Leto LXV~ št. 17$ Lfaeljana, Četrtek 4* avgnsta iojj Cena Din 1.- vsak dan popodne, Izvzemal nedelje in praznike. — fnussll do 80 petit i. Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din S.—, večji inserati petit vrata Din 4.—«. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — > Slovenski Narode velja mesečno t Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN CPRA VNISTVO LJUBLJANA, Enafljm unca st, S Telefon st. 3122, 3123, 3124, 3125 In 3128 PODBCtNIOI: MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, K ocen ova ulica 12. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c Tet it. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101.--- Račun prt postnem Čekovnem zavoda v LJubljani st. 10.351. HITLERJEVCI V VLADI Nar socialisti bodo vstopili v vlado kot zaupniki predsednika Hindenbnrga in ne kot stranka Bernu, 4. avgusta. Čeprav je večina strankinih voditeljev odsotna iz Berlina, razmotriva tisk o možnosti koalicije med rmrodnimi socialisti in centrumom. Ta razmotri van ja se opirajo na članek v > Germani ji«, v katerem je bil označen kot zadnji izhod, da se poskrbi dela zmožen državni zbor. Razen tega so v teku prizadevanja, da bi se sestavila frakcija sredine, ki naj bi bila sestavljena iz centruma, bavarske ljudske stranke, državne stranke, gospodar? k p stranke in nemške ljudske stranke. Vsa ta prizadevanja se presojajo precej pesimistično. Največ upanja v uspeh imajo prizadevanja za združitev centruma z bavarsko ljudsko stranko. Pod naslovom »Izprememba v državni vladi« objavlja »Lokalanzeigc-1 naslednjo vest: Po i>o*rvetovaniiH ki iih je imel Hitler, se lahko smatra fcot aro-tovo, da bodo narodni socialisti postavili zelo dalekosežne jrahteve ra prevzem sood.sovomo^ti v vladi. Državni predsednik in di'žavna vlada pa bi uteemi.a zavzeti stališče, da m^ra sedania vlada ohraniti svoj značaj kot predsedniška vlada, kar pomeni. Ha bi morali narodni I socialisti vstopiti v vlado ne kot predstavniki stranke, temveč zato, ker so posebno zmožni in uživajo zaupanje državnega predsednika. V krogih, ki so blizu državni vladi, domnevajo, da bo centrum najprej toleriral z narodnimi socialisti izpopolnjeno vlado, ker je že tako izrazil mnenje, da je treba narodne socialiste pritegniti k odgovornosti za vodstvo državnih poslov . Kakor je izvedela »Vossische Zei-tung«, bo državna vlada sklicala novoizvoljeni državni zbor za 30. avgusta, zadnji dan zakonitega roka! Berlin, 4. avgusta. Včeraj se je sestalo v Berlinu vodstvo zeveze krščanskih strokovnih organizacij, da zavzame stališče glede na sedanji gospodarski in politični položaj. Prevladalo je soglasno prepričanje, da morajo strokovne organizacije ukreniti vse za pre-nrečenie nadalfn^ega Doslab^nja socialnih in gospodarskih razmer. V ta namen smatra kot nujno potreben takojšen no-vratek k ustavnim razmeram v državi ;n deželah Probno v&9n**5& p*foKute zveza krščanskih strokovnih organiza- ščin ter zborrrvalni m društveni svobodi. Monakovo, 4. avgusta. K objavljenemu razgovoru Hitlerja z dopisnikom lista >News Chronicle« izjavlja tiskovni urad državnega vodstva narodne socialistične stranke, da takega razgovora sploh n: bilo in da se zastopnik »News »Chronicla«, Davenport, sploh ni sestal s Hitlerjem, ker je govoril samo z zastopnikom tiskovne službe narodne socialistične stranke za inozemske informacije. Berlin, 4. avgusta. A A. Verjetno je, da bo državni kancelar Papen sam kandidiral za pruskega ministrskega predsednika da bi tako izravnal svoi akt z dne 20 iulija. ko se ie dal no-staviti za državnega komisarja Prusi-je. Po izvršitve vsekakor ne bi prišlo brez težkoč. Paoen bi si v ta namen moral zagotoviti trlasove centruma ali pa vsaj doseči, da se centruma-Ski noslanci vzdrže glasovanja. Centrum ne kaže v tem frenutku preveč nak'onienosti napram P?r*enu. ki se ;e oddvoiil od stranke v okoliščinah, ki jih katoliški vodiitelin .še vedno ne mo- Kočljiv položaj avstrijske vlade Lausarmski protokol o posojilu Avstriji še vedno v nevarnosti* Vlada odvisna od enega samega glasu Dunaj, 4. avgusta. Položaj v Na-lodnem svetu kaže, da so težkoče. ici ovirajo uspešno delo vlade dr. Doll-fussa, skoro nepremagljive. Odobritev lausanniskega protokola, ki naj bi prinesla Avstriji novo posojilo, za katero se je več mesecev hudo prizadevala, je odvisna popolnoma od srečnega naključja in danes še ni gotovo, ali bo prišlo do nje pri končnem g-lasovamu v Narodnem svetu. Kakor piše »Neue Freie Presse«. obstoja v mnogih smereh med dr. Dottfnssom in Landbundom razlika v naziranjih. Landbund želi. da bi se lausannskemu protokolu o po-sopra pristavila avtentičita interpretacija, po kateri večinska odločitev sveta Društva narodov ne more biti obvezna za finančni program in za uporabo posojila. Ta želja se smatra splošno kot neizpolnjiva Umevno e da morejo biti pogoji, o katerih govori lausannsk protokol za vračanje posojila, k' ima nastopiti no deser;h letih, samo f;nanč-nega značaja ne pa političnega Za sedaj še n- iasno kako nai bi s; vlada preskrbela en glas večine, k* ga potrebuje v plenumu za ratifikacijo lau-sannske pogodbe, ker so se z glasovanjem o nezaupnic" posamezni poslanci več ali mani že opredelili Vsekakor ie položaj zelo kočliiv in ie povsem le-jasno. kako se bodo dogodki razvijali v bodoče. Trg« [ovinski provizorij Avstrije in Madžarske Dunaj, 4. avgusta. AA Glavni parlamentarni odbor je na svoji seji v torek zvečer sprejel provizorij v obliki modusa vivendi z Madžarsko, ki bo traja*! do 16. t m. Upajo, da se dotlej uspešno zaključijo sedanja trgovinska pogajania med Avstrijo in Madžarsko in dvsnjn kraha, Konferenca agrarnih držav Varšava. 4. avgusta AA. Dne 24. t. m. se sestane v Varšavi predsedstvo bloka agrarnih držav, v katerem so zastopane Poljska, Jugoslavija, češkoslovaška, Ma1-žarska, Rumunij-a. Bolgarija, Letonska ra Bsfon ska Preosnova romunske vlade Bukarešta. 4. avgusta. A A. Odkar je Manru nrista.! na to. da ponovno prevzame Dredsedstvo rumun-ske narodne kmetske stranke njegov priiateHi m prvaki stranke silno pr t:skajo nanj. naj sestavjf tudi novo vlado Verjetne ie. da bo Maniu popustil njihovim prizadevanjem. Tako ne bi Dnšlo do sestave prehodne vlade z Vaido Vo.'e\odom a'i Mihalak^m na čelu. Pr:-ćak»iijeio da bo Maniu sporočil svoj definitivni sklep drevi na seji izvršnega odbora narodne kmetske stranke. Reorganizacija francoske uprave Pariz, 4. avgusta. Pozno snoči je bita seja ministrskega sveta, na kateri so razpravljali skoraj izikrljucno o proračunal za l. 1933 in reorganizaciji uprave, s katero naj bi se dosegrlo 5°/» znižanje osebnih izdatkov, kd ga je zahtevala zbornica. V ^.e^i s tem pričaknieio v nolitičnih krogih že v pri-nodmijih tednih važne notranje-pol^ične oddočiitve. Zbornica se bo baje takoj no volitvah v senat v oktobru sestala, da prične debato o finančnem osrrut-k_ Sociahsti nameravajo baje predložiti v .dzpravo lasten osiMiMt nroračuna. Krvavi izgredi v Belgiji Bru&elj, 4. avgusta. V Lurnrnenu pri Lie-gou je prišlo do spopadov med Valonci in Flacnci. Valons-ki narodni socialisti 90 hoteli pred flajrtskim Jruflt'v enfm domom se-žgati slamnato lutko. Id je predstavljala voditelja Flamcev Bormss. Zato so ia btii-njih hiš strerjarj nanje. Obenem je flam-sko prebivalstvo napadlo vsJonske demonstrante s sekirami m paricarni. Prišlo je io boja, pri katerem je bilo več oseb hudo ranjenih. Nov revohicnski pokret ▼ Indiji London, 4. sstppts. Kakor poročalo iz Bombaya. se boje v v^adrrih krojih po radnj ih napadli na angleške častnike v pristaniščih in bombnih atentatih na arne-riSko porfaniStvo izt>roha novega upora, in tz že dckgo pripravrjaio ekstnermstL V sveci s tem so Gandfnjevi prissaii po vseh mesHh pod strogim nadzorstvom. Vsak dan je izvršenih mnogo aretacfj. Samo v sredo je bflo v Patu* aretiranih 700 indskih nacflonalfstofv in dva komunista. Nesoglasfa v ameriški vladi Waahiagton, 4. avgusta Državni ta.jnsk za trgovino Lamom ie ncoadorns odstopil, ker je pniMu do nesoglasja s predsednikorn Hoovrom zaradi uvedbe petdnerms0a delovnega tedna. Za njegovega nasinrtnfka je HooveT imenoval predsedns^a sveta Vojna nevarnost v Južni Ameriki BoBvfia in Paraguay pristajata na Posredovanje ženeva, 4. avgusta. Bolivijska vlada jo na poziv Društva narodov odgovorila, da se Bolivija nikakor ne brani uporabiti miroljubne metode za rešitev spora s Paragruajem. Tudi Paraguaj je sporočil Društvu narodov, da je pripravljen predložiti spor z Bolivijo razsodišču. Washington. 4. avgusta. Drevi bo v državnem departementu podpisana skupna nota zastopnikov 18 ameriških držav, v kateri se bosta pozvali državi Paraguav in Bolivija, naj ustavita so- rešHev spora z razsodiščem. — drugih držav viažnosti. Nota bo takoj dostavljena obema državama. Kakor se govori, so se države, ki bodo podpisale to noto, sporazumele o diplomatskem, gospodarskem in političnem bojkotu proti vsakemu oboroženemu napadalcu. London, 4. avgusta. Angleška diplomatska zastopnika v La Pazu in Asun-cionu sta dobila nalog:, nai protestirata pri vladah Paraguava in Bolivije proti vsaki vojaški akciji in pozoveta obe vladi, naj ohranita mir. Ameriški veterani se razhajajo Beda bi v škili ameriških bojevnikov — Uspešno posredovanje župana v Johnstownu Newyork. 