svoje prepričanje, da bo še doživel redni svetovni
zračni promet. Njujorški župan Walker, ki je bil do sedaj službeno zadržan udeleževali se svečanosti, je izrazil upanje, da bo dr. Ecke-nerjev zrakoplov mnogo pripomogel k boljšemu prijateljstvu med narodi. Dr. Eckener je izrazil mnenje, da je zrakoplov danes še vedno samo obljuba, ne pa izpolnitev, in da upa, da bo nekoč le prišlo do izpolnitve .
Sam preko Atlantska
v London, 17. okt. (Tel. »Slov.«) Angleški letalec Macdonald, ki je včeraj odlelel iz Nove Fundlandije v London, ima ua svojem poletu izredno dobro vreme. Nobenega viharja ni in veter ima za hrbtom. Do sedaj o letalu še ni nobenih vesti. Smatra se, da je ta polet sicer zelo drzen, ker ima njegovo malo letalo, ki je podobno onim, katere porablja angleški letalski klub, samo akcijski radij 3600 milj. — Dalje se poroča iz Londona, dn o Macdonaldu, katerega pričakujejo v Londonu danes popoldne, nimajo še nobenih vesti. Ker pa letalo nima brezžične naprave in ker ne leli nad običajnimi ladijskimi progami, ni dosedaj še nobenega razburjenja. Letalo, ki tehta samo 880 angleških funtov, ima goriva za 36 ur, V nasprotju z ameriškimi poročili pa poročajo ladje, ki so na potu, o viharjih na oceanu. Tudi ob irski obali in v Angliji so viharji.
v Dunaj, 18 okt. (Tel. »Slov.«) V avsirij-skem narodnem svetu je zvezni kancler dr. Seipel danes podal odgovor madjarskemu ministrskemu predsedniku na njegov govor v Šopronju, v katerem je govoril o gradiščanski pokrajini. Socialni demokrati so stavili nanj naslednje nujno vprašanje: Pred enim letom je zvezni kancler dr. Seipel v senatnem odboru narodnega sveta izjavil o Gradiščanski, da je avstrijska vlada prejela od madjarske vlade formalno zagotovilo, da smatra vprašanje razmejitve med Madjarsko in Avstrijo za končnoveljavno raz-j čiščeno. Pred nekoliko dnevi pa je madjarski ministrski predsednik podal izjavo, da se Ma-! djarska nikdar ni odrekla zapadno-madjarskemu ozemlju. Dr. Seiplu sta se stavili sledeči vprašanji: 1. Ali ste pripravljeni na odgovor na izjavo madjarskega ministrskega predsednika objaviti vsebino formalnega zagotovila, katere-1 ga je dala madjarska vlada 1. 1926 ali 1927 o ; vprašanju Gradiščanske meje? 2. Ali ste pripravljeni sporočiti narodnemu svetu, kakšne slične izjave so bile podane drugim državam? i Zvezni kancler dr. Seipel je v svojem odgovoru : izjavil, da ne bi bil mislil, da bi madjarska vlada, ki je svoječasno dala objaviti z lepaki, da pomeni zbližanje, ki se je doseglo v beneški pogodbi, pravično poravnavo, sedaj odstopila od tega stališča.
Dawesov načrt
bo spremenjen
v London, 17. okt. (Tel. »Slov.«) »Daily Telegraph« poroča, da je imel reparacijski agent Parker Gilbert v Londonu razgovore s Churchilom o možnostih spremembe Daweso-vega načrta. Parker je govoril za to, da se skupna vsota nemškega dolga določi na drugi višini, kakor po skupni vsoti 2 do 2 in pol milijarde funtov, ki se računa po stalnih letnih plačilih, ker smatra, da je ne samo za Nemčijo, temveč tudi za zaveznike ugodnejše, če Nemčija prostovoljno plača nižjo vsoto, ako odpade klavzula o transi.
Spremembe v Vatikanu
v Milan, 18. oktobra. (Tel. »Slov.«) Papež je sprejel k sebi monakovskega nadškofa, kardinala Faulhaberja na daljši razgovor o dnevnih vprašanjih, za katera se zanima Vatikan. Dolgoletni dvorni hišnik msgr. de Samper je odstopil, da omogoči papežu novo temeljito preureditev uprave z zložitvijo vseh uradov dvornega hišnika in prvega računovodje. Msgr. de Samper bo za svoje zvesto službovanje najbrže imenovan za kardinala.
I
Avtcrsko »ravo med SHS m CS8
v Praga. 18. oktobra. (Tel. »Slov.«) Če-škoslovaško-jugoslovanska trgovinska pogajanja dosedaj niso uspela tako daleč, da bi prišli do posvetovanja o carinsko-tarifnih vprašanjih. Predmet dosedanjih posvetovanj je bila okvirna pogodba, dalje vprašanja železniškega in ladijskega tovora in vprašanja avtorskega prava; o tem zadnjem vprašanju je že prišlo do sporazuma.
V Pragi propadajo fjos^llnlce
v Praga, 18. okt. (Tel. »Slov.«) Tu je zopet propadla posojilnica »Stradanka«, v katero so nalagali svoje imetje mali obrtniki. Zato je oblast zaprla dva uradnika posojilnice radi goljufivih manipulacij Stvar je postala znana radi poskusa izsiljevanja ter je bil prijet jzdajnfelj nekega majhnega lista, ki je to izsiljevanje po-skusii.
Takoj po govoru grofa Rethlena je avstrijski poslanik v Budimpešti prosil pri madjarski vladi za pojasnilo in dobil odgovor, da grofu Betlilenu niti daleko ni bilo na umu. da bi nanovo spravil na tapet vprašanje Gradiščanske, temveč da je hotel dati samo zgodovinski pregled o gradiščanskem vprašanju. Avstrijski poslanik je že dne 16. t. m. sporočil na Dunaj, da mu je grof Bethlen izjavil, da je madjarska vlada mnenja, da pri točnem pregledu beneškega protokola ni notri nobene točke o tem, da bi se Madjarska izrecno odrekla Gradiščanski. Grof Bethlen je v Šopronju zastopal samo stališče, ki ga je vedno zastopal, da se Madjarska ni odrekla pokrajinam, katere je morala odstopiti. Grofu Bethlenu pa ni na tem. da bi načel vprašanje Gradiščanske kot sedaj aktualno vprašanje.
Afera z „madiarskim" krajem
v Praga, 18. okt. (Tel. »Slov.«) Izjava madjarskega ministrskega predsednika Bethlena, da je čas za rešitev vprašanja madjarskega kralja dozorel, je povzročil v Pragi veliko pozornost. Češki listi smatrajo, da se pripravlja nova akcija madjarskih monarhistov- »Češkoslovenska Republika« piše, da Madjarska niti s kraljem, niti brez kralja nikdar ne bo izposlovala revizije mirovnih pogodb.
Drobne vesti
Dellamaggiore so ustrelili.
v Lucca, 17. okt. (Tel. »Slov.«) Obsojeni komunist Dellamaggiore je bil davi ob šestih ustreljen, ker je kralj odklonil prošnjo za pomilostitev. Na obsojenca to ni napravilo nobenega vtisa in je pred smrtjo odklonil vsako versko tolažbo.
Bernhard Shaw opisuje v uvodniku »Daily Expressa« svoje vtise o obisku pri Društvu narodov, katero precej ostro kritizira. Navzlic temu pa mu pripisuje za bodočnost velik pomen.
Da sc zboljša zveza Benetk s kopno zemljo, bodo v kratkem razširili železniški nasip med Benetkami in Mestre, da bodo lahko vozili po njem tudi kolesarji in pešci, morda pa tudi večja vozila in avtomobili. Misli se tudi na to, da se zgradi tir za cestno železnico.
Glede novega francoskega finančnega zakona, ki dovoljuje povratek kongregacij, se razpravlja v Parizu o možnosti, da se te določbe izločijo iz finančnega zakona in uza. onijo posebej. Za tak zakon bi bil tudi prosvetni minister Herriot.
Proti demokratskemu kandidatu Smithu se vrši ljuta borba. Nasprotniki so začeli z verskim sovraštvom. Smith je v zagovoru zatrdil, da je slab državljan tisti, ki bi ga volil le iz katoliškega prepričanja in ne radi političnega programa.
V Londonu so iz mornariškega ministrstva izginili važni dokumenti- Dokumenti so bili ukradeni v vlaku nekemu visokemu uradniku.
Horana in Hearsta bo pariško državno pravdništvo preganjalo radi špijonaže.
Avstrijsko mesto Steyer je prišlo v take finančne težkoče, cla ni moglo izplačati svojih na-stavljencev in napovedalo konkurs.
Kovinska industrija v Porenju je odpovedala 250.000 delavcem službo. Med temi je tudi 30.000 uradnikov in nastavljencev Kruppovih tovarn.
Novosad-ka vremenska napoved. Deloma oblačno v severnih krajih. Dežja ne bo. Temperatura se bo nrVcliko zvišala.
Dunajska vremenska napoved. Severne Alpe: 7;'čn'-na iziasnitov, tonln, južni vetrovi. — Tužnc \Ipc: Spremenljivo, potem bolj oblačno, toplo.
Madjarski katoliškki kongres
Kakor skoraj vse večje katoliške prire« ditve letošnjega leta, se je tudi »katoliški teden« v Budimpešti bavil s socialnimi problemi. Ogrski katoliški shod je bil močen izraz verske zavesti madjarskih katoličanov in pa stališča, ki ga zavzemajo v socialnem vprašanju. Udeležili so se ga pristaši različnih strank. Duša kongresa je bil kardinal, ogrski primas dr. S e r e d y , ki je dal delu katoliškega shoda smernice in je imel vodivno vlogo tudi v vseh odborih. Topot so se shoda udeležili tudi mnogi krščansko-socialni delavci, najbolj pa so vzbujali pozornost rudarji.
Najznamenitejši dogodek je bil govor ministra za ljudsko blagostanje dr. Jožefa Vas. s a , ki je označil razmerje med kapitalom in delovno silo. Smoter produkcije ni mehanični proizvod. Njen smoter ni, da bi proizvajala čim več blaga, preplavila trg, tiščala navzdol mezde, koncentrirala dolo strojev in reducirala delavske množice. Smoter produkcije je, da služi človeku. Treba je paziti na to, da se ne pogazi človeški ideal. Danes gre za to, da se zasebna posest, ki jc udeležena v produktivnem delu, omeji in modificira, kakor to odgovarja njenemu socialnemu smotru. Na zemlji morajo vse proizvajalne sile in to, kar proizvajajo, biti zadostne za življenje vsakega človeka, vsaj v toliko, kolikor to zahteva človeško dostojanstvo. O gospodarskih in socialnih problemih po katoliškem nazira-nju je govoril tudi podpredsednik poslanske zbornice dr. C z e t 11 e r , ki je strokovnjak v agrarnih vprašanjih. Podobno je govoril bivši minister H a 11 e r . ki je izrastke kapitalizma zelo ostro kritiziral. Ne sme se, tako je dejal, krpariti, ampak treba je spremeniti sistem, ker sedanji sistem kapitalizma stoji v popolnem nasprotju s pravičnostjo, osebno svobodo in blagrom celote. Predsednik Instituta za socialno zavarovanje Karel H u s z a r je pa obravnaval vprašanje, kako bi se v sedanjem industrijalnem razvoju ščitila družina.
Letošnji kongres je bil obiskan od mnogoštevilnih ljudskih množic, dočim je prejšnje kongrese tvorila pretežno tako zvana elita. Kongres je imel tudi močno evharistično noto. Papežev nuncij Cesare Orsenigo jc govoril v madjarskem jeziku.
Čuden mofk
Poln optimizma je razlagal v ponedeljek g. Žerjav v zagrebških »Novostih«, kako ie »napredna« fronta le še vprašanje časa, a čeprav ije od tedaj minilo že nekaj dni, v radar ni o tej novi »napredni« fronti ne v »Jutru« in ne v »Kmetskem listu« nobene besede. Tudi sam iniciator te mogočne nove fronte molči. Zakaj ta molk?
In vendar bi imel g. Žerjav več ko dovolj vzroka, da pohiti z veselim sporočilom, da potekajo pogajanja za ustanovitev nove »napredne« fronte ugodno, ker borbenost med njegovimi pristaši rapidno pada, zato pa vsak dan bolj raste spoznanje, da iz vse politike SDS ne bo nič. A kljub temu g. Žerjav molči)
Ali je morda res, kar govore lekateri, da ga je g. Žerjav s svojo zagrebško izjavo grdo polomil, da je prekmalu govoril o stvari, ki še dolgo ni dozorela? Ali je morda res, da je g. Žerjav s svojo prezgodnjo izjavo povzročil samo to, da je opozoril javnost na snujočo se malo simpatično liberalno fronto in s tem otežkočil SKS, da bi vstopila v njo?
Molk »Kmetskega lista« bi skoraj to dokazoval. Iz »Kmetskega lista« vendar poznamo g. Puclja kot moža, ki nataka samo čisto vino, ki vedno svojim pristašem vse pove in ki zato sigurno ne bi zamolčal tako velike stvari, kakor je snovanje »napredne« fronte. In zato smo pričakovali, da bo vsaj »Kmetski list« poročal, katere delegate je določila SKS za pogajanja o volivnem sporazumu s SDS, toda »Kmetski list« o tem molči. Ali morebiti bravci »Kmetskega lista« ne bi smeli slišati, da se voditelji SKS že pogajajo z g. Žerjavom?
SKS je vendar demokratična stranka, ki sklene samo to, kar ji naroče njeni zaupniki. Ali so pa morda ti že sklepali o zvezi z gospodam Žerjavom?
Navzlic vsemu temu pa se ne čudimo, če Kmetski list« molči, ker ije pač težko braniti pred slovenskim kmetom sporazum z g. Žerjavom. Zakaj je ta zveza malo čudna, o tem je včasih tudi g. Pucelj zelo obširno govoril in enako tudi vsi drugi voditelji SKS. Ali se je morda med tem kaj spremenilo? Ali je morda med tem postala SDS kmečka stranka? Ali je morda opustila svoje centralistično stališče?
Samo važna vprašanija, na katera pa ni nobenega odgovora, temveč samo splošen molk. Bo pač tako, da so nekatere stvari že po svoji prirodi takšne, da javne kritike ne vzdrže in da morejo uspevati le, če se izvrše lepo tajno. Med take stvari pa spada vsekakor tudi Žerjavova »napredna« fronta in zato molče o njej celo nieni propagatorji. A s takšno fronto bi hoteli krošnjariti v slovenski javnosti? Bo šlo pač težko, ker slovenska javnost ne ljubi stvari, ki ne vzdrže luči. Zato pa je ludi izostal Žerjavov slavospev in zato molči »Jutro« na vsa naša izvajanja.
Niti tisk SDS ne sme Govoriti o ^napredni« fronti in to je za kvaliteto te fronte najbolj značilno I
Dr. Franc Grivec - petdesetletnik
Prvoboritclj cirilmetodijske misli, univ. profesor dr- Franc Grivec obhaja danes petdesetletnico svojega rojstva. Četrtstoletno smotreno in vztrajno delo v smislu duhovne tradicije naših slovanskih apostolov je dr. Grivca postavilo med naše najodličnejše kulturne delavce in znanstvenike svetovnega slovesa. Doma in v tujini slovi on danes kot eden najboljših poznavalcev slovanskih kulturnih, verskih in cerkvenih vprašanj in njegove razprave in dela so razširjena v številnih prevodih nele med slovanskimi narodi, temveč tudi med Nemci in Francozi. Posebnega pomena je njegovo delo za razvoj novejše slovenske katoliške kulture, ki ima prav v dr. Grivcu enega najizvirnejših in najglobljih duhovnih usmerjalcev.
Dr. Franc Grivec se je rodil 19. okt. 1878 v Velikem Lipovcu, v župniji Ajdovec na Dolenjskem. Po dovršenih študijah v Ljubljani in Innsbrucku je bil 1. 1907 poklican na ljubljansko bogoslovno učilišče, da predava tomistično filozofijo in osnovno bogoslovje. Po prevratu je bil pozvan na zagrebško univerzo, da bi prevzel stolico vzhodnega bogoslovja. Že naslednje leto (1920) je bil imenovan rednim profesorjem novoustanovljene univerze v Ljubljani, kjer še danes predava osnovno in vzhodno bogoslovje-L. 1920 je sodeloval pri ustanovitvi in organizaciji Bogoslovne akademije, matice našega modernega filozofsko-teoleškega slovstva, kateri je že več let predsednik. L. 1925 je organiziral prvi mednarodni kongres za študij vzhodnega bogoslovja v Ljubljani, ki je privabil v našo presto-lico celo vrsto najodličnejših inozemskih znanstvenikov in je pokazal, kolik ugled ima že naša mlada fakulteta v znanstvenem svetu prav po svoji usmerjenosti na Vzhod in njegovo filozof-
eko-teološko znanost. V priznanje za številne zasluge pri proučevanju vzhodnega bogoslovja in pri vztrajnem delu za cerkveno edinstvo je sv. Oče Pij XI. dr. Grivca imenoval svojim hišnim prelatom (1925).
Skoro vse domače ciril-metodijsko slovstvo zadnjih 25 let, znanstveno in poljudno, je dr. Grivčevo delo. Pestra obilica njegovih razprav, člankov in ocen je raztresen po domačih in tujih revijah in publikacijah (Kat. Obzornik, Voditelj v bogoslovnih vedah, čas, Dom in svet, Narodna enciklopedija, Slavorum litterae theologicae, Acta Academiae Vel hradiensis, Slavia, Vjera i Rodina, Apoštolat sv.Cyrila a Metoda, Irenikon, L'Union des F.glises, Ex Ori-ente i. dr )
Večino novejših dr. Grivčevih znanstvenih razprav in ocen prinaša Bogoslovni Vestnik, organ Bogoslovne Akademije (od 1. 1921), več znanstveno - poljudnih člankov in poročil je v »Kraljestvu božjem«, glasilu cirilmetodijskega gibanja. Izmed važnejših razprav omenjamo le nekatere: Ivan Grozni in Rim (čas 1907), Vzhodno cerkveno vprašanje (VBV, 1909), T. G. Masaryk (Čas 1915), VI. S. Solovjev (Čas 1917), Dostojevski v pravoslavju in katolicizmu (čas 1918), Nova kulturna orientacija (Čas 1919), Slovansko bogoslužje (čas 1919), VI. Solovjev i biskup StroRmayer (Katol List 1925), Ob 1100 letnici sv. Cirila (BV 1927), Slovensko katoličanstvo (KB. 1928), Mistično telo Kristusovo (BV-1928).
