Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni RAVNO EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI The Oldest pq&pefense Slovene Daily in Mm buy Ohio VaM UNITED taj&l. STATES ■KB ffWr SAVINGS Best v/| BS/m AND STAMPS Advertising Medium tm^IBM XXIV,—LETO XXIV. CLEVELAND, OHIO, MONDAY, (PONDELJEK) SEPTEMBER 29, 1941. ŠTEVILKA (NUMBER) 229 DEŽEVJE NA CELOTNI RUSKI FRONTI lovski pravi, da je trdno prepričan, da ne bodo Nemci nikoli zavzeli Ljeningrada. PRl SMOLJENSKU SO ZAVZELI RUSI DVANAJST NADALJNIH VASI Frank J. Lausche h :°vski, sovjetski pod-iavii , Zunanjih zadev, je iz- ^;;amvveliki bitki zakrim-stopu ,n° še niti en Nemec Pfavii , imska tla- Nemci pa koč Un- je RusiJ'a že tako rešila km!na in da kot vojaška malu ne bo prišla več v P0štev t A prisia vec v tokrat S° Nemci že ne" l Se trdiH, ruske armade 2a 'e.Vedno hrabro bore. ^indl6nmgrad se vrše bitke ia je f11' toda Lozovski pravi, ,absolutno prepričan, da niziranimi vozili. V soboto je v Moskvi snežilo. Rusko uradno poročilo naznanja, da so Rusi pogreznili en nemški rušilec, eno križarko, en tanker in dva transportna par-nika. V svoji ofenzivi pri Smo-ljensku pa so Rusi zavzeli dvanajst nadaljnih vasi. Nemci poročajo, da obstreljujejo težko artilerijo rusko pristanišče Kronstadt, ki brani z morske strani dohod k Ljenin-gradu. Vzhodno od Kijeva pa je baje ena sama nemška divizija zajela 20,000. Rusov. Včeraj je sprejel Josip Stalin načelnike ameriške in angleške misije. Razgovorov sta se udeležila tudi zunanji komisar Molotov in Maksim Litvinov, bivši komisar zunanjih zadev. ai»sche zaključi kampanjo nocoj v S.N.D. Nem, tradiciji> da se id„ 2 ske kampanje v Cleve- 'litew ijuČij0 na Predvečer slovenski naselbini, ozi-,8ch-.^rdi; bo tudi Frank !°)ika 1Zrekd zadn;io besedo v ^shodmi)anji za županski stol ^ Dr!1' ^ se bo VI"šil nocoj v V7Una St- Clair Ave. On ', da le 130 Prišel v našo sre-^iTias zadnji moment pre-Pridobi, kajti naselbin Prišli Nemci nikoli v h>esta. fl Ki- srditi b - Se Še vedno vrše letuje lozovski zanikuje PoUii; Ve' da .l'e Pa<31o tam V^ona Rusov. f ' Se je pričelo na vsej )2av°J1oti -Ino deževje, ki je ie,.Kateri i ^step1 "*e bil ro;,en in k'ier NalJn fv moža, ne potrebuje ^Prisil Prepričevanja, tem kf v 71 bo žeij K-7 n0C0;i v S" N" Dom' 51»citev 1 v uri, ko se bliža %liže ' ^ed tistimi, ki so mu \ pJ.med mojimi starimi so-Z% 'latelji in znanci. ^ k shoda bo ob 8:15, in poleg Lauscheta bodo govorili tudi Ray T. Miller, Felix Matia, John Novak in drugi. Shodu bo predsedoval councilman Edward Kovačič. Med odmori bo nastopil slovenski radio kvartet in igrala bo godba Pat Len-ninga. Na nocojšnji shod v S. N. Doma bi moral priti sleherni slovenski državljan in državljanka, ne samo iz st. clairske okolice, ampak tudi iz drugih naselbin, da kot ena velika družina pokažemo ,da stojimo kot eden j I za možem, ki je kot Amerikanec' dvignil čast slovenskega imena kot še nikdo pred njim. Avditorij S. N. Doma mora biti nocoj nabito poln! ITALIJA BO BAJE ZAPROSILAjA SEPARATNI MIR Poročila z italijanske meje naznanjajo, da je Mussolini pred padcem. DEŽELA JE IZČRPANA IN SI ŽELI MIRU LONDON, 28. septembra. —1 di se, da so te vesti spravili Tukaj se trdovratno vzdržujejo vesti, da bo italijanski premier Mussolini strmoglavi j en in da bo predložila Italija separaten mir. Podobne vesti se širijo tudi v Zedinjenih državah, češ, da je na potu tja tajna italijanska mi italijanski tisk Nemci, ki hočejo dobiti še silnejši oprijem na italijansko vlado. LONDON, 28. septembra. — Tukajšnji list London Daily Express poroča z italijanske meje, da je Nemčija, ki se boji, da bo sija, ki ima predsedniku Roose-, Italija zahtevala separatni mir, veltu predlagati separaten mir. LONDON, 28. septembra. — V vodilnih italijanskih listih se je pričelo kritizirati razne fašistične veljake, kar pomeni, da je najbVže na potu čistka, ki bo pomecfta z gotovimi ljudmi. So- zahtevala od premierja Mussolini j a, da proglasi nad deželo preki sod ter da da nemški vojaški sili polno moč za delati red v Italiji. Vsa znamenja kažejo, da stoji Italija pred velikimi političnimi dogodki. Sodnik Frank J. Lausche je daleč pred republikanskim kandidatom Blythinom Lausche ima večino v 21 vardah, Blythin pa v 12. — Ostali kandidatje so ostali daleč za njima. • Frank J. Lausche je bil rojenj dotična leta. Leta 1931 je postal dne 14. novembra 1895 v Cleve landu, kjer je pohajal tudi v šolo ter študiral pravo. Tekom svetovne vojpe je služil v armadi kot podporočnik. Ko je prišel iz armade mu je bilo ponudeno mesto profesionalnega baseball igralca, toda Lausche je mesto odklonil ter šel študirat pravo; svoje študije je dovršil z odliko leta 1920. ^ Smrtna kosa a nagi 3 raj ob 7- uri 3e :jari °ma preminil Anton demokratski vodja 23. varde, in ker je storil mnogo za izvolitev Ray T. Millerja za cleveland-skega župana, mu je slednji ponudil kabinetno mesto, katero pa je Lausche odklonil. Kakor se sodi, bo dobil sodnik Frank J. Lausche pri jutrišnjih primarnih volitvah okoli 34,000 glasov večine nad svojim republikanskim tekmecem Blythinom, dočim bodo ostali drugi kandidat je daleč zadaj. Poiz-kusno glasovanje, ki ga je uvedel Plain Dealer, izkazuje, da bo dobil Lausche 97,000, Blythin pa 63,000 glasov. Procentualno pa bodo dobili kandidat je sledeče! izšla torej kot zmagovalca Lau- da Lausche ima v 21 vardah veliko večino glasov. Lausche ima tudi veliko večino glasov v dveh največjih vardah, v 30. in 32, v katerih živi 56,009 oziroma 44,-000 prebivalcev. Kolikor ima Sweeney večine, jo ima na zapadni strani mesta, in sicer v 2, 3, 4, 9 in 38. vardi. Pri primarnih volitvah bosta >j loč star šele 24 let, samec, iH. T na 3576 E. 82 St. Pred ted er° je zelo pogrešal. 3 ,-^noiria rtu je umrla t %F**3 fll% v, Je zel° p ata Franka in sestro fr* >M°greb se bo vršil v to~ Hlia a3' 8:30 iz Louis '^ Pogrebnega zavoda, na Ntic °n Ave>> in v cerkev sv. l Seni°b 9" uri- Bodi mu lttllia^ ag spomin preosta-6 8°žalje. ,v * v bolnici 6t-gency Clinic na Five Hov?t nahaja Mrs. Julia k ch> 16320 Huntmere v\jo r J? prijatelji lahko jiVpa želimo da se rava povrne med svoj- , Zahvala j časa se je v avtni vV t -cig P°nsrečila Mrs. Mary 57 Nn^rnn^ TJrl kfl, ^°rwood Rd., ka-^ je sedaj prebole / Ht^., JUJ'e se prijateljicam 6 obiske, cvetlice in "V bo) 0t ,tudi sosedom, ki so ezni negovale. Žalostna vest Mrs. Charles Lach iz 18324 Reese Rd., je prejela iz Žužemberka na Dolenjskem žalostno vest, da ji je tam umrl ljubljeni oče, Matija Roje, star 60 let, hišna štev. 171. Pokojni zapušča tam sina in dve hčeri, tu pa hčer Mrs. Lach in svakinjo Mrs. Josephine Dolšek iz 200 St. Pokojni je bil tu v Clevelandu več let ter je bil zaposlen v American Steel & Wire tovarni, H. P. Naj mu bo lahka domača gruda. Slovaški klub indorsiral Poznika Mr. Joseph Poznik, slovenski kandidat za mestno zbornico v 32. Hrdi je prejel od slovaškega demokratske lige pismo, v katerem se mu sporoča, da je liga indorsirala njegovo kandidaturo. Velik uspeh Muzikalna priredba Antona Eppicha, ki se je vršila včeraj popldne v SDD, je bila zelo uspešna. Publika, ki je napolnila dvorano do zadnjega kotička, je zelo uživala program, ki je bil vseskozi zanimiv. Leta 1932 ga je governer George White imenoval za mestnega sodnika, na katero mesto je bil ponovno izvoljen jeseni .. ... 