4 avgusta. V Johmstownu v avgusta PennsiVvaniji se še vedno zbirajo bivši bo-jevniik'!. ki so bili preznam iz VVashingtoria in Drihajano tudi :z drtiR'h ameriških držav. Med pretrivaJstvoTji so veterana zaradi svojega bednega snežnega položaja izzvaili veliko vznemirjenje Zupan mesta, ki šteje okrog 70.000 prebivalcev, ie brzojavno pozval amerišk; Rdeči križ. naj pomaiga bednim biv§i«m bojevnikom, ki jih ie na tisoče in iih spremljajo njihove žene in otroci. LjiKJje so brez žnveža, obleke, strehe in sploh brez vsakih sredstev. Tudi predsedniku Hoovru so poslatli brzojavkip. v kateri ga nozivaiio. naj se vendar spomni £love-canstva m dokaže, da je pravi Američan. Nj. Veh kralj na pofli skozi Ljubljano Ljubljana, 4. avgusta. Nj. Vel. kralj Aleksander se je davi ob 10.40 peljal s spremstvom v avtomobilu skozi Ljubljano. Avtomobil je zelo naglo vozil, vendar so ljudje na ulicah kralja takoj spoznali in ga prisrčno pozdravljali. Kraljev avtomobil je odbrzel proti Tržaški cesti. Z olimpijade Los Angel es, 4. avgusta V rodeoborbi težke kategorije je Duna>oan HirreohJ podlegel v 8 minutan 32 sekundah American* Rileyu. Los Angeles. 4. avgusta. AA. Pri rofco- borbi v svobodnem stilu srednje teže je v finalu zmagal Šved Johanssen nad Hessom (USA). Elektro-fotografeki Icronometer je zabeleži 1 pn Hanopsonovem teku na 800 metr :v 1.49.7, to je eno desetinko sekunde mam j, kaikor je bilo prej javljeno. Italijanske pomorske vaje Rim, 4. avgusta. Drevi se prične okrog SkaSije velike rtafejan-ske vojne vaje na morju, v akcijo pa bodo stopile vse vodne edinice Sele v soboto. Vojne vasje na morju vodi general Duce, a se ie nastarrii v Taranlia. Admiral Rotita, ki je bH imenovali za ooveftjirika Rdeče stranke itafrjanskega vojnega brodovia na teh manevrth, je včeraj nenadoma umrl Njegovo mosto prevzame kak> Moreno. Manevri francoske vojske Pariz, 4. avgusta. AA. Po vesteh ia dobro poučenih krogov m bodo lctožnji veliki manevri francoske armade vrsffi med 20. in 90. septembrom. Udeležilo ae jih bo vee pehotnih drvfarj, ena konjiška divizija m mnogo enot is drugih vrst orožja Skupno se bo udeležilo manevrov okoli 40.000 mot m pa bo vodil član vrhovnega vojnega sveta in sef generalnega Štaba francoske armade general Gernelm. Pri manevrih bo posvečena glavna pozornost proučevanju taktike tako hueuovanih mehaničnih bojnih oddelkov. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 2281.25 — 2292.61, Berlin 1546-0» _ 1*56.39, Cnrih 1103.45 — 1108.95, London 198.75 — 200.35, Newyork 6ak 5644.20 — 5872.4«, Pari« 222.00—223 12 187.80 — 168.46, Trst 288.40—290.80 INOZEMSKE BORZE. Curlh, 4. »Tgnata Pariz 90.115, London 18.01, Newrork 513.75. Bruselj 71.28, Mi-lan 38.1750, MadrM 41.56, Amsterdam 208.75. Berite 122.25, Sofija 3.72, leUft, Yi Prosili so g:a, naj pozove Rdeči Vrfž na pomoč. Major VVatters, kš se ie z ostalurm člani štaba biv. bodevnitoov nas4anfl n*nekem veleposestjvu bdrzu Jonflrstownas katerega mu je odistopila neika bogata Američanka, je iziavii, da bodo veterani oeflo-čafli v bližnji voliftni borbi, rztrgali bodo kapitalu njegovo sedantfo obla«st rz rok rtt jo vrnili amerišikemu narodu. Newyork, 4. avgusta. V Johnstownn koncentrirana armada bivših bojevnikov je soglasno sklenila, da ugodi pozivu župana v Johnstownu ter se razade. Vojni udeleženci bodo dobili prosto vožnjo za povratek v domovino. Nesreče in nezgode L ju Dijana. 4. avgusta Voeraj je t4i zopet daai nearei. 04 vseh strani in iz raznih kradev •» prepe-rjaLi v ljubljansko bolnico številne ponesrečence, med njimi dva s aaitrtnoue^ ara!-mi poškodbami. Prvi, ki so ga včeraj popoldne pripeljali v Ljubljano, je bil mizar Aicdzrj Eržen, rojen leta 1902 in doma ia Gornjega Logatca. Tam je namreč včeraj popoldne divjala huda neviLbta, med katero je večkrat treščilo. Strela je oplazila in omamila tudi Eržena. Ko so ga prepeljati v bonvtao, je bil še nezavesten, davi ae je pa mjegovo stanje nekoliko izboljšalo. Gregorič Slavko, posestnikov a±n is W ndce, občina Sodražica na Dolenjskem, je včeraj stal pred domačo hišo, ko so se nenadoma zvrnile nanj zložene deske. Hudo poškodovanega so potegniti izpod desk, ilmol je zlomljeno desno ključnico in precej razbito zgornjo čeljust. žrtev težke nesreče je postal tudi posestnik Matija Debevc z Jezera pri Cerknici. Mož je snoči napajal krave, ki so nenadoma zbez.lja.le. Ena krava ga je podrla, na tleh ležečemu je pa druga stopila na trebuh. Debevčeve poškodbe so zelo resne iin je njegovo stande brezupno. Posestnik Urban Petan, vpokojeni radar tz Hrastnika, je včeraj pomagal voziti vino, nesreča je pa hotela, da je prišel pod vos, ki mu je stri levo nogo. S popoldanskim vlakom so nonesrečenega rudarja prepeljal: v Ljubljano. J era Skubic, &5Jetna uži t k ar i ca z La-verce, je včeraj popoldne v gozdu nabirala jagode. Na gladkih tleh je spodrsnila in padla na trebuh, kjer je imela privezano kanelico za jagode. Zadobila je precej hude notranje poškodbe. — V Ljubljani je včeraj popoldne padel 301etni usnjar Lojne Speglič na glavo in zadobil precejšnjo rano. V bolna c i so ga obvezali in jo je že lahko zapustili. Huda prometna nesreča se je pripetila včeraj popoldne pri Blagovici. Banovinski cestar Alojzij Trpin, star 28 let, se je pe-bal na kolesu domov, za njim je pa privezi! tovorni avto pivovarne Union in ga podrl. Kolesar je v loku odletel v stran in nezavesten obležal. Dobil je hude podKod-be po telesu, razbito ima tud; veo lobanjo. Ponesrečenca je rešilni avto nezavestnega prepeljal v ljubljansko bolnico. Trpinovo stanje je brezupno. Kdo je kriv nesreče, Še ni ugotovljeno. Pri hripi, bronhitisu, vnetju mandljev, pljučnem katarju, zasluzenosti nosu, sapnika, požiralnika in jabolka, obolenjih oči in udes skrbimo zato, da često očistimo temeljito želodec in črevo z uporabo naravne »Franz Josefove« ^renrire. Znameniti strokovnjaki za nego zdravja sve-dočijo, da »Franz Josefova« voda dobro služi tudi pri Senu in drugih mrzličnih nalezljivih boleznih »Franz Josefova« grenčlca ae dobi v vseh lekarnah, dro-gecrjah In špecerijskih, trgovinah. »SLOVENSKI NARO D«, dne 4. avgusta 1932 Stev 175 Jubilej „Soče" 1 11 in njenega predsednika Dne 8. septembra bo „Soča" svečano proslavite tvojo lo letnico in razvila prapor L jtthtjrama, 4. smgusta. Ko je zeh nnnelii svetovna vojna ob Sofi, se je napolnila sedanja dravska Lanovsna z begunci, še već jih je p« nađlo zarveUJa ▼ naših krajih po nrevrairu, ko so se nase meje zožile do Triglava ki Rakeka. Čeprav so izgnanci izgubili domovino, ki tam onkraj meje svobodne Jugoslarvjje caka pnrrj-ce, niikdar ne bodo mog>H pozAbirtn na **jo. Bovoani m Toknioci. GoTičanri m BtSci, Vipavci in Kraševci, Tržajčani in Notrsnjci, vse od belega Kanina m iztvdra Soče pa do Široke Učke m srvega Lošinja, od Krm ina in Davina do Rakeka so «i pri nas z ne-otrudljivo žilavostjo in z zaupanjem na po-vTatek zgrad*ili domove okrog trdnega gradu, lci so mu dali po srčni žali svojega izgubljenega patadi-ža ime »Soča*. PredsetlnOc društva »Socee je že deset let župan meate Ljubljane £. dr. Dinko Puc. O desetletnem dehi m Hoji h, o trpljenju i-n zmagah »Soče* pod vodstvom župana g. dr. Fuoa ni potrebno pisati, saj so zasktge in uspehi znani vsemu narodu tostran in na ouri strani meje. »Soča« je zbIrr&la in zbrala be-gcr.ce in izgnance, potrte tolažba, obupane rešifa, zapuščene oblekla in nasitila, vsetm pa krepila mo?i. da niso omaga-Ii v boju za obstanek. Zgodovina »Soče« in predsedstva g. dr. Dinka Puca je zgodovina dejanji m bre/primerne požrtvovalnosti. -Že junija meseca je »Soča«- hotela pra-zmovati svoj nih^ej. pa je praznik preložija na S. september. Prireditveni odbor pod vodstvom obi. svetovalca g. čotarja je že vse pripravil, da bo siavnost res veheastna. >Ja predvečer »Javnosti priredi »Soča« 7. septembra v prekrasni novi dvorani hotela Metropol svojemu vzornemu predsednilku 2. dr. Dinku Pucu časten večer, višek svečanosti bo pa dru^ dan na Taboru, ko «So-oa« razA-iie svoi prapor, ki je nacrte zanj napravil 2. prof. Saša Sanfel. V čudovitih sv: len i h ba rva h se prelivajoče s!ike na praporu 9o seveda tudi pomenljive, saj je na eni strani na svili v narodnih barvah velik tnedaljon s podobo sužnja, ki je raztrgal verige, kakršnega poznamo že s prvih na-l£h poštnih znamk, ki so naše osvobojen je in iistanovitev Jugoslavije oznanile vsemu svetu, n« drugi strani je pa velika vezena slika razburkanega morja z malim čolnič- kom. Ju ga prete požreti valovi, m znanim Gregorčičevim verzom: Naš gol nič o tm-:mo! Razvitja zastave in častnega večera 6e seveda udeleže gostje z vseh strani domovine in je zato dovoljena tudi že četrtinska vožnja po