Razen tega je izdal dr. Grivec še več samostojnih znanstvenih del: Pravoslavje (Ljubljana, 1918, češki prevod Kromžffž 1921), Cerkveno prvenstvo in edinstvo po bizantinskem pojmovanju (1921; češko-lat. izdaja Kromenž 1922), Cerkev (1924). Obe zadnji knjigi je dal sv. Oče uvrstiti v lastno knjižnico in je v posebnem pismu s priznanjem odobril novo metodo in irenične težnje pisateljeve. Prof. Spačil (Rim) smatra knjigo o »Cerkvi* za naiboliše slovansko delo o tem premetu in eno naiboljših v splošnem bogoslovnem slovstvu v Cerkvi.
L. 1927 ie izšel življenienis »Slovanska apostola st. Ciril in Metrd.* (češki orevod Olomouc 1927, nemški prevod Mainz 1928) delo, ki si z nenavadno hitrostio utira pot v svet in v pravem pomenu besede rtv^na novo rloho v češče-nju naših apostolov.) Prav pot te knjige oo svefu in priznanje. ki ga žanie. nazorno kažeta mednarodni pomen in versknkulhimo plrvlnvi-tost ideie kateri ie dr Cirivec nosvpti] svoie življenjsko delo. S oosphnim zarl^Hish^m in nri-7n.->niVm ie tudi to rMn sv- Oče odobril v obširnejšem pismu pisatelju.
« • •
Profesorju dr. Grivcu iskreno čestitamo k petdesetletnici in želimo, da bi nas obogatil še z marsikaterim delom svojega obsežnega uma.
Avgusta Danilova nad 40 let na odru
(Kos razgovora.)
Gospa Avgusta Danilova bo v soboto 20. t. ni. praznovala štiridesetletni igravski jubilej. Pravzaprav je to le slovesen spominski dan, kajti v resnici teče že 45. leto njenega igranja. Prvič je nastopila 24. januarja 1884 v Požigavčevi hčeri in od tedaj je bila pri našem gledališču najizrazitejša domača igravlca, ki je preživela vse težke dni našega starejšega gledališča.
Podpisani sem obiskal gospo Danilovo na njenem domu, ji na kratko čestital k lepemu jubileju. Takoj sva se zakramljala. Zanimalo me je, kako gleda človek na svojo pre eklost in v kaki zvezi je s sedanjostjo. Zdelo se mi je, da sem zadel na prave strune, kajti gospa se je v hipu v prijetni domačnosti takoj raz-govorila.
»Gospa — selili ste se kot lastovka,c sem ji dejal, ^odhajali ste v svet Ln se zopet vračali in veste, da ste samo tu prav doma. Šli ste v Trst. potem Ameriko in še enkrat v Ameriko. »Kakor Damijan v Lepi Vidi,« mi je te dni dejal prijatelj. Kako je to bilo?«
>Naše predvojne gledališke razmere poznate. Kriza za krizo. Velikokrat nismo vedeli, kaj bo z nami. Vendar smo vsi živeli za tedanje gledališče. Večkrat pa sem imela doma zvečer dovolj rož, a zjutraj družina nič za zajutrek. Najhuje je prišlo v letu 1913. Doma sem imela šest otrok, sama, zaslužka nič. V tistih hudih časih se me je bil spomnil pokojni R. Arce in mi poslal 100 kron za pomoč in še neki mladi za gledališče navdušeni in idealni mož, ki se pa ni izdal do mojega odhoda v Ameriko. Trsti mladi mecen je ostal še do danes vnet za prospeh gledališča, poznate ga, pomagal mi je, dasi ni bil bogvo v kakih aobrib razmerah. Prija eljt so mi začeli sve- , tovati Ameriko. Peti sem znala, igrala bom, j Bem dejala ln pela, pa bo šlo — In odšla Bem s svojim starejšim sinom. Trda je šla spočetka — v Ameriki mora vsak začeti od začetka. Pa je šlo. Ce pomislim na najboljše ftase tam. med vojno — srečna nisem bila, bila se raztrgana na dvoje. V mislih vedno
Eri svojih otrocih doma. In ko je bilo vojne oncc, mi ni več dalo ostati. Kako je doma, ! kako mora biti zdaj lepo tam, sem si mislila, j Prišla sem. Po treh dneh sem bila res že na odru, u nisem našla ljudi, kot sem mislila, da so. Hotela sem igrati, delali, do igranja in dela, ko> bi ga bila želela, nisem prišla. Zato j sem spet šla. Topot ne v Newyork ampak v Clew land. Osnovala sem zopet slov. gledališče in dramatično šolo in imel« uspehe — pa me je spet vzdignilo domu. Doma hočem spet igrati. Ko sem igrala v Pahljači lady Windermeer so nekateri, ki mislijo, da moram igrati hude babo in same Wolfovke, zmajevali.
Toda jaz sem hotela pokazati, da sem se ne-kaj naučila v svetu iu če imam toalete, jih tudi hočem pokazati. Kaj znam, hočem pokazati tudi v Capkovi igri v soboto.«
rDovolite, gospa, prav tole bi rad vedel. Vi ste še iz tiste starejše dobe. ko smo imeli morda najčiste;še slov. gledališče, iz dobe realizma, bi dejal. Danes je to gledališče docela izumrlo; mnogo teoretiziramo, gledamo po svetu in se po njem zgledujemo. Včasih sto kopali samo iz domačih tal. le ta ali oni je za kratko dobo pogledal drugam. Kako Vam je danes ol> vsem tem pri srcu?«
Gospa Danilova je tedaj skoraj zaplavala proti meni. ~>Vidite. to ste mi vzeli iz srca! Kaj akademije in teorije, temperamenta je treba.«
Hotel sem se nalahno popravljati. -. Ne, tudi jaz mislim, da brez velikega obzorja ne bomo dobili dobrega gledališča — toda -:di se mi, da bomo morali globlje kopati tudi doma.«
>Jaz pravim, da bomo prišli nazaj na staro. Včasih smo delali vse iz svojih moči. Kar je bilo, je bilo naše. Dobro se počutim samo na realističnem odru. Bili mora vse, kakor da je res in tudi moja oseba mi mora biti vsa kot je v življenju. Toliko časa živim z njo, da mi mora nasproti priti, da jo imam vso telesno pred seboj. Boste videli, prišli bomo nazaj na staro. Nekdaj so nas ljudje razumeli ;n Culili z nam v Nc vem. kake občutke '.rna gledavec. ko se tudi igravec re nnjd-' med zastori. kjer stoji n. pr. miza z litrom vina, h nad njo mrtvaška Lfl.iva «
>Cemu si potem u.ste za tur !e> izbrali Jele v Ekvinociju — tam ste bili na vrhuncu. Ekvinocij bi bila tudi lepa ljudska igra. ten.u igrate ,Macropulosa'?«
»Hočem pokazati, kaj znam. Mladost in star^&t je v igri. Pred uganko v j h tem p-> ■staviti V soboto me boste obfndili in morda zapisali: Danilovka, pojdi. Ce boru zanič, prav, n jaz hočem še živeti ua odra. Ekvi-nocija bi mi morebiti ludi ne biti dali, vem pa, da mi je Vojnovič sam dejal ko sem gostovala v Zagrebu, da sem mu Jele še približala. Tudi v Ameriki sem mislila nanj in že ačela prenarejati zadnje dejanje; Amerikanci namreč žalostnih koncev ne marajo. No v soboto boste sodili..
Ko sem odhajal proti domu, sem premišljeval, kako se je 'e korenite domače igravko prijela tudi Amerika; kako se čudno skuša urejati v nji dvoje nasprotij. Vendar sem spoznal, da je ostalo v nji ohranjeno Se naše staro glednlišče, njegova domača lepota, tudi če sega po tujih, eksotičnih cvetih. Zato zasluži naše priznanje in hvaležnost. F. K.

aj/e novega
Koledar
Petek, 19. oktobra Etbin, Peter Alkant. Jutri: Janez Kancij.
Zgodovinska dnevi
19. oktobra: 1457 je Friderik IV. potrdil stanovom na Koroškem njih pravice. — 1915 je Italija napovedala Bolgariji vojno. — 1872 se je v Kočevju ustanovila gimnazija, ki je imela samo 15 učencev. — 1448 je bila ogrska vojska na Kosovem polju poražena od Turkov. — 1433 se je rodil humanist Marsilio Ficino- — 1745 je umrl angleški satirik Jonathan S\vift. — 178-4 se je rodil angleški pisatelj J. H. Leigh Hunt. — 1812 se je pričel Napoleon I. umikati iz Moskve. — 1826 je umrl igralec Fran J. Tal-ma. — 1888 je sklenil kranjski deželni zbor zidati novo deželno gledališče. — 1890 se je položil temeljni kamen novemu deželnemu gledališču v Ljubljani.
Osehne vesti
k Odlikovanje. Bogoslovsko društvo »Slomšek« v Mariboru jo na svojem izrednem | občnem zboru, dne 14. okt. t. 1., soglnsno izvo-j 'do g. ministrskega predsednika dr. Antona ! Korošca tor g. prelatn in profesorja dr. Frana K o v a č i č n za svoja prva častna člana.
k Duhovniško imenovanje. Pavel Vese-njak, kaplan na Teharjih, je Imenovan za žup-nika istotam.
k V imenik Zdravniške zbornico za Slovenijo je vpisan dr. Julij Koder, zasebni zdravnik v Metliki.
k V naše državljanstvo so sprejeti Šan-dor Spacapan, mehanik; Friderik (Mirko) Mermolja, dijak, in Marica Mozetič, vsi iz Ljubljane.
* I* vojaške službe. Odlikovani so z redom uelega Orla petega razr. admin. major topniško-teh-nične stroke Franc Kolman; z redom Sv. Save petega razr. topniško-tehnični polkovnik Dragotin Šotore, adtn. poročnik topniško-telmične stroke Josip Dujmovič, inženjerski poročnik Jaromir Gregorič, topniški poročnik Stepan Kovačič in kontraklualni tnzenjer Vladimir Enatski; z kolajno za vojaške vrline topniški podpolkovnik Otokar Sulc; z zlato kolajno za vestno vršenje službe topniški kapetan I. razr. Rajko Dimitrijevič, admin. kapetan II razr ekonomske stroke Filip Štrbec, topniški poročniki Milan Vitas, Milan Korač in Ivan Simič, admin. podporučnika topniško-tehnične stroke Janko Turk m Maksimiljan Karabelj, inženjeri Ivan Poženel, O. Gregorič in Miroslav Levi, profesor Žan La-verna, nadzornik Vladimir Roglič, poslovodje 2i-vojin Roglič, Franjo Stajer; mojstri Alojz Vovk, Albert Jan, Ivan Pigler in Danilo Stefanovič. S srebrno kolajno za vestno vršenje službe jx>slovodja Edvard Parmač, kontraktuahii inženjer Leonid Drja; mojstri Ivan Glazar, Josip Ditrih, Tomaž Buh, Franc Kramer, Anton Sulc. Z zlato kolajno za vestno vršenje s'užbe topniški narednik-vodnik Alojz Šob. — V čin orožniškega kapetana I. razr. je napredoval kapetan II. razr. Rajmund Vatovec. — V aktivno službo jc prevedeu rez. topniški podporočnik Alojz Guštin. — Sanitetni podpolkovnik dr. Andrej Arnšek in san. poročnik dr. Davorin Elis, sta podala ostavko na državno službo in sta obenem t prevedena v rezervo.
Vpokojeni so pehotni podpolkovnik Branislav Šuput, Zvonimir Demič in orožniški major Martin Lafič.
Ostale vesti
kc Slavnostni koncert Pevske zveze se bo vršil v nedeljo, 28. t. m. v proslavo desetletnico našega osvobojenja. Sporočamo gostom a dežele, da si je mogoče naročiti vstopnice po dopisnici pri Pevski zvezi. Kdor pa ne bi naročenih vstopnic do pol treh v nedeljo, 28. t. m., bomo ž njimi prosto razpolagali. — P. Z.
k Radio Ljubljana prične v nedeljo, dne 21. t. m. s serijo predavanj o gledališču, o režiji itd., katera so v prvi vrsti namenjena našim podeželnim odrom, katerim bo naredila s tem gotovo uslugo, ker tavajo pogosto
v nejasnosti in nestrokovnih smereh. Radio-Ljubljana je pridobil za ta predavanja prof. O. Šesta, višjega rež. Nar. gled., ki jc znan strokovnjak v gled. zadevah. Predavanja bodo ob 17.30, takoj nato bodo pa recitacije, dialogi in prizori z posameznih dram in veseloiger.
k Volitve delegatov v pokojninski zavod za nameščence so razpisane na 15. novembra 1928 ob 12. Voliti je treba v petih strokovnih edinicah 62 delegatov in 62 namestnikov, in siccr polovico iz skupine zavarovancev in polovico i z skupine službodajal-cev. Volivni imeniki so razgrnjeni do vštetega 29. oktobra v uradnih prostorih pokojninskega zavoda v Ljubljani od 8 do 20 in na magistratih v Mariboru, Celju, Splitu in Dubrovniku. Morebitne reklamacije jc treba vložiti do 29. oktobra ob 12.
* Nostrliikacija doktorskih diplom. Glede priznanja v inozemstvu opravljenih juridičnili izpitov iri glede nostrifikacije v inozemstvu pridobljenih juridičnili doktoratov smo prejeli sledeče informacije: O veljavnosti v inozemstvu dovršenih študij odloča prosvetno ministrstvo. Za nostrifikacijo so potrebni dopolnilni izpiti iz tistih predmetov, ki jih v nasprotju z tuzemskim študijskim redom študijski red inozemskih fakultet ne določa, oziroma iz tistih predmetov, katerih nauk je pri nas postavljen na popolnoma drugačen temelj. Prošnjo je nasloviti ua fakultetni svet. O nostri-fikaciji inozemskih doktoratov odloča fakultetni svet juridične fakultete in določa pogoje za njo. Doslej se je za doktorate na kaki avstrijski univerzi stavil kot pogoj oprava dopolnilnega strogega izpita iz pravne zgodovine južnih Slovanov, kazenskega prava, kazenskega pravdnega reda ter iz ustavnega in upravnega prava. Za češke univerze je postopanje enako. Izvzeta je le pravna zgodovina južnih Slovanov.
k Sprememba voznega reda ua progi Grobelno—Rogatec. Pričenši /. 21. oktobrom t. 1. dalje izostane na progi Grobelno—Rogatec mešani vlak štev. 8133, ki je odhajal iz Rogatca ob 12.10 in prihajal v Grobelno ob 13.22 ter mešani vlak štev. 8138, ki je odhajal iz Grobelna ob 15.58 in prihajal v Rogatec ob 17.03. Mesto teh vlakov vozila od istega dneva dalje dnevno redno mešana vlaka štev. 8135 z odhodom iz Rogatca ob 13.30 ii: prihodom v Grobelno ob 14.47, in 8142 z odhodom iz Grobelna ob 15.40 in prihodom v Rogatec ob 16.45. Z vpeljavo teh vlakov bo vpostavljena ugodnejša zveza na popoldanski potniški vlak proti Ljubljani in Mariboru ter na potniški vlak iz Ljubljane in na potniški iu brzi vlak iz Maribora. Natančnejši vozni redi so razvidni pri potniških blagajnah.
k Stare pisemske znamke se vzamejo iz prometa. Od 1. januarja 1929 bodo v veljavi od dosedanjih znamk samo znamke belgrajski: izdaje, ki so prišle v promet januarja 1926. Vse druge znamke ne bodo več veljavne ne za taksiranje pošiLjk, ne za zamenjavo z znamkami, ki so v prometu.
k Izločitev pošt. brzojavov iu telefonov: Kastav. Sv. Matej in Zamet iz območja ljubljanskega poštnega ravnateljstva. Po ministrski odredbi z dne 20. septembra so se državna pošta Kastav ter pogodbeni pošti Sv. Matej in
užival vedno tople dni, naj si gotovo nabavi izborno in poceni zimsko suknjo pri tvrdki Orsgo Schwsb, Mutoljana.
Jose Enrique Rodo:
Parttpa Iz granita
Neizmerna pampa* iz granita. Njena barva: siva; na njenem obrazu: nobene brazde. Žalostna in pusta, žalostna in mrzla. Nad njo i enolično nebo, nebo iz svinca-
In na tej pampi orjaški starec; suh, mrtvaško bled in brez brade. Vzravnan kot golo deblo, , ta orjaški starec .
Njegove oči: mrzle, kot je mrzla pampa, j kot je mrzlo nebo; nos: oster in trd, podoben sekiri; mišice: trde kot granitna tla; in njegove ustne: ozka kot ostrina meča.
In poleg starca trije dečki: zmrzujoči, shujšani, bedni. Trije trepetajoči dečki poleg starca Starec pa neusmiljen, neizprosen kot pampa iz granita.
Starec je držal na dlani drobno zrno. Z drugo roko pa suva v praznino, kot bi tiščal v bron.
Tedaj stegne starec roko po enemu izmed Ireh dečkov, zgrabi njegov ozek tilnik, pokaže mu zrno na svoji dlani in reče z ledenomrzlim glasom, ostrim kot vrišč viharja: Izkoplji jamico za zrno!«
Nato izpusti trepetajoče dečkovo telo; deček sc zgrudi na granitno pampo.
-Oče,« zaihti deček, kako naj kopljem, ko so pa vsa tla gladka in trda?"
'Griži!« se glasi odgovor, ledenooster kot vrišč viharja.
* Kepa, puščava
Starec dvigne nogo in stopi z njo na slabotni dečkov tilnik. Tedaj začne glodati žalostni deček z zobmi kameno grudo. Zobje škrip-ljejo in škrgetajo kot nož ob skali.
Mnogo časa, mnogo časa mine.
Dokler ne izkoplje deček v skalo votline, ne večje kot je votlii i lobanje
A on gloda dalje, gloda dalje. Pod pritiskom starca hropeče gloda ubogi otrok. Starec pa: neusmiljen in nepremičen kot pampa iz granita.
Ko je votlina tako globoka, kot jc potrebno, starčeva noga popusti. In kdor bi bil tam, bi zagledal sedaj nekaj žalostnega. Zakaj deček je ostal sicer otrok, a njegovi lasje so osiveli.
Tedaj ga sune starec v stran in zgrabi drugega dečka, ki je gledal vse to trepetajoč. Reče mu: »Naberi zemlje za zrno!«
S palcem in kazalcem odpre slabotne dečkove čeljusti in okrene otroka proti vetru In na jeziku in v hropečem grlu sc nabira kot skrnn-na ilovica prah, ki ga nosi veter. In tega iz-pljuva deček predse
In mnogo časa, mnogo časa mine.