1 leta 1933, ob katerih volitvah je Lausche si je kmalu pridobil zi] 1G kandidatov. rvTrnr« l/-/\f OHOn na iKnl iaiVl 1939 se je zopet obnovilo zahtevo, da bi sprejel kandidaturo za župana. Leta 1935 je kandidiral za okrajnega sodnika in je zopet z veliko večino zmagal. Leta 1940 je pričel kot okrajni sodnik svojo vo'jno proti cle-velandskim raketir jem, nakar se je pričelo zopet izvajati nanj silen pritisk, naj kandidira za sloves kot eden najboljših cle-velandskih odvetnikov. Leta 1922 je kandidiral za državnega poslanca, leta 1924 pa za držav- Leta 1935 je pričel cleveland-ski dnevnik "Press" kampanjo, da bi se proglasil za županskega število glasov: Lausche 43 odstotkov, Blythin 28 odstotkov, Sweeney 16 odstotkov, Day 12 odstotkov, Johnson pa 1 odstotek glasov. sche in Blythin, nakar se bo pričela med njima tekma za splošne volitve, pri katerih pa tudi ne bo imel Lausche najbrže nobene težave ostati v ospredju. Kakor Lausche vodi z večino glasov kažejo vsa znamenja, bo Lau-v 21 vardah, Blythin pa v 12, to-1 sche naš prihodnji župan. Smrtna kosa Okrog 9. uri v nedeljo zjutraj je priminila v Mt. Royal sana- ^_______; __ toriju v Royal ton, Ohio, Mary župana, kateremu pritisku se je Sever, rojena Jakša, v starosti nega senatorja, toda je bil po- kandidata, toda Lausche ni ho-ražen v republikanskem plazu i tel kandidirati. Leta 1937 in Lausche končno podal. On je mnenja, da so zdaj izredni in resni časi, zato je sprejel kandidaturo za mestnega župana, ker smatra, da v tem položaju lahko mnogo dobrega stori za javnost. Kandidat Jos. Poznik Mr. Joseph Poznik, ki kandi-ra za councilmana v 32. vardi, nam poroča, da je že 13 let aktiven v unijskih in političnih krogih in da je podpredsednik demokratskega kluba v 32. vardi, kjer je dobil leta 1938, ko je kandidiral za državnega poslanca, nad 1,000 glasov. Dalje nam poroča, da je bil indorsiran od slovenskih in hrvatskih skupin, kakor tudi od Hrvatskega dem. kluba, od Slovaške lige in od Citizens lige v Clevelandu. On je- bivši predsednik 32 Ward Young Mens kluba ter je aktiven v socialnih, civičnih in bratskih organizacijah. Podpisal je vse slovenske kandidate in je bil eden prvih, ki je izjavil svojo podporo kandidatu Lauschetu. Star je 34 let, hišni posestnik in družinski oče. Slovencem se priporoča v izvolitev. ! VOLIŠČA BODO ODPRTA OD 6:30 ZJUTRAJ DO 6:30 ZVEČER Jutri se vrše v Clevelandu mestne primerne volitve. Kot zavednih državljanov v demokratični državi je vaša sveta dolžnost, da se jih udeležite! Volilne koče bodo odprte od 6:30 zjutraj do 6:30 zvečer. A ko mogoče, idite na volišče zgodaj, da se izognete gnječi, ki je običajna, pred-no se volišča zapro. V vsakem slučaju pa velja• volite vi, in opozorite tudi vaše ■sosede in prijatelje, da sto-re isto! O pokojni Anni Šulen V zvezi s poročilom o smrti pokojne Anne Šulen, 10402 Park Heights Avenue, se nam javlja, da pokojna zapušča tudi pastorka Johna šulena poleg že imenovanih otrok. Pogreb se je vršil danes zjutraj. Pregnanstvo v Srbijo Prijatelj našega lista nam naznanja, da je dobil,od svojega znanca pismo, v katerem mu , slednji naznanja, da so bili pre-| gnani vsi slovenski intelektualci iz Jesenic v Srbijo. Isto se je i zgodilo tudi z našimi intelektualci v Kranju. Lauschetovih govorov na radiu Mrzlo vreme HITLER ZAHTEVA DVA MILIJONA ITALIJANOV ANKARA, 28. septembra. — Informirani krogi izjavljajo, da je zahteval Hitler od Mussolini- Dan čas Ponedeljek, 29. septembra 6.45 do 7.00 zvečer—15 minut ja, da mu pošlje na rusko fronto Vremenski prerok napovedu- 2,000,000 italijanskih vojakov. je danes 45 stopinj mraza, na- ---— . kar se bo temperatura nekoliko | Kri ni voda! Pnsel bo cas, ko dvignila, in sicer na 55 stopinj, bo pomoč potrebna in nujna. — Danes ponoči pa bo padla tem-Bodimo pripravljeni! Darujte v peratura na 40 stopinj ali celo sklad slovenske sekcije Jugoslo-ve ni£je vanskega pomožnega odbora! RUSKI PADALCI V BOLGARIJI BERN, Švica, 28. septembra. _V Bolgariji so odskočili na- daljni ruski padalci, kakor naznanja italijanska Štefani agencija. Ruski padalci so dobro oboroženi z avtomatičnimi puškami ter imajo tudi dovolj municije. Za padalci so na sledu bolgarske čete. Sovjetska vlada je dne 22. septembra odločno zanikala, da bi odskakovali v Bolgariji ruski 1 padalci. 59 let. Doma je bila iz vasi Ver-tača, fara Samič. Bila je vdova. Njen mož, John .je umrl pred tremi leti v St. Clair, Penna., kjer je dom pokojnice in njene družine. Pokojnica je prišla v Clevelandu pred enim letom k svoji sestri Mrs. Agnes Schmuck na E. 67 St. ter je več časa bila v sanatoriju. Zapušča pet otrok, Augusta, Franka, Johna, Jose-pha in Mary, ter tri sestre, Mrs. Agnes Schmuck, Mrs. Anna Bondi in Mrs. Muniza ter brata Steve Jaksa, vsi iz Clevelan-da. Truplo bo ležalo v pogrebnemu zavodu A. Grdina in sinovi od 3. ure danes popoldne do polnoči, potem bo poslano v St. Clair, Penna., kjer bo pokopano v rodbinski grobnici. Naše so-žalje. Smrtna kosa V nedeljo zjutraj je v Lakeside bolnici po kratki bolezni preminila mladenka Pauline Tomsic, stara 13 let. Stanovala je na 21201 Arbor Ave. v Eu-clidu. Pokojnica je bila rojena tu v Clevelandu. Tukaj zapušča žalujoče starše, Rudolpha, ki je doma iz vasi Podstenje, Trnovo pri Ilirski Bistrici na Notranjskem, in mater Paulino, rojeno Rolih ,ki je doma iz iste vasi. Bila je članica Mladinskega oddelka, društva Mir, št. 142, SNPJ in učenka Euclid Central višje šole. Pogreb se bo vršil v sredo zjutraj ob 10 uri iz pogrebnega zavoda August F. Sve-tek, 478 E. 152 St. na Highland pokopališče. Naše sožalje. ARETACIJA ČEŠKEGA PREMIERJA Nemci so ga aretirali pod obtožbo, da je pripravljal veleizdajo proti nemškemu rajhu. BERLIN, 28. septembra. — Danes je bil v Pragi aretiran češki premier Alois Elias, in sicer pod obtožbo, da je pripravljal "veleizdajo." Nad češko-moravskim protektoratom je bilo proglašeno stanje izredne nujnosti zaradi Nemčiji sovražnih dejanj. Za "protektorja" Češko-mo-i-avske je bil imenovan Reinhard Heidrich, ki je nasledil odstople-mu protektorju baronu von Neurathu. Stanje izredne'nujnosti je bilo proglašeno nad sledečimi dis-trikti: Praga, Brno, Moravska Ostrava, Kladno, Kraljevi gradeč in Olomuc. Novi protektor je izjavil predsedniku Emilu Hachi, da je bila ta akcija potrebna, ker se je pripravljala v protektoratu ve-leizdaja napram Nemčiji in ker izvaja češko ljudstvo pasivno resistenco proti nemškemu rajhu. Poročila iz Londona že dolgo naznanjajo o sabotaži na Češkem, katere pa niso berlinska poročila nikoli potrjevala. % ENAKOPRAVNOST 29. septembra, 194L UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI »ENAKOPRAVNOST« Owned rnd Published by I THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. I - 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-12 Issued Every Day Except Sundays and Holidays Po raznašalcu v Clevelandu, za celo leto.......................................................—........$5-50 za 6 mesecev .......................................$3.00; za 3 mesece ..........................................$1-50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi irf Mexici, za celo leto........................................$6-00 za 6 mesecev ......................................$3.25; za 3 mesece ..........................................$2-00 Za Zedinjene države, za celo leto....................................................................................