železnici. Zaradi legitimacij za četrtinsko vožnjo naj se udeleženci prijavijo »Soči* vsa i do 20. t. m. Program svečanosti, ki priprave zanjo vodijo razni odseki pod vodstvom najbolj izkušenih aranžer-jev, je seveda nad vse pester in v resnici slavnosten, praznika »Soče in njenega predsednika župana g. dr. Dinka Puca se pa udeleže tudi narodne noše z vseh strani, kjer biva naš rod. Konkurenca pri kopanju in gaganju Kopalci rta znameniti »Špici« so se razdelili v dva sovražna tabora Ljubljana, 4. avgusta. Ves 3vet je razdeljen na tabore, vsi se crledan»o kot jmss in maček, velika moda ie. da se ljudje gledajo pisano, da je skoraj vsak človek stranka zase (zato se tudi najbrž ločijo v Ljubljani stanovalci z besedo stranka, drug od drugega), sploh je na zemlji pravi raj v tem pogledu, ljudje se debele od ljubezni do bližnjega, vzajemnost je najboljši predmet za moderne pravljico, in kaj bi naj 5e Človek rekel o tej konkurenci med ljudmi, o tej prekipevajoči medsebojni ljubezni, ko je zadnje Čase takšna vročina in suša. da ni niti toliko vode, da bi lahko drug drugega utapljali v žlici vedet? Treba je pa 5e vseeno povedati, da so se naši kopalci tudi razcepili v dva oficijelna tabora, ki nista še nikjer registrirana in ki med seboi konkurirata po vseh najmodernejših načelih- Čudovito živahni so postali letos kopalci ob Ljubljanici, nedvomno vpliva kakšen se neznan eliksir iz Ljubijaničine struge, ki se je sestavil sam v nji, tako poživljajoče na nje. Se nikdar ni bila slovita >špicac živahna in zas**dena kot letos, človek bi mislil, da se je Ljubljana zdai tako razširila, ali pa da se ljudje prej sploh niso kopali. Ne trdimo, da ljudje prejšnja leta niso čislali Ljubljanice zato, ker so se kopali v svetovnih kopališč, pač je pa treba povedati v slavo naše L;ubljanice in Ljubljane, da so naša kopališča čedalje bolj priljubljena in na clasu in da jim ne more nobeno dru?o konkurirati. Kot v dokaz samo primer, da nobeno drugo kopališče nima takšnih Čudovitih radioaktivnih vrelcev kot ;ih ima Ljubljanica. Po vsem mestu se nabira zdravilna voda v naravnost impozantnem bazenu, iz katerega polagoma teče med navadno vodo proti razvodju Gruberjevega prekopa. Samo če stopiš v to vodo, si takoj poživ-ljen. vsa revmatična in druga obolenja izginejo takoj, pa tudi notranje bolezni, če požreš nekaj požirkov te vode. Kdo bi se potemtakem čudil, če je takšna gneča ob zdravilni Ljubljanici in da je sezona od dne do dne živahnejša. Čeprav v vseh kopališčih tožijo nad slabimi časi. Glavno pa ni le voda v vsakem kopališču, važnejše je kopališko življenje, voda, solnce in naravni čari, vse to je postranskega pomena in niti ni tako važno, kot kopalne obleke in lepotice v njih. Moti se pa. kdor misli, da je ob Ljubljanici samo eno kopališče, pod eno upravo in da vlada povsod enako kopališko življenje in so v veljavi ena in ista pravila. Na *Špiei« vihra na drogu, na katerem je tudi tabla, ki pa ni več v veljavi, da je kopanje prepovedano, rdeča zastava z belo progo. Rdeča barva je sploh nevarna ter je človek kar presenečen, ko zagleda to zastavo, bela proga pa menda dokazuje, da je ta zastava nedolžna- Ne zdi se pa tako nedolžna kopalcem na nasprotnem bregu, na trnovski strani, kjer vihra menda na fižolovi prek!ji modra zastava z belo progo enake oblike, torej samo barve so različne. To seveda ni brez pomena, te zastave niso raztrgane kopalne obleke in splob ne vihrajo ter izzivajo le po naključju. Tudi ni brez pomena, da vidiš na >špici< le kopalke v rd**5ih in raznobarvnih kopalnih oblekah, samo modre nima nobena. Na levem bregu pa na sprotno nima nihče rdeče kopalne obleke. Crna barva je pa nevtralna. Kopalci so se razdelili v dva tabora ter zaceli pihati drug proti drugemu ter se ne morejo več niti gledati, razdor je strašen, nikdar več ga ne bo mogel nihče poravnati. Kako je prav za prav prišlo do tega, da 30 kopalci začeli drug drugemu smrdeli, je težko reči, odnosno. nekoliko prelahko. Morda je kriva tega samo Ljubljanica. Dejstvo pa je, da je na levem bregu, t j. na trnovski strani, tabor, ki ima svojo zastavo, svoje številne privržence sporlno občinstvo, predvsem pa seveda kopalke in >kibici§picarji^ svojo miss, udeležba tekmovalk je bila presenetljivo številna, nekateri celo trde, r'a so se tekme udeležile tudi >Nabrežankec. levi breg »e namreč imenuje >Nabrežje<, njegovi privrženci pa >Nabrpžani<, ki so si za ta namen prebarvale modre obleke v rdeče. Kakšno barvilo so uporabljale, je seveda njihova tajnost. Saveda si oba tabora konkurirata tudi v gaganju ter imata oba za ta namen posebno statistično osobje. ki vestno beleži nasprotnikove primere traganja, ki bodo najbrž javno razglašeni. Ko gaga nasprotnik, mu seveda kopalci nasprotnega tabora ne smejo pomagati. Saj še ce'o drug drugega tišče pod vodo. če nanese prilika, zlasti je v nevarnosti kopalka, ki priplava na nasprotni breg. Usmiljenja odlični strankarji ne po^nfje ter \i~ejo kršijo njihovih postav daleč v vodo. Koliko pa še imamo nasprotnih si kopalnih taborov v Ljubljani, menda ne vedo niti strokovnjaki. Glavni so pač tabori, kako si pa naj drugače mislimo kopalno življenje v Ljubljani, ko nimamo niti vode, pa bi se ne znali ogrevati za druge, višje za-devščine?! Sf301*t — Pripravljalni odbor za otvoritev novega kolesarskega dirkališča na športnem prostoru 2SK Hermes, ki bo dne 14. t. razdražena z velikimi mednarodnrmd moto-kolesarskimi dirkami, opozarja tem potom vse one dirkače, ki mislijo sodelovati v posameznih ali več točkah, da se pravo, časno prijavijo, t. j. najkasneje do 7. t. m. Ta termin je namreč potreben za sestavo imenikov vseh sodelujočih konkurentov, ki se bodo dali s programom vred tiskati. Poznejše prijave se bodo sprejemale brezpogojno le proti d vojn- prijavnim. Od prijave dalje imajo vsi dirkači pravico treniranja na dirkaliSčni progi, katera je že dograjena. — Kolesarsko društvo »LjnbUaale«« v Dobrunjah ima prihodnjo nedeljo 7. t. m. ob priliki praznovanja 5-letnice svojega obstoja zanimiv športni spored, v katerega je kot glavna točka vključena medkrubaka kolesarska dirka na razdalj* 120 km, katere start bo na Dunajski cesti pri km 3 (Pri Plankarju) ob 10. uri. Ob 12.30 bo zbirališče pri g. Selanu v Dobrunjah, od koder bo odhod z godbo na čelu na prireditveni prostor in cilj glavne dirke. Ob 13.30 star. ta jo junforjl na progi 80 km, ob 14. start novincev na 20 km progi, ob 15. pa prifietek velike vrtne veselice pri g. Paternostru v Dobrunjah, kjer se bodo izvajale se druge zabavne točke sporeda. Ko spozna5 svoje slabosti, Sele začneš ceniti vrline drugih. Oskarju Deva v spomin Ljubljana, 4. avgusta. Prijatelju je težko pisati nekrolog. Tem težje, ker sem ga dodobra poznaj kot človeka, dobričino brez primere, ki je vse svoje življenje — dasi jurist ki jabalec paragrafov --posvetil na« pesmi. Ni le ustanovi jad psjvikm zborov in jih vztrajno vodil, saj je ustanovi] po prevratu mariborsko Glasbeno Matico in je bril njenemu pevskemu sJbofu prvi in glavni voditetj. se več je stani s svojini smo t r enim delom za nabiranje narodnih pesmi. Ko je zarisali svoje oda, bi se morala t žalost odeti ki zafftafcati vsa Korota, ki ji je pokojni resa in na note postavil vse njene narodne pesmi. To je ntjegova največja zasluga. Id mu je narod nikdar pozabiti na more in ne srna Iz dna duše pevec Id je vos gorel za pesem, ki je vsak pevski potre* sprerjiljM z velikim zariimenjern, ki je podal našim zborom ki solistom neb roj lepih, melodijozjnfh pesmi, ki je zlaerti koroško našo narodno pesem spravil v svet in ji pridobil veljavo in rjozrianije ter ugled — je mrtev. Njegova hormon iza c r ja narodne »Vigred se povrne« se je glasida pri sto in sto po-grebdh, Vsinm pa sedaj vse nase pevske zbore, da se udeleže pogreba imšega zaslužnega skladatelja m harmonizatorja pesmi. Drevi ob 20. se bo vršila pevska vaja v Glasbeni Matici (Huibadova pevska dvorana). Arhivarji naj prineso 6eboj notni rnaterjjal A. Farsterijeve na^robnice »Umrl je mož« in O. Devove »Vigred se povrne«. Prijatelju Devu pa na} bo v rmerru vseh slovenskih pevcev najfelariji spomrn. Zorko Prelovec. Čez noč je prišla jesen Ljubljana, 4. avgusta. Popolnoma smo se že privadili misli in prilagodili temu, da r>ostanerno zamorci. Crvrlrzaične kaprice so kar vidno kopnele pod žarkim solnicem, tudi obleka se nam je začela zdeti le kaprica ter smo jo od dne do dne bolj od.a preveč. S tem se pa seveda ne mor. marsikdo sprijazniti. Tn tudi ni trgovina svobodna v tem pogledu, da bi kdorkoli prodajal karkoli kjerkoli. Ni n. pr. dovoljeno, da bi nekdo začel prodaiatti v Zvezdi pod kostanjem obleko. V LjObljani lahko prodajaš le do roiJe volie dolgčas in zijala. Uboga, zgodo-vviska Zvezda je pa doživela že marsUkaij in končno rudi neslavne dna. Sicer so ti ckne-vi tudi kongresni, toda kongresno občinstvo se ne zdi vsem dovolj slavnostno. Dan za dnem je Zvezda popolnom« zasedena m areoo imaš. če dob iS sedež. Ubo-»^borovalcev« ni