Haloliik cerkven list.
Danica i«haja vsak petek na celi poli, in veljA po poŠti z« celo leto 4 gld. 20 kr., za polleta i gld. 20 kr., zaeeUrtlHa 1 p!,' • - ' r. V tiskarnici sprejemana na leto S gold. 60 kr., za pol leta 1 gold. 80 kr., za eetert leta '.»O kr., ako zadene i.a ta d«n pr*»ril it^-
Danica dau poprej.
Teta) XXIII.
V Ljubljani 4. svečana 1870.
List 5.
Za Svečnico.
15ožja Mati, Ki dar vat i
Šla si danes Jezusa; Mi pomagaj, Z mano zlagaj Pesem serca vdanega.
V slavnem cvetji
Že v spočetji
Bila si brez madeža;
Duša zala
Nikdar znala
Ni za sužnost satana.
Si izuzeta
Mat' bla sveta,
Tebe vezal ni ukaz
Očiš'vanja;
Ki oznanja:
Sužuosti nekdanje čas.
Vendar v svete Reke Dete
Božje vzaineš, v tempelj greš.
Ga daruješ.
Ponižuješ
Se, in blagoslov prejmeš.
Čista Deva!
Kak prigreva
Ta ponižnost mi v serce;
Sramotuje,
Očituje
Mojo mlačuost do cerkve. —
In v globine Serca gine
Me preb-pi zgled le-tA, Sveta čednost, Ktere vrednost (irešnik ceuit' komej znA,
Oj govori V rajskem dvori, Prosi Mati zame tam , Ti zročujeni, St* darujem
Y«ega, kar sem, kar imam:
Da bi milo Odpustilo
Tvoje Dete mlačnost mi; Sej skesano Serce vdano Ga ljubiti zdaj želi.
O Kraljica,
Priprošnica,
Sprosi meni dar solzA,
D«*ir spoznanja,
Očiš'vanja,
ln lepoto mi serca.
Ti o Mati
Spolnovati
Vso postavo me poduč1. M<- tolaži, Kdaj pokaži Jezusa, nebeško Luč.
Rad osla v.
Moji Pomočnici.
Marija, nebeška kraljica! Kristjanov zavetji-, pom< jČ. V dolini solza Tolažnica , Pred Tabo klečim zdiliajoČ , Ozri se Marija na-nič , Tolaži mi britko serce!
Se satan močno prizadeva, Da dušo l>i mojo dobil , Za ktero, o vsmiljena Deva! Je Jezus kri drago prelil; O Mati! ne pusti nikar, Otroka me svojega var'!
Pomagaj ti v vročem mi boju, Brez Tebe ne morem nič več Braniti se ljutemu roju, Ki vedno mi bolj je proteč; Ne daj, da premagan bi bil. Ki Tvojo sem slavo glasil!
Zaupam, da vslišala, Mila! Boš mojo ponižno prošnjo, Mi žalno serce vtolažila, Sovraga zagnala v temo ; Sej si prizadevam zvesto Ljubiti te, Mati! serčno.
Življenje vse, ljubljena Mati! Me vari, in bodi z menoj; ln kadar bo treba končati, Dobrotno na strani mi stoj. Občutim , ko duša se loč", Naj Tvojo presladko pomoč.
Ti revno dušico tje gori Pripelji v prelepo nebo , Ti zaujo pri sodbi govori , In Jezus ji milostljiv bo. Hvaležen, preserčuo vesel Zato ti na veke bom pel.
Rad o si a v.
Mornar.
(Spisal J os. Furlani.)
Ko g.iski |"> m«>rji čoluič giblje, Mornar s«- v nj«-m ko d«-t>' rahlo ziblje, Pa v sanjali sj prihodnjo <r«i*o speva, Osnove zlate <»n I«- sam nim-va.
Med tem ko mož ua glas si srt-čo vgihlje, Bro7.skerl»m.'iiiu val v lad jo stt/.o vrihljo . Skoz spoko v.-č in več vode prideva; Možu pa to igrai'a se po/deva.
Al glej! h- kinal se vode toljko /.bi"r«-, Da sreči z možem vred, ki jo ji sanjal, V nezim-rno morje s«- na večno vdt*ro!
Mladeneč! gl«-j enaka te nesreča Zadela bo, čt ue boš <e poganjal Zatreti strast, še preden je dereča.
Poslednji spomin.
Popotnikom prebritke solz doline Pod solncem stanovitnega ni mesta; S solzami vedno se namaka cesta, Le v grob derže življenja vse stopinje.