$4.50 Ea 6 mesecev........................................$2.50; za 3 mesece............................................$1-50 Za Evropo, Južne Amerike in druge inozemske države: Za celo leto .......................................$8.00; za 6 mesecev ......................................$4.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. ___ ___ SLOVANSKA ZVEZA Kakor smo poročali, se je vršil v Moskvi zanimiv zbor. Sestali so se možje iz vseh slovanskih narodov in razpravljali o danes najvažnejšem slovanskem vprašanju: o boju proti nacistični Nemčiji, ki je podjarmila že vse slovanske narode razen Velikorusov ter enega dela Belo-rusov in Ukrajincev, in ki si prizadeva spremeniti vse slovanske ljudi v nemške sužnje. Navzočni so bili zastopniki slovanskih narodov Rusije ter Poljaki, Čehi, Slovaki, Srbi, Bolgari, Hrvati in Slovenci, kakor javljajo brzojavno poročila. Zbor je otvoril ruski akademik Aleksij Tolstoj, vnuk velikega misleca in pisatelja Leva Tolstega. Dejal je, med drugim: "Slovanski narodi se morajo združiti za čimprejšnje in temeljito vničenje nemških fašistov. Ustanoviti se mora zveza slovanskih narodov, sloneča na skupnem namenu vseh Slovanov, ki mora biti: zlom hitlerizma. Hitler je svoj program obrazložil v knjigi "Mein Kampf": zasužniti hoče vse slovanske narode. Naš boj je na življenje in smrt. Združiti moramo vse sile, da si izvojujemo pravico do mirnega in svobodnega življenja." Aleksij Tolstoj je obražložil, da morajo biti v takšni zvezi slovanskih narodov, kakor jo on predlaga, vsi narodi enakopravni, neglede na njihovo številčno in gospodarsko moč in brez ozira na njihov notranji državni red. Zato je v imenu današnje Rusije zavrnil staro idejo vse-slovanstva. Rekel je: "Odločno in trdno zavračamo vse slovansko misel kot reakcionarno težnjo, katera je v popolnem nasprotju z vzvišenim načelom enakopravnosti nsrodov ter svobodnega razvoja držav, in ki jo je ruski cerizem izrabljal za svoje imperialistične namene." Zborovalci so to izjavo soglasno odobrili. Zelo verjetno je, da bo marsikateri naš čitatelj bral z velikim razočaranjem besede Aleksija Tolstega. Za mnoge naše ljudi je bil ideal vseslovanstva že od nekdaj nedotakljiv, naravnost svet, in to tembolj, čimbolj gosta je bila megla, ki ga je obdajala. Slovani vkup, pa bomo največja sila v Evropi in rešili bomo vse slovanske brate, ki so sedaj sužnji drugih narodov! To je za naše ljudi pomenilo vseslovanstvo in nikoli se niso vpraševali, kako naj bi se Slovani vkup spravili. Vsikdar smo se zamerili, kadar smo skušali redčiti meglo, ki je obdajala vseslovanstvo pri nas. Našega človeka si užalil tako, kakor, da si mu mater preklel, če si mu skušal dopovedati, da so glede vseslovanstva iskreno mislili samo mali slovanski narodi, -moskovski politiki pa ne/ Carska Rusija je v eni roki držala bandero vseslovanstva, v drugi pa bič, s katerim je tepla na pr. Poljake, ki so živeli v njenih mejah, prav tako brezobzirno, kakor so jih Nemci tepli v Reichu. Če bi se bilo carski Rusiji posrečilo raztegniti svoje meje po Balkanu do Jadrana, bi bila na isti način zatirala in skušala raznaroditi tudi Bolgare, Srbe, Hrvate in Slovence. Tega si noben naš človek ni dal dopovedati. Če si udaril na to struno, te je takoj zavrnil: Vi sicer govorite o carski Rusiji, toda v resnici ste proti vseslovanstvu samo zato, ker je v Rusiji boljševizem! No, sedaj pa tudi sovjetski pisatelj in akademik trdi o vseslovanstvu ono, česar naši ljudje niso nikoli hoteli slišati. Danes, ko preti v&em Slovanom največja nevarnost, je bila potrebna jasna, nedvoumna beseda o tem, kako naj slovanski narodi sodelujejo z namenom, da s skupnimi močmi strejo nacizem, ki jih skuša j/kletniti v svoj jarem. In potrebno je bilo, da takšno jasno besedo pove zastopnik Velikorusov, največjega slovanskega naroda. Staro carsko idejo vseslovanstva, po kateri naj bi se združitev Slovanov izvršila tako", da bi Rusi absorbirali ostale slovanske narode, Tolstoj zavrača z vso odločnostjo in ima za to dovolj tehtnih razlogov. Carski Rusiji se ni posrečilo "požreti" Poljake, pač pa je s svojo politiko zatiranja ustvarila mržnjo med obema narodoma, mržnjo, ki je rodila tudi prelivanje krvi. Čehi so bili na krivi poti, ko so Slovakom skušali vsiliti svojo hegemonijo. Poskusi Velikosrbov, da bi v Jugoslaviji podredili Hrvate in Slovence, so se izjalovili. To so dejstva, ki jih je Aleksij Tolstoj imel pred očmi, ko je rekel, da proti stari reakcionarni ideji vseslovanstva postavlja hačelo popolne enakopravnosti vseh slovanskih narodov, malih in velikih, ki ::: j se združijo v Slovanski zvezi kot svobodne narodne da bi se moral kesati, da ni volil za njega, kajti za te se bo gotovo izvedelo, potem ko bodo volitve končane. Torej, Slovenci, bodite v prvi ali drugi vrsti, tretjo vrsto pustimo Hitlerju. edinice, katere imajo ne samo pravico, da se svobodno kulturno in gospodarsko razvijajo, marveč tudi, da si svoje države po svoje urede. Smisel izjav A. Tolstega je: Mi, Velikorusi, želimo sodelovanje vseh slovanskih narodov, nočemo pa nobenega podrediti in tudi nobenemu vsiljevati naš sedanji komunistični ustroj. ______ Složen nastop Slovanov je danes potreben bolj nego Leta in leta se je sililo Lau-kadarkoli prej in zaradi nemškega divjanja proti vsem scheta, da bi postal kandidat za slovanskim narodom je tudi izvedljiv, kakor doslej še župana, letos ga bomo pa izvoli- nikoli. Predpogoj za složno sodelovanje je bila jasnost in \lm . _ . ,. ,.. ,v , T , . 1 • r, 1 A Torej, vsi Slovenci bodimo e- sprejemljivost načela na katerih naj slom. Besede A.:^.^ ^ da ga ysi V0lim0; Tolstega so jasne m načela, ki jih je obrazlozil, sprejem- \ druge kandidate za župana 1 •*___ r~7 „ L .. .. —1 Z ^rtuAirinl ■• i <~«4- «-» t TI T T/~» / TTA T~T f~\ Aim VI Ogromni izdatki za ameriško obrambo Doslej je bilo že izdanih za ameriško obrambo nad 60 milijard dolarjev, izdatki pa še vedno naraščajo. Ijiva. Zato se nam zdi zamisel ustanovitve Zveze slovanskih držav popolnoma izvedljiva. pa pozabimo letos. Mrs. Rosalie Strener UREDNIKOVA POŠTA Pred volitvami mokratski klub v 32. vardi. Po- C.I.O. je indorsirala Franka J. Lauscheta I Cleveland, O. — Cleveland Industrial Union Council je veselilo središče CIO. Seje se vršijo vsako drugo sredo v mesecu, v L1U uov poslopju na 1000 Walnut Ave. „ župan, spoštovani sodnik Frank Na vsaki teh sej so navzoči po- j Največ šteje poštenost in zmoz- j La ker bo potreboVal rocevalci Plain Dealerja, Piess- nost in iz tega se potom vidi ka- mal0 premjšljenih couneil- a, ^ News. Ta Council ima zelo rakter kandidata za ta ali oni' „„ važne m težke probleme za ie- niciiiuv. urad. V mislih imam kandidata j p q . torek na za mestno zbornico, zastopajo- j ^ napravimQ 32 vard sebno pa bi ga sedaj Cleveland, Ohio. — Pred vo- zastopati vardo v mestni zbor-litvami je dobro, da si malo o-^ kQ bo izvoljen tudi gledamo stališče kandidatov.' x. ---- važne in težke probleme sevat. Imamo vsakovrstne odbore: čega 32 vardo. ivoliŠČ* te! naPravinf 32V*ardi legislativnega, političnega, izzo- Ne boj, se podajal v celotno^ ^'Jl^Z "nega in veseličnega. Le listo kandidatov, ker se mi to , p^X t i 1 7eStn0" Le ^ ^^'councilmana v 32. vardi in smo J pred kongresno ali senatno zbor-I ccuncilmanom m kandidatom ^ prepričarti, da nas bo do- ^da fe škodljiva organizira-Joseph Pozmkom vidim to-1 zastopai pri mestm vladi. _ ^Vlavstvu in v 8plošnem, i osemletna doba sedanjega za-;Pozdravi WASHINGTON. — Vodstvo produkcijskega urada objavlja, da je bilo od lanskega julija pa do konca letošnjega avgusta nakazanih za oboroževalni program nad 60 milijard dolarjev. Sedanji dolgovi Zedinjenih držav znašajo približno 56 milijard dolarjev, ki se bodo zdaj zvišali na 62 milijard, čim bo odobrenih nžidaljnih šest milijard za "lend-lease" program. Koliko je 62 milijard dolarjev, bomo dobili približno sliko, če povemo, da če bi same tisočdo-larske bankovce položili drugega poleg drugega, bi segali od New Yorka do Los Angelesa in zopet nazaj. V primeri s sedanjimi stroški, ko Amerika faktično še ni v vojni, so znašali ameriški stroški zadnje svetovne vojne 37 milijard dolarjev, v kateri vsoti so vključeni tudi neplačani dolgovi Amerike. so stopnika ni pokazala tistega u-| speha kot bi ga lahko," še po- j sebno pa se je to opazilo zadnja : leta, da se 32. varda ne more j preveč ponašati s svojim za- j stopnikom. Slika nam je dovolj jasna, da pomenljivih OBDAVČENJE PIJAČ Dne 1. oktobra bo stopil v veljavo novi davčni predlog, s ----------- . - - katerim bodo podvržene višjim Volitve in mi Slovenci K Industrialnim Union Coun-, davkom tudi razne alkoholne pi- , , ohin t pto 194i! cil sejam pridejo delegatje vseh j jače Administracija pričakuje, > CIO localov ki zastopajo 85,000 ;da b() dobila s temi davki pri_ članov smo v sredo dne 24. sep. j bodn je iet0 okoli ene milijarde ta odbor poroča na Couneil se-Peter P. Hochevar jab in Council gre hitro na delo ! da se take postave preprečijo. za nas Slovence, Vja ' 1941 indorsirali Frank L. Lau-| dolar-ev četudi bi dobil v primarnih vo- ker letos imamo prvw v zgodo-1 c kot najboljšega in po-litvah sedanji councilman no- vini elevelandskih Slovencev pri- i - - .... štenega županskega kandidata ------- ------ 0 ,.. . - • i Dicuc^a minacijo, ne bo nikdar dočakal liko izvoliti našega rojaka za ^^ cleve,anda j zmage pri glavnih volitvah. Za- župana tega ogromnega mesta. ! to pa je bolje za nas, da že pri j Vsakega Slovenca je dolžnost. ^ .......... i primarnih volitvah izvolimo ta- da odda svoj glas za zmor:nega j Council med njimi je ena Slo-kega kandidata, kot je naš ro- in poštenega moža, ki je kandi-, yenka jn ena HrvatiCa vseh 6 jak Joseph Poznik, ki bo prav z dat za župana, in to je Frank J. , delegatoVj ki zastopamo 3,000 T _ 1___l___ i___„1 4-ii/J; rv«n rvlnir T.aiiar»Hp i v. • ______________l: 1: „„ Statistika izkazuje, da se je popilo leta 1940 približno 104 Fi^her'sody"local 45 UAW,I milijone galonov žganih pijač; CIO imamo 6 delegatov v ta|v tej količini pa niso vključene importirane pijače. Poleg tega se je popilo okoli 60 milijonov sodov piva in 100 milijonov ga- Mlad mož je vprašal Sok« _ ali se naj poroči aH pa j samec. Sokrat ga je po rami in dejal: . ^ "Kar koli boš storil, ^ žaloval." Samozaljubljen pe^^jjh Teokritu prebral nekaj verzov. Na koncu ga Je šal: ' "Mojster, katera mesta najbolj ugajala?" bWl," "Tista, ki jih nisi prew je odvrnil Tebki-it. -- • e $$ Raztreseni kirurg,-ta 3 ^ v gostilni z lepo pečen seboj, toda brez edinegaJ^ ^ ra, je zaklical za odhajaj0 ^ ^ takarico: "Sestra, kje Pa strumenti?" -- pto^ Marsikdo si ne daje^sv^ ^ samo zavoljo tega, ker bi mu pomagali. te!j- Ne gre za plodovitoSt, več za plodove. ve]e is- Kdor si mora zabavo ^ kati, ta se ne zna zabava ^ Skromnost večini tu c temveč potreba. Mnogi ljudje so si sv stesali z lastnimi rokai«'- ji je i: i v ' članov, vsi združeno volili za in-j Ionov vina. Na vsakega prebi- valca bi prišlo na leto po tej statistiki približno 16 galonov raznih pijač. AMERIŠKI ORIGINALI Pri zadnjem ljudskem štetju lahkoto izvoljen tudi pri glav- Lausche. nih volitvah. zdaj se ne gieda kakšnega, po- j dorsirajne Frank J. Lauscheta. Pa poglejmo malo nazaj. On Htičnega ali verskega prepriča-' V torek 30. sep. so volitve. Ta I je stal vse od početka za našim nja ste, od vas se pričakuje, da ; dan se odločijo kandidatje, ta | predsednikom Rooseveltom ter oddate vsi svoj glas za lastnega! dan se bode odločjlo, kdo bode tudi veliko deloval za njegovo' či0Veka, in da ne poslušate ni- naš bodoči župan ali council-zmago. Že več let je aktiven v(kogar) kj je pr0sti našemu ro- man. Dolžnost vsakega držav-J 32. vardi v demokratskem klu- jakU) naši slovenski krvi. Kdor j ljana je, da voli. Hvaležni j so v ameriškem mestu Fhoenixu bu. Bil ie ž-tainik istega in je |^ proti njemu, je proti nam j morali biti, da imamo volilno| ugotovili nekp ženico, ki izvira danes aktiven podpredsednik i- j Vsem. Tudi Slovenci niso vsi e-1 svobodo, da vsak če je se bol j j.z Mehike in ki §tej-e nič manj Istega. Deloval je tudi žepri;naki> reven ima pravico iti na volišče' Countv Board of Education,! x . ^ .... ! in oddati svoj glas, na jugu te- ! Board of Election, kakor tud^ Med nami so tri vrste ljudje, I nimajo> tam raoraš pla4ati !za mesto. Sedaj pa je zaposlen^ Prv0 vrst« ^o onx, kato-, denarno vsoto predno je dovo. i pri dobro poznani tvrdki Mr. ri ima j° yedn" odPrto 9rce in ljeno voliti. Torej porabimo to , , , odprte roke, ko vidijo potrebo. svobodo Drenika kot razvazalec dobre |y ^ vrsto gpadaj() ^ ka. ygak no izyoljeni župan tu. pive. 1 " ... - Lewis hoče baje ^ stati delavski diktator To mu očita senator Bn Ima sicer d«bro službo in dober zaslužek, da se lahko primerja councilmanski plači mesta Clevelanda, pa je dafmoško besedo, da če bo izvoljen za zastopnika v mestni vladi, da bo porabil ves svoj čas za korist 32. varde, da bo tako lahko ustregel 'vsakemu, ki bo potreboval nje terim se da kaj dopovedati, da j spremenijo svoje mnenje. V i tretjo vrsto spadajo oni, katerim se ne da nič dopovedati ter rajši vidijo, da se vse uniči, kot pa da bi se oni podali, najsibo to še tako koristno ali plemenito. V to vrsto spada Hitler, ki rajši vso Evropo pokonča kot, da bi !on spreemnil svoja načela in pu jgove pomoči. Vrata njegovega ^ da b- drugi .narodi imeli ikp pravico do svojega lastnega narodnega življenja. Na seji demokratskega kluba j 23. varde, je bil Mr. Miller vodja doma bodo vedno odprta za vse j one, ki bi rabili njegovega na-I sveta podnevi ali ponoči. Fizično je močan, da mu ni ■p-ira in prav Jako pa je močan • tudi mentalno. On je vzoren, . . , , _• ■ , ». ,. v . , T J • drugimi besedami je diiizinski oce in tudi redm dav- j ^ ^ da se v3i slovenski koplacevalec v Cuyahoga okra-,^^ ^ ^^ Al ju. Moz je marljiv, delaven m M kandidat sa žu., mladostnih let, veruje v » oiwn- on je eden fike organizacije, v katerih je" J di potrebuje dobre in sposobne council mane. Odgovornosti1 županove bodo letos mnogo težje, že zdaj je mnogo ljudi brezpo-slenih ker jim moderna naprava in priganjaštvo pri delu porinilo na cesto, za te ljudi se bo moralo kaj storiti. Draginja čedalje večja, tudi v tem oziru se bode moralo kaj storiti. Za councilmana v 32. wardi volite za Bernard V. McGroarty in za župana Frank J. Lauscheta. Ta dva človeka lahko storita mnogo koristnega za mesto nego 118 let. Seveda jo sedaj reporter j i naravnost oblegajo. Ga. Serapa Leveria, kakor ji je ime, jim rada odgovarja na vsako vprašanje, toda pod pogojem, da bi je ne — fotografirali. "Za takšne stvari nisem več dovolj lepa in nočem, da bi se mi ljudje smejali," je izjavila. ,sednik* ki poziva preo» ^ naj prepove stavke rambni industriji- -* oq sePteI*' WASHINGTON, 28. ^ bra. — Senator Bridges- r* je kanec iz North HamP-j^ tf. danes izjavil, da W1 ' e Davis, predsednik obra dp,. posredovalnega odbQr.