mogoče nrepsrizadeti«, jaz tega ne vem. če imajo >prizadeti< še kake posebne želje, naj se obrnejo drugam. Meni se ne da, pa s? ne da razgovarjati z ljudmi, ki skrivajo svoje obraze in naj imajo za to dva ali pa tn vzroke. Da pa izve javnost, koliko imam v resnici jaz opravka z amsterdamsko razstavo, bom v kratkem to napisal. — R. Jakopič. „Atena44 za otroke brezposelnih Ljubljana, 4. avgusta. Posledice gospodarske krize so močno prizadele tudi našo mladino. V najnežne}-ši starosti mora zaradi pomanjkanja sredstev pogrešat! najpotrebnejše, kar rabi za svoje zdravj«, mandka ji zadostne hrane, obleke in veselja v družini. Zunanji razlogi, napram katerim je posameznik brez mo&i, povzročajo po naših domovih stalne skrbi in naraščajoče nezadovoljstvo, kar rodil kaj rado težko ozračje med rodbiu-sk i mi Člani in pogosto tudi moramo ogroža našo doraščajočo mladino. Naša dolžnost je. da zastavimo vse sile, da omilimo razmere, da pomagamo kjer 1n kakor mo-Tfmo. Na mednarodnem kongresu za socijalno delo. ki se je vrš.11 pretekli mesec v Frankfurtu, je izpregovorila referentka dr. Gertruda Baumerjeva sledeče noinko-vite besede: >Zaradi razdraženosti brezposelnih staršev je v vseh šolah opaziti tako zvano otroško nervozo. Sledi nujna potreba, da se otroci teh staršev vsaj za nekaj ur dnevno odtegnejo družini!. Društvo >Atena< se je odločilo pre-vzeti na svoje otroške igrišče v Tivoliju v brezplačno varstvo vsaj 50 otrok, katerim bi se razdeljevala dopoldne in popoldne tudi brezplačna južina, kakor mleko, sir, sadje, marmelada, med, kruh itd. Pozivamo vse, ki bi hoteli prispevati k tej akciji z denarnimi podporami ali v blagu, da pošljejo svoje darove na naSk>v društva, Dunajska cesta 1 a, II. Pozivami pa tudi vse one potrebne, ki bd se hoteli posmžfeti te ugodnosti za svoje otroke, da v.lože na društvo takoj prošnjo z natančnimi podat kil domačih razmer najkasneje do 10. t m. Sprejemajo se predivsem deklice v starosti od 6. do 12. leta. Prosilci, Id bodo sprejeti, dobe pismeno obvestilo. Tenis Turnir za prvenstvo dravske banovine Teniška sekcija SK Krila razpisuje na-cijonalni tenišUci turnir za prvenstvo dravske banovine, ki se bo vršfl 13„ 14. in 15. t na na terrišcih SK Hirije ob Gosposvet-ska cesti pod pokrovrtelistvom častnega odbora. Tekmovali bodo gospodjje posamezno, gospodi'e v dvoje, dame v djvoje, dame in gospodje v dvoje, gospodje j\m. posamezno, kot sedma točka je na programu »Pogačarjev memorial«, gospodje posamezno (za Člane ljubljanskih klubov) in kot zadnja točka toJažSno tekmovanje gospodov. Polovična vofcnja je zaprošena, zato naj si nabavijo tekmovalci in posetniki turnirja na domači postaji celo vozno karto do Ljubljane ter jo puste žigosati z mokrim žigom, na kolodvoru jo pa ne smejo oddati, ker bo veljala, če bo prošmia ugodno rešena, s potrdilom ramirske uprave za brezna črn! po vr a tek. Prijaviti se je treba do 1°. t m. Turnir se prične 13. t m. ob 15. K tolažilnemu rnrrcirju se lahko prijavijo oni gospodje, ki izpadejo v prvem kota. Prijavnina se plača na igrišču blagajniku. Pristojbine znašajo za gospode posamezno 40, za dame posamezno 40, za gospode v dvoje 60. za dame v dvoje 60, za dame in gospode v dvoje 60, za gospode juri. posamezno 25, za Pogačarjev memorial gospodSe posamezno 30, m za tolažimo tekmovanie gospodov tudi 30 Din. Na vse pristojbine se zaračuna 10% na račun takse JTS. Vsak igralec ki je plačal pristojbino, prejme znak, ki mu daje pravico do prostega vstopa na igrišče za vse dm ttmrrrla. Za tumhT so razpisane primerne nagrade. Pravico do udeležbe ima vsak naš dr-žavVan amater, fcl le verificiran v JTS. Za odigran je posameznih tekmovanj Je po- trebno vsaj osem prijav. Prijave je treba poslati na naslov Rajico Kos, Ljubljana, Gledališka 12, pristojbine pa na naslov Lado Zaje, Zanatska banka, potom poštne položnice ra^'" št. 14.003. Prijave za turnir se po žrebanju ne more preklicati. Blejski turnir Jutri se prične na Bledu VIII. mednarodni turnir za prvenstvo Bleda. V kolikor nam je znano, bo udeležba res mednarodne, ker so se prijaviii J u posloven i, Cehi. Avstrijci. Italijani itd. Orgartzacijo turnirja ima beograjski tenis klub, visoka pokroviteljica pa je Ni. Vel. kraljica Marija. Cestno predsedstvo tvorita dr. Kraljevič, minister i& fiz. vzgojo, in Ivan Mohorič. min. za trgov, in inW. V častnem odboru &o: H i oko \Vurth, dr. Stevan Had2i, dr. Pirkma.jer. velepos. Ken-do. Predsednik upra/ve turnirja je Ivin dr. Marušič. vodja turnirja pa 53 Sava Gru-jdČ in T. Cvetkovič. Največje zanimanje je vsekakor za poslednji dam, za finale in je razumljivo, da prispe v nedeljo na Bled mnogo ljubljanskih teniških igralcev. Ilirija je za Bled prijavila samo g. Trudna in {jdč. Ravnih« r j evo, ki bosta n istopila v vseh di6oiplinah. Ljubljanski športniki &e odpeljejo po večini z avtobusom Hojak, ki pelje na Bled v nedeljo ob 8. zjutraj, prispe na Bled ob pol 10. in se vrača ob 19. zvečer v Ljubljano. Ker turnir ne ho trajal preko 19. ure, bo mogoče vztrajati do konca, ker bo avtobus čakal do 19. ure. Iz Ljubljane odhaja blejski avto ob 8 izpred Uniona in kavarne »Evrope«. R. Ko«. KOLEDAR. Danes: Četrtek, 4. avgusta, kaitoricani: Dominik, Lo-o-bačica; pravoslavni, 22. julija, DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Kongres pJeSe. KItjo kieal: Mon/te Cario. DEŽURNE LEKARNE. Danes: Leustek, Resljeva cesta 1; Bohince, Rimska cesta 24; dr. Kmet, Dunajska cesta 41. Nebo v avgustu S°lnce se vedno hitreje vrača proti nebesnemu ekvatorju in s tem se krči dan, ka se skrajša v avgustu za 2 uri 39 minut. V prvi polovica avgusta je solnce v znamenju Leva, 23. avgusta pa preide v znamenje Device. 31. avgusta nastane popoln solncni mrk, ka se pa pri nas ne bo videl. VideJi ga, bodo v severovzhodnem delu Severne Amerike, kot delni solnem mrk pa v vzhodnem delu Sibirije, v vsej Severni Ameriki, v severnem delu Južne Amerike ter v zap*umem dehi Irske in Škotske. Luna se v začetku avgusta vrača proti nebesnemu ekvatorju, ga prekorači 5. avgusta in doseže najnižjo lego pod njim 12. avgusta. Potem se vrača, prekorači ekvator ponovno 19. avgusta in doseže najvišjo lego nad njim 26. avgusta. V noči od 23. do 24. avgusta se bo rxMmka!a hma blizu Ple-jad, od katerih jih bo nekaj zakritih v drugi polovici noči. Luna bo v zadnjem krajcu, stalnice izginejo za razsvetljenim robom in se zopet prikažejo izza temnega roba. Lunine faze: mlaj je bil 2. avgusta ob 10.42, prvi krajec bo 9. avgusta ob 8.40, Sčip 16. avgusta ob 8.42, zadnji krajec 24. avgrusta ob 8.25, tn mlaj 31. avgusta ob 20.55. Plane«: Merkur je v avgustu v neugodni legi za opazovanje. Venera je v sozvezdju Dvojčkov tn se leskeče na jutranjem nebu. Najsvetlejša je bala 1. avgusta. Vzhaja po 1 uri zjutraj m se oddaljuje od nas. Mars je tudi v Dvojčkih blizu Venere. Vzhaja o polnoči in sredi avgusta se močno približa Veneri. Zdaj je Se preveč oddaljen od zemlje, da bi ga mogli dobro opazovati. Jupiter se v avgustu ne vidi, ker je preblizu solnca; 26. avgusta bo namreč v konjimkciji s solncem. Saturn je v Kozorogu m vidimo ga zvečer. Vzhaja pred polnočjo, zahaja pa po 2. uri zjutraj. Za opazovanje je se vedno v ugodni legi. 14. avgusta se bo pomikala približno 17 luninih premerov južno od Saturna luna. Uran je v sozvezdju Rib in vzhaja okrog 20. Neptun je preblizu solnca, da bi ga mogli opazovati, kajti 31. avgusta to v konjunkcijd s solncem Meteorji: v avgustu stooi v akcijo znani roj Persedd, Id bo najagilnejsi med 10. in 13. avgustom. Lega zvezdnega firm amen ta v začetku avgusta ob 23., sredi avgusta ob 22. in proti koncu avgusta ob 21. Na severovzhodu vzhaja Perseus, na vzhodu sta Skopec in Andromeda, nad njo Kassi-opea, dalje proti jugu stojita Pegaz in Vodnar, na jugu nad obzorjem stoji Kozorog, nad njim Orel, v zenitu pa Labod. Na jugozapadu zahajata Strelec in Škorpijon, nad njima sta Gad in Gadonožec, v zenitu pa Lira in Herkules. Na zapadu se nagiblje k obzorju Bootes, na severozapa-du pa stoji Veliki Voz. Petek, 5. avgusta. 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče, borza; 18: Salonski kvintet; 19: Nekaj za starše (Pero Horn); 19.30: Gospodinjska ura (Cilka Krekova); 20: J oh. Strauss: Orkestralni koncert (dunajska filharmonija), prenos iz Salzburga); 22: Cas, poročila; 22.15: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan. Sobota, 6. avgusta, 12.15: Plošče; 12.45: Dnevne vesti; 13: Cas, plošče; 18: Salonski kvintet; 19: Gim-nastične vaje (Drago Ulagu); 19.30: Zabavni kotiček (M. Kragelj); 20: Koncert delavske godbe »Zarja«; 21: Pevski koncert gdč. Flore de Grisogono; 21.45: Plošče; 22: čas, poročila; 22.15: Salonski kvintet; 23: Napoved programa za naslednji dan. Resnica češče zbega ljudi, laž pa vedno. 