Zasliši« zvon skoz doli*, čez planine , Zapuša zuan<a ravno roka zvesta, Al loči se od ženina nevesta, Al fvetka mlada izmed roži«- zgine:
Ne dvomi, živa bodi tvoja vera. Da kraj vse sreče tamkaj se odpeia; Da dan se brez večera ti /.azori.
ln vsi, ki v Bogu tukaj živeli, Ljubezni večne l«»do pesmi peli Na vekov veke tam v nebeškem dvori.
S t. K a m n h r j e *
Cre<i<* zavetfe kristjanu v sedanjih
vaših.
(Msgr. Dr. Gaurae.)
(Dalje.) XIV. Slabi pripomočki. 1. Ker je bilo to kaj čudežnega, nenavadnega, ker šanstvo začeti in vstanoviti med spridenim paganskin: svetom vkljub tolikim težavam , so pa menda vsaj pripomočki bili tudi nenavadni, silni, mogočni. Ker človek kaj tacega ni mogel storiti, so pa menda kakor angeiji, vi&i duhovni bili tisti, ki so razširili Kristusovo im<-1 — Nikakor ne! Ljudje so bili.
Ce ljudje, pa vendar gotovo iz kakih imenitnih, žlahtnih rodovin; kaki modrijanje ali bogatinje, mogočni cesarji? Tudi ne.
Vendar pa gotovo Gerki, ki so sloveli kot modri
janje in izverstni govorniki? Ali pa mogočni Rimlja-
njc ? Ne.
P.t vsaj kaki K^ipčanjc, ki so bili tako rekoč očetje učenosti? Tudi ne.
'J. Kdo tedaj ? Možje iz zaničevanega in takrat zatiranega judovskega rodu.
O ž»i judje, pa vsaj njih pismouki, visi duhovni? — N-*! Bili so priprosti m ižaki, ribči itd.
Pa vsaj prav zgovorni? bogati?
Tudi to ne ; njih čolni in mreže so vse njih bogastvo.
Prav pogumni korenjaki so pa bili gotovo?
Naj pogumnimi izmed njih se je ustrašil in se tresel pred služabnico! —
< 'e je pa že vse to res, jih je vsaj gotovo nekaj tavžent bilo? — —
Samo 12 jih je bilo! —
.'». Kes, dvanajst ubogih, neznanih ribČev je dognalo to, kar *e mora čudež imenovati. In k vsemu so bili še judovskega rodu, zaverženega izmed vseh narodov, za-terto, zasmehovano ljudstvo! In teh dvanajst ubozih ribčev seje vstopilo pred mogočne vladarje sveta, je govorilo v slovcčih šoiah, in postali so učeniki kraljev in narodov, — ti ribči so premagali pagansko modrost in ojstri meč vladarjev!
Kaj pravi človeška pamet k temu? Dvanajst ribčev svet spreoberne.
Je mar to človeško delo?
XV. Kaj je keršanstvo doseglo.
1.	Pamet sama na sebi bi rekla: kaj bode neki doseglo dvanajst priprostih mož, ki so se jim težave nasproti stavile povsod in so le take pripomočke imeli, da so celo pripomočki bili pritežnosti?
2.	Ko se boj začne, vidimo na eni strani judovsko pa pagansko vero, ki ste gospodarile na svetu. Judov-stvo, sicer resnično pa le začasno, imelo je svoje vernike po vsih krajih sveta, ti vsi so bili menda gotovi nasprotniki keršanstva. In paganstvo, sicer izmišljena ver*, vendar pa prav prijetna mesenemu človeku, to je bilo popolnoma vrašeno v serca ljudstev , ki so mislile, da je od bogov samih na zemljo prineseno in staro kakor svet. In tema dvema se nasproti postavi keršanstvo kot nova vera, zelo ojstra v svojih tirjatvah, brez vna-njega blišča in sovražnica vsega obstoječega (kakor je bilo viditi).
Na eni strani stoje modrijanje, pesniki, govorniki, gosposke, cesarji, armade, — rekel bi: vesoljni svet; na drugi strani nekaj neznanih ljudi, brez pomoči, brez orožja in bogastva. Na eni strani veljava, trinoštvo, na drugi slabost, krotkost. Tukaj smert, tam morivec!
3.	In pri tacih okolišinah, kdo je zmagal?
Pamet bi rekla: gotovo svet: judovstvo pa paganstvo.
Zgodovina pa pravi: dvanajst priprostih ubozih
ribčev.
To pričuje zgodovina, in zgodovina, ki so jo pisali judje sami in pagani, ki so zmago sami vidili; judje to spričujejo, naj veči sovražniki kristjanov. Oni sami spri-čujejo, da je keršanstvo zmagalo, da je kaj kmalo zmagalo, in resnično, za stalno in popolnoma zmagalo.
Cegavo tedaj je delo? Mar zgolj človeško? ... Kdor bi to terdil, bi bil brez pameti.