Ne nemira, ne nepotrpcžljivosti, niti usmiljenja ne pokaže starec, brez sočutja, nepremičen na pampi iz granita.
In ko je votlina v skali napolnjena do roba. položi starec vanjo zrno in vrže otroka vstran kot brezsočno lupino. Ne vidi, da je trpljenje pobelilo dečkovo glavo.
Sedaj zagrabi zadnjega dečka, pokaži mu zrno v zemljo in reče:
Zamel izločile iz področja poštnega ravnateljstva za Slovenijo ter prešle v območje zagrebškega poštnega ravnateljstva.
■k Službena pisma se ne smejo pošiljati v obrnjenih ovitkih. Razne državne iu druge ustanove rabijo pri pošiljanju uradnih pisem že rabljene, pa obrnjene ovitke. Po ministrski odredbi št. 37.536 z dne 16. septembra se taki ovitki ne smejo rabiti. Na obrnjenih ovitkih se namreč poznajo sledovi nasilnega odpiranja in poškodbe ovitka, ker so gum i rani deli ovitka razstavljeni in zavoji poškodovani. Raba takih ovitkov dostikrat ovira poizvedbe p<> spoliranju in zlonamerni poškodbi uradnih pisem. Posebno je težavno, ker izzivajo taki obrnjeni ovitki čestokrat po nepotrebnem sum. da so bili nasilno odprti.
Požar v Smartnern ob Savi
V vasi Šmartno ob Savi je izbruhnil v noči od torka na sredo velik požar. Zgorela s« gospodarska poslopja — svisli, pod in svinjak — posestnika Mihe Dolinca. Sosedje so pravočasno požar opazili in ga omejili, da se ni razširil še na sosednjo hišo in vso vas ter rešili prešiče. Zgorel je tudi voz slame. Doline ima 40.000 Din škode, ki je deloma krita z zavarovalnino.
V posteUi zgorel
Strašne smrti je umrl v torek ponoči notarski namestnik Bogdan Simčev v Kapusini pri Subotici. Vrnil se je pozno ponoči domov z neke gostije. Preden se je vlegel, si je prižgal cigareto in pod vplivom alkohola zaspal z gorečo cigareto v usiih. Cigareta mu je medtem padla iz ust in vnela se je posteljnina. Ko se je Simčev prebudil, ni imel več moči, da bi se rešil, temveč je pričel samo klicati na pomoč, toda skozi zaprta vrata ga ni nihče slišal. Ko so zjutraj domačini opazili dim iz Simičeve sobe, so vdrli notri in nudil se jim je strahovit prizor. Nekateri predmeti so še goreli, na postelji pa je ležalo zoglenelo truplo Simičevo. Ko so se ga dotaknili, je takoj razpadlo. Tragična nesreča je v vsem okraju vzbudila najgloblje sočutje.
k Streha se je udrla nad družino. V Starem Bečeju se je v torek udrla v hiši kmeta Franja Tuskega streha in pokopala pod seboj vso družino. Sosede je opozoril ropot, s katerim se je streha zrušila, ter so prihiteli takoj na pomoč in pričeli odkopavati zasute. Posrečilo se jim je res izvleči izpod razvalin Tuskega, njegovo ženo in malo štiriletno hčerko. Otrok pa je bil že mrtev, Tuski pa je dobil težke poškodbe, dočim je žena na čudežen način ostala nepoškodovana.	I
* Tramvajska nesreča v Zagrebu. V Za-grebu se je v torek zvečer pripetila na novi tramvajski progi, M so jo istega dne komaj »tvorili, že huda nesreča. Soproga bjelovar-skega okrajnega glavarja Josipina Stilinovič se je peljala s tramvajem na glavni kolodvor. Pred kolodvorom je skočila s še drvečega tram\aja, pri skoku pa je padla na tla in se udarila z glavo v asfaltni tlak. Nezavestno so prepeljali v bolnico, kjer so ugotovili lažji pretres možganov.
•k Pijanec ima srečo. Čuden slučaj se Je te dni pripetil v Vojvodini. Kmet Ivan Ivan-čevič iz Žednika pri Subotici je prišel v Su-botico in se tam tako >nažveglal«, kot pravijo naši južni bralje, opojne pijače, da je še komaj mogel domov. Spotoma je omagal in v svoji pijanosti je najbrže mislil, da bo še najbolj nemoteno zaspal, če se bo vlegel — na železniški tir. Tako je tudi storil. Ko pa se je bližal vlak, je vlakovodja še pravočasno usta vil vlak, vendar pa se je lokomotiva že zadela v pijanca in ga vrgla s tira. Ivančevič pa je dobil le lažje poškodbe.
ik Letalska nesreča v Bosni. V torek poa-no zvečer so pripeljali v Sarajevo letalo tipa Potez XV, ki se je v ponedeljek ponesrečilo pri Jajcu. To letalo je letelo v Banjaluko, toda zaradi defekta na motorju se je moralo spustiti pri Jajcu na tla. Letalo se je prevrnilo in zelo poškodovalo. Lažje sta bila ranjena pilot Zaharija Ilič in podporočnik Birakič. Vrnila sta se v Sarajevo, kjer sta bila oddana v vojaško bolnico.
* Uboj zaradi 65 Din. V občinskem uradu v Bačkem Monastirju pri Subotici je v torek ubil delavec Stevan Bivo svojega starega prijatelju Pavla Mrkvino. Zaradi dolga 65 Din stu bila oba povabljena na občinski urad. Pri razpravi sta se oba sprla in stepla in Bivo je v uradni sobi tako hudo sunil Mrkvino v prsa, da je ta padel mrtev na tla. Ubijalec je bil aretiran.
k Ujetu roparja. Pred meseci je bil izvršen blizu Požege na cesti sredi gozda drzen roparski napad. Več kmeiov, ki so šli na sejem, je bilo lažje, eden pa težje ranjen. Tega so pozneje našli mrtvega in oropanega. Kot krivca tega ropa sta bila sedaj aretirana brata Josip in Marko Podnar iz vasi Daranovca. Radi roparskih napadov sta bila pred leti obsojena vsak na deset let težke ječe, dobila pa sta pogojni dopust, ki sta ga izkoristila za nove rope. Izvršila sta še več drugih roparskih umorov v bližini Siska, Vukovarja m •irugod.
k Goljufije prebrisanega Madjara po Dalmaciji. V Splitu se je dalj časa mudil neki KSnigstadler, madjarski državljan, ki se je izdajal pod raznimi krivimi imeni, dokler ni bil končno prijavljen policiji radi tega, ker ni plačal svojih hotelskih računov. V Dalmaciji je KOnigstadler živel zelo razkošno. Jedel je v najboljših restavracijah, naročal drage obleke pri najboljših krojačih in si dal pri nekem arhitektu napraviti celo načrt za moderno vilo, katero je nameraval zgraditi v najlepšem delu splitske okolice. Ljudje so mu res nasedli, toda ko so slišali, da je Konig-sladler aretiran, so pričeli drug za drugim prijavljati policiji goljufije. Ker je Konigstad-ler madjarski državljan, policija ni vedela kaj početi z njim in ga je z ženo in sinom izgnala iz Splita.
ir Družinska tragedija v Bosni. Pred okrožnim sodiščem v Bihaču se je te dni zagovarjal kmet Hašim Pašagič. Ta se je pred šestimi leti poročil s Srebro Brkičevo, s katero je imel enega otroka. Toda Hašim in njegov oče sta tako grdo postopala z njo, da je Srebra, potem, ko je otrok umrl, pobegnila zopet k starišem. Nekoč je Hašim naletel aa svojo ženo, ki je delala na polju. Hotel jo je odvesti za lase domov, toda ona mu je pobegnila. Hašim je v jezi ustrelil Srebrinega brata Osmana, njegovo ženo pa hudo ranil, nato ja ujel svojo ženo in jo odvedel. Ta pa mu je zopet pobegnila, dočim so Hašima kmalu nato aretirali orožniki. Hašim je bil obsojen na osem let ječe.
Plašči,
od najdeffantnojSp vrste (Jo priproste u lepe od nt II 350'—
Ogled neobvezen! Oglejte si cene v izložbah
P. Magdi d, Ljubljana
•k Prikrojevanje perila po životni meri. Sestavila Ema Arko, učiteljica na tehnični srednji šoli v Ljubljani. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena Din 40. — Knjižica obsega vsa praktična navodila z mnogimi vzorci, kako je izdelovati životno perilo, lo je žensko, moško, otroško, dalje posteljno, namizno in hišno perilo. Knjižica je velike važnosti za vsako gospodinjo.
k Strokovna poročila o krotanju zrakoplova »Zeppelina« med vožnjo v Ameriko so s,e pisala na mal, priročen pisalni stroj >Eri-ka« modela 5, katerega je komisija za določi-
tev zrakoplovnega inventarja izbrala kot najprimernejšega, da ga pokaže Ameriki kot vzor solidnega, praktičnega in lepega izdelka.
k Holue žene dosežejo z rabo naravne >Fi'anz-J()se!< greučice neovirano, lagodno iz-praznenje črev, kar večkrat izredno dobro-ilejuo vpliva na obolele organe. Pisatelji klasičnih učnih knjig za ženske bolezni pišejo, da so potrjeni ugodni učinki >Franz-Josef< vode tudi potom njihovih raziskovanj. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.	8823
mhlmmkesa lastnega odbora
dne 17. oktobra 1928.
Namestitve: Za oblastne cestarje se namestijo: v sevniškem cestnem okraju: Anton Senica, Alojzij Trojar, Anton Kranjc in Jožef Božiček; v kočevskem cestnem okraju: Franc Hutter, Ivan Lobe, Anton Spiletič. juri Jurjevič, Alojzij Šfimec, Edvard Trope, Alojzij Zajec, Josip Morscher, Josip Herbst, Mihael Schlinara in Pavel Wittreich. Dve nezasedeni mesti na se izpopolnita naknadno.
Uredbe: Oblastni odbor je obravnaval uredbo o prcuslroju okrajnih zastopov in odborov na ozemlju ljubljanske oblasti. Uredba je bila sprejeta z nekaterimi dojX>lnitvami za predložitev oblastni skupščini. Dalje se je razpravljalo tudi o osnutku uredbe o okrajnih blagajnah v ljubljanski oblasti, izvzemši glavno mesto Ljubljano. Tudi ta uredba je bila sprejeta z nekaterimi spremembami; predložila se bo oblastni skupščini.
Gradbena dela: Glede na zgradbo deželne ceste II. reda Radohova vas—Selo—Šumberk se pooblašča cestni okrajni odbor višnjegorski, da prične z deli v lastni režiji H gradbenim stroškom prispeva oblastni odbor 50%, ki se bodo izplačali na podlagi predloženih obračunov in tehničnega pregleda izvršeniii del.
Podpore: Nakazanih je nekaj podpor iz postavke za prosveto in oddelka za javna dela.
opozori i o
Obveščam p. n. občinstvo, da že dalje časa ni dobiti premoga iz trboveljskega rudnika in da vsled lega trgovci s kurivom ne morejo izvršiti najbolj nujnih dobav. To stanje bo predvidoma trajalo šc nadalje, ker je pomanjkanje vagonov sedaj še hujše, kakor je bilo pred nekaj tedni.
ZADRUGA TRGOVCEV S KURIVOM V LJUBLJANI.
Ljubljana
Sočna služba lekarn
Drcvi imata nočno službo Sušnik na Marijinem trgu in Kuralt na Gosposvetski cesti.
0 Poročil se je včeraj tukajšnji poveljnik mesta gospod general Dragomir M. P o p o v i č z gospodično Zinko-Desanko S e d e j iz Ljubljane.
© II. Prosvetni večer, ki bo danes ob 8 zvečer v dvorani Akademskega doma poleg Uniona bo posvečen našim mlajšim literatom. Svoje spise bero: pisatelj Narte Velikonju, Janez Jalen in pesnik dr. Anton Vodnik.
Prve posledice
prehlada so hri-pavosi in kašelj.
Te neprijetne po» odstranite
iVTim^iKffrri i"
Vstopnina: sedeži 3 Din, stojišča 2 Din, dijaki 1 Din.
© Stanovanjski urad mestnega magistrata ne posluje vsled preselitve danes in julri. Preseli se nasproti sedanjemu uradu v sobo št, 21.
O Premestitev trga s krompirjem in ze-ijim. V ponedeljek, dne 22. t. in. se premesti trg s krompirjem in zeljem na debelo s Krekovega trga pred Mestnim domom na Sv. Petra nasip, na leti breg Ljubljanice od Zmajskega mostu do hiše štev. 27, Dovoz in odvoz se vrši pri Zmajskem mostu.
© Stavbno gibanje v Ljubljani je bilo letos precej živahno in šele sedaj, na jesen, so prenehale prihajati mestnemu gradbenemu uradu prijave za nova poslopja. Med novo vloženimi prošnjami za stavbna dovoljenja so le take za male enodružinske hišice, večinoma na periferiji. Omeniti je vredno kvečjemu, da nameravajo Pogačnikovi dediči iz dosedanjega pritličnega gospodarskega poslopja v Frankopanski ulici zgraditi večjo dvonadstropno stanovanjsko hišo. Delo na dosedanjih zgradbah se je skoro povsod izredno pospešilo.
© Redek slučaj brezvesinosti. Delavka Marjeta Štrukelj iz 2£limelj je hotela oditi v sredo opoldne iz Ljubljane domov. Prosila je neko kmetico, naj jo vzame na voz, v kar je ta privolila. Toda na Ižanski cesti se je spustil konj v dir in Strukljeva, ki se ni trdno držala na sedežu, ie padla na tla ter se onesvestila. Neznana kmetica je tedaj brezvestno pognala konja in se odpeljala, ne da bi se zmenila še kaj za ponesrečenko. Ljudje z Ižanske ceste, ki so našli štrukljevo še vedno nezavestno ležati na cesti, so jo dvignili in ji nudili prvo pomoč. Strukljeva si je pri padcu spahnila desni bok in je morala v bolnico.
© Kolesarske tatvine. Kljub temu, da je najnevarnejši kolesarski tat Ivan Pistotnik že dva tedna za varnim omrežjem, kolesarske tatvine le nočejo pojenjati. Na Sv. Petra cesti pred hišo št. 35 se ie neki tat polastil kolesa trgovca Julija Zupana. Kolo je bilo znamke »Adler« in vredno 1500 Din. — Zidarskemu mojstru Ivanu Slokanu je zopet drug tat odpeljal iz veže v Pražakovi ulici št. 3, 1500 Din vredno kolo, znamke »Jogo«. Neznan tat si je menda zaželel kolesa, ki ga je spravil zidar Matija Brajer iz Bizovika na Kette-Murnovi cesti. Ker kolesa ni mogel odpeljati, je pa ukradel svetiljko, vredno 100 Din.
© Vse naše bravce in občinstvo opozarjamo na inserat modne trgovine Marije Bajde, Študentovska ulica 11.
© Fini sladki sromeljski mošt se toči v renovirani gostilni Mencinger na Sv. Petra cesti 43. Odprto do polnoči.
»Zalij zrno!«
In ko vpraša otrok, v strahu trepetajoč po vsem telesu: »Oče, kje je voda?«
Odgovori:
»V tvojih očeh- — Jokaj!«
In zvije mu drobni ročici — tedaj se vlije iz dečkovih oči potok solz. Zeljno jih požira prah.
In v tem, ko otrok joka, mine mnogo časa, mnogo časa.
Dokler mu starec ne iztisne od joka trudnih oči, brez sočutja in nepremičen, na pampi iz granita.
Solze se pretakajo kot vroče tožbe okoli votliuice, tedaj se prikaže seme iz zemlje, kot mala točka. Prikaže se prvi kal, prva lističa. In v tem, ko otrok joka, požene mlado drevo vejice in liste, in tako mine mnogo časa, mnogo časa.
In drevesce zraste v mogočno drevo z močnim deblom, široko krono, postim listjem in duhtečimi cveti, dviga se v samoto.
Dviga se drevo, še višje kot starec. Starec pa, brez čustva, nepremičen — nad pampo iz granita.
I istje drevesa šušlja v vetru, ptički prilete in gnezdijo v njegovi kroni in iz cvetov vzra-stejo sadovi.
Tedaj vrže starec dečka od sebe; deček preneha jokati. Lasje na njegovi glavi: beli.
Tn hrepeneče stegnejo dečki roke po sadovih drevesa. iCua misavt orjak itn ZgTabi, StlSnC 7.a tilnik kot mlade pse, odtrga seme z drevesa ter gre z njim v bližnji kraj v skalovju-
Tedaj dvigne nogo in znova pritisne dečkove zobe v tla. — Znova pritisne dečkove zobe v tla, — zobje zaškripljejo in zaškrgetajo ped starčevim pritiskom.
Starec pa: brez sočutja in nepremičen, vzravnan, orjaški, molčeč.
Nad pampo iz granita.
Brezupna pampa je naše življenje, neizprosno, orjaško bitje je naša volja in trepetajoči dečki so naši talenti, naše zmožnosti in duševne sile. Njihovo brezmočno šibkost izpreminja vo-! lja v vsemogočno silo, ki si podjarmi svet in ! prodre skozi temo skrivnosti: Pest prahu, ki era | podi veter preko zemlje, dokler zopet ne pade j na tla in se razprši, ko veter pojenja,
pest prahu: slabotno, minljivo bitje, — skriva v sebi prasilo, svobodno, neodvisno silo, ki je ni nikjer drugod, ne v divjanju morja, ne v mogočnosti gora, ne v gibanju svetov.
Pest prahu te lahko dvigne pred skrivnostnim vzrokom vseh stvari in govori-
»Ako vladaš kot svobodna, zavestna, stva-riteljska sila, potem si kakor jaz, volja. Potem sem tak*a kot ti, tebi podobna Ako pa vladaš kot slepa usoda, ako je človeštvo čreda sužnjev, ki krožijo v neskončnem prostoru, poslušni senci, ki ne pozna sama sebe, tedaj nisem to kot ti
Vrni rni ime, ki sem ti ga dala! Zakaj ne na nebu, na zemlji ni nič večjega od mene!«
Maribor
□	Akademska maša. Prihodnjo nedeljo pridiga ravnatelj tukajšnjega bogoslovja g. dr. Franc Ks. Cukala o temi: Odkod vera? Verniki se naprošajo, da pridejo točno ob četrt na 12 in da ne motijo s poznim prihajanjem.
□	Ljudski oder je organiziral letos, kakor smo že poročali, poseben dramatičen tečaj, ki se bo vršil od konca oktobra do začetka marca 1929 in sicer ob četrtkih od 8 do pol 10. Tečaj prične prihodnji četrlek 25. oktobra.
j Predava dr. Dornik o grški drami. Dame in : gospodje, ki imajo veselje do gledališke umet-! nosti, se vabijo, da javijo svoj pristop k Ljud-j skemu odru v pisarni Prosvetne zveze, Aleksandrova 6.