^' ,je, ra John L. Lewisovo gi^ dfj vseameriški sistem ^ lavnic, kateri sistem iz Lewisa "diktatorja an T U 4- 1 mM„;ls H ,, ; Cleveland in njih prebivalec. Lauschetove kampanje. Med' Tr J , ... , . • , t • • „ . , , Bernard V. McGroarty je cla/i drugimi besedami je rekel, d , , . , .?o , . demokratske stranke v 32. war- izmed —Anna Urbas, delegatinja v Industrial Union Council in Dionnove petorčice iz Kanade so za'svoj zadnji rojstni dan prejele v dar pet kožic. Vsaka izmed sestric je dobila svojo konico v nego. Ob 40-letnici svoje zaroke sta se poročila 84-letni Thomas Cooney in 66-1 etna Clothilda Tiermanova iz bližine New Yorka. Mož je izjavil novinarjem: "Ona meni, da je treba v teh nemirnih časih imeti lasten dom. Zaradi mene bi se stvar s poroko lahko še nekaj časa preloži-la." ■edse ga delavstva." , Bridges je pozval 1» ka Koosevelta, naj prep° * V ke v obrambni iridu, ,0či A vzemši da te stavke a°]■ ^ lavstvo s tajnim glaS°a,.e vi de .o4' Bridges pravi, da V^ pira Lewisova stremU ^fl zaprte delavnice v _ ufli)' patriotizmu, da dela s te go deželi. "Kaj imamo od tega, ^ rimo proti Hitlerju, r, p ja mod nami nov (■■i1^111.^ zanikuje ameriškemu de I pravico do dela, razci) te lavstvp ne plačuje za t0 Jp nega tvibuta? včlnnjen, veruje v organizacijo delavstva, da se 'tudi delavec nas. i eksekulivna odbornica v FJisher Jaz ne delujem za njegovo i:> . . . .v , volitev radi tega, da pričakujem .lahko povzpne do b<)ljsega ko-^^ konstk um k ščka kruha m je tudi sam clan unije. Body local 45 UAW, CIO. ker je Slovenec, ter~je pošten, zmožen itd. Njegova zmaga je Poznik je mož na svojem me- naša zmaga, njegov poraz bi bil j poraz vseh Slovencev. Torej, naj ne bo nihče izdaja- stu in ni zahrbten in to nam je najbolje pokazal po zadnjih primarnih volitvah, ko je po svo-jlec svojega naroda. Mr. Lau-jem porazu deloval kolikor ja ^sche je že seda^ tako, kot bi bil •le mogel za izvolitev sedanjega j izvoljen. Jaz ne želim nikomur,' councilmana. Upamo, da se bo Kri ui voda! Odpri roke, od pri srce, otiraj bratovske solze! ; zgodilo sedaj tudi v nasprotnem j slučaju. Njegovo kandidaturo j j j odobrila tudi Citizens Liga v j Darujte v sklad slovenske sek-JClevelandl in odobril je njegovo oljer Jugoslovanskega pomožac-kandidaturo tudi Hrvaški de-1ga odbora! TENSE BUY UNITED STATES SAVINGS BONDS AND STAMPS t iN SALE VTYDUR POSTOfitfCR OR BAjSK Kri ni voda! Pomagajte nesrečnim bratom in sestranv v domovini! Prispevajte v sklad slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora! ^ptembra, 1941'. STRAN S četnikov je duh Evrope ki jo je Hitler baje osvojil k/kdm washingtonski časni-8- Bernet Nover, odličen J ^lec prilik v osvojeni Ev-ri uf °bjavil v velikem ame-; mesečniku "The Ameri-;l7CUry" v oktoberski šte-Pomemben članek z naslo-B Occupied Europe Fights in v -" njem med drugim £borbo srbskih četnikov: e na Poijskem oblede y Sie o T 2 b0rbami- ki se točil j/*"68 V SrbijL Po po" feivi " Prihaiajo iz Ankare Jugoslaviji Ji prava vstaja. četniki—srbski borci—so po gorah, njihovem davnem skrivališču. Navzlic silnim zahtevam, ki jih nemški vojski nalaga vojna v Rusiji, je morala Nemčija poslati divizijo, da se bori v krajih, ki so jih—po njihovih mislih—osvojili v enem tednu. V nadailšnjih prilikah srbski četniki pomenijo več kot običajno zapreko, zapreko, ki je z o-krustnostjo ni mogoče uničiti. Duh četnikov je—duh Evrope,' ki jo je Hitler "osvojil," to je duh jutrišnje Evrope. etdeset oseb ustreljenih v zvezi z J zagrebško eksplozijo ada "Neodi aivsne Hrvatske," ie izvršilZlraj'0 nemške oblasti, ricTJ10 °b'?0db0 nad V um' i komunistov in ži-''<7lasivSijihza"intelek- ^ije dvTalCe" nedavne eks" ' Peklensikh strojev Mnl tdefonski Postaji, ■ UDlt nemški major, dva- najst nemških vojakov in nekoliko Hrvatov. Smrtno obsodbo so izvršili pretekli petek. . V Tuzli so obsodili na smrt pet "komunistov." Pred nekaj tedni je prišlo poročilo, da so v Zagrebu ustrelili 125 oseb Označenih za "komuniste in Žide." venskem delavskem domu na Waterloo Rd. 25. oktobra, sobota. — Slovenska Zadružna Zveza priredi plesno veselico v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 25. oktobra, sobota. — Podružnica št. 3, Slovenske moške Zveze, v Slovenskem domu na Holmes Ave. 25. oktobra, sobota. — Društvo "Danica" štev. 11 S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 25. oktobra, sobota. — Modern Crusaders SDZ — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 25. oktobra, sobota. — Prireditev pevskega zbora "Cvet" v Slovenski delavski dvorani na Prince Ave. 26. oktobra, nedelja. — Jesenski vanski kongres v pittsburghu ) Ravniki velikih slovan- iali po°nalnih organizacij so jeriške°ZlV na vse slovansko- | h °rganizacije> v kate" Vg PuZiVaJ° na nacionalni K ' kateri se bo vršil v dnevih 21. 22. in 23. novembra v Pittsburgh, Pa. Svrha kongresa bo, da se ujedini okoli 15 milijonov ameriških Slovanov za pomoč Zedinjenim državam, Angliji in Sovjetski Rusiji v njihovem boju proti hitlerizmu. Društveni Koledar SEpTEMB: 9. novembra, nedelja. — Društvo "V boj" SNPJ prireditev v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 9. novembra, nedelja. — Pevski zbor "Abraševič" — koncert in predstava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 15. novembra, sobota. — Collin-wood Hive Mac. prireditev v Slovenskem delavskem domu, Waterloo Rd. 15. novembra, sobota. — Društvo "Clairwoods" štev. 40 S. D. Z. — Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 16. novembra, nedelja. — Blaue Donau — jesenski koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 16. novembra, nedelja. — Mladinski pevsko zbor SDD priredi koncert in ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. koncert pevskega zbora Zvon 19. novembra, sreda. — S. D. Z se vrši v Slovenskem narodnem domu na East 80th St. 26. oktobra, nedejla. — Društvo Vipavski raj, št. 312 SNPJ, obhaja 25-letnico v Slovenskem domu na Holmes Ave. 26. oktobra, nedelja. — Združe-žene Slovenke, SDZ priredijo ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 26. oktobra, nedelja. — Dramski zbor "Ivan Cankar" — predstava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 31. oktobra, petek. — Društvo "Carniola Tent" štev. 1288 T. M. — Halloween ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. NOVEMBER ER sobota. — Dru-iia in Metoda št. ~ Plesna veselica Slovenskega na-la na St. Clair ipMcT?ra' nedeljr — Anton >C!Cert v Slovenskem na Waterlo * f p P A P # pC nedelja. — Vsa društva, 7 S^Priredijo ples v iS ^ Zapadnih Slo-lst C Denison Ave, v svetove kampanje.' v l^ja, Društvo a-vdif Plesna vese" toriju Slovenskega aoma na St. Clair X , ISL,^ ~ 25 letni-^ "Delavec" štev. Sw 1J-VJ- N- D- Do" 130th St. in McGo- - Glas- V n0r,a Jesenski Kon-"CiSan Baron" Aa df Slovenskega 1 ™ 5. oktobra, nedelja. — Progresivne Slovenke v Ameriki — konvencija v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. 