Občni cerkveni zbor•
(Dalje.)
Kaj nastane, ako papež kakega sklepa ne poterdijo.
Sklep ostal bi mertva čerka, bil bi samo načert postave, pa nikakoršna postava. Cerkvena zgodovina
nam to dovelj spričuje. Ni bilo skoraj nobenega občnega zbora, da bi papež ne bili ktere točke zaterli, in to samo s tim , da je niso poterdili. Vsi taki sklepi so veljali vselej za neveljavne, in kristjani so jih tudi za take imeli.
V	drugem obenem zboru, ki je bil v Carigradu, je sv. papež Damaz poterdil veroizpovedanje, kakor ga je bil zbor zložil, disciplinarnih reči pa ne, in kaj je iz tega nastalo? Veroizpovedanje ima veljavo do današnjega dne, drugih reči pa cerkev nikdar ni sprejela. Enako se je godilo v četertem občnem zboru Kaleedonskein in nasledki so bili enaki.
V	petem zboru ostali so po Škotih predloženi sklepi, ktere je cesar Justinijan krepko, eelo z orožjem podpiral, dolgo časa brez veljave, ker jim je papež Vigilij poterjenje odrekel. Zbor ni veljal kot občni, in sklepi niso vernikov vezali, dokler jih ni Kristusov namestnik poterdil, in ni jih prej poterdil, dokler se cesar ni odpovedal svoji pohlepnosti, da bi v cerkvi gospodoval s pretvezo, da jo brani.
V	sedmem cerkvenem zboru, ki je bil zopet v Carigradu, podpirali so papeževi poslanci vse obravnave. To so tudi storili cesar Bazilij, njegova dva sina in vsi nazoči školje. Papež Iladrijan II pa ni poterdil nič druzega kakor verske reči, drugim sklepom pa je poterjenje odtegnil ali pa odložil. In nasledek temu jc bil, da se na nepoterjene reči še dalje ozir ni jemal.
Ti zgledi imajo tim večji veljavnost, ker šlo je za občne zbore na jutrovem, in to sicer v krajih, kteri papeževi veljavnosti niso bili naj bolj prijazni.
Na zapadneiu svetu se je pokazala papeževa veljava, kar se tiče poterjenja sklepov cerkvenih zborov, še vse bolj, kakor na jutrovem. Vsakemu je zuano , da je papež Martin V, ki je 1. 1420 v Kostnici papež izvoljen bil, popolnoma nasproti bil poterditi vse, kar je v po-prejšnih petih ne v cerkvenem duhu zasedanih sejah bilo sklenjeno. Njegov izrek je bil od vsih nazočih sprejet in ima postavno veljavo do današnjega dne v vesoljni cerkvi.
Tedaj je papeževo poterdilo neogibno potrebno. Kar papež ne poterdijo, ne veže nas v vesti, deržava pa nima ni kakoršne oblasti poterditi ali ne poterditi, kar sv. cerkev sklene. Ako pa deržava tudi sklepe cerkvenega zbora odobri, dodeli jim še deržavljansko veljavo.
Kaj je misliti o kristjanu, ki se sklepom cerkvenega zbora noče podvreči?
Ako bi se za gotovo vedilo, da se sklepom upira, postal bi ali krivoverec ali razkolnik. Krivoverec bi bil, ako bi ktero versko resnico tajil ali drugač učil, raz kolnik pa, ako bi se cerkveni oblasti ne podvergel.
Cerkvena pokorščina je temelj vsega, ona mora biti popolnoma, neomejena in splošna. Naj bo stopinja kri-stijanova v cerkvi še tako visoka, mora cerkvi, toraj tudi cerkvenemu zboru pokoren biti, in tu ni nikdar nobene izjeme.
Že smo omenili, in nikdar se ne more zadostikrat ponavljati, da za vse, kar cerkev, ali cerkveni zbor uči in razsodi, ima pravico to učiti in razsoditi ; ako pa kaj zaverže, je zaverženo tudi pred Bogom. Tedaj ni nika-koršnega izgovora se ne podvreči sklepom.
Vidi se, da v nekterih krajih nekaka bojazljivost nastaja, posebno kadar se govori o okrožnici od 1. 1864, ktero pa ljudje po svoje razlagati hočejo. Taki kažejo malo volje sklepom cerkvenega zbora se podvreči. Da Oi Bog dal, da se vsi podveržejo skiepom. „K d o r cerkve ne posluša," pravi Kristus, „naj ti bo kakor neverec in očitni grešnik." Beseda kdor ne terpi nobene izjeme, temuč pomeni: moža, ženo, učenega, ministra, podložnega, vladarja, duhovna in redov-