175 »SLOVENSKI NAROD«, dao 4. »vguata 1933 9tns n» Dnevne vesti r — Priključitev občine Radatovi« občini Metlika. Banska uprava je odredila, da se asatašsta občina Radatoviči, ki je brla ob ustanovitvi metliškega sreza izločena iz sreza Jastrebarsko m preSIa v sestav sreza Metlika, pridruži združeni zdravstveni ob-črrri Metlika. — Razpisana mesta vseučiliškfli docentov. Na beograjski univerzi je razpisan natečaj za docenta za katedro opisne geometrije s perspektivo in senčenjem, za katedro nauka o spozna vanju in proučevanju materijala, za katedro javnih zgradb, za katedro privatnih in gospodarskih zgradb in za katedro statistike inžerrjerskih. toonstrukcii. Prošnje je treba poslati rektoratu univerze do 8. septembra. — Iz državne službe. Za pomožnega knjigovodjo pri finančni direkciji v Ljubljani je imenovan računski pripravnik iste direkcije Miha Barič; v visio skupino je pomaknjen pomožni monopolski kontrolor v tobačni tovarni v Liubljani Franc Zalar. — Iz »Službenega li*ta«. Službena list kr. banske uprave dravske banovine« št. 61. z dne 3. t. m. objavlja zakon o kliringu med Jugoslavijo tn Avstrijo, pravilnik o kontroli hmelja, namenjenega za i/^voz. popravek v pravilniku o tečajih za zdravnike, razglas o i/spremembi imena vasi Aržiše v Ržlšče in navodila za izvajanje zakonitih predpisov o zaščiti javnih cest in varnosti prometa na njih. — Razpust društev. Društva Obči radnički savez v Jugoslaviji v Sevnici, Podružnica krščanske šole na Vidmu m Videmsko lovsko društvo so raa^>uščecia, ker nimajo pogojev za pravni obstoj. — Razi d društva. Društvo nastavnikov drž. obrt. učiilišč dravske banovine v Ljubljani se je po sklepu občnega zbora prostovoljno razšlo. _ Slovensko planinsko društvo nujno jpripoToča svojim članom, da kupujejo po-* lovične vozovnice na podlagi uverenj zaradi evidence v podružnici >Putnika< v hotelu >Metropole na Masarykovi cest:, nasproti glavnega kolodvora. — Ljubljana po Številu srednješolcev prva. Težnja po srednješolski izobrazbi je v Ljubljani dvakrat večja, kakor v Beogradu in Zagrebu. V Ljubljani odpade en srednješolec fka) na 15 prebivalcev, v Mariboru na 19, v Saraajevu na 21, v Splitu ma 24, v Zagrebu na 29, v Beogradu na 30 >v Osijeku na 36, v Skoplju na 43, v Ne-tem Sadu na 49 in v Subotici na 63. Rumunskl študentje v Sloveniji. Včeraj popoldne so prispeli i-2 Beograda v Zagreb slušatelji visoke komercijalne šole v Plo. esti pod vodstvom svojega ravnatelja Ni-• kole Pavela. Snoei so odpotovali v Slovenijo in da1 je v Postojno. Domov se vrnejo preko Italije, Avstrije in Mad-žarske. __Dobave. Strojni oddelek direkcije Zmagovalna« in >Med-družinska<, na razdaljo 200 metrov. Na prvi tarfil tekmujejo Člani ljubljanskega strelskega okrožja za naslov okrožnega prvaka. Druga tarča je določena za družinske ekipe in je za nagrado razpisan prehodni pokal. Za malokaliberske puške je pripravljena tarča >Golovec<. Tekmuje se po mednarodnih predpisih na razdaljo 50 metrov. Da pa lahko tuđu lovci pridejo na svoj račun, jim bo na razpolago tarča »Srnjak« na 150 korakov. Munlcrjo za vojaške in malokaliberske puške se more nabaviti po znižani ceni pri blagajn! na strelišču. Municijo za lovske puške je treba prinesti s seboj. Vpisnina je v propagandne svrhe skrajno nizka. Razdelitev nagrade in častnih diplom bo po končani tekmi na Hcu mesta. —li Pred razširjenjem Gajeve uDce. Mestna občina ie odkupila ded hiše To-mažlčevih dedičev na vogalu Dunajske ceste in Gajeve uiice v svrho razsirienoa Gajeve ulice. Stranke in tvrdJke v tem delu hiše so že prejele odpoved in hišo začno podirati najbrž še ta mesec Drugi del hiše je kupilo stavbno podjetje inž. Dukič, en del je pa še neprodan. _Jj Brezposelnim trgovskim pomočnikom. Pomočniški zbor gremija trgovcev je ustanovil svojo posredovalnico služb. Tej posredovalnici bodo javljali gg. trgovci. Člani ljubljanskega Gremija trgovcev, vse proste službe. Zaradi točne evidence o brezposelnih trgovskih pomočnikih pa prosimo, da se prijavijo Pomočniškemu zboru vsi brezposelni trgovski pomočniki. Prijaviti se je osebno in prinesti seboj zadnje službene spričevalo. Prijave sprejema taj. nik Pomočniškega zbora g. Vladimir Kravo«, tajništvo Narodno strokovne zveze, palaca Delavske zbornice, Miklošičeva c. 22, H. nadstropje. _Ij Podružnico Kola jugoslev. teatar Moste - Sv. Peter je sade] sapet tetak udarec s smrtjo večletne »veste članice ge. Ane Vojska, posestnice t Mostah. 8 to dobro ženo nam je nemila smrt t kratkem času ugrabila ie drugo požrtvovalno sestro In dolžnost vseh odborafte tn čdanic je. da se ndeleže pogreba, ki bo jartri on 17. izpred pokojničinega doma v Mostah, CigJarjeva ulica 23, na pokopališče k Božjemu grobo v Stopanji vasi. -4J IMnitenjt Jugantovnunklh Htfenjer-Jsv tn arhitektov, sekcija Ljubljana, vabi svoje Člane, da se v čim večjem številu »delete v petak R t. m. ob ooi K. popoldne na #lavnem kolodvoru sprejema kolegov Železnicarakih inženjer je v iz bratske Poljake, ki t večjem številu s rojim i družinami obiščejo nafto državo sa par tednov. Odhajajo naprej proti Zagrebu v soboto 6. L m. z vlakom ob 0.40. Njih bivanje t Ljubljani bo torej kratko odmerjeno, zato pa naj bo z našim prizadevanjem tem bolj pritrčao. 419n -4j Obrtniško društvo v Ljubljani sporoča vsem svojim cenj. članom in članicam, da je nepričakovano preminul po daljši bolezni odličen društveni član gosp. Franjo Grabjec, fotograf in dolgoletni načelnik Zadrug« fotografov v Ljubljani. Društvo vabi vse svoje člane, da spremijo blagega pokojnika na njegovi zadnji poti jutri 5. avgusta ob 4. popoldne Izpred mrtvaške veže spJoSne bolnice. 418n —lj Občni zbor dravske sekcije JVU. Jugoslo vensko veterinarsko udruženje, dravska sekcija, bo imelo v nedeljo ob 10.30 v prostorih restavracije pri »Levu« na Gosposvetski cesti občni zbor z običajnim dnevnim redom. —-lj Ljubljanske moške abore vabimo, da se udeleže vaje drevi ob 20. v Glasbeni Matici za pogreb skladatelja Oskarja Deva Arhivarji naj prinese s seboj note >UmrJ je mož«:, Foerster. _ Hubadova župa. —lj Predrzna tatvina v Tivoliju. Suooi okrog 21. je naš znani kupletist g. Danilo Bučar sedel s svojo soprogo Metko in njeno mamo na klopi v glavnem drevoredu. Gospa Metka je položila torbico na klop, a ko so odhajali, je tudi Že opazila, da je torbico, pozabila na komaj 20 korakov oddaljeni klopi, videla je pa tudi, da sta torbico pograbila dva mlada človeka in odšla z njo v temo. Ko je gospa skočila za njima, sta pa stekla in izginila. V bližini je bilo še polno izprehadaJcev, ki so tatova dobro videli in na videz tudi poznali, zato naj pa predrzneža torbico takoj oddasta v upravi »Jutra« ali pa pošljeta lastnici v Gradišče št. 2, prosimo pa tudi, naj se pri njej zgtlaai gospod, ki je izjavil, da tatova posna, —lj Došli so novi internacijonalni prvovrstni artisti v hotel Tivoli. 417n Iz Novega mesta — Nesreča pri delu. Pred kratkim se je ponesrečH pri delu g. Ivan Vi rt, ključavničar, dtnevničar v kurilnici na železniški postaji v Novem mestu. Priletel mu je drobec železa v levo oko in mu močno ranil zenico. Takoj se je odpeljal v ljubljansko bolnico. Ker pa je bfla rana prehuda, so mu morati oko odstraniti. — Velike množine m*Hn na živilskem trgu. Na novomeški Živilski trg prinesejo in pripeljejo zek> veHke množine malin, nabranih po Gorjancih, kjer jih je vse polno. Cena malinam je v primeri z lanskim letom nizka, namreč 1 kg stane 2—2.5 Din. — Taca je praskala. Včeraj ob 4. uri zjutraj se je za če'o naenkrat nevarno bliskati in grmeti. VU3 se je dež; a med dežjem je padala kot lesniki debela toča. Škode rd naredila velike, ker je burja, ki je začela pihati z vso sOo, razpodfia grozeče oblake. Za polje ni več velike nevarnosti, ker to ljudje že poželi Sta, pač bi pa veliko škodila viriogTadom, v katerih že zgodnje vrste grozdja dozorevajo. Dež pa, ki je padal približno dve uri, je veliko koristil osuseli zemlji, predvsem ajdi. Iz Celja —c župno gasilsko vajo v Vojniku prirede v nedeljo 7. t- m. ob 12.30 gasilna društva iz Celja, Gaberja, Trnovelj, Škofje vasi, Vojnika, Nove cerkve tn z Dobrne. Vaja se ho vrftHa z motornimi brfsgalnami na razdaljo 800 metrov. Po vaji bo vrtna veselica v gostimi g. Vrečarja čtlati dobiček je določen za nabavo In poprev4k> gasilnega orodja. —c Izletniški vlak Ljubljana - Sušak bo vozil v soboto 6. t. m. zvečer ob vsaki frekvenci. Udeleženci iz Celja tin okolice se morafjo peljati v soboto ob 19.25 is Celja do Zidanega mosta, kjer bodo okrog 23. vstopni v izletniški vlak. Vožnja iz Celja na Sušak in nazaj je znižana na polovico hi stane 117.50 Din. _c Poecljunkuta, ki so jo kakor vsako leto obhajali L la 1 t a t kapucinski cerkvi tn k! je bila združena f malim kramarskim sejmom na Bregu, j« bila letos zaradi gospodarske kruže slabše obiskana kakor lani. —c Izgubljeno in najdeno. Krosujar Slavko Verbanič 9« te dni Izgubil v Celju rjavo uenjato denarnico s 880 Din gotovine, kroanjarakim dovoljenjem in razno drobnarijo. Hlapec Jožef Znidar s Frsokolovega je nadel na cesti dvoje avtomobilskih koles. V mestu je bil najden potni list na ime Aiojzioa Rocha is Ljubljane. Avtomobilski kolesi se dobita pri hlapcu znidar j u na Frankolovem