□	Zopet izginila dva. Že 10 dni je od tega. ; odkar je neznano kam izginil uslužbenec Sch. pri
tukajšnji delavski pekarni. Vse poizvedbe za jx>gre-šaueem so ostale doslej brez uspeha. — Včeraj se je zopet oglasila neka kmetica z Dravskega polja na tukajšnji policiji ter naznanila, da je njen mož v mestu izginil. — V zadnjem času se ti slučaji »izginjanja« kar ponavljajo. Kakor smo zvedeli, so doslej vse poizvedbe za izginulim posestnikom Martinom Zamudo iz Stojncev pri Ptuju ostale brez uspeha.
□	Vinsko trgatev priredi kat. izobraževalno društvo v Studencih v nedeljo dne 21. oktobra ob 17. uri pri Gačniku.
□	Vsi upokojenci, ki posedujejo rdeče legitimacije, naj se nemudoma javijo v šoli Maribor gl. kolodvor v svrho prolongiranja. S seboj naj prinesejo legitimacije in zadnji odrezek pokojnine, najkasneje do 20. oktobra.
□	Iz mestnega avtobusnega prometa. Prejeli smo v objavo: Po odredbi vel. županstva se je na progi Konjice—Celje vsled slabih mostov prepovedalo prevažanje potnikov v večjih avtobusih. Namesto teh se bo vršil odslej promet z manjšimi avtobusi in razen tega se uvede na progi Vojnik— Celje nova zveza s posebnim avtobusom po sledečem voznem redu: Odhod iz Vojnika ob 630, 8.15, 12.45, 17.30. prihod v Celie ob 0.54. 8.38, 13.10, 17.51. Odhod iz Celja ob 7.45. 11.80. 16 10, 10.30 lil prihod v Voinilt ob 8.10, 11.54, 16.34. 19.54.
□	Smrtna kosa. Umrla sta: Muršak Štefan, sprevodnik, star 38 let. Pogreb jutri ob 16 iz sploš-ne bolnice. — Renner Alojzija, srproga podu rudnika drž. železnic, stara 52 let Pogreb danes ob 15 na mestnem pokopališču v Pobrežju.
□	Pouk v kuhanju s plinom. Mestna plinarn« v Mariboru je poslala po naročilu občinskega sveta nednvno v Karlsruhe v Nemčiji učiteljico kuhanja, da se izobrazi v kuhanju s plinom. Dama se je sedaj vrnila in je interesentom za pouk v kuhanju s plinom brezplačno na razpolago. One stranke, ki hočejo priti poprej nn vrsto, naj to pismeno javijo mestni plinarni. Konsumenti, ki se zanimajo za to, l>rdo pravo?nqno obveščeni od plinarne, kdaj pride učiteljica kuhanja k njim.
□	Avtomobilna nesreča. K notici, ki smo jo objavili pod tem naslovom v torkovi številki »Slo-
venca« in ki je izšla iz našega mariborskega uredništva, spročamo resnici na ljubo, da g. ravnatelja Kubichta ni bilo pri avtu, ki ga je vodil njegov šofer, ter da je avlo utrpel le neznatne poškodbe.
□	Takoj dohi delo lončar. Zglasiti se je pri tukajšnji Borzi dela.
□	Podjetna Barbca. Včeraj smo poročali o kmetiču iz Kamilice, ki ga je v neki gostilni na Koroški cesti osnubila neka Barbca za 5500 Din, uro znamke »Ornega^- ter zlato verižico, vredno 2000 Din. Kakor smo še naknadno zvedeli, si je Barbca na račun svojega bogatega plena privoščila majhen luksus. V štacuno je šla in si tam nakupila sukna za obleko in platna za perilo; pa čeveljčke! Najmodernejše. *>eve<1a se je oglasila takoj tudi pri modistinji ter si omislPa lep klobuček po najnovejši fazoni Vse skupaj pa je lepo spravila v nov kovčeg, ki si ga je tudi nabavila na račun ubogega oskubljenega kmetica Ubrga Barbca! Sedaj pa bo sedela; »corpus delicti« pa se je izročil sodišču.
Cel/e
0 Mednarodna uradniška komisija za izdelavo direktne jugoslovanske-čehoslovaške tarife posluje v Celju od 15. t. m dalje Prvi dan so se posvetovanja vršila v klubovi sobi Celjskega doma, ki pa se je izkazala za delo komisije kot neprimerna hi sedaj se vrše jsosvetovanja v mestni posvetovalnici. Komisijo tvorijo višji uradniki železniških uprav čehoslovaške, Jugoslavije, Madjarsko in Avstrije, pričakuje pa se se prihod zastopnika Nemčije. Komisija ima predvsem nalogo pripraviti elaborat za širšo konferenco, ki se bo še vršila. Ugotovila bo postaje v Jugoslaviji in Čeho-slovaški, od in do katerih bodo veljali direktni tarifni stavki, ter robo, za kalero be tarifa prišla v poštev. Sporedno s tem delom se vrše tudi priprave za izvršitev tako zvane jadranske tarife s CSR I. j. tarife za prevoz robe iz č'SR v naše pristaniške postaje Delo komisije bo trajalo najbrže do 27 oktobra t 1
& Postajališče na Teharjih Teharje Ima izredno razvite zveze s Celjem. Tam stanuje dane« vsled pomanjkanja stanovanj v mestu danes že lepo šlevilo v mestu uslužbenih uradnikov in delavcev. Poleg tega poseča mnogo teharskih otrok mestne šole. Izvzeti ludi ni živahnega tržnega prometa med mestom in Teharji. Že svoj čas se jo delalo na to, da dobi Teharje ob križišču železnice in okrajne ceste pri gostilni Tlaker postajališče, ki bi bilo brez dvoma močno obiskano Postaja fttorp je namreč od tega živahnega kraja baš toliko oddaljena, da za Teharje ne pride v poštev Zato je sedaj teharski občinski odboi znova načel vprašanje postavitve postajališča in gotovo bo v tem stremljenju deležen podpore vseh merodajnih faktorjev. Seveda pa bo mogoče doseči postajališče le, ako bodo krajevni faktorji pripravljeni s svoje strani doprinesti primerne žrtve
Žalni dan v spomin padlih in umrlih vojnih žrtev praznuje krajevni odbor združenja ve jnih invalidov v Celju dne 20 t. m. V ta namen »e bo brala jutri ob 8 zjutraj v župni cerkvi Sv Danijela sv. maša zadušnica. h kateri so vabljene vse državne iu javne korporacije.
Pusto'oYščlne in tatvine Ivana Pistotnika
Prejšnji teden smo že v dveh notieah poro-čali, da se je v zanke ljubljanske policije zapletel prav nevaren tiček, takorekoč »težka riba«, kakor pravijo takemu v tatinskem žargonu. In tak naslov nosi šele 28 letni Ivan Pistot-nik, doma iz Okonine pri Gornjem grudu in pristojen v Mozirje pri Celju. Odsedel je je že skoro polovico svojega življenja v ječi. Sedaj pn se je novih njegovih tatvin in vlomov zopet toliko nabralo, da bo za več let dovolj. Po neštetih tatvinah se je Pistotnik ujel v Ljubljani, ko je hotel 6. oktobra odpeljati v Kolodvorski ulici kolo upokojenemu stražniku Josipu Bada-liču in so ga ob tej priliki ujeli. Na policiji pa se je legitimiral z delavsko knjižico in z do-movnico nn ime Janez Prislan, pristojen v Šmarje pri Jelšah. No, po dolpih »vintonjih« je g. Močnik, ki ga je na policiji zaslišal, le »iz-vintul« iz njega pravo ime in nekaj tatvin. Dober teden pa je bil potreben, da je Pistotnik priznal še vse ostale tatvine, ki jih ima na vesti. Pri preiskavi .so našli v njegovih hlačah dva recepisa na ime Josip Štipie, krojač v Vr-hovski vasi pri Cerkljah ob Krki. In na podlagi ravno teh recepisov so ugotovili njegovo identiteto ter da je bil 13. decembra 1923 obsojen pred okrožnim sodiščem v Mariboru na šest let težke ječe. Ali julija 1927 se je naveličal hudega življenja v kaznilnici, ter pobegnil od dela na polju.
Pistotnikovo »delovanje* v Avstriji.
Veseleč se zlate svobode jo je mahnil kar v kaznilniški obleki proti Pohorju in premišljeval, kje bi prišel do bolj moderne obleke. Vlomil je torej nekje blizu Mislinjn v Savinjski dolini v samotno kmetsko hišo in odnesel potrebno mu vrhnjo suknjo, nekaj denarja in jedil. Nato je krenil preko Slovenjgrndea, Gu-štanja in Prevalj v Avstrijo. Blizu Velikovca je zopet vlomil v neko hišo, ukradel kompl-.tno obleko, klobuk, čevlje, perilo in 45 šilingov v denarju. Ročno se je v bližnjem gozdiču pre-oblekeL vso staro kaznilniško obleko pa je kot neprijeten spomin vrgel v Dravo. Ogledal si je še Celovec in Vrbsko jezero, nato pa odšel preko Vrbe v Beljak, k jer je 30. julija 1927 — sedem dni po svojem begu — tretjič vlomil in sicer v neko vilo. Ukradel je tam 2800 šilingov denarju ter sc nato odpeljal v Judenburg. Denar je imel, obleko je imel, manjkalo mu je samo ženske. Seznanil se je tam torej v zakotni kavarni z neko žensko in odšel z njo a Celovec, kjer je ostal tri dni. Nato se je vrnil v Judenburg in tam brž zmaknil v kolodvorski čakalnici majhen nsnjat kovčeg, v katerem je bilo 8600 šilingov (blizu 70.000 Din), dalje zlata verižica, zlata ura in prstan z briljanti. Odšel je tri jjostnje ob progi, vrgel spotoma kovčeg proč in se odpeljal v Leoben, kjer je vso ukradeno zlatnino prodal zlatarju za 500 šilingov.
Njegovo tatinsko rokodelstvo mu je neslo dobro in že je imel prav čedno vsotico denarja. Odpotoval je kot gospod v Gradec, kjer se je za štirinajst dni nastanil v gostilni »Pri solncu« pod imenom Johann Ferenzc. krojaški pomočnik. Ali mirno življenje ni bilo zanj. Vrnil se je proti meji in v Eibiswaldu je zvedel za skrito skladišče tihotapcev v neki baraki. Ni dosti pomišljal, temveč je kar naslednjo noč vlomil v barako in odnesel odtam tri nahrbtnike, polne saharina in slivovke, težke skupai 60 kg. „;„.
Pistotnik se vrne v Jugoslavijo.
Drzno in brez obotavljanja je prekoračil mejo in v Breznu že prodal tihotapcem ukradeno blago neki ženski za 16.000 Din. Nato se
Ž'e nekaj časa klatil od Celja proti Zagrebu, lelgradu in bolgarski meji, kjer je skušal pre-iti v Bolgarijo, kar pa se mu ni posrečilo. Zopet se je potepal jxj Vojvodini in Slavoniji, nato odšel ogledovat v Rogaško Slatino, če bo
tam kaj za »ruknit«. Tega ni bilo in odšel je zopet na znano mu Pohorje, kjer je v bližini Sv. Lovrenca vlomil v samotno kmetsko hišo in nušel v hiši listnico z 8774 Din denarja tei staro vojaško odpustnico, ki mu je prišla ruv-no prav, kajti bil je brez dokumentov.
Pistotnik gre v Italijo.
Z vlakom se je vrnil v Celje, od tu pa odpotoval naravnost v Logateo in Hotederščieo, kjer je prekoračil mejo. Le malo ga je mikalo biti v večnem strahu pred italijanskimi karabi-nerji in fašisti in ko si je ogledal Gorico, Solkan, Trst in Postojno, se je
vrnil v Jugoslavijo.
Tu se je spomnil svojega starega prijatelja Josipa Stipica, krojača v Vrhovski vasi pri Cerkljah ob Krki, s katerim sta bilo zaprta v mariborski kaznilnici, in ga je šel obiskat. Imel pa je sitnosti z raznimi ljudmi, kajti staro vojaško odpustnico je izgubil, druge legitimacije pa tudi ni imel. Mahnil jo je torej preko Brežic v Šmarje pri Jelšah, kjer je ponoči vlomil v občinski urad, ukradel dve štampiljki in nekuj tiskovin. Nato je spisal lepo prošnjo na znano celjsko knjigarno za štiri delavske knjižice, pritisnil občinski pečat, župana pa kar sam podpisal. V Celju je res dobil zahtevane dokumen-; te in si nato kar sam »izstavil« delavsko knji-, žico in domovnico.
Pistotnik gre v Nemčijo, kjer ga pa zavrnejo.
I V Poljčnnah se je nato seznanil z nekim Francem Krulejem, s katerim sta sklenila oditi na Wiirtenberško. Prišla sta do Monakova. Tu so Pistotnika vrnili v Avstrijo, Krulej po je res pobegnil proti Wiirtenberški. Pistotnik se. je preko Jesenic vrnil v domovino ter tu beračil, se potepal in seveda vneto kradel. Odšel je v Dalmacijo, kjer si je s ponarejeno delavsko j knjižico izprosil pri občinskih uradih nekaj podpore no račun svoje »pristojne občine« v ; Šmarjah pri Celju.
Pistotnik se spravi nnd kolega. ! Nato se je priklatil v Ljubljano in tu ukradel pred Vilarjevo pekarno v Šiški moško kolo. Prodal ga je nekje blizu Celja. Dne 10. septembra pa je ukradel na Jezici iz veže gostilne AhJin zopet eno kolo, last Josipa Prašnikorja, in ga prodal v Draži vasi pri Konjicah. Kolo je policija sedaj zopleniln. Naslednjega dne pa je iz gostilne čeček v Goberjih pri Celju ukradel zopet moško kolo. To kolo pn je prodal v Šenčurju pri Kranju. Tudi to kolo je policija zajjlenila. Koncem prejšnjega meseca je vlomil v neko žogo pri Braslovčah ter našel tam suknjo, v suknji listnico s 3240 Din in srebrno vc-Ižico. Le malo dni kasneje je v Ljubljani ukradel v gostilni pod Lipo moško kolo, last Albina Vrhovco, in ga prodal v šmartnem v Tuhinjski dolini. Dne 3. oktobra je v vasi Levcu pri Celju ukradel zopet moško kolo in ga prodal nekemu delavcu v Žalcu. Nato je vlomil v vasi Javorje pri Ljubnem na žago lesnoga trgovca Kolenca, našel pa jc tam le šest britev in troje strojev za striženje las. V Wildonu pri Gradcu je ukradel mimogrede pri nekem skoku v Avstrijo suk-nio z listnico, v kateri je bilo 2000 šilingov. Izvršil pa je seveda tudi nekaj kolesarskih tatvin. Ko pa je hotel v Ljubljani ukrasti tretje kolo. je padel policiji v pest.
Skupno je v Jugoslaviji pokradel za okrog 25.000 Din stvari in gotovine, v Avstriji pa za 15.000 šilingov (130.000 Din). To pa je le ono, kar je priznal sam in kar je policija ugotovila, da je res. Mnogo tatvin pa je Pistotnik še izvršil, o katerih najbrže ne bo nikdar nič prišlo na dan.
„ Ljubljanska policija jc Pistotnika izročila deželnemu sodišču v Ljubljani, to pa ga ie poslalo v zapore okrožnega sodišča v Mariboru.
gospodarsko
Dopisi
Kamnik
Starešinstvo mestne občine je v svoji seji sklenilo, da podvzame vse korake da obdrži v mestu finančne urade, ker obstoji nevarnost, da se isti preselijo v Domžale, ako ne bi bilo na razpolago uradnih prostorov vsaj toliko kakor dosedaj. Starešinstvo je za prvo silo sklenilo, da bo prispevalo k najemnim finančnih uradov, ki je slednjim povišana; za kasneje pa mora gledati na vsak način, da nakupi in priredi primerno stavbo za nastanitev vseli državnih uradov. Nekateri uradi imajo take uradne prostore, da je skoro izključeno redno ura-dovanje. Tako se ob dohodu vlaka na poštnem uradu stiska v edini mali uradni prostor 10 uslužbencev, pa ni mogoče dobiti boljšega loka'a kljub vsem prizadevanjem. Zato je sklep mestnega starešinstva vse hvale vreden in tudi tako nujen, kakor zlepa ne kaka zadeva v mestu.
Na naslov poštne uprave. Pod tem naslovom smo priobčili v »Slovencu« pred tednom dni notico, da je bila neki stranki v neposredni bližini Kamnika dostav'jena brzojavka, ki je rabila iz Amerike 24 ur, šele v 48 urah. Kakor smo se informirali, je bila ta vest netočna in ne izvira omenjena brzojavka iz zadnjih časov, ampak se je to zgodilo že pred tremi leti in ne zadene poštne uprave v Kamniku pri tem nobena krivda. Pač pa je vzrok temu nedostaku dejstvo, da se v okoliške občine ne dostavlja jiošta dnevno. Radi tega smo že zadnjič apelirali na poštno upravo in danes ponovno prosimo vse meredajne faktorje, da store vse in nastavijo še enega poštnega sla, ki bi to vsakodnevno dostavo opravljal.
Novo mesto
Gogoljeva »Ženitev*. V soboto, dne 20. t. m. vprizore novomeški akademiki pred odhodom n« svoja študijska inesta Gogoljevo komedijo »Ženi-tevc. Ker jo čisti dobiček nnmenjen ustanovitvi obče Čitalnice, je želja, da bi se občinstvo te vpri-zoritve v čim večjem številu udeležilo.
Metlika
Slana ali mrai, kakor pravimo tukaj, je kar z vso silo pritisnil. Ta bo tudi vse sezoril, kar še ni zrelo. Listje z drevja kar kupoma odpada. Takih slan ali mr:iza že dolgo ne pomnijo stari ljudje v naših krajih. Marfinsko leto, ki najde vsako leto še zeleno listje na trti, ne bo letos ničesar več dobilo. Sieer pa letina v splošnem, knkor je med le- 1 tom kazalo, da bo slaba, še ni preslaba v nobenem oziru. Vsega se je še pribralo. Celo krme za živino. ki bo morda še najbolj občutila letošnjo su&o. se h.> se dobilo, ker je vse po deževnih nalivih odgnalo. samo težava je s sušenjem.
Pr« tep. Preteklo nedelji sta se dva malo sprhi in clon ie brž s pipcem rešil zadevo, ki sla jo Imela pri kartah. To je bilo na Suhorju. Vendar po j mnenju zdravnika rana na nogi ni nevarna.