11. oktobra, sobota. — Društvo "Lipa" Št. 128 S. N, P. J. — plesna veselica in proslava v avditoriji Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. Ll. oktobra, sobota. — Društvo Collinwoocske Slovenke, štev. j 22 SDZ ppriredi banket ob j priliki proslave 20-letnice v j Slovenskem domu na Holmes i Ave. i 11. oktobra, sobota. — Društvo "Blejsko jezero", SDZ priredi ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 12. oktobra, nedelja. — Domača zabava društva "Velebit", štev. 544 S. N. P. J., v Domu Zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. 12. oktobra, nedelja. — Dramsko društvo "Anton Verovšek priredi igro in ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 12. oktobra, nedelja. — Društvo "Slovan" št. 3 S. D. Z. — pro slava 30-letnice v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. na- j 18. oktobra, sobota. — Vinsko Clair | trgatev priredi Dom zapadnih j Slovencev, 6818 Denison Ave. | 18. oktobra, sobota. — Utopians ; (*» SI V* naJ molčimo,1 S. S. P. £ — ples v Sloven-; ^ ,VVt8?I ^ ameriški skem delavskem domu na Wa-^ ■ • lsati nesrečni- terloo P d. N V^Je z^J skl»d sloven- 18# qktobra, sobota. — Proslava 35. letnice Slovenskih So-! _ i kolic, S. N. P. J. v Avditoriju M)0P*vi • i Slovenskega narodnega doma, i na St. Clair Ave. 1. novembra, sobota — Društvo St. Clair Grove štev. 98 W. C. — plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 1. novembra, sobota. — Smugglers S. N. P. J. ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 1. novembra, sobota. — Veseli-lica Ženskega odseka Doma zapadnih Slovencev, 6818 Denison Ave. novembra, nedelja. — "Glasbena Matica" — opereta v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 2. novembra, nedelja. — Pevski zbor "Jadran" priredi opereto v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 8. novembra, sobota. — Plesna veselica priredi društvo Kras št. 8 S. D. Z. v Slovenskem domu na Holmes Ave. 8. novembra, sobota. — "Carniola Hive" štev. 493 T. M. — - plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 8. novembra, sobota. — Društvo sv. Janeza št. 71 — Ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 9. novembra, nedelja. — Pevski zbor "Adrija" priredi koncert in ples v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Honor Guards — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 20. novembra, četrtek. — Koncert soc. Zarje na Zahvalni dan v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. 22. novembra, sobota. — Statuettes klub priredi ples v Slo-zveze priredi zabavni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. 22. novembra, sobota. Društvo Sv. Ana štev. 4, S. D. Z. plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma St. Clair Ave. 23. novembra, nedelja. — Dramski zbor "Ivan Cankar" — predstava v avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 29. novembra, sobota. — Društvo "Washington" SŽZ priredi plesno veselico v Slov. delavskem domu na Waterloo Road. 29. novembra, sobota. — društ-vo*'Ložka dolina" priredi veliko plesno veselico v dvorani Slovenskega doma na Holmes Ave. 29. novembra, sobota--Društvo 1 "Comrades" štev. 566 S. N. P. J. — plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 30. novembra nedelja. — Mladinski pevski zbor "Slavčki" koncert v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 30. novembra, nedelja. — Narodni Glasnik—koncert v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. DECEMBER 8. decembra, sobota. — Young Women's Club of "Progresivne Slovenke" — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 7. decembra, nedelja. —' Croatian Pioneers H. B. Z. — ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 7. decembra, needlja — Društvo "Združeni bratje," št. 26 S. S. P. Z. priredi ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 13. decembra, sobota. — St. Clair Rifle and Hunting klub zpriredi banket v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road. 14. decembra, needlja. — Cankarjeva ustanova priredi spominsko slavnost smrti Ivana Cankarja v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 14. decembra, nedelja. — Pevski zbor "Slovan" priredi koncert v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 20. decembra, sobota. — Svobodomiselne Slovenke štev. 2 S. D. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodne-da doma na St. Clair Ave. 21. decembra, nedelja. — Slovenska mladinska šola, — prireditev Božičnica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 21. decembra, nedelja. — Božičnica Mlad. pev. zbora "škr-jančki" v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. 25. decembra, četrtek. — Socialistični klub, št. 49 priredi ples v Slovenskeb delavskem domu na Waterloo Rd. 25. decembra, četrtek. — Socialistični klub, št. 49 priredi ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 27. decembra sobota. — Društvo "Spartans" št. 198 S. S. P. Z. — Ples v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 31, decembra, sreda. — Slovenski narodni dom ln Klub društev Slovenskega narodnega doma — Silvestrov večer v o-beh dvoranah Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 31. decemDra, sreda. — Pevski zbor "Jadran" priredi silves-trov ples v Slovenskem dedav-skem domu na Waterloo Rd. 19 4 2 JANUARY I. januarja, četrtek. — Društvo "Žumberak", 30-letnica proslava v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 3. januarja sobota. — Napredne Slovenke, štev. 137 S. N. P. J. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 10. januarja, sobota. — Društvo "Glas Clevelandskih Slovencev" štev. 9. S. D. Z. — Plesna veselica v Avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 10. januarja, sobota. — Pevski zbor "Adrija", priredi ples v Slovenske mdruštvenem domu na Recher Ave. II. januarja, nedelja. — Dramsko društvo "Anton Verovšek" — igra v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 11. januarja, nedelja. — Društvo "Strivers" št. 165 H. B. Z. — Plesna veselica v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 17. januarja, sobota. — Modern Crusaders S.D.Z. — prireditev Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 17. januarja, sobota. — Glasbena Matica, Plesna veselica v Avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 24. januarja, sobota — Utopians S. S. P. Z. — Ples v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 24. januarja, sobota. — St. Vitus Boosters Club, Plesna veselica v Avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 25. januarja, nedelja. — Dramski zbor "Ivan Ctnkar", Predstava in ples v Avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 30. januarja, petek. — Roosevelt Ball day Dance, v Avditoriju Slovenskega narodnega doma, na St. Clair Ave. 31. januarja, sobota. — Društvo "Kristusa Kralja" štev. 226, K. S. K. J. — Plesna veselica v Avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. FEBRUARY 7. februarja, sobota. — Društ. vo "France Prešeren" štev. 17 S. D. Z. — Plesna veselica v Avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 8. februarja, nedelja. — Društvo "Comondors" štev. 742 S. N. P. J. Plesna veselica v Avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 14. februarja, sobota. — Dru-štvo"Cleveland" štev. 126 S. N. P. J. — Plesna veselica v Avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 15. februarja, nedelja. — Društvo "Marije Magdalene" 162 J. S. K. J. — Plesna veselica v Avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. 