pri Vojniku, najdeni potni list pa pri predstojništvu mestne pol.cije. —e Dramski tečaj celjske sokolske tupe, ki je btt otvorjen v sredo 3. t m. v rudarski soli v Celju, obiskuje okrog 60 oseb. Tečaj vodi g. prof. Osip sest >!z Ljubljane. —c Redni občni zbor Steklarske zadruge v Celju bo na praznik IS. t m. ob 8. zjutraj v hotelu >Po8tac. —c Z delovnega trga. Od 21. do 31. julija je bilo vri ekspozituri jarme bone dela r Celju prijavljenih «4 oseb (38 moških in 98 žensk), ki so stkale dela, is prejšnjega tedna pa Je ostalo 1038 brezposelnih (850 moških ta 173 žensk), v času od 81. do 31. julija je bilo ponujeno delo sa 8« oseb. posredovanj je bilo It ustnih 14. odpovedale to 3 osebe, tako da je 31. Julije ostalo t evidenci 1070 oseb (887 moških In 192 tanek). dtevOo brezposelnih po'-aj.v a Udeležimo se razstave v Lvovu! Na Poljskem bi Slo dobro v promet zlasti naše vino in sadje nas bo seznanil z vso Poljsko. Najpomembnejša za nas pa bo ugotovitev ali ugaja naše blago Poljakom ali ne m katero najbolj. Z združenimi močmi rcerodajnih 5initdiev ifl razstavlja-Icev se je treba brez odloga odločiti za udeležbo m pripraviti potrebno, da se vendar enkrat prebije led. Brez oo-skusa in rizika ni nič — zato se tudi stroškov ni ustrašiti — vse drugo bo sledilo po razstavi na podlagi rezultata ki ga bomo dosegli. Zato pozdrav m obljuba PoLjakom z besedami: »do widzenja na piacu po\v\-stawowem we L\vo\rie!« Ciril Dolenc. Ljubljana, 4. avgusta. Od 20. septembra do 5. oktobra bo letos v Lvovu velika gospodarska razstava, na katero vabi P oljsko-jugoslovanska liga v Lvovu tudi naše razstavljalee. da bi razstavili zlasti sadje in vino. pa tud i in dut5"li i'j-ske izdelke. Znane so mi razmere v nekdanji Galiciji z gdavnim mestom Lvovom še i« predvojnih časov, zato hočem spregovoriti nekaj besed glede naše udeležbe na tej razstavi, posebno glede vina in sadja, glede industrijskih izdelkov pa prepuščam to drugim. Udeležba na gospodarski razstavi v Lvovu naj bi bila z naše strani dobrodošla revan ža za udeležbo Poljske na letošnjem ljubljanskem velesejmu, da stopamo v eim bližje gospodarske stke z bratskim poljskim narodom. Morala bi pa biti častna in dostojma in bi bHo s pripravom i tako i pričet« z organrrrranoem posebnega odbora. Sodelovati bn morala naša vinarska in sadjarska društva, naše industrijske zbornice, pa tudi drtršfcva za tujski promet. Najbolje bi bilo. da bi bila naša država zastopana v posebnem paviljonu. V tem primeru bi seveda podrpor« od niene strani ne smela Jz-ostati. Za primer, da bi današnje fitnamene razmere ne dopuščale udeležbe v tako velikem obsegu — je pa na vsak način ra-zsta-viti vsaj naše vino, grozdje in sadje. Poljska je namreč absolutno nevinorodna država, glede sadiarstva pa tudi n4 na visoki stopnji, tako da je potreben uvoz boljšega zimskega in tudi drugega sadja, ki tam ne uspeva. Teren za izvoz vina in sadja je torej ugoden in zato bi ne smela zamuditi te prilike, ki se nam letos nudi. posebno še. ker navm je Avstrija zaprla vrata za sadje in vino. Vinske in sadme razsta/ve so se pri nas že udomačile, so pa vendar le lokalnega pomena z internim značajem. Z našim vinom in sadjem moramo ven na tuja tržišča — to bo vse veSjega pernena — zato pa moremo tja na raizstave, da se seznani zunanja svet z našim blagom. S prireditvami doma <=mo na veekakoT pridobili precej prakse, ki nam bo prav prišla pri prireditvah v inozemstvu. Sezuaniiti hočem naše interesente z okusom Poljakov, kar se tiče vina in sadja. Na Poljskem ni navade, da bi 6e vino točio, kakor ori nas srdošno soda v od-prtrh steklenicah. Gostiln in krčem po našem običaju tam nii — vino dobimo tam v zaprtih steklenicah v sreeerilisikfh in delika-tesntb tngovmafh, restavracijah in po hotelih. Iz steklenic se potem nartaka vino v *lam/pike« (čaše). Pol'jak prije le sladka, močna vina. Zato mu niti avstrijska niso všeč. Na.jveč je bilo tam v prometu močnih ogrskih vin kakor: tokajec, hegvjalec. szarmo-rodmer, sdksarder itd. Zato bi prišla za razstavo prav posebno v poStev naša Štajerska rMomerska vina. dalmatinska, hercegovska (btotina. žilavka), kariovaška. in pa srbska vina (župska, sičevac, rvrokapaic). V predvojnih časih sta se v Lvovu namreč že uveljavila daknafcmec in hercegovec. Dajlnmtiinska. viuaraa bratov Didoličev je bila zelo dobro obiskana — po našem urejena — točilo se je v odprtih cement, steklenicah. Mnogo vina je pa razpečavala čez ulico in celo razvažela strankam po mestu v zamašenih navadnih priprosto etike tiranih steMenicah (nerenskih ali burcjunskih), tako kakor se n. pr. pri nas razpečavajo ma-linovec in drugi sadni sok i. Točilna klet neke hercegovske vinarske zadruge je delovala na isti način kakor dalmatinska vinanna — točila je seveda le žilavko in bflatiuo — torej močna m sladka vina, V koliko so vojna ta radi nje nastadi povojni odnosa j i predru^ačoli razmere, mi seveda ni znano. Gotovo pa je, da bi še danes lahko uspevale take viname, ako bi jaih zalagale nase vin. zadruge s tipiziranimi vini. Prva naloga naj bi bi^La letos seznaniti Poljake z vsemi našimi prej omenjenimi vini na gospodarski razstavi v Lvovu. Od njih okusa bi bHa potem odvisna nadaljnja or-ganiizaoija vinske trgovine na Poljsko t recimo za početek v Lvovu) eventualno osnovanje vefeke skupne založne kleti in usta-narvljaTAJe speci jarmn vinskih točilnic. V svrho reklame našemu vinu je svoj-eas pokojni ravnatelij Skalaokv v svojstvu vinarskega nadzornika sfpisaJ in dal natisniti malo brošuTtco v češkem jeznku, kjer v lenih besedah opisuje naravno krasoto našhh vinorodni« krajev. Ta brošurica se je raurpoifljaia na Češko. Na njegovo prošu-jo sem prevedel takrat to brosurico v poljski jezik. Skoda, da na izšla! — Tako žlahtnega sadja, kakor je pri nas, daleko ni v Ga?ic*ji. Podnebje ni tako ugodno m rudi zanimanje ni preverifloo. Posebno ugodno je za sadje podnebje v nekdanjem okraju Tlumaoz in pa v Zaleszozvtficn ob Dnjestru na meji Bukovine. V Zaieszczv-kioh je tako ugodno podnebje, da uspeva celo marelica, breskev in bi tudi trta uspevala. Krajevna potreba v tem pogledu je b?la odločilna, da se je tu ustanovila že za časa Avstrije sadjarska šola — edina v Ga-Haf. Id je bila v pogledu kmetajskiih šoi res revna. Razen poljedelske šole v DdManach z značajem akademije in rva omenjene sadjarske šole ni br!o drugih. Južnega saii>ja torej prirrienlkuje povsem — to bi moralo priti na rvoveflci trg iz naših južnih krajev. Za gospodarsko razstavo v jeseni bi pa prišlo v pođtev posebno naše zimsko sadje v prvi vrsti jakoika m hruške, zneibiti tudi breskve, ki jih ie pa premalo *e izvoz — seveda v tem času tudi grozdje. Glede prozdja bi bilo naiboli priiporoclj-ivo sme-derevsko (posebno še Muškat Hamburg), ki je za prevoz kot nsfaSB tro-ežno in tudi glede zunanjosti odlično. VeČino izvoženega sadja — torej tudi razstavnega — bi tvo-rfla pač jabo?8ca — *n teb se pri nas v S4ovenVi? ne manjka — ter smo lahko ponosni na naš sortknen* Baš v Lvovu *e proda mnogo kabinetnega blaga, ki ga vidiš skoraj v Teatri rziožhi snecerftekih trgovin in na na sadnem trci:. V predvojnih časih ie bil Lvosr posebno va-ze-n K* tirolsko i^abhno «adje izvozne tvrdVe Tsohurtscheu-thaler. Danes se mi tudi že lahko kosamo z našim sadjem. Iste potrebe, kakor nekriani« Galicija t liPOvrjrn bo Imela tudi ostale Poljska — glede vina to sadja. MnogoftevflnJ obisk gospodarske razstave rz drugih krajev — Senzacija, o kateri zopet govori vsa Ljubljana, je »Ufinac, z vsem razkošjem inscenirana veleopereta Lllian Harvev, Willy Fritsch, Lil Dagover, Conrad Veidt. Najprominentnejši umetniki, fantastične množice sodelujočih, bajno razkošje, opojna dunajska muzika, čarobno petje, balet, ples itd. »Paramount zvočni tednik« Danes ob 4., 7^4 in 9. V\ zvečer ob globoko znižanih letnih cenah! Elitni kino Matica Telefon 2124 iz konjskih lobanj Argentinska umetnostna obrt osva* j a svetovni trg s čudnimi izdelki, s po« hištvom iz konjskih lobanj. Že davno so rabili v Argentini tako pohištvo in farmarji po kmetih so radi sedeli na stolih iz konjskih lobanj. Tako pohi* štvo v Argentiniji ni nič posebnega in zdaj je prišlo tudi v mesta, kjer je pa seveda lepo izdelano ter okovano s srebrom ali zlatom. V mestih so opa* žili originalno pohištvo trgovci m ta* ko j so ga začcH izvažati v Evropo kot redko posebnost. Dobavitelji v Buenos Arresu imajo zdaj že mnogo naročil iz Berlina in Pariza, kjer se trgovci zelo zanimajo za pohištvo iz konjskih lobanj. Povpra* sevanje po konjskih lobanjah je tako naraslo, da plačujejo zdaj v Argentini za konjske glave toliko, kolikor so pla* čevali še nedavno za žive konje. Po farmah so začeli v množicah pobijati konje, ker gredo njihove glavo tako do« bro v promet. Najmlajša in najmanjša država Najmlajša in najmanjša država na svetu je vatikanska država, ki pa ima razmeroma največ muzejev, knjižnic, arhivov m cerkva. Zelo dobro je preskrbljena ta državica tudi s telefcmsklmi in