Trbovlje
z£s Na pritožbo tukajšnjega »Društva rudniških upokojencev« z dne 7. maja 1928, glede odtegljaja uslužbenskega davka upokojencem, je generalna direkcija davkov z rešenjem šte. 745'l2 ex 1928 odločila, da rente, ki jih izplačuje pokojninski urad za nameščence svojim članom, niso zavezane uslužbenskemu davku.
Z^s Oddelek finančne kontrole uraduje v hiši g. Kinet-Tratnik poleg Društvenega doma.
>V lit ,Y
Dobova. Razširjenje dobovske postaje je nujno potrebno. Znano je, da vstopi na dobovski postaji vedno največ potnikov skoro od Zidanega mostu do Zagreba. Potniški promet redno narašča, posebno ob času sezone. Dnevno se tu drenja okrog 100 potnikov, tako da je celo peron premajhen, kaj šele čakalnica, kamor gre v najboljšem slučaju 40 ljudij; ob času sezone pa je potnikov tudi 300 in še več. Pa pride dež in ploha, kam naj gremo, primeram smo biti na dežju 2e zdavnaj je bila dolžnost me-rodajnih faktorjev, da bi se bili zainteresirali za to najbolj prometno točko na tej progi. Prosimo ir.ero-dajne faktorje, posebno g. narodnega poslanca dr. Gosarja in oblast, poslanca g. Tratnika, da zastavita vse sile in s svojim vplivom pomoreta, da se kmalu zgradi v Dobovi večja postaja, ki bo odgovarjala kraju in prometni izletniški iii kopališki točki. Zadnja fiostaja S'oveniie v smeri proti Zagrebu je Dobova in ne bi smela tako izgledati.
Vavta vas. Ta teden so odšli -»za srečo« v Ar-gentinijo 4 fantje. Vsi so doma iz dobrih hiš — deloma tudi izučenl rokodelci in tukajšnja lesna industrija nudi vsakemu d-vo'j poštenega zaslužka, vendar jih je neka sila izvabila v tujino. — Vinski pridelek je Še precej zadovoljiv. Še boljšo bi bilo, če ne bi bilo ob trgatvi toliko dežja. Dež jo škodil količini, zlasti pa kakovosti pridelka. — Naše ceste so ob deževju tudi lake, da bodo postale že svotovuo znane. Ali ne bi bilo dobro, £e bi se cesta od postaje v Straži do mosta tlakovala z granitnimi kockami? Morda bi se dobila v ta namen tudi p~dr>ora od države in obl. odbori Taka jioprava bi nekaj zalegla, navadno posipanje pa ne velja nič in stnne rnvno toliko.
Mirna peč.. Naša župna erkev. ki so jo začeli zidati neposredno pred izbruhom svetovne vojne in je bila posvečena 15. aprilu 1917, je dobila letos v jeseni dva nova bronasto zvonova, katerih večji je posvečen Brezmadežni, manjši na sv. Moli Tereziji. Zvonova, ki iu je vlila ljubljanska zvonnrnn, je nn angelsko nedeljo slovesno posvetil novomeški prošt g. K. Čerin. Toko ima mirnopeška župna cerkev popolno zvo-njenje, saj sto bila že v povojnih čnsili nabavljena veliki bronnstl zvon, posvečen sv. Kan-cijanu, ter manjši železni. — Znrndi uspešnega prizadevanja z a dozidavo župne erkve in za nabavo novih zvonov ter nnnStevn jnč nesrbiPpn vztrajno pnstirovonje v težki mirnonežki župniji, je prevzvišeni gospod knezoškof odlikoval župnika g. Antona Zoret«, ki je letos obhajal
KONKURZI IN LIKVIDACIJE
Konkurzi: Okružni Savez zemljorndničkih zadruga za okrug smederevski (prijaviti do 13. nov.); Radojko Stukovič, 'Imava (do 24. okt.); .Jovan A. Valovič, trgovec. Znječar (do 12. nov.); Jovan S. Popovič, trgovec, Zaječar (do 14 nov.);Jovau M. Sinnč, trgovec, Negotin (do 13. nov.); Dušan R. Ostojid. ojiančar, Kosjerič (.lo 13. nov.); Cvetko P. Gajič, trgovec, šnbac. (do 20. okt.); Milan M. Popovič, trgovce, Sabae (do 21. okt.); Dušan Lauše-vič, Sni. Crnobarski (do 28. okt); Bene Hajduško, trgovec, Subotica (do 31. okt.).
Odsvojitvona prepoved: Matija Wissiak, prot. trgovec v Osijeku; Aleksander Švarc, neprot. trgovec v Slatini in soproga Olga.
Odprava konkurz,a: Motrn, združene tvornice trakov in pramenov d. d. v Ljubljani (sklenjena prisilna poravnava); Alojzij Pungerči?, Škocijan (sklenjena prisilna poravnava).
PRODAJNI URAD TOVARN BARV.
V Ljubljani je bila že poleti osnovana družba: i 1 rodajni zavod združenih tovarn barv d. z o. z. v Ljubljani, ki je bila 15. sept. vpisana v trg. register in sedaj šele je to objavljeno v »Uradnem listu (17. oktobra).
Družba nakupuje sirovine in material za izdelovanje barv in prodaja barve družbenikov. — Družbeniki so naslednje tovarne: Savinjska tovarna barv in lesnih izdelkov Alojz Gorifiar in drug v Mozirju, Jub, tovarna barv, d. z o. z. v Dolu pri Ljubljani, Bistra, kemična tovarna olja, lakov in barv, d. z o. z. v Domžalah in M oster, tvornica laka iu boja, d. d. v Zagrebu.
ZBOLJŠANJE LETOŠNJEGA VINSKEGA PRIDELKA.
Vel. župan ljubljanske oblasti objavlja naslednji razglas o izboljšanju letošnjega vinskega pridelka: »Zaradi v splošnem slabe zoritve grozdja je pričakovati letos tudi v ljubljanski oblasti glede na kakovost večinoma bolj slab vinski pridelek, zato je potrebno, da se ga z dopuščenimi sredstvi kolikor mogoče zboljša, in sicer v prvem redu s sla-jenjem. Glede na to dovoljujem vinskim producen-tom na podlagi § 5 vinskega zakona z dne 12. aprila 1907, drž. zak. štev. 210 izjemoma splošno in prosto slajenje letošnjih vinskih moštov v ljubljanski oblasti, in sicei za mošte iz navadnih (domačih) vrst grozdja, ki imajo izpod 14 odstotkov sladkorja z največ 3 odstotki, a za one iz finih vrst grozdja, ki imajo izpod 17 odstotkov sladkorja z največ 4 odstotki čistega konzumnega (navadnega) sladkorja. Rjavi, takozvani ameriški sladkor se v to svrho ne sme uporabljati. Sladkor je treba v moštu raztopiti in ne v vodi. Slajenje je treba izvesti takoj, čim grozdje zmastimo oziroma sprešamo, tedaj pred kipeniem ali vsaj med kipenjem mošta, najkasneje pa do vštetega 15. novembra t. 1. Zaradi te splošne dovolitve slajenja ni treba nobenemu vinogradniku v tukajšnji oblasti vlagati posebne prošnje za slajenje mošta, ki so ga nakupili, poaebno dovoljenje od pristojne politične oblasti v smislu odredbe z dne 18. marca 1914, štev. 12.264.« — Za velikega župana: Dr. Andrejka, 1. r.
ZAVAROVANJE DELAVCEV.
SUZOR jo izdal lepo obširno knjigo pod naslovom: »Središnji ured za osiguranje r.adnika u Zagrebu 1922—1926.'* Knjiga vsebuje 13 razprav o delavskem zavarovanju v naši državi izpod peres prvovrstnih strokovnjakov na tem polju: Uvod (dr. Marko Bauer); Soe. zavarovanje v kralj. SHS (Milan G laser); Osnovni principi našega zakona o zavarovanju delavcev (dr. V. Helebrant); Odnos države ln njeni interesi v del. zavarovanju (dr. M. Ježlč); Mednarodno organizacija dela (Milan Gla-ser); Pokritje stroškov v del. zavarovanju (Rad. Matjašič); Na k nad a škode v nesrečah delavcev (Fr. Visintin); Tablica nevarnosti in uvrščevanje poslov v nevarnostni razred (Janko Mešiček); Sodelovanje zdravnikov v zavarovanju za slučaj nesreče (dr. O. Weiss); O organizaciji dela za preprečenje nesreč in bolezni (ing. Drag. Domanjko); Bolezni in umrljivost članov Suzora 1926 (dr. Ž. Hnhn); Alkoholizem in del. zavarovanje (Bran. Haberle); Statistike o- del. zavarovanju (Radovan Matjašič); Nova i zgradba Suzora v Zagrebu (ing. Bran. Ivekovič). — : V drugem delu so zbratnl podatki o poslovanju Suzora: organizacija zavarovanja, zaiti iučlri računov in izkazi o poslovanju Suzora od 1922 do 1926, na-j dalje statistika o delu Suzora; ministrstvo socialne politike; knjiga vsebuje imenik vseh članov samouprave, uslužbencev in zdravnikov Suzora in njegovih mestnih organov, teritorialno razdelitev Suzora in mestnih organov. Zanimiv in važen je pre-; gled zavarovanega delavstva ln prebivalstva SHS.
Končno so objavljeni najvažnejši računi in stati-I stični j»oda.tki s slikami ustanov Suzora, njegovih mestnih organov in zdravstvenih zavodov. — Knji-! ga ima 6"0 kvart-strani, 166 slik, mnogo diagramov [ in kart ter stane 100 Din.
i *
Prva krajevna zadriura za poljedelski krodit v Sloveniji. V PiSecah je bila usianovljena krajevna zadruga za poljedelski kredit na podlagi zakona iz leta 1925. To je prva zadruga, ki je na temelju tega zakona v Sloveniji vpisana v zadružni register. Ustanovitve ni narekovala faktična potreba, ker v Pišecah že obstoji ena kreditna zadruga. Zdi se pa. da si ustanovitelji preveč obetajo od državnih kreditov. V Sloveniji moramo smatrati take zadruge le za poizkuse, ki pa bodo ostali vedno osamljeni, ker ne bodo mogli pokazati večjih uspehov kot naše zadružništvo, ki sloni na samopomoči.
Izprememhc v trg. registru. Vpisi: Schim-mel & Co, d. z o. z. v Celju, izdelovanje eteričnih ! olj, esene itd. (1 milj. Din; poslovodje: H. T. Frit-zsehe, Kari Clnuss, Vojko Arko): Pirš ln drug, d z o. z v Domžalah, lesna industrija in trgovina, (25.000 Din, Ivan Pirš); Jugoslovansko plesk-rsko podjetje v Ljubi in ni, d. z o. z. (100.000 Din, Kari Stampfel, Mihael Glsesner); Milan Mihnljevič, izde-, lovalnica brezalkoholne pijače »Chabeea« v Ljub-
30 letnico mašništva, s tem, dn ga je imenoval za škofijskega duhovnega svetnika. Da proslavi mnšniški jubilej svojega župnika ter pokaže svoje veselje nnd odlikovanjem dušnega pastirja, je priredila dekliška Marijina družba na rožnivenško nedeljo ljubko akademijo, pri kateri so se vrstile čestitke, deklomacije, pevske točke in govori gg. bivšega kaplana Pojeta, novomeškega prosta ter jnnilnnto samega, ki mu je bila ob tej priliki poklonjenn od kongregacije dragocena v rdeče usnje vezana mašnu knjiga, gdčnn Slavka Hudctova pa mu je izročila lepo izdelano oblin jilno burzo, delo šmihel-skih šolskih sester, ki sta jo oskrbeli odlični gospodinji g. Iludetova in g. Krevsova.
liani d. z o. z. (5.000 Din, Milan Mihaljevič); Fran jo Novak & Komp., LJubljano; Mlekoproizvod, prodajna centrala dolenjske industrije sira in mlečnih proizvodov, d. z o. z. v Novem mestu (15.000 Din, K. MahorčiS); Rozman & Pimrer. trgovina z mešanim blagom v Slovenjgradcu (V. Rozman in V. Puncer). — Izbrisi : Knstellc & Žabkar v Ljubljani (opustitev); Franc Colearl in brat, trgovino z lesom v Škofji I.okl (odpravljen konkurz).
(k premenihe v zadružnem registru. Vpisi: Kovinarska nabavna zadruga v Lescah, r. z. z o. z.; I.esna zadruga v Lučnh, r z. z o. z. Izbris: »Mali šteditelj« v Ljubljani, r. z. z o. z. (končana likvidacija).
18. oktobra 1928.
DENAR
Današnji devizni promet je bil srednji, do zaključkov je prišlo samo v 5 devizah. Skoro vso potrebo je krila Narodna banko, ker je bilo j>ri-vatno blago zaključeno samo v devizi Ne\vyork (v manjši količini). Izmed tečajev je omeniti oslnb-ljenje Londona, zlasti pa Dunaja, dočim je bil Trst čvrstejšl.
Devizni tečaj! na fiubilanski borzi
iN. oktobra I<-12\
	povpraš	oon	sredno	sr. 17.X.
Amsterdam	_	2282.7b		
lierlin	—	1356.-		1355.75
Bruselj	—	791.39	—	—
Budimpešta	—	993.11	_	_
Curih	1C94M0	1097.lt	i095.br	11)95.61
Dunaj	79S.50	80I.B0	sno.—	800.54
London	275.78	276.58	276.18	276.21
New\ork	56.84	57.(4	56.94	56.94
Pariz	—•	222.36	—	mm*
Praga	168.37	169.17	168.77	168.77
Trst	298.15	298.25	—	298.-
Zagreb. Berlin 1354.33—1357.33, Curih 1094.10 do 1097.10, Dunaj 79S.50-801 ..".O, London 275.78 do 276.58, Newyork 56.82—57.02, Pariz 221.36- 223.86. Praga 168.37—169.17, Trst 297.10-299.10.
Belgrad. Berlin 13.515—13.575, BudimpeSta 9.916-9.946, Curih 1034.10-1097.10, Dunaj 7.085 —8.015, London 275.78—276.58, Ne\vyork 56 80— 57, Pariz 221.326-223.826. Praga 168.37-169.17, Bruselj 78.98—79.28.
Curih. Belgrad 9.1275, Berlin 123.76, Budimpešta R0.55, Bukarešt 3.13, Dunaj 73.01, London 25.1975, Newyork 519.50, Pariz 20.2S5, Praga 15 395 Trst 27.215, Sofija 3.75, Varšava 58.20, Madrid 83.80
Trst. Zagreb 33.53—33.55, London 92.56— 92.58, Pariz 74.55—74.65, Ne\vyork 19.05—19.00, Curih 867.55— 367.65.
Dunaj. Belgrad 12.50VŽ ; dinar 12.46.
VREDNOSTNI PAPIRJI
Ljubljana. Celjska 158 den., Ljubljanska kreditna 128 den., Praštediona 920 den.. Kred. zavod 175 den., Vevče 110 den.. Kranjska Jud. 293 den., Ruše 200—280, Stavbna 56 den., šešir 105 den.
Zagreb. Drž. pap.: vojna škoda ar. 487.50— 438, kasa 137.50—438, termini: 11. 442—443, 12. 447—4-47.50, 2. 1929 s kup. in promeso 45:5—459, 7% inv. pos. 55.50—56. — Bančni pap.: Hipo "8— 58.50, Poljo 17.50, Hrv. 58, Kred. 85—86. Jngo 8« —88.50, Lj. Kr. 126, Nar. 7100, 1'rašted. 920—925, Srpska 151—152, Zem. 120—140, Obrt 38 -30, Kat. 36. — Ind. pap.: Guttmann 200—205, Slavonia 6— 6.25, dec 5.50—6.25, Slavcks 100—105, Danica 150 —160, Drava 540—390, Šečerana 480—485, Osj. ljev. 185, Brog. vag. 85, Union 300, Ragusea 480— 485, Trbovlje 482.50—495, Vevče 110—115, Nar. šum. 20, Piv. Sar. 280, Narod. Mlin. 19.50.
Belgvad. Narodna banka 7010—7100, Izvozna banka 1S05, Bel. zad. 7000, 7% inv. posoj. 84.75— 85.25, agrari 56—56.50.
Dunaj. Podon.-savska-jadran. 85.50, Živno 124.65, Alpine 43.25, Trbovlje 61, Kranjska industr 87.90, Ruše 33, Slavex 12.20, Slavonija 0.65.
Žitni trg
Položaj na žitnem trgu je v glavnem neizpre-menjen. Baška pšenica se še vedno ponuja le spo-radično in je izpod 255 Din baška nakl. post. ni mogočo dobiti. Sremska pšenica, ki se trguje zelo živahno v Hercegovino iu Dalmacijo velja 257.50 Din. Pri nas se konzum krije le sproti'. Koruza inzulanka medjimurska se ponuja po 180 Din Ča-kovec, vendar zanjo radi cenejše laplntske koruze na Kranjskem ni zanimanja, ker ne konvenira. — Ječmon 65 kg velja 280 Din, oves 235 baška nakl. postaja. Mlevski izdelki neizpremenjeni.
V Ljubljani notirajo:
Dež. pridelki (vse samo ponudbe, slov. post., dob. prompt., plač. 30 dni); pšenica bač. 78—80 ka 2% 302.50—805, okt. 302.30-303, nov. 307.30-310, moka Og vag bi. fko Ljubljana 430—435, rž 78—74 kg, uz.ančna 295-297.30, oves bč. zdrav re-šetan 295—800, koruza 347.50— 350, amer. 317.50 —320. ajda zdrava domača 300—305. ječmen bč. 70-71 kg, 315-317.50.
Zaključek en vagon koruze. — Tendenca je neizpremenjena.
Budimpešta. Tendenca: medlo. Pšenica: marec 28.50-28.36, zaklj 28.86-28.38; maj 20.18-29.08, zaklj. 29.08—29.08; okt. 25.56, zaklj. 25.80— 25.86; rž marec 27.18—27.12, zaklj. 27.12—27.14 maj 27.60-27.56, okt. 25.16.-25.10, zak!i. 25.08-25.10; koruza maj 29.60—29.66, zaklj 29.66—29.68, julij 30.20-80.2-1, zaklj. 80.24— 30.26.
Novi Sad. Pšenica bč., gr. bč., bč. po, sr 252.50-255, bn., bn. Vršne 247.50—250; ječmen 255—260; oves bč. si. KO—252."0; koruza dec,-jan. 260—265, maree-april 287.50 -292.50, april-maj 242.50—295, si. sušena 290—293; moka Os 857.50—867.50, 2 837.30-347.50, 5 817.50 320, 6 270—280, 7 250—260, 8 205—215. Promet: 115 vag. pSenice, 8 moke, ZlVt koruze, 1 ječmena, 3^ ovsa. 8 otrobov, 1 fižola.