15. februarja, nedelja. — Čitalnica Slovenskega delavskega doma — Koncert v avditoriju Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. 21. februarja, sobota. — Ray Zalokar Orkestra, — Plesna veselica v Avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 22. februarja, nedelja. — Dramski zbor "Ivan Cankar", —. Predstava v Avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. 28. februarja, sobota. — Društvo "Comrades" štev. 566 S. N. P. J. — Plesna veselica v Avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. MARCH 8. marca, nedelja. — Dramsko društvo "Anton Verovšek" — igra v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. 21. marca, sobota. — Progresivne Slovenke — ples v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Rd. APRIL 11. aprila, sobota. — Dr. Strug-elers S. N. P. J. — Proslava v i Slovenskem delavskem domu, na Waterloo Rd. 12. aprila, nedelja — Strugglers S. N. P. J. — Proslava v Slovenskem delavskem domu na Waterloo. NEW! "BACTERIOSTATIC" FEMININE HYGIENE now finding great favor a among women... < Many doctors recommend regular use of douches as a precautionary measure for wamen who want to be clean, dainty-for women troubled by offending odor or discharge. Some products may be harmful to delicate tissues. But not Lydia E. Pinkham's Sanative Wash! Pinkham's Sanative Wash is gaining great favor because it's NOT a harmful germicide. Instead-it's a mighty effective "bacteriostatic" (the modern trend). It not only discourages bacterial growth and infection but thoroughly cleanses, deodorizes. Very soothing-relieves minor irritations and discharge and has a tonic effect on delicate membranes. Inexpensive! All druggists. o •t> NOVICA IMA LE TEDAJ SPLOŠNO VREDNOST \ KO JO IZVE JAVNOST KADAR SE pri vaši hiši pojavi kaj novega, ki bi zanimalo vaše prijatelje in splošno javnost, sporočite tozadevno na ENAKOPRAVNOST 6231 ST. CLAIR AVE. HEnderson 5311 Novice radevolje priobčujemo brezplačno ■ . ■ na St. /L Vofl-,, » v^ bi | '•f v HAIR-BREADTH HARRY k> „ v k i2amenja za avto- 19. oktobra, nedelja.— Pevski 140; na E. 180! zbor Vprašajte st. ' 'Sloga" priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. ' darujte vaše kravje! Sedal bolfše kot kdai preie! Na tisoče slovenskih družin ve, da je Trinerjevo grenko vino izvrstno želodčno zdravilo, toda novo izboljšano Trinerjevo grenko vino z vitaminom B-l je še boljše, ker je nova sestavina vitamina B-l važna za pospešite^ teka in prebave. V vseh lekarnah Ako ga ne dobite v^aši okolici, pošljite $1.25 za eno ali $6.50 za šest steklenic, poštnina predplacana, na JOSEPH TRINER CORPORATION, 1388-45 S. Ashland Ave., Chicago, 111. 51 let zanesljivosti STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 29. septembra^ I p PAUL KELLER: CVET NAŠE .VASI ROMAN Vhišo je stopil gospodarnik, velik, močan človek, petdeset do šestdeset let star. Bil je rdeče-rjavega, zagorelega' kmečkega obraza in je imel še goste lase, ki so mu komaj začeli siveti. Bolje je bil oblečen ko drugi kmetje, ki so hodili na polje v zakr-panih hlačah. "Ali ve kdo, kje tiči Lojze? Pred več ko dvema urama sem ga s kobilo poslal h kovaču. Le eno kopito je bilo treba podkovati; že zdavnaj bi moral biti nazaj. Kobilo potrebujemo." "Kobilo potrebuješ, Lojzeta pa ne??" je trpko vprašala gospodinja. Gospodarnik je sko-mizgnil z rameni. Tedaj se je oglasil Tone, ki je še zmeraj sedel na polici: "Ko sem bil prelje pod mostom, sem jih videl s kobilo in kovač je pljunil čez ograjo in bi bilo skoraj name padlo." "Ko si bil pod mostom?" je vpi'asala mati. "Pustite, mati, to sva že odpravila," je rekla Mina. * "Seveda, z nogavico," je zago-drnjal fant; "tako sirova je z menoj! Le čakaj, ko bom velik, te bom s celo zalogo nogavic o-klofutal." Mati ni nobene več rekla. Že zdavnaj se ni več vmešavala v prepire med otroki. Vedela je, da so bili vsi njeni otroci povsem različni, vendar so vsi ljubili mater, dasi vsak na svoj način. "No," je dejal gospodarnik, "pa poiščem kobilo, potrebna nam je," in je odšel. Tone je sedel na svoji visoki polici ko na kakem razgledišču in je oznamil: "V krčmo je krenil. Ondi jih bo že dobil — kovača, Lojzeta in kobilo. Vsi bodo pijani razen kobile, ki obgrizava pred hišo trto z lat. A od te&a ne bo v rožicah." i "Molči," je zaukazala Mina, "tak paglavec si in se v vsako reč vtikaš!" Fant je spet s hukanjem oro-sil šipo in je hotel napisati: 'Mina je neumna', a rosa je med tem že izginila. Kaj bi zdaj počel? Mati in Mina sta težkih misli sedeli za mizo. Čez čas je dejala Mina v sejačo: "Lojze se bo zapil!" "Mina", je zaječala mati. Dekle ni odgovorila. Fant je pa že zagledal na cesti svojega tovariša Jokiša, s katerim se je imel še nekaj "pomeniti"; vzel je veliki muhalnik in tako oborožen odvihral iz hiše. Obe ženski sta ostali sami. "Kaj si rekla: zapija se?" Mati je vprašala s takim trudnim glasom, kakršno je v reki mrmranje valov pred izlivom. V glasu ni bilo ne utripa ne iskre ne življenske moči. Kakor da od utrujenosti obnemo-re sredi poti. Ker je Mina molčala in so ji od jeze zardela lica in so se ji modričasto lesketale oči, je dejala mati, braneč svojega otroka: let! Kako moreš vse razumeti?" "Zato, ker sem grda," je dejala, "grda dekleta pa več vedo ko lepa, ker imajo več časa za premišljanje." "Saj ti nisi grda!" Mina je spet prijela za šivanje in mimogrede omenila: "To pravite pa samo vi, ki ste moja mati, sicer noben človek na svetu ne. Pa ti mi je vseeno. Fantje so potrebni trde roke, sicer ne bo nič iz njih." Nenadoma je Mina razumela. Do las je zardela. Razumela je nežno čistost svoje matere. Videla je, da se v tem ženskem srcu razcvela lilija sredi venca nevenov. In kar se ni na Boštja-novi še nikoli zgodilo, se je zgodilo zdaj: otrok je materi poljubil roko. Kar je bilo potem, ko je mati odšla, ni bilo lepo. Na dvorišču je bil prepir. Gospodarnik Jože je držal kobilo za povodec Mati je sklenila roke na mizi. |in Lojze, krepak fant, ga je "Saj imaš prav, Mina. Pamet- i zmerjal. Mina je stopila na prag. na si za svoja leta, zatorej moraš tudi razumeti, da moja roka ni več trda. Pravijo, da imam petdeset let, v resnici sem jih pa že sedemdeset. Za fante je moja roka premehka. Bogu bodi po-toženo, da bo s fanti tako, ka-[kor praviš." "Poročiti bi se morali," se je hudovalo dekle, "z Jožetom, da jih bo imel v oblasti." Tedaj je pa mati prijela hčer za roko. "Vidiš, Mina, jaz mislim, da "Kaj pa je?" je rezko vprašala. "Jaz sem šel le kobilo iskat. Ker jo potrebujemo," je mirno odvrnil Jože. •"Osramotil me je," je kričal Lojze, ki ni bil trezen, "osramotil vpričo ljudi, ker je prišel pome v krčmo. Ali sem jaz sin tega posestva, ali je tistile poba-lin?" Plečati gospodarnik je za ne- Vidis, Mina, jaz mislim, aa koraUov pristopil k vinjene-se s teboj lahko pomenim ko z mu Lojzetu_ Kri ni voda! Pomagajte nesrečnim bratom in sestram v domovini! Prispevajte v sklad slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora! "Lojze nima očeta. Ženske ne znajo vzgajati razposajenih fantov. Strogosti ni poznal. Jaz tega ne znam!" Tedaj je dekle odložila šivanje, se z obema rokama oprijela žuljave materine roke in dejala: "Mati, zakaj nima Lojze očeta, da bi ga spravil na pravo pot? Zakaj se spet ne poročite?" "Jaz — poročiti . . . ?" "Da, vi!" Mina je nagloma izbruhnila: "Jožeta bi vzeli — našega go-spodarnika! On vas rad vidi, saj vendar veste! Imenitno zna gospodariti ; družino voditi ne more, ker nima pravice za to. Če bi on smel govoriti, bi bil Lojze drugačen. In Tone jih ima tudi zg, ušesom, da vam povem! Tudi on je potreben očeta, sicer ne bo dobro kanil!" Mati jo je pogledala. "Mina, le kako moreš tako govoriti? Saj imaš šele dvajset izkušeno žensko. Jože je dober; je častivreden mož. Ko so pred dvanajstimi leti umrli oče, smo bili v dolgovih in gospodarstvo je bilo zavoženo. Pa je prišel Jože. Zdaj imamo malo dolgov in gospodarstvo je dobro." "Torej! Kakor pušeljc je gospodarstvo in kakor pušeljc bi bili lahko naši fantje." "Saj — a to ni, kar sem ti hotela reči. To vemo vsi: za vsak novec, ki ga plačamo Jožetu, nam jih prigospodari petdeset. A vidiš, ženske, ki se v drugič poroči, bi moralo biti sram." Dekle se je začudilo: "Kako to? To je vendar dovoljeno in ni nečastno." "Je. A ženske so pač različne. Jaz sem imela tvojega očeta rada, čeprav ni bil zmeraj tak, kakršen bi moral biti. In če bi se poročila s kom drugim, bi vendar zmeraj mislila nanj in bi me bilo v dno duše sram. Tudi pred vami — otroci." Mina je mater debelo pogledala. "Sram?" "Da — sram!" Stoj!" je vzkliknila Mina; 'Jože, prav si storil, a pusti ga, pojdi rajši na delo. In ti, Lojze, pojdi z menoj v hišo!" "Še na misel mi ne pride!" Gospodarnik je odšel s kobilo. Mina je rezko pogledala brata in dejala: "Kaj? Nočeš z menoj v hišo? "Ne. V krčmo grem. Ne dam se sramotiti!" Tedaj je z neskončnim zaničevanjem dejala Mina: "Pojdi nazaj v krčmo! In popivaj naprej!" Vrgla mu je denar pred noge. Oni je divje zarobantil. Dekle je izginila. Fant je sedel na kl.op pred hišo in godrnjal in grozil. S peska se je v soncu bleščal denar vanj. V sobi je sedela sama Mina. Prisluškovaje si je želela, da bi brat prišel, jo nahrulil zaradi žalitve z denarjem ali bi jo celo pretepel. Toda — ni ga fcilo. Mina je še bolj napeto opazovala, kaj da bo. Tedaj — je vstal" s klopi. Pokukala je skozi okno. Pa je videla, kako je brat pobral denar in se vračal v krčmo. --j "Izgubljen je!" je zaihtela Kri ni voda! Prišel bo čas, ko , dekle. Sejača je zdrknila pod mi-bo pomoč potrebna in nujna. — zo. Bodimo pripravljeni! Darujte v sklad slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora! "Ti, Mina, tale Novak je kaj čuden tič!" "Kdo pa je Novak?" "No, to je novi učitelj." "Pa mu praviš 'tič'?" Že ga je hotela zuhljati, pa se je Tone s skokom na polico spretno izognil zaušnici. "Tudi on nam pravi tako. — Pravi, da moramo postati tiči — pa ne kakšne šleve. Dobro in hvalevredno je, če človek stopa za voli in konji, a na svetu je še nekaj drugega, kar tudi nekaj velja." Popivanje in kvartanje!" se je oglasilo od mize. "E — pa že ne! Novak je dejal : prejšnji kmetje so orali, brano vlačili, sejali, mlatili in so — in so ... " "... dosegli sto let!" se je odzvalo od mize. "Kajpa še! Kvečjemu da so dosegli to starost z vodenico in so se poneumnili. Saj niso poznali druge zabave ko pijačo in kvartanje. To vse pa bodo zdaj odpravili. Mi, mladi, mi bomo vse spreobrnili." "Tako? Kako pa boste to napravili ?" "Takole bomo napravili: prvič smo ustanovili neko društvo." "Društvo?" "Da. Najprej moramo imeti društvo in to društvo mora dobiti svoje ime. 'Tički', je dejal Novak, 'zbirajte svoje precej o-bilne možgane in se spomnite kakega imena za mladinsko zvezo, v kateri so poglavitne reči zdravje, radost, zmernost, čis-!tost, sport, igra in zabava!" Ah, Mina, danes bi se morali zadnjo uro učiti zgodovino, pa je dejal Novak: 'In zdaj odložimo zgodovino in mislimo na svojo mladinsko zvezo!' — Namesto naloge nam je potem naročil, naj položimo svoje misli o imenu v zvezke. — Veš, položimo, je rekel." "To je smešno," se je oglasilo iznad krpanja nogavic. "Vidiš, tale Novak je dovti-pen tič. No — jaz seveda sem tudi napisal svojo reč." "Ali mi prebereš?" Fant je pomislil. Nato je 3. Krog binkošti je prišel Tone iz šole in dejal Mini: Kri ni voda! Mi naj molčimo, ko kamni kriče?! Le ameriški dolar more pomagati nesrečnikom. Prispevajte v sklad slovenske sekcije Jugoslovanskega po-mo/neka odbora! | vprašal: 1 "Pa me ne boš nabunkala? i Zares ne?" I "Ne!" ! "Reci najprej: prisežem!" "Rečem, prisežem!" "Tak zdaj pa!" j Planil je po torbico in vzel I zvezek iz nje. | "Posluh, Mina! Pa se nikar ne ; šobi, če ti nebo všeč. Saj ne more biti vse prav in tudi vedel ni! | sem, kakšno društvo naj bi bilo j to — ali nabožno ali prosvetno, j Najprej sem napisal: ' Alojzi je-ivo društvo'." . "To je lepo!" je dejala Mina. ; "Seveda je lepo, to je potrdil tudi Novak. A za telovadbo in zabave ni, je dejal." "No — beri dalje svoje naslove!" "Torej: 'Veselo potovanje', 'Kikiriki', 'Mi bomo že'!" — "Kako?" ga je prekinila sestra. '"Mi bomo že' — to vendar ni ime za društvo. To je bilo kaj neumno." "Nikar ne delaj šobe — saj gre še naprej! Ti me ne razumeš, Mina! Tak naprej: 'Ven v naravo!', 'Vendar enkrat!', 'Piši me v uho, šola!' " Mina se je grozeče dvignila. "Fant; ali si res napisal 'Piši me v uho, šola!'?" "Seveda sem," se je lagodno odzvalo s police. "Novaka je kar oslovski kašelj dušil, ko nam je to bral. No — in drugo, kar sem še napisal o naslovih, so same v v %y cence. "Pa tvoja pravila?" "Eh, ta so pa kratka. Veš, Mina, pri pravilih so zmeraj paragrafi." "Vem, vem." ' 1 »Tak — posluh!" Spet je bral iz zvezka: "Paragraf prvi: Pijančevanje je prepovedano. # Paragraf drugi: Kvartanje tudi. Paragraf tretji: Kaja tudi. Paragraf četrti: Z dekleti se ne momo pajdašili.'1 "Zakaj ne?" ga je Mina prekinila. "Punice so za nič!" ji je odvrnil. "In paragraf peti: Kdor ni pogumen, ni mož. Paragraf šesti: Kdor nič nima, plačajo drugi zanj. — Taka je bila moja naloga." Mina ni več šivala; gledala je brata, ki je zaprl zvezek. "No - in kaj je dejal ucrt na" to?" ? j^m "Ah — Mina! Objel me^ me poljubil na čelo. P»* mi je bilo. Nato smo glas' "Kaj so pa drugi nap^j "Eh — kar takele: V1J in 'Na potok' in 'Društvo " rišev'. Večina ni ničesar^ la. Ti morajo za kazen. d< napisati poštevanko ste dem." "In kaj je bilo potem . Fant je vstal in po^ polic°' ,veš katen "Imenitno je bilo- Veft^ naslov so izbrali? * ^ i _veSi5' ■ "Mi bomo ze —■ .y^W* mišljenjem! Za P^SV3 namreč more vsak nu» ^ b:. aislil:'^ hoče. Jaz sem si m- mo že naklestili Medve« ^ ^ Novak je navrgel * in dejal: 'Mi bomo ze o J vzgojili'. Kaj je rod, n pa in kaj vzgojili tudi i ____on SI lZU ,. — moj naslov so » ^ t„ tudi vsa moja pravila-^ ^ ' pripomnil Novak, da J v ^ lo -bpilil in tudi šrtal . y J jem naslovu; društvu 'Mi bomo!' " (Dalje p mhodnfi) i 11 S( | k » Po Hiša za 2 dr# se proda zelo poceni- Ave., na E. 53 St. 6802 St. Clair Ave Sobe v najejj Odda se ena ali dve s ^ jem poštenemu fant ^ poročenemu paru. v ^ sti, pri pošteni Vpraša se na 06* 1 Elect 32nd Ward asa se na | POSEBNOST1 , T1-!? 7 kubičnih čev*„~; ' ves porcelanast. samo $79Coid 7 kubičnih čevljev samo $50 Grand peč, "table samo $39,, . Linolej, "Armstrong, back," preje K NORWOOD APPLl5NGt FURNITURE 819 East 185* . Slovenci združite se za FRANK J. lausche MIRKO ROTAR za župana ZA COUNCIL 32. varda Lastujte delež v Ameriki , ®1* sv*' Če bo vaša zastava padla, boste vi zgubi i ^ bodo. Vi lahko obranite to svobodo s 1 'fu;taa •fieaK sisvtm rRS„ .-A«"- "Defense Savings" znamke na bankih ali poštnem uradu- VOLITE JUTRI V 32. VARDI anton VEHOVEG frank LAUSCHČ For Councilman For Mayor