radioaparati, kar se pa tiče porabe vode in električnega pogona, pa stoji na prvem mestu. Ima tudi svojo vojsko in policijo, Čeprav šteje le okrog 700 prebivalcev. Med temi je 133 tako zvanih pa-papeževih >branilcev«, poleg tega je v Vatikanu palarinska garda, plemiSki gardisti, orožnišlri zbor in detektivi. Pravijo, da se razlikuje vatikanska država od drugih v tem, da ni v nji nič naprodai. niti ne moreš ničesar prodati. Trgovin tam res ni, pač pa se da z marsičem trgovati, zlasti s tobakom, V Italiji je tobak zelo drag, v Vatikanu, kjer ni carine, pa zelo poceni. Zato se Italijani v vatikanu radi zalagajo s cigarami in cigaretami. V vatikanski državi je edina kavarna, kjer lahko dobre skodelico kave ali čašico vermuta. Posečajo jo navadno gostje, Id se vračajo od maše. Njim je tudi namenjena. Katoliški maš-nik namreč ne sme pred mašo ničesar zavžiti, ker pa mnogi duhovniki, ki hodijo v Vatikan maševat, daleč stanujejo, jim je kavarna zelo dobrodošla. Md 9. in 2. uro vlada v papeževi državi živahno življenje, od 2. do 4. je pa Vatikan prav za prav zaprt. V tem času vatikanska gospoda obeduje. Popoldne je v Vatikanu mirno. Ceste so prazne, le tupatam vidiš švicarske gardiste v uniformah, kakor si jih je bH zarnislil Raffael. Najvažnejša je v Vatikanu cerkev sv. Petra, poleg tega ima najmlajša državica apostolsko palačo s tisočerimi sobami, muzejske dvorane, vojašnice, dve tovarni, eno za gobeline, drugo za slikarije na kamnu in steklu, tiskarno, bolnice, guvernersko rezidenco, observatorij, kolodvor in semenišče. V tiskarnah se tiskajo knjige in vatikanska dnevnika »Osservatore Romano« m >niiistrazione Vaticane«\ SOKOL Sokolsko druitvo Štepanja vas se kaj pridno pripravlja za nedeljsko javno telovadbo. Posebno pozornost posveča načel-n;1 Žitnik IcrasnJ simbolični skladbi »Jadransko morje« po pesmi Simona Jenka, ki jf Je prvič Izvajala nas"* vojna mornarica na vsesoknTcVf-rn zletu 1936 v fV* >fcar ne zvon te tako neznosno. Tudi Carmen in Helena sta pogleda.; skozi okno. — Ah, bože moj! — je vzkliknila Carmen, — zdi se mL, da je to... — Da, da, milostiva! — je zaklioal ♦vratar odpirajoč vrata, — gospod je. — Ramon! Je mogoče? — se je začudil Saint-Hyrieix. — Ah!... To je bik) vse, kar je spravila iz sebe presrečna Helena. — Ti... Poljubi, vprašanja, klici radosti. — Zakaj nas pa nisi obvestil o •svojem prihodu? — je vprašala Car-aneo brata. Ker nisem mogel. Pomislite, bil «em s svojim družabnikom po važnih opravkih na obali v Colorru. Opravila .sva zelo hitro m dobro, tako da je bil NerviBe neizrečeno vesel. 2e sva se vračala v pristanišče, ko sva zagledala prekooceanski parni k, pripravljen baš k odhodu. Videč ljudi, stopajoče v čolne, ki «o jih naglo odvažali k parniku, sem "nehote pomislil, da se vračajo ti srečneži v Francijo. In solze so mi stopile v oči. NervUJe me je pa prijel za ramo, skočil v čoln, me potegnil za seboj in odpeljal k pa miku. — Dragi moj, — mi je dejal, — strah pred tropično mrzlico je začetek modrosti. Ce se zdaj ne vrneš za nekaj časa v Francijo, te napade d orno-tožje, za njim pa mrzlica. Brž se odpelji hi ostani nekaj časa doma. Tvoja prisotnost tu zdaj ni nujno potrebna, če te bom na rabil, te že obvestim. In tako sem se odpeljal. — Skoda, da nas niste obvestili, da se za nekaj časa vrnete, — je dejal Saimt-Hyrieix. — Vaša sestra se ne bo mogla dolgo veseliti vašega prihoda, dragi Rarnone. kajti vračate se v hinu, ko midrva zapuščava Francijo. — Vidva odhajata? — Se nocoj z brzovlakom v Mar-seiBe, kjer se jutri vkrcava na partiik. — Kam sta se pa namenila? — V Guyano v važni misiji. — In Carmen vzamete s seboj? — Seveda, — je odgovoril Saint-Hyrieix z nekim čudnim naglasom. — Ko je vaša sestra privolila v poroko z menoj, je dobro vedela, da me bo lahko poklic vsak hip poklical iz domovine. — In prav rada grem z vami, dragi moj, — se je oglasila Carmen. — Obžalujem pa, da morava odpotovati baš zdaj. ko si se vrnil ti, Ramon. Ramon in Helena, sebična kakor vsi zaljubljenci, sta pila v polnih du-ških radost svidenja. — Kaj pa sinko? — je vprašal Ramon. — Pripoveduj mi o njem. —. Še vedno je pri stari mami. Morski zrak je bil res nujno potreben njegovemu rahlemu, zdravju; a zdaj se počuti že celo dobro. — Skoda, zares škoda, — se je vmešal v pogovor Saint-Hyriex, — da že včeraj niste vedeli za Ramonov prihod. Lahko bi brli pripeldaH sinčića s seboj... — Kaj?... Ti si bila v Penhoetu? — je vprašal Ramon presenečeno. Smrten strah je stisnil Heleni srce: — Da, — je brž odgovorite Carmen videč, kako je Helena od strahu prebledela. — Moj mož je Heleno vabil, naj odpotuje z nama, pa se je hotela posvetovati o tem z mamo ... Kmalu smo pa spoznali da bi šlo to težko. In prav je, da smo si premislili-Kaj bi bil- pa dejal, če bi Helene ne bil našel doma? — Priznam, — je odgovoril Ramon smeje, — da bi mi bilo to neprijetno. Torej si videla mamo, Helena? Kako se počuti? — Dobro, zelo dobro! — je jecljala Helena z drhtečim glasom. — Ah, tem bolde! Njeno zadnje pismo me je navdalo — ne vem zakaj — s strahom, da je bolna, pa noče priznati. Zdaj pa vidim, da ni nič hudega. — Krojač me čaka, — se je oglasila Carmen vsa v strahu, da bi Helena ne izdala njene tajne. — Pojdi z menoj, sestrica. In mladi ženi sta odšli, ktnahi za njiima pa tudi Ramon. Sairut-Hyrieix je ostal sam. Zdelo se je, da je ves zatopljen v misli na delo, ki ga čaka v Guyani, v resnici so pa bile njegove misli daleč od politike. — Ne. saj ni mogoče, — je mrmral sam pri sebi. — Carmen bi se ne mogla tako smejati in kramljati, če bi bila kriva. Pismo te podle služkinje je nesramno obrekovanje. Ta čas se je Carmen nepričakovano vrnila. — Ali se vrnete k južini? — je vprašala moža. — Mislim, da se vrnem — A vi? — Jaz___jaz moram opraviti samo še pri krojaču in pisemskega papirja bi rada še kupila. Na Place de la Bourse sem namenjena v trgovino, ootem se na takoj vrnem. Saint-Hvrieixu so se kar oči za-iskrile. — Na Place de la Bourse gre, — je pomislil sam pri sebi. Najbrž na zadnji sestanek. Torej je le res, kar trdi služkinja. Zvedeti moram resnico, pa naj se zgodi karkoli. . In sklenil je zasledovati ženo. Carmen se je odpeljala najprej h krojaču, potem je pa odšla peš na Place de la Bourse in krenila naravnost na pošto. Mož ji je bil ves čas za petami. Na pošti se je še zadnjič ozrla, boječ se, da bi je kdo ne slišal. FIlm ali diapozitive v šolo? Zanfanive ugotovitve profesorja tehnike v Freiburgu Lani spomladi je razpošiljal mednarodna zavod za šolski film v Rimu okrožnico, ki je imela namen dognati, kakšno je mnenje učiteljstva v tem vprašanju. Rezultate je objavljal zavod postopoma v svojem glasilu. Odgovori so bili seveda zelo različni. Eni dajejo prednost tej, drugi zopet druga napravi. V splošnem se vidi, da obstoja oboje sporedno in da naj bi se po starosti in pripravah otrok ter po načinu obravnavanega predmeta filmi in diapozitivi v šolah vrstili. Fihn ni na mestu tam, kjer lahko opravijo svoje dek> diapozitivi. Skoraj brezpomembno je prikazovati otrokom v filmu nepremično krajino, ceste, arhitekture itd. Fiim v takih primerih ni umesten niti, če spravimo v slike premikanje umetno s tem, da vozi po pozorišču avto ali dekle s kočijo, zlasti če ima gledalec občutek, da se isti predmeti na prvem ovinku ceste zopet pojavijo, da bi poživili prizor. Načelo »za premični film in za nepremične diapozitive c mora obveljati brezpogojno. Profesor tehnike v Freiburgu Er-nest Castella je objavil članek, ki v njem to vprašanje temeljito obravnava. Prišel je do zaključka, da je namen filma prikazovati življenje v resničnem ritmu in da se torej film po svoji nalogi bistveno razlikuje od diapozitivov. Castella dela razliko med kulturnim in šolskim filmom. Kulturni film jemlje zelo široko. Pod njim" raz- ume vse propagandne, dokumentarne in zabavne filme, ki nam v bolj ali manj prikriti obliki dajejo zdrav moralni pouk. Tu sem spadajo tudi filmi, ki propagirajo velike ideje in proslavljajo znamenite može. Kulturnih filmov je zdaj zelo mnogo, toda večina m za otroke, temveč ea odrasle. Šolski film je učno sredstvo, kakor vsako drugo, in spremlja ga besedna razlaga. Enkrat ga je treba vrteti hitreje, drugič 7ooet t- kakor ga pač učenci razumejo. V nobenem nri-meru pa film ne more v celoti nadomestiti pouka m za učitelja ne pomeni nobenega počitka. Učiteljeva naloga je film pojasniti in zato mora strogo paziti, da ni nobenega protislovja med tem, kar učenec vidi. in med njegovo razlago. Razlaga se mora točno ujemati z vsebino filma. Fihn je po Ca-stellovem mnenju dobrodošlo dopolnilo diapozitiva, ne more ga pa docela nadomestiti ali izločiti. Filmski trak se da sicer za hip ustaviti, če si hočemo prizor bolje ogledati, in s tem se fihn nekako izpremeni v diapozitiv, toda daljše zadrževanje bi film poskoci, alo ali uničilo. V takem trenutka "~ nrenr;.xqmn da so filmske slike nre-malo ostre in da jih v tem pogledu z diapozitivi ne moremo primerjati. Film nu^a la!.ko pokaže življenje v gibanju, in to je vse. S t*»m so pa tudi začrtane meje uno^be filma. Mati zadavila hčerko V Leopoldsdorfu v Avstriji se je odigrala v torek popoldne pretresljiva rodbinska tragedija. Žena krčmarja Edvarda Lojka Ivana je zadi gnila doma svoji 14-letni hčerki z vrvjo vrat, tako da se je nesrečno dekletce zadušilo. Zakonca Lojk imata v Maria Lanzendorfu gostilno, stanujeta pa v Leopoldsdorfu. Hčerko sta imela že štiri leta v samostanski Soli, zdaj je bila pa doma na počitnicah. V torek je vzela mati otroka iz kreme domov na stanovanje, kjer se je odigrala pretresljiva tragedija. Po obupnem dejanju se je hotela mati obesiti, kar se ji pa ni posrečilo. Orožniki so jo aretirali in izpovedala je, da je hčerko umorila zaradi slabega gmotnega položaja. Imela je namen končati si življenje skupno z možem in vzeti s seboj tudi otroka. Moskva dobi drago ime BorjSevKki so čudni tiči. Vse nočejo postaviti na glavo, nobena stara ustanova jim ni po volji in celo stara imena odpravrjajo. Posebno neprijetna so jim nekatera stara krajevna imena, ker joh spominjajo na čase carskega režima. Več krajevnih imen so že odpravili in zamenjali z novimi, mnoga pa ta usoda še čaka. Zdaj poročajo poljski listi iz Moskve, da nameravajo boljševiki prekrstiti celo starodavno prestolico matuske Rusije, češ da je historično ime ruskega glavnega mesta neprijetno proletarskim ušesom. Ime Moskva je po boljševiškem mnenju združeno z neštetimi žalostnimi spomini na stare čase. Boljše viški kolovodje nameravajo baje razpisati natečaj za novo ime Moskve. Drugi pa predlagajo krajšo in enostavnejšo pot, naj bi namreč Moskvo prekrstili kar brez natečaja in ji dali ime Center. To se glasi zelo lepo in prijetno, pa tudi z ruskim jezikom je močno sorodno. Zadeva jc nujna, kajti Moskva /«aj bi slavnostno dobila novo ime ob 15 letnici boljše viške ga prevrata, letos 7. novembra. Na prvi pogled se zdi vest o preimenovanju Moskve neverjetna, v resnici pa stvar ne bo tako težka, saj se boljševik! presneto mak) zmenijo za mnenje zunanjega sveta, če so mogfi napraviti iz Petrograda Leningrad, bodo lahko tudi rz Moskve Center. Potem pa ljudje ne bodo več potovali v Moskvo, temveč v Center. Ta preklicani radio! Neprijeten doživljaj je imel te dni v Amhersru na Škotskem Daniel Jofly. Kot soliden mož je hotel porabiti nedeljski počitek za prijeten izprehod po večerji in vrnil se je okrog 10., kakor se spodobi reda in domačega miru vajenemu možni, ki ima migreni podvrženo mlado ženo. Komaj je pa odprl vrata in prestopil prag svoje sobe, je zaslišal revolverski strel in tuj jdas, kričeč: »Stoj, kjer si, sicer ti poženem kroglo v glavo!« Prestrašeni mož je odskočil in jo utoral urnih nog na bližnjo policijsko stražnico, kjer je ves bled in drhteč povedal, kaj se mu je doma 17S pripetilo. Amherst je majhne mestece in ta dogodek je zadostoval, da so se edinima redarjema, ki ju mestece premore, od groze zježili lasje na giavi. Brž sta obvestila o tem svojega predstojnika, pridružilo se jim je še nekai pogumnih dobrovoljcev in tako so kreniti z ubogim Danielom v dom groze, okrog katerega so postavili straže, potem so pa odšl' z revolverji v rokah po prstih v hišo. Brez najmanjše nezgode so preiskali z žepnimi svetiljkami razsvetljeno predsobo, potem so pa stopili previdno v zakonsko spalnico, kjer so našli Da-nielovo ženo mirno speč, 2ena se je p- prebudila in *e oresenečeno ozrla po nočnih gostih V naslednjem trenutku so se začuli iz sosedne ledilnice zvoki jazza. ki je igral veselo poskoč-nico. Redarji so se obrnili na Daniela, Daniel pa na redarje in takoj mu je bilo vse jasno. Ponižno je priznal, da je bil pri odhodu pozabil izključiti radio, ki je baš tistega večera prenašal strahovito tragedijo. In tako je bil dober gias Amhersta rešen. Zagonetna smrt ameriške milijonarke Zagonetna smrt ameriške milijonarke Katarine Gordon-Bllis, ki si je baje v svoji razkošna viM v Neuiilv pri Parizu končala življenje, je še vedno predmet splošnega zanimanja francoske javnosti. Baje ni sama zavžila ve-Hke množine veronala, temveč je bila zastrupljena. Milijonarka je bila ločena od svojega moža in je živela zelo veselo. Cesto je prirejala pojedine in vabila k sebi lahkožSvce obeh spolov. Sama je bfla nadušljfva in je često prosila tega ali onega gosta, naj ji da mak> veronala. 17. julija so jo pa našli mrtvo in obdukcija je pokazala, da je podlegla zastruplienju z veronaloni. Usodnega ctoe je hila pri njej vesela družba. Kar je začela milijonarko zopet mučati naduha, nekdo je stopil v kopalnico, vzel ver on al, ga nasul v kozarec in dal milijonarki pkL Goidoc-Bftis se je takoj onesvestila in ni več prišla k zavesti. Pozneje se je izkazalo, da manjkajo v kopatoka tri stekknoč&ce veronala. Gordon-EJiis je bda pohčerjen&a bogatega Američana Friderika Wehla-na. Po ojeigovj smrti je podedovala pred leti več milijonov dolarjev. Baje je bala pa večino svojega bogastva že zapravila. Kot 16 letno dekle se je poročila z Angelam v: " ' " ' * j 'V -.. * • y \ - * ■ \ nt •• si Wm^a^^aW®* :. ŠOTORU SKLOPNE ČOLNE kvalitetno blago, ugodne cene, katalogi ki vzorci gratis ŠPORTNA _ __ _ _ ^1 VT2MARJE DELAVNICA B. KOLB ST. VID ZIVAU DVE MLADI NEMŠKI DOGI prodam. — Gline«, Cesta Xm, št. 7. 3008 GIMC GRAMOFONSKE PLOMB PO 1.— Din Posojuje »Šlager«. Aleksandrova cesta 4 (prehod >Viktorta palače) in Maribor, Slovenska ulica 18. 70-T NtPKMICMNf TRGOVSKI LOKAL, 20x3.70 m velik, a septembrom odda v najem Vicel, Maribor, Gosposka ulica 5. 3028 ENONADSTROPNA Hl A A novo renovirana, s tremi star no van ji in pekarno, poleg gospodarsko poslopje in IV* ha zemljišča, v sredini trga Velenje, na lepem in prometnem kraju ugodno naprodaj. Za izplačilo potrebno samo polovico denarja. Da so tudi ▼ najem. Ponudbe na naslov: Anton Sat-ler, iiimnliill v Velenju. 3028 LEPO VILO na. Brodu st. 28, posta Vid nad Ljubljano, ob Savi pod šmarno goro, prodam ali oddam v nsjsjn Cena Dta 70.000. 8011 PRILOŽNOSTNI NAKUP Kompletno urejena tovarna perila z novim električnim pogonom, ustanovljena pred 2 leti, v obratu 13 najnovejših specijalnih strojev z vsem pripadajočim inventarjem zelo ugodno naprodaj. — Na ogled v Mariboru, Dravska ulica 10. 3004 SLUŽBE BRIVSKEGA POMOČNIKA ki zna dobro briti in striči — sprejme v stalno službo rriser-skl salon >Luiza« v Ptuju. 3021 UČENCA sdravega, s primerno šolsko izobrazbo in poštenih staršev, sprejme takoj trgovina Franc Oset jun., Vransko pri Celju. 3020 4 SLUŽBO ŠOFERJA za osebni ali tovorni auto — iščem. Imam 8 letno prakso v KUPIM AVTOMOBIL rabljen — poltovorni ali osebni, kupi dr. Bliim, Fara, srez Kočevje, 3026 SMREKOVIH DESK en vagon, za ograje, kupimo po nizki ceni. Mera: 1 colo, 5 m dolžine. Ponudbe na Športni klub >Rudarc, Hrastnik 3015 RABLJENIH SODOV za vino, od 10—400 litrov, kupim vsake množine. Ponudbe na naslov: Franjo Ser bed ji ja, trgovec, Virovitica. 3003 mehanični delavnici ter šofer- ski izpit. Govorim slovenski in češki jezik. Cenj. ponudbe na upravo >Slov. Naroda < pod značko: »Sposoben za vsako delo 3016«. srednjih let, bo po dogovoru. išče slus-— Franjo Zvo-Oatjek L, unca br. 71. RAZINO DAMA, ki sl je pomotoma prisvojila somčnik, in sicer v avtu Pečni-kar. ki je vodi v soboto 30. julija t L ob M 7. zvečer od Sv. Kriza v LJubljano, se naproša, da ga odda šoferju avto Pečni-kar, Ljubijana-Sv. Kriz. je bila opazovana in je 3030 KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, LJubljana, Sv. Petra c 14. 72/T IZJAVA Podpisani izjavljam, da nisem plačnik za dolgove, ki jm dela moja žena Marija. Joeip HRVATSKA VINA Oklč-Plješivica. Belo staro in novo, Portugalko, rose ** Silvanec, prvorazredno in Bhšjsj Vsaka koHcma Prva vi-plješiTičkih 3024 Vsa pleskarska in soboslikarska dela izvršuje točno, solidno in po konkurenčnih cenah pod garancijo J. HjLjEBš dražba z o. z. pleskarstvo in sobosfikarstvo LJUBLJANA, Mestni trg 19 ali Cankarjevo nabrežje 21. Telefon 3070. »REFORM« so najpripravnejše in najcenejše steklenice za konzerviranje povrtnin in sadja. — Glavna zaloga pri tvrdki Lovro Petovar, Ivanjkovci. Ceniki na zahtevo. 3022 Restavracija hotela METROPOL (Mikli*) toži prvovrstno belo in rdeče vino po Din 8.— Liter TRPE2NI AJFRJK MOOROCI samo Din 220.— •parne fotelje, fino Din 1300*— ČEVLJI N A OBROKE »TEMPO«, Gledališka ulica 4 (nasproti operi). L Mikuš LJUBLJANA, Mestni trg 15 ori poroča svojo zalogo dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic Popravila se izvršujejo točno in solidno. RUD. SEVER, LJUBLJANA. Marijin t/j 2 Telefon 2622 STANOVAiaV DVE OPREMLJENI DVOSOBNI STANOVANJI s kuhinjama, sredi gornje Savinjske doline oddam letovi-Scarskim družinam ali primernim strankam. Najemnina zelo nizka. — Pojasnila daje Marija Jeraj, Rečica v Gornji Savinjski dolini. 3oi9 LE BOLJŠI OSEBI se odda opremljena solnčna soba v sredini mesta s souporabo kopalnce. Napoleonov trg št. 571 od 3. do 5. ure popoldne. 3010 Ziipsnftft, Oton CnrJstof, — Vsi T IfliMJajrt.