Lesni trg
Na ljubljanski borzi je bilo zaključenih pet vagonov drv in en vagon oglja. — Tendenca ne izpremenjena.
» • •
ZVIŠANJE CEN MILA.
Ker so »e v zadnjem času cene slrovin u izdelovanje tnlla močno povišale, so sklenile naše tovaras mila, da z 12. t. ul. povišajo cene milu za 0.50 Din pri kg. Položaj za sirovine .je na svetovnem trgu še nadalje čvrst in ni pričakovati v kratkem pocenitve.
✓ / // / /
veia iivimiGip

Dramatično zračno potovanje
Poročila o prvem prekooceanskein poletu >Grofa Zeppelina« si dokaj nasprotujejo. Pruski notranji minister Gazesinski pozna samo hvalo za lepoto, varnost in udobnost zračne vožnje in omenja nezgodo s krmilno ploskvijo samo mimogrede. Drugače pa se glase
Prof. dr. Thonias Mami, znameniti nemški romanopisec, ki je kandidat za Noblovo nagrado.
poročila raznih časnikarjev. Tako javlja poročevalec »N. Fr. Presse«:
»Sobotni pripetljaj s stabilizacijsko ploskvijo je pravcata umetniška smola. Konstrukcija zrakoplova se je sicer prav pri tem pripetljaju izkazala kot popolnoma porabna, veu-dar se bo le govorilo o naši smoli, o naših klicih na pomoč in naši namišljeni nemoči nasproti elementom.
Vsekakor nobeden izmed udeleležencev ne bo nikdar pozabil onega dopoldneva in ur, ko smo viseli med upom in strahom. Sreča, da dr. Eckener dogodka ui skušal prikriti, marveč je sam prišel naznanit v potniško kabino. kaj se je zgodilo. Skušal nas je pomiriti in se šalil, toda za šalo vendarle nikdo ni bil razpoložen in dr. Eckener sam pač najmanj.
Kako je prav za prav bilo? Vozili smo j. veliko brzino preko vodne planjave. Doživeli smo bili prekrasen solnčni izhod ter se kratkočasili, ko je nenadoma nastala silna nevihta in v eni sami minuti narasla do viška. Zrakoplov je omahoval sem in tja — sedaj je molil nos skoraj navpično navzgor in hipno nato zopet navzdol. V kabinah je popadalo vse navrskriž. " Grof Zeppelin< je plesal kakor žoga v igri vetrov. Potem pa se je vihar polagoma polegel in vse je bilo zopet dobro. Kdaj in kako se je raztrgala stabilizacijska ploskev, lfje in kakšna .jc biln napaka, ne bi mogel nihče povedati.«
Neko drugo poročilo pravi: Ko se je raztrgal spodnji del stabilizacijske ploskve, izprva ni nihče vedel, kaj se je z zrakoplovom zgodilo. Motorje so ustavili. Nato so prazno ogrodje ploskve za prvo silo zamašili z odejami, da bi preprečili, da bi se ne raztrgal še zgornji ovoj.
Ker se je radi te nezgode vožnja znatno podaljšala, so pošla živila, pijače in tudi voda; potniki so se morali zadovoljiti z zmanjšanimi deleži in zelo trpeli zlasti vsled hude žeje. Nasprotno je pa bilo za gorivo tako obilo preskrbljeno, da bi bilo po 112 urni vožnji zadostovalo še za 65 ur.
Življenje na krovu je bilo drugače zelo prijetno. Dolgočasja pri zračni vožnji ni. Brezmejna vodna puščava ima vedno svoje posebne čare. Včasih leži kakor krotka ženska, ki ne bi mogla nikomur skriviti lasu, toda kadar zdivja, je kakor rjoveča zver. Obed je zbral
vse za mizo, kakor doma pri materi; samo kave ni bilo. Trda je bila prepoved pušenja, toda udati se je bilo treba in marsikomu je ta tobačni post na zdravju koristil. Domače je bilo tudi pri večerji, ko je vsak dobil kruh s surovim maslom, narezek in čaj. Po večerji so gostje radi obiskali poveljniško gondolo ali opazovali dr. Eckenerja, kako je z ganljivo skrbnostjo spravljal spat svojega — kanarčka, ki naj bi mu na vožnji prinesel srečo...
Spalo se je na zrakoplovu izvrstno, ker je plul zrakoplov popolnoma mirno in ni bilo čutiti najmanjših tresljajev.
Pri vsem tem pa so bili vsi potniki veseli, ko so začutili pod seboj zopet trdna tla in dr. Eckenerjeve prve besede so bile: »Vesel sem. da smo dospeli!«
Molčeči predsednik
Dve stvari si bodo zapomnili Američani o sedanjem predsedniku Coolidgeu, ki meseca novembra t. I. prepusti svoje mesto svojemu nasledniku. Prvič je bil *>tihi Cak najbolj molčeč izmed vseh predsednikov Združenih držav, drugič pa je odvadil kletvine največjega preklinjevalca Severne Amerike. To je neki znan ameriški umetnik, čegar imena pa newyorški listi ne izdajo. Ta mož hodi s predsednikom Coolidgeni rihe lovit in odkar je v njegovi družbi, so mu njegovi robati izrazi, zaradi katerih je bil po celi Ameriki na glasu, popolnoma pošli. Sam pove o tem: >Izprva mi je bilo brez kletvine, kakor da bi bil izgubil roko, toda predsednik je napravil nevesti lepo darilo: ročni kovčeg iz finega usnja.
okrašen z grofovsko krono ter opremljen z odličnim potnim necessaierjetn. Z najlepšimi na dami se je srečna nevesta odpravila na pot; revizije na meji se ji ni bilo treba bati, ker jc imela potne listine v polnem redu. In vendai je ravno tu nastala nepričakovana zapreka. Carinskim organom se je zazdel njen lepi ročni kovčeg sumljiv. Začeli so ga natančneje preiskavah in kmalu odkrili, da ima dvojno dno in tajne predale, v njih pa velike množine morfija in kokaina. Zastonj je lepa Poljakinja jokala in zatrjevala, da o tej vsebini ni ničesar vedela; odvedli so jo nazaj v kopališče, a ne v hotel, marveč v zapor, šele naslednji dan so obvestili očeta, ki je do smrti prestrašen prihitel in izpo sloval, da so mu hčerko spustili na svobodo »Grof Wittgenstein« je pravočasno zavohal nevarnost in ga v Berlinu ni bilo na kolodvor. Bil je to nevaren pustolovec, ki ga oblasti že dolgo skrbno iščejo, tako, da si more Anita pri vsej nesreči častitati, da jo je grofovski kovčeg rešil česa hujšega.
Slavospev konju
Bivši načelnik veterinamega instituta v Stockholmu, prof. Vennerholm, je velik prijatelj konj. Vse življenje je z ljubeznijo proučeval te živali in sedaj je napisal lepo knjigo o konju in njegovih lastnostih. Vennerholm visoko ceni inteligenco konj, ki jim pripisuje sposobnost, da čitajo človeške misli. Konj od daleč čisto zanesljivo čuti, s kakšnimi mislimi in razpoloženjem se mu približuje kak človek. V tem je tudi ključ za ravnanje s konjem. Čeprav imajo konji zelo razvito individualnost, je vendar ena poteza vsem lastna: spočetka so vsi konji dobri in simpatični nasproti človeku. Vsi muhasti in hudobni konji niso taki po naravi, marveč jih je napravilo take kruto ravnanje. Naj je kak konj še tako divji, s pravilnim ravnanjem ga moremo vselej pomiriti in izpremeniti. Konj nezmotljivo čuti strah ali sovražnost človeka, ki se mu bliža in se po tem tudi ravna: pripravi se na obrambo, če se pa približamo najbolj
<Grot Zeppelin' i obema stabilizacijskima ploskvoma.
pri uajuedolžnejši kletvini tako prestrašen obraz, da mi je vsaka taka beseda kar v grlu zastala.«
Usoden kovčeg
Anita, hčerka bogatega industrijca v Lodzu, je imela vse, kar si je srcc poželelo: mladost, lepoto, bogastvo in še duhovitost po vrhu. Naravno, da ji ni manjkalo častilcev in snubcev. Toda bila je izbirčna! Šele ob letošnjih počitnicah jc v nekem kopališču blizu nemške meje spoznala moža, ki se ji je zdel vreden ljubezni. Bil je to mladi groi' Wittgenstein iz Berlina. Ko jo je prosil za reko, je vsa srečna ponudbo sprejela in pregovorila tudi cčeta, ki mu grof ni ugajal, da ie dal svoje dovoljenje. Nekoliko težja je bila stvar z grofovimi starši, ki bi bili menda za sinaho raje dobili plemkinjo. Tcda Anita je zaupala v svojo veliko ljubezen ter bila prepričana, da bodo ženinovi starši, ko jo bodo os-eb-no spoznali, z veseljem sprejeli. Sklenili so, da se odpelje Anita v Berlin, že preje pa pohiti k staršem mladi grof, da jih pripravi na prihod svoje neveste- Pred odhodom pa je podaril svoji
divjemu konju čisto brez strahu, bo živa! popolnoma mirna Poleg tega ima konj zelo dober spomin in nikdar ne pozabi človeka, ki je z njim grdo ravnal. ,Pot, po kateri je enkrat šel, bo konj za vedno poznal. Prof. Vennerholm neizmerno obžaluje, da se mora konj, ta pradavna, in zvesta domača žival, umikati s pozorišča in prepuščati mesto mrtvemu stroju.
Klub najdaljših
V Londonu so ustanovili klub najdaljših mož; kdor hoče postati član, mora biti vsaj 6 čevljev visok (približno 183 cm). Ker je Anglija dežela visoko raščenih mož, klubu ne bo manjkalo članov. Francoski profesor Deniher je pred par leti na podlagi nabornih statistik ugotovil, da je v Angliji, Skandinaviji (izvzemši Lapon-sko), Holandiji, Severni Nemčiji, Finski in nekaterih balkanskih deželah največ visoko raščenih mcž. Srednjeveliki tip je doma v Severni Fran-ciij, Belgiji, Srednji Nemčiji in Švici, dočim imajo v Rusiji (izvzemši baltiške pokrajine), Poljski, Madžarski, Južni Italiji in na Španskem i najnižje raščeni moški tip.
Ob 200 letnici svetovnega potovalca Jamesa Cooka. Naša slika kaže (zgoraj na desni) Cookov portret in prizor na Havajskem otoku, ko so domačini Cooka umorili (po bakrorezu iz 18. stoletja).
200 let po Cookovem rojstvu
Dne 27. okt. t. 1. poteče 200 let odkar je bil v Chartonu na Angleškem rojen slavni pomorščak in svetovni potnik James Cook. Na svojih svetovnih potovanjih (1768—1871, 1772 do 1775 in 1776—1779) je zelo obogatil zemljepisno znanost. Odkril je preliv med Severno in Južno Zelandijo, ki nosi njegovo ime; dalje je odkril Cookovo otočje v Tihem oceanu in Sandwiške otoke, prodrl v Južnem polarnem morju do 71. stopnje zemeljske širine in preiskal na severu Beringovo morje. Dne 14. februarja 1779 so ga domačini na otoku Ha-vaii umorili.
V dret) ^ tre: O vrsta O
Carska družina proti gospej Čajkovskf.
Pred par leti se je pojavila v Berlinu neka gospa Čajkovsky, ki se je proglašala za veliko kneginjo Anastazijo, hčer Nikolaja II. Čajkov-ska se sedaj mudi v Ameriki, kjer dela propagando zase. Preostali člani carske družine objavljajo sedaj svoje lastne izjave in izjave učiteljev in zdravnikov ter strokovnjakov, ki vse ugotavljajo, da ga. Čajkovsky nikakor ui istovetna z veliko kneginjo Anastazijo. To vprašanje je postalo aktualno vsled smrti carice vdove Marije Feodorovne in njene ded-ščine.
Tovarna pogorela. V Celovcu je pogorel velik del tovarne za žico » Alpenlandische Drahtindustrie« (preje bratje Jergitsch). Zgorelo je tudi 600.000 kub. metrov žice. Škoda
znaša 300.000 šilingov.
*
Neki uradnik, ki je imel za tovariša v pisarni piparja, ki je kadil zmerom najslabši tobak. Da bi se pozimi, ko ni mogoče imeti odprtih oken, vsaj za nekaj časa rešil neznosnega smradu, si je po stranskih potih preskrbel šest zavojčkov najboljšega tobaka ter ga poklonil svojemu pisarniškemu tovarišu. Toda naslednji dan je le-ta zopet kadil svojo zmes iz kozjih bobkov in morske trave. Previdno ga je vprašal, če mu poklonjeni tobak ni všeč? »O, iako fino zel kadim samo ob nedeljah doma!«
*
Pri gledališki blagajni. Blagajničarka: »Kako, da zahtevate polovično vstopnico?« — »Ker slišim samo na eno uho.c
Mark Twain je bil razžalil visokega uradnika ter je meral zalo 14 dni >sedeti«. Ko je prišel zopet na svobodo, ga je vprašal prijatelj: >S kakšnimi ljudmi si se pa vse seznanil v zaporu?« — '■Oh, dragi moj, ludi v ječi najdeš žal lopove kakor povsod, i
Berlin v luči. V Berlinu so priredili (eden svetlobne reklame. Naša slika nam kaže bi .uiutnoui ska
vrata v čarobni večerni razsvetljavi.
ČeAzmsK* nesreča pri Chariicldn na Angleškem, kjer rta trčila dva vlaka. Razbiti vagoni so začeli
goreti. Bilo je nad 20 mrtvil..
Jafhx in wec
v CeS u
Kakor smo že svoj Čas poročali namerava celjsko dramatično društvo kot najemnik mestneea gledal iSiia izpopolniti letešnjo sezono z rednimi poslovanji mariborskega gledališča. Prvo tako gostovanje se je vršilo prošli torek dne 16. oktobra. Koj prvo gostovanje nam je prineslo nezasluženo razočaranje. V dobi, ko menda žc vendar enkrat točno vemo. kaj je gledališče in kaj b-ir ter variete, je ueodpustljivo, da nas upa mariborsko gledališče celo za otvoritev sez:;ue paUiti s pkhkobo, kakršna je Fuldin Ognjenik . če naj .je bila otvoritven« predstava kažipot nadaljnjim gostovanjem, potem odločno povemo, da jih odklanjamo. Kaj smo videli in siiš.-li? Malo mestoma do naivnosti stopnjevane situacijske komike iu nekaj onih komičnih domisleknv, ki ščegetajo ušesa zapoznelih kavarniških gostov. Navajeni smiselne in arhitektonski zanimive Bratinove inscenaclje iz prošle sezone, je skrajno šablooska in površna inscenacija izzvala v nas naravnost edpor. Le kje so stakni i te preluknjane kulise! Ker je stvar scenično več kot enostavna (skozi vsa. I dejanja ista scena), jo taka inscenacija, kot smo jo videli ta večer, ali skrajna brezobzirnost do celjske publika ali pomanjkanje stvaritnih moči insrenatorja. In igravci! Resnično, teh ne odklanjamo, le po milu jemo jih, da se morajo s tako stvarjo pečati. Čeprav se je poznalo, da so stvar igrali že večkrat 'čujemo, da je bil Ognjenik« na repertoarju počitniške turneje maribor. ijrrav-cev, ki ji je bil menda namen širiti smisel za teater?!), vsled česar je bila ležernost tupatam pač preležerna, vendar nas je mogla tako igra posameznikov kot skupin zadovoljevati. Daleko najboljša je bila Kraljeva, ki s svojo prirodnostjo geste ter blngozvočnostjo organa učinkuje neposredno, a vendar ne vsiljivo. V njeni igri smo čutili poleg komedije tudi dušo in to je priviteg le velikih talentov. Kovičev Ilenings je bolehal na naravni rasti, učinkoval pa je s kretnjo, ki ga označuje kot poklicnega komika. Rasbergerja smo pod sijajno masko komaj spoznali. Njegova igra je naravna in iskrena. Udovičeva je obe vlogi služkinj odigrala bravurno ter bila zlasti kot Toni učinkovita, glasovno še preveč učinkovita. Savinovi se pozna opereta. Starčeva se je v vlogi dojilje očividno slabo počutila in smo to čutili tudi v parterju. Kovič Pavel je svojo dolžnost opravil povoljno. Obči vtis: Takim mečem se resnično ne bi bilo treba mučiti z »Ognjenikom«, ki lahko 1" zmanjšuje njih zasluženi renome. Gledališče je bilo razmeroma dobro obiskano, aplavz zlasti na dijaškem stojišču živahen, iskrenega kontakta med publiko in odrom smo pa pogrešali in je to celjski publiki le na hvalo. Predstavi je v loži prisostvoval tudi upravnik mariborskega gledališča g. dr. Brenčič.
Move krrtee
Soziales Gesetzbuch, AufriB einer kath. Ge-•ellschaftslehre, dr. Saarbriicker, Saarbriicken 1 M. — Lenin: Die Revolution von 1917, 2. tlalbbd., Wien M 6.50. — Aldanov: Das Ratsel Tolstoj, Paderborn, Schoningh. 3 M. — Blum: Leo Tolstoj, Sein Ringen um den Sinn des Lebcns, Kassel. 3.30. — Leon Bloy: Lettres i ses filleuls: Jacques Maritain et Pierre van der Meer, Pariš, Stock, 15 Fr. — O znanem romanu »Mesija« Merežkovskega, ki je izšel zdaj tudi v nemškem prevodu in obravnava odrešeniški problem za časa starega Egipta,
sodijo, da nima tako globokega učinka kakor ga ima »Leonardo da Vir.ci« istega pisatelja. — Znani Upton Sinclair nam v romanu »Petrolej« slika nečloveško, brezmoralno, licemerno in profitarsko življenje ameriške plutokracije. — Coudenhove-Ka-lergi razvija v »Pancuropa, die europaische Seele« svojo misel o kulturni in politični enoti Evrope. — Dr. Karol Bachem je spisal veliko zgodovino cen-truma: »Vorgeschichte, Geschichte und Politik der deutschen Zentrumpartei«, od katere so izšli 3 zvezki. Začenja z učinki francoske revolucije, obdeluje 1. 1843, potem zgodovino katoliškega kluba pri naročili skupščini v Frankfurtu, končno ustanovitev
centra in veiiki kulturni boj pod Bismarckom. *
Izšla je brošurica »Misijonska uslanova«. Namen ji je seznaniti s oven ko javnost z Družbo Frančiškatik Misijonark Marijinih, ki so 1. oktobra t. 1. odprle svojo redovno hišo v Ljubljani. Brošura se dobi v prodajalni KTD, Ničman in pri predstoj-nistvu F. M. M. (Corupova ul. 17.) v Ljubljani. Cena izvodu Din 5, po pošti 1 Din več.
Schreiner-Bezjak, Sovenska jezikovna vadni-ca, 1. del, je izšla le dni v popravljeni izdaji ter se dobiva po stari ceni 6 Din v Oblastni jalogi šolskih knjig iu učil v Ljubljani kakor tudi po vseh dmgih knjigarnah.
*
Ilustrovani tjednik, ki bo denašnl razuji čtiva tudi slike o aktualnih dogodkih v domovini in inozemstvu, tehničnih novostih in prirodnih lepotah ter športa itd. začne izhajati s 1. novembrom t. 1.
v Zagrebu, I)uga ulic« 4-S.
•
Les Problčmos tntciiiationaiix actuela ct La
Tschčeoslovaquie je naslov brošurici, ki vsebuje v francoskem jeziku ekspozo, katerega je ;mel čeho-slov. minister za zuirnie z;.deve Beneš 4. oktobra t. 1. v zunanje političnih odborih čeboslov. poslanske zbornice in senata. Praga. 3 Kč.
Henrik Sienkiewicz: Potop. Iz poljščine prevei dr. Rudolf Molč. II. del. 1928.
Nove papjrusovc najdbe v Egiptu. Societa Ita-liana dei Pazyri, ki je dobila bogato podporo od italijanske vlade, je pod vodstvom Evansta Breccia naletela pri izkopavanju na obilico grških in latinskih tekstov, izmed katerih tvorijo literarni najvažnejšo najdbo. Zastopani so verzi (Kallimahos, Hip-ponax, Erinna i. dr.) in proza.
Osporiena avtentičnost van Dyckovega dela. Iz Oslo se poroča, da se vrši tamkaj živahna diskusija o avtentičnosti van Dyck-ovega portreta bakrorezca Karla van Mallery. Eden, ki se je dosedaj smatral za van Dyckovo originalno delo, se nahaja v Mo-nakovem, drugi pa v Oslo. Skuša se dokazati, da je monakovski ekseniplar kopija po originalu, ki se na-naja v Oslo.
VIII. internacionalni kongres matematikov se je vršil v Bologni. O tej priliki so vzidali v hišo, kjerje stanoval slavni bolonjski matematik Seioone dal Ferro (1465—1525), spominsko ploščo. Scipione dal Ferro, učitelj Albrechia Diirerja v perspektivi, se smatra sedaj kot izumitelj Cardanove formule, ki se uporablja pri reševanju kubičnih enačb. Cardano je živel od 1501—1576.
Programi Ramo-Cjublfana
Petek, 19. oktobra: 12 Reproducirana glasba in borzna poročila; 19 Francoščina, poučuje dr. Stane Leben; 19.30 Slovenska ljudska plastika in umetna obrt, predava dr. Stane Vurnik; 20 Koncert godbe Dravske div. (Lahka g asba). Vmesne točke poje g. Gostič; 21.30 Poročila.
Sobota, 20. oktobra: 12 Reproducirana glasba in borzna poročila; 18.30 Delavska ura: Naloge in cilji socialnega zavarovanja, predava predsednik OUZD Mihael Krek; 19 Nemščina ,poučuje dr. Pi-skernikova; 19.30 Tretja presojevalna pot v duševni svet, predava vseučil. prof. dr. Veber; 20 Koncert akademskega okteta: 1. Juvanec: Slovenska zemlja, 2. Mirk: Katrica, 3. Adamič: Kregata se baba in devojka, 4. Risto Savin: Kosa; 5. Foerster: V brez-upnosti; 6. Adamič: Zdraviea; 7. Adamič: Anzer, 8. Gerčič: Srbska narodna, 9. Adamič: Voznica; 10. Marolt: Vigred; 11. Marolt: Ljubi konja jaše; 12. 6onc: Na srčku bolan. Veseli prizori izvajata g. Cesar in Plut, člana kr. gledališča. 21.30: Poročila.
Mabite
Tungsram
barSum-eiekfironke
Spori
V. KOLO NOGOMETNIH PRVENSTVENIH TEKEM.
V nedeljo 21. t. m. S ovan : Hermes in Ilirija : Jadran.
V nadaljevanju prvenstvenih tekem ljubljanskega I. razreda se sestaneta v nedeljo predvsem tekmeca za tretje mesto Slovan in Hermes, nadalje Ilirija in Jadran. Iliriji prinese srečanje z Jadranom pač dve sigurni nadaljnji točki, v srečanju Slovan : Hermes pa zmagova ca ni mogoče predvidevati. Ta dva nasprotnika sta enako močna, čeprav se borita z zelo različnimi sredstvi. Hermes je, kakor znano, moštvo, ki doseza svoje utjiehe s smiselno skupno igro razmeroma dobro tehnično izvežbanostjo. Slovan forsira igro dolgega dodavanja žoge in naglih prodorov; znan je kot vstrajno moštvo, ki se v vsaki igri bori do poslednje minute.
Dopo'dne se odigrata tudi dve tekmi I. razreda. Na igrišču Ilirije bosta igrala Slavija in Svoboda, na igrišču Primorja Reka in Krakovo.
SK Ilirija, nogometna sckcija. — Danes, v petek ob 16. uri trening I. moštva in rezerve. Točno m vsi! — Načelnik.
DROBNE ŠPORTNE VESTI.
Iz zanesljivega vira smo zvedeli, da je nedeljska prvenstvena tekma med Ilirijo in Primor-jem na podlagi samega sodniškega poročila razveljavljena. O stvari bi bržkone odločala JNZ. Sodnik izjavlja, da jc napravil par kardinalnih pogreši;, ki so vplivale na rezultat.
Rekordno število golov je dala sarajevska Slavija v dveh prvenstvenih tekmah. Dosegla jo v
soboto proti Borcu 18 : 0, proti Olimpiji, v nedeljo smo že poročali, skupno 42 : 0. Take diference še ni bilo v naših nogometnih analih, pa bi jo tudi v drugih državah težko našli.
Rademacher, nemški plavalni rekorder, je pri tekmovanjih z Japoncem Coruto podlegel. Japonci so pričeli resno tudi v tej panogi konkurirati Evropi in Ameriki.	V.
BOLJŠI KOT NURMI?
Sedaj, po Nurmijevem teku v Berlinu, iščejo povsod koga, ki bi bil bolje tekel kot Finec, in naenkrat beremo, da je tekel Anglež George prednik slavnega Shrubba, 12 milj ali 19.312 km v 59 minutah iu 29 sekundah. Že to bi bilo torej boljše kot Nurmijev rekord; če priclenemo še 31 sekund do polne ure, bi bil tekel George circa 19 km in 500 m. Beremo tudi, da je tekel George pod uradno kontrolo. Bil je profesional. Vzeli smo v roke oficielno sezname dosedanjih tekov in beremo tam, da je lekel George še kot amater 28. julija 1884 v eni uri 18 km in 535 metrov. Ker so bili Angleži že takrat glede amaterstva iu profe-sionalstva zelo natančni, niso gornjega uspeha najbrž sploh nič uvaževali in so ga omenjali le mimogrede. Čudimo se le, da so pa drugi profesionali vseeno imenovani, in le George ne. Sicer je bil pa George v sveji vsestranost; Nurmiju zelo podoben. Kot nekakšno paralelo naj omenimo, da je skočil Darby brez zaleta, še celo z zvezanimi nogami, 1.82 m visoko, da pa tega skoka sploh ne štejejo, ker je bil I)arby profesional, in velja kot svetovni rekord v višinskem skoku brez zaleta Gehringov skok 1.67 m, 15 cm manj. Tudi Nurmi bi bil v Berlinu še bolje tekel, če bi bil imel primerne konkurente.
Turnir za pokalno prvenstvo. Na splošno željo članstva je sklenil odbor šah. klubi »Triglav«, da priredi letošnji turnir za pokalno prvenstvo kluba nekoliko prej kot prejšnia leta. Turnir se deli v splošni, ožji in glavni. Splošni tumir se začne v soboto, dne 27. t. m. Vsi, ki se namer-vajo udeležiti turnirja, n?j se priglasijo pri vodstvu turnirja v klubovem lokalu v .Narodni kavami« v soboto, dne 20. t. m. od osmih naprej, ali pa drugo soboto, dne 27. t. m do pol devetih. Turnirski red, splošna določila itd. so vsakomur na vpogled istotam. Zmagovalec v turniriu prejme klubov prehodni pokal.
S tem turnirjem otvarja agilni Triglav« svoje delovanje v jesenski sezoni. Vsak Sohist, ki so mu količkaj znnne razmere v ljubljanskih šah. klubih, ve s kakimi težavami je veduo združeno prirejanje takih turnirjev.
Zanimanje za šah, ki je oživelo pred par leti, zlasti za časa turnirjev na Simmeringu in v New-yorku v tako razveseljivi meri, je začelo naglo pešati in danes se večina ljubljanskih klubov bori z različnimi težkočami. knkor: finančne neprilike, npalija članstva itd. V tem za šah tako kritičnem času si ie skupina šahistov, zbranih v šah. klubu »Triglav«, stavila n»lo«o, da oživi na novo zanimanje 7.0 lepo šahovsko igro z raznimi prireditvami. Prva et"pa tega obširnega protrrama je predstojefi turnir. Za ta turnir si je omislil >Trlglnv« več'šahovskih ur. Da to ne gre brez velikih žrtev mora biti vsakomur jasno. Klubovih članov nI baš veliko — edini reden dohodek kluln je pa nizko odmerjena članarina, ki komaj zadošča klubu, da si
krije najnujnejše potrebe. Zato pa se obrača odbor »Triglava« na vse šahiste, ki jim je do resnega klubskega udejstvovanju, da se pridružijo klubu. Tako pojačen, bo »Triglav« lahko izvršil vse svoje lepe načrte.
Pei;slca szve&a
V včerajšnjem obvestilu o koncertih 28. oktobra je vec napak in netočnosti. Popraviti treba nujno to, da mi ne bomo peli pri nobeni maši, ker se ni gotovo, kdaj in kje se bo vršila sv. maša.
Vaje za okrožja se bodo vršile dojx)Idiie po sporedu iu v prostorih, ki jih bomo sporočili še ta teden po okrožnicah zborom in okrožjem. Naznanili pa bomo razpored vaj tudi v »Slovencu«, da bodo na jasnem vsi pevci tudi v slučaju, če okrožnice ne bi prejeli.
Skupna vaja vseh okrožij se bo vršila od 1 (tečno) do pol treh v velik dvorani Uniona. Pri tej vaji morajo biti vsi zbori navzoči. Kogar ne bo pri vaji, ne bo mogel sodelovati pri skupnem zboru, ker mu bodo manjkala vsa nujno potrebna navodila, ki jih bodo izvedeli zbori pri skupni vaji.
Vsem zborom in okrožjem, ki jih še nisem obiskal, naročam, naj se pridno pripravljajo in pridejo vsi k vaji, ki iim ie nanovedana. — Pri. M. Baiiik.
Vsa pevska okrožja in vs« posamezne pevske zbore opozarjamo, da je za nedeljo 28. t. m dovo-I ljena na vseh progah četrtinska vožnja. Vsi pevo-( vodje naj takoj naroče za svoje pevce in jjevke pri I Prosvetni zvezi v Ljubljani, Miklošičeva cesta 5, izkaznice za četrtinsko vožnjo, ki stanejo po 1 Din. Vsnk udeleženec mora pokazati že na odhodni postaji, kjer dobi polovično vozovnico za v Ljubljano, katfira velja potem tudi za nazaj. Vsi pevci in pevke nnj, če le mogoče, pridejo že z jutranjimi vlaki v Ljubljano.
fes*re«7 saMšča
»Nema Boga oshn Alaha...!«
Prišel je Hnsitii Kurimbegovič iz Banjaluke na obiske v Slovenijo. Pa je mož opravljal svoje obiske po vrstnem redu: najprej one, ki so najvažnejši in se tičejo trgovine in njegovih finih sliv, potlej pa še one, ki spadajo k postranskim in sc delajo brez programa. Namreč obiski. In je naš ITasim Kurimbegovič prišel na lak obisk v neko gostilno v okolici Ljubljane. Pozno zvečer jc že bilo in v gostilni je bila zbrana večja družba domučih očuncev in funtov. Sedel je llasim za prvo mizo in si naročil mero pijnče. Ni odložil rdečega fesa z glave, pač pn je odložil brez vsegn turške mnnire in poteptal vsa pravila muslimanske vere in je po-| zabil celo na edinega boga vseh mohamedancev, Alaha, — ki pravi, da sinko muslimanski ne sme da pije niti vina niii roki je, a najmanj sme da iede svinjsko meso i slaninu. Naročil je Hnsim Kurimbegovič vseh teh dobrin, da je bila ž njimi založena vsa miza pred njim. Ubogi sinko z Banjaluke se je mučil in potil nad slanino in svinjskim mesom, vmes pa zalival grlo z rujnim vincem slovenskih goric, — vse tako vneto, kakor da sc nikdar več ne povrne u Bosnu zlatu, kuči svojoj, v naročje svojega Alaha. Možak je končno pospravil vso obilno zalogo mesa raz mize, popil precejšnjo množino opojnih pijač, potem pa se mu je razvezal jezik in je glasno Ugotovil, da ga je z začudenjem ooazovala in
Joslušala vsa zbrana pivska družba: ^Nema loga osim Alaha...« In je udaril s pestjo po lizi, z drugo roko pa si pogin ti i 1 najprej brado, potlej pa še obilno napolnjeni trebuh. Vino je lezlo počasi v glavo. llasim pa vedno globje v Stol in pod mizo, dokler ui možak zaspal iu se zgrudil pod mizo. Takrat je spregledal llasim Kurimbegovič in se nerodno spravil nazaj na stol, mežikal zaspano z očmi, ter naročil še pijače. Tako je vse dalje pil in mežikal in zdaj se je ves opit spravil na ostale goste v gostilni. Začel je vpiti in razsajati, zmerjati na vse plati, tolči ob mizo, zabavljati čez vse in vsakogar — in tako se je pričel prepir z domačimi fanti. Fantje so stopili do njega in so ga pozvali, naj da mir in naj ne izziva slovenske krvi, ker do bo drugače druga pela. »Pa šta če. da pjeva! Neka pjevu! Ju sum mile Bosne rodjeni sin, pa radim što oču. Idite vi do vrngo svi skupa!« Eden izmed fantov je Hnsima pobaral vljudno, kako da pije vino in je svinjsko meso, ko mu vendar vse to prepoveduje njegova muslimanska veva. llasim je to reč raztolmačil tnko. da je on pač musliman v Bosni, kjer ne prodajajo vina in ne kuhajo mesa; v Sloveniji pa hoče da živi, kakor narod živi, po njegovih navadah in običajih. Sicer pa »da je sasma svejedno, Jer ipak nema Boga osim Alaha ... in on, Alah, če njemu več oprostiti, kad na teškom putovanju no može da živi od samog kruha i soli. .e Mož je še mnogo, mnogo covoril in v sodnih spisih je ujegovegn pripovedovanja cele strani — konec pa je bil tak, da se je llasim s funti pojiol-
je od nekdaj bila znana po svoji hudobnosli.
Danes pa je cela hiša vesela, četudi se rere perilo, ker sc robi

notna skregal in jih pruv nečedno po svojih običajih ozmerjal. Fantje si seveda tegn niso pustili dopasti, pa so Hnsima nagnali iz krčme, llasim se je branil in začel se je pretep. Zne-iuida se je Ilusini Kurimbegovič znašel pred prugoin gostilne, funtje so pritisnili za njim, ga na premile viže pretepli, da je llasim obupno stokal in klical svojega Alaha nu pomoč. Končno se je sinku mile Bosne posrečilo, da se je otre-sel funtov, namazal podplate in jo urnih kruč pobrisal po ccsti v temno noč... Fantje so vneto tekli za njim in nočna dirka se je vila preko polj in travnikov v bližnji gozd, kjer je llasim počakal za debelo smreko, potem ko je izvlekel iz žepa dobro nabrušen nož. Ko se je prvi izmed fantov približal, je llasim začel mahati z nožem okrog sebe, fantje so s prekljami bili po Hasi-mu, z nebu pa jc to čudno bilko razsvetljeval svetli mesec. In ta je videl, kako je Hnsim sunil r nožem enega izmed funtov naravnost v trebuh in mu prizndjal lahko telesno poškodbo. Tu se zgodba o Husitnu in Alahu neha in sodnik je zgodbo postavil le veliko in za llasima precej občutno piko: llasim dobi en mesec strogega zapora.
JVi&zzncinila
Cjumtanslio gledališča
Začetek ob 20
Drama:	i
Petek, 19. okt. Zaprto.
Sobota, liO. okt.: Zaprto. (V opernem gledališču proslava gospe Avguste Danilove.)
Opora:
Začetek ob pol 20. Petek. 10. okt. Zaprto.
Sobota, 20. okt.: STVAR MAKROPULOS (ob 20 uri. Proslava 40 letnice umetniškega delovanja gospe Avguste Danilove. Izven.
Danusnja operna predstava »Salomc« odpove ilatta. Ker preureditve opernega odra še niso popolnoma izvršene iu ker potrebujejo preurejevalci odra cel dan oder, se mora za danes napovedana operna predstava Salonte- odpovedati. Lanski abo-neuti reda C dobe opero »Salome« pričetkom novembra.
Mariborsko gledališče
Petek 19. okt.: Zajirto.
Sobota, 20. oktobra ob 20. uri: GEJŠA«, ab. A, Kuponi.
Nedelja, 21. oktobra ob 20. uri: ..OGNJENIK . Znižano dramske cene.
2>oi s i; c c? <o vG&ja Izgubil se je v sredini mesta lorgnon. Pošten najditelj se prosi, da ga prinese Kralja Petra trg 8-1 proti primerni nagradi.
Jugoslovansko knjigarn
v Uubrarti
priporoča zn praznik Kristusa Kralja:
Algertnissen, Dr. K., Das sozinle Konigtum Clirf-sti. 170 strani; nevez. Din 55.
Bartinnnn, Dr. H., Jesus Christus unser Heiland und Kiinig. 654 strani; vez Din 140.
Bettenburg C., Gednnken und Predigten iiber das Konigtum Jesu Christi. 94 struni; nevezano Din 30.
Cohattz S. J., Jesus Christus der Kiinig der Welt. 158 strani; vezano Din 40.
Faustmann K.. Christkonigsfest. Seclts Vortriige nneh den Gcdauken der ChristkiSnigs-Enzv-klika Pius XI. 87 strani; nevez. Din 31.50.
Ferstl P., A.. Erinnernngen. I. Bund. Christus dem Kfinig. 252 strani; nevezano Din 70.
Iliittcnschvviller P. J., Christus — Kiinig. 31 Le-sungen iiber das Konigtum Christi. (44 str.; nevezano Din 16.50.
Kross, Dr. J., Thron und Reichszeichcn des Ko-nigs Jesu Christi. Seclts Predigten iiber das Konigtum Jesu Christi. 38 strani; nevezano Din 23.
Miider R., Es lebe Jrsus der Kiinig! 166 strani; nevezano Din 38.
Meycnberg A., Jesus der Kiinig und sein Kiinig-reich in der Hl.Sohrift. 64 strani: nevezano Din 28.
Schumnchcr W„ Christus unser Kiinig. Zeitgs-miisse Gedunkcn iiber Konigtum Christi. 62 strani; nevezano Din 30.
Pravkar Je izšel novi oficij S. Slanislni Kostkee (13. november) zn ceno Din t.50.
Za misale ostane veljaven še stari formulur, ki je že v misalu.
Priaobivalte novih naročnikovi
Premestitev trgovine
Cenjenemu občinstvu in vsem svojim dosedanjim odjemalcem vljudno sporočam, da sem pre-irestila svojo modno trgovino iz Štcpanje vasi v Ljubljano v svojo novo lastno hišo v
Študentovski ulici št. 11
V zalogi imam vse modne potrebščine od najpreprostejše do najfinejše vrste in to po nizkih konkurenčnih cenah. Predvsem opozarjam na razne fine moške in ženske štofe, razne vrste platna, preproge, zastore, posteljne odeje, najrazličnejše vrste nogavic za dame in gospode, fine moške kravate, najmodernejše damske in moške dežnike.
Opozarjamo pa tudi na bogato zalogo vseh zimskih potrebščin, kakor puloverje (lastna zaloga), rokavice itd., itd.
Slavno občinstvo najvljudneje prosim, da mi tudi v novi trgovini izkaže svoje zaupanje ter sc samo na licu mesta prepriča o odlični kakovosti mojega blaga. Cene konkurenčne, postrežba točne in solidna.
Z odličnim spoštovanjem
Marija Bajda
Ljubljana, Študentovska ulica 11.
Prima suhe
isoiislie silne
etuirane v zabojčkih po 5 kg . . , . Din 43,— 10 kg ... , Din 81,—
Suhe hruške in jabolka "»C
po zavoju 4 Din ceneje. — Franko poštnin« in ovojnina — Pošilja po povzetju
Eksport G. DRECHSLER, Tuzla, Bosna.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrstica 1-30 Din ali vsaka beseda 50 par.
Najmanjši ogla«	S Din. Oglasi nsd <levot vrstic se računajo »iSe
Za odgovor znamko I — Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo.
»umi c
Pošteno služkinjo
ki jc vajena tudi kuhe, sprejme mala slovenska rodbina v Srbiji. Več se izve v upravi »Slovenca« pod štev. 10.0S8.
Čevljar, pomočnika
za šivana in zbita dela, dobro izurjenega, iščem za takojšnji nastop. — Andr. Oman, čevljarstvo, Pristava pri Tržiču.
Elektromonterja
popolnoma samostojnega za visoko in nizko napetost, z dobrimi spričevali - se sprejme takoj. Ponudbe s prepisi spričeval na upravo pod: »Zvest clektromonter« št. 10.110
Učenka
pridna in poštena, se la koj sprejme za strojno pletenje. - Naslov pove uprava Slov. št. 10.163.
Lokali	J Selitve izvršuje
za pisarne, trgovino, obrt-J z največjo točnostjo
no delavnico, zobozdravniki atelje ali slično oddajam v prizemliu sred trga Litija Ing. P. Kobler Litija.
Učenec
priden, pošten, kmečkih staršev, ki je dovršil z dobrim uspehom ljudsko šolo in ima veselje do trgovine, se sprejme v trgovino z mešanim blagom na deželi. Ponudbe pod »Trgovina 10.175« na upravo »Slovenca«.
Službe iščejo
Trgovski pomočnik
mlad, pošten in zanesljiv, želi premeniti mesto. — Naslov v upr. Slov. pod »Dober račnnar« 10.164.
Učiteljica
ženskih ročnih del išče službo vzgojiteljice v kaki boljši družini - Ponudbe |gd »Vzgojiteljica« 10.167.
Pouk
Metoda Berlitz
Pouk francoščine, angleščine, italijanščine, nemščine itd. po profesorjih dotičnih dežel. Vsak profesor poučuje edinoie v svoji materinščini. - Pri-iave samo: Kralja Petra trg 8,1., Ljubljana
inSHEH
Skladišče
16X5 m, sredi mesta, se odda takoj. - Vprašati: trgov. Toni Jager, Dvorni trg, Ljubljana.
Gospod
vzame gostilno na račun v mestu ali v kateremkoli kraju. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Naš račun« štev. 10.168.
Zatluzek
Lep zaslužek
nudimo prodajalcem In za stopnikom pri prodajanju neobhodno potreb, predmeta na deželi. Vprašali pod »Rova« — Maribor, poštni predal 2.
f^tftTj flffi
Hišico
v Ljubljani, okrog 50.000 Din, kupita zakonca brez otrok. Prodajalec lahko obdrži stanov, do smrti. Ponudbe na upravo Slov. pod »Prevžitkar« 10.160.
Kupimo
la. bukova drva
kupim vsako množino. -Ponudbe z navedbo cene franko vagon na upravo Slovenca pod »Takojšnje plačilo št. 9947.
Prodamo
Puhasto perje
kg 38 Din, razpošiljam po povzetju najmanj 5 Ug Izkoristite priliko, dokler zaloga traja. Imam tudi beli pub kg 300 Din L. Brozovič, ketu čistio-□a perja, Zagreb, [lica 82
Vsled preureditve obrata s c proda cirka
5 km tračnic
65 mm visokih, 7 kg po t. m. težkih, 1.5 m dolgih, dalje stroj za rezanje lat in paralelno obrezovanje desk. Vse v dobrem stanju. - Vprašanja na ing. Milan Lenarčič, Ribnica na Pohorju.
Proda se:
Staro pohištvo in otroški voziček. - F. K. Kaiser,
puškar, Šelenburgova 6.
Obrt
Najboljši pisalni stroj
Urania v treh velikostih se dobi samo pri Jos. Peteline, Ljubljana (ob vodi, blizu Prešernovega spomenika).
Slike za legitimacije
izdeluje najhitreje fotograf Hugon Hibšcr, Ljubljana, Sv. Petra cesta 25.
skrbnostjo, ter po nai-nižjih cenah »Javna skla-dišta«, dr. z o. z., Ljubljana, Dunajska cesta 33. — Shranjevanje poVštva v suhih prostorih.
Najboljši švicarski pletilni stroj
se dobi samo pri Jos. Peteline, Ljubljana (ob vodi, blizu Prešernovega spomenika).
i i|jdsnis!ju|0d0dfeu oiotuefgz:
0y€s ln koruzo
■ upttr na ernete tir ivrdk \ Vrt« H. » IIP« »i*NA
Rrsllcva eesta 21. V Mptrjrovlna / /.tlom
Vsakovrstno
Unists5'
po natvijjih cenah, CERNE. iuvelir L|obt|nna Woltova ulica št 3.
Ceni. ritatelem se orioororao nasednte tvrdke:
a briketi
, kakor li ;ki in kuri
koks
šlezijski), kakor livarski, kovaški in kurilni
ponudite z navedbo cene
Družbi »Ilirija«, Ljubljana,
Vilharjeva cesta
(za glavnim kolodvorom).
JPBP- Lep štajerski
jedilni kostanj
razpošilja in prodaja po najnižjih dnevnih cenah
Celestina Glavnik
Pogačarjev trg 1.
Telef. 2493 Tclef. 2493
bukove in hrastove od
ter angleški kovaški pr<-	od p"*rU" <*o
-	- . . 1 Mavlia po nizki rem n«
dom parna žaga
m-og — se dobi pri Vlejovšek, Maribor, Tattecbachova št. 13, tel. 457.
V. SCAGNETT1
v Lfabljani. za
gorenjskim kolodvorom
Blaž Jančar
pieshar
tiiibitana. »re*
t.lekiro . n«ln laci if ra ut in poKon, prodaja in pri' '•ljaii.le eloktromotorjcv niohanl^na dp avnicn
: ektroooc si c L ubi ant Vi.
Iprnetcva c. . tolpi
K. Pečenko
ircovina fsnh vrs1 irujii •n ^evitarsklh po re Vin
iml ane S« Peti .Bili- 3:
iMilSTUl 4 IšRJChL
:rkosukar'a Liubl nnn tesi eve t. 4 - S«. Petru i. 3! I e et '<J0S Ustan I<50
franc ru on
It i'ovec Liubliana (ialjevtca url dolen kolodvori)
5van Pavlin
•zdelovanle in pojirav-lian e de/.nikov 8z»ot»a ulica 6
Moderna deSavtka ura
izredno trpežna in točna stane uprav malenkost pri stari strokov, tvrdki Anton Kiifmann, Maribor št. 40/b, ki pošlje vsakomur brezplačno ilustro-vani ccnik najboljših švicarskih ur. Zahtevajte ta katalog takoj.
»I
nserirafte v Slovencul"
Občinski urad Teharje razpisuje opremo šolske učne sobe v Teharjih, in sicer mizarska dela.
Načrt potrebnih predmetov je v občinskem uradu Teharje na vpogled.
Tozadevne ponudbe sc morajo vložiti do 31. oktobra 1928.
štev. 1952.	Županstvo Teharje,
Krojaški moisfri!
Krojaški pomočniki!
Boljšim mojstrom in pomočn;kom, ki imajo priliko razširiti svoj obrt s tem. da bi prevzeli konfekcijsko delo na dom, bo oddala
tvrdka DRUGO SCHjj/flB v Ljubljani
zaradi razpusta konfekcijske delavnica več izborn.h iiva^ h siroiev brezplačno v uporabo.
Interesenti naj se takoj obrnejo na navedeno tvrdko. Delo bo zajamčeno stalno
ližs se SzSoton
radnik
ki se dobro razume na oskrbovanje in negovanje vinu. kakor tudi na sadjarstvo in vrtnarstvo. Mesto stalno. Oglasiti se je po možnosti osebno ali s pi-meno ponudbo na nasiov: otet ,Srbski kraj« Beograd.
Služba se more takoj nastopiti.
V svrho
razširjenia
Zahuala
Za mnogobrojne izraze iskranega sočutja ob smrti naše nepozabne, zlate mamice, gospe
(ffeflSi
trgovčeve vdove
se vsem uajtopiejc zahvaljujemo. - Posebna zahvala pa bodi izrečena častiti duhovščini, dalje Pevskemu društvu v Mokronogu za njih srce pretresujoče žalostinke ter Prvemu dobrodel. gospodar, društvu v Tržišču za njih številno udeležbo, kakor ludi vsem darovalcem cvetja in vsem onim mnogim, ki so jo spremili na njeni zadnji poti.
Tržišče, dne 18. oktobra 1928.
večjega podjetja v I 'tbljani se sprejme družabnik ali družabnica s kaoi-taloin 80 do 100.000 dinarjev. - Ponudbe je poslati na upravo »Slovenca« pod šifro »Sigurna eksistenca-št. 10.174.

Društvo drž. pisarniških uradnikov za Slovenijo v Ljubljani naznanja vsem tovarišem, da jc njegov zvesti član
Srečko Gruber
pisarniški uradnik finančne prokurature
po kratki, mukepolni bolezni preminul Pogreb pokojnika bo v petek 19. okt, iz mrtvašnice splošne bolnišnice ob pol 12. uri in od tam ga bodo prepeljali v Litijo. — Društvo vabi svoje člane, da se pogreba udeleže.
Društvo drž. pisarniških uradnikov za Slovenijo v Ljubljani.
Potrti globoke žalosti naznanjamo pretužno vest, da je naša srčnoljubljena soproga, dobra mali, hči, sestra, teta in svakinja, gospa
MA&PA swm
soproga vlakovodje
dne 18. L m. po daljšem trpljenju, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v soboto, dne 20. oktobra t. 1. ob 4 popoldne iz hiše žalosti, Karlovšlca cesta št. 24, na pokopališče k Sv, Križu.
V Ljubljani, 18. oktobra 1928.
Žalujoči ostali.
Mestni pogrebni zavod v Ljubljani.
Vsevolod Ivanov:
Povratek Buddhe
(Povest.)
12
>Pa bodo vrnili črede, sicer!... Sicer!... Ženska prestrašena skoči pokonci. Gigen maha z roko, ona se zopet uleže.
Vajena je, da mi mora, če zakričim, prinesti novo pipo z opijem, radi tega je skočila ... Kako bi se dalo imenovati v vašem jeziku, profesor, prokletstvo Buddhe, da se ne bo nikdar včlovečil v teh rodovih, ki m i ne povrnejo črede. Pri nas se glasi: Hosun-turnin-erdeni-bejle.c
»Prvič to slišim.«
>Zapišite, ali še bolje, zapomnite si! Kljub vsemu spoštovanju do vas, vam nihče ne posodi svinčnika. Denarja nimam — izdal sem ga v Petrogradu ... sicer pa vas komaj zanimajo Finančne zadeve naše ekspedicije.«
Jaz tudi nimam denarja.
Dava-Dorčži suva s prslom v ogenj in reče sanja vo:
»Na postajali prodajajo kalače1 »Jaz sem videl tudi skuto in celo gos . Meso pa zamenjajo samo za sol.<
»Da ... mi imamo malo soli.. .< Profe sor se pomiri in zaspi. Pozneje skuša, da bi razumel, kaj ga je pomirilo Z nekakšnim sožaljem gleda na malega črnkastoga
1 Kalač — belo pecivo v obliki testa, ki se popnri proden se peče.
nlil/o Irllt.JE
it«.'.'nicc iz
človeka. Desni škorenj Dava-Dorčžija ,je počil, pa ga popravlja. Gnilo usnje se trga in gre narazen kakor blato. Ozko šilo blišči kakor oko Buddhe.
Vojaki imajo goltno izgovarjavo. Vi taliju Vilalje-viču se zdi, da razume njih krik in celo zakaj pijejo tako veliko čaja. Samo tega no more uganiti, odkod imajo toliko čaja: v Rusiji zdaj sploh ni čaja. Sicer pa namaka tenak kos suhega kruha v vodo in dolgo razlaga Dava-Dorčži ju svoje misli o poginn evropske civilizacije, da bo kmalu Evropa velikanski mrtvi muzej.
Postaje so podobne ena drugi, samo da na nekaterih namesto z zvončkom dajejo znake z udarci v odbijač voza. To pomeni, da so zavzeli postajo zeleni, ki odpeljejo bogve zakaj vse zvonove. Toda Buddha se je že peljal skozi Vjatko.
Profesor misli na zvonove in postaje, na to, da pokopujejo zdaj mrliče brez krst. Mrliči imajo skrčene roke in se z njimi Irdno upirajo v zemljo. Zemlja pa zmrzuje vedno bolj in ne sprejema več mrličev, čeprav jih je mnogo — kuga, boiezen, lakota. Ko so šli v vas, rla zamenjajo odejo za kruh. jim je z jezo pokazala starka: Tam pri onih prosite, ti vam bodo dali!... Trije velikanski skednji iz celih brun so do vrha polni z mrliči. Čomu je mrličem skedenj? Toploto potrebujejo živi. Vendar ne da nihče niti kruha niti drv.
Ali ni vse eno, peljati se v Sibirijo, Turkestan ali Mongolijo? Nikamor ne prideš. Naj sanja Dava-Dorčži o čredah in templjih s tisoči Buddhi, ki so vlili v Dalaj-Noru.1 Knjižnico profesorjevo kuri : bur-
: Pri bud-liiistih spoštovani kraj okoli lezera Dalni-ior v "Mandžuriji.
nu:e. Ostrnmirov leta 11)57
žujko« neki rdeči vojak in pride čas, ko bodo kurili s starinskimi rokopisi in Ostromirovim evangelijem poslopja na oglu Nevskega in Sadove." Temne nepregledne množice, oblečene v usnje in kožuhovino, rlrevijo z ostanki vlakov sem in tja čez Rusijo. Po-žigajo, morijo, kugo in režejo. Tako bodo dreveli po opustošeni Evropi in redili s smrdljivim koniskim mesom na karte angleške lorde in ameriške milijarderje.
Postajni zvonovi zamrzlo drdrajo. Postajni zvonovi zvonijo Rusiji mrtvaško pesem. Profesor Sa-fonov sedi v tepluški poleg živega, v včlovečenega Buddhe-gigena Dava-Dorčžija. Gigen je zmrzlo peso, soglasno prikima in posluša.
'-Nekaj vendar pride kakor protiutež tej divji i temi, mraku in burji. Ali bo to kri in smrl?Ali je mogoče, da bo lo islo ubijanje kakor pri njih? Generali bodo obešali, streljali in ropali komuniste!... Komunisti se bodo upirali in streljali generale, zvonovi pa bodo zvonili vedno bolj redko in odbijače vozov zanese sneg... Dava-Dorčži?!
Dava - Dorčži in profesor Safonov stojita poleg vrat. Morda težka noč? Za sneženimi zameti za smrekami, med klanci — so i-'-ro.
:>To so volkovi, profesor!
Vitalij Vitaljevič misli na drva.
Cel teden kurijo peč z deskami, v katere je bil zabit Buddha. Cez sedem dni se vidijo njegove noge.
5 Poslopje, največje v Rusiji. potiwrnjq)f«r. ljudske knji?.-Ostromirov evangelij — nnjsbnejSi ruski rokopis' iz
(S
a = > r
e ti c.,
H 5. J- ~ « £ r ~ c - —
f sš >
-1 s
r c-S E- 5 o- K -js
ItI
c J -r i = S
ni =
_ K »M
— S ~
9
15 — t —
I P
■r. <
e -
5 s
2. V ~ n
5 E
7 ^
r §
n
2r 3"
— a 3
3
w T.
n. o
j- —-_ č
•5 n	B	X	M	e"
	M,	7Q		tr
		fC		
Ji		Ci	P	b
		2	N n	3
7—	s		97	
B	rt		f	
	ite	2	«	M <
			•	t
	JP	k	tr	t
	B	to		
la Jugoslovansko tisUsrnr » Ltubliuni Karel Ccč.
i^itaiaieli di hi KniOvet,
Urednik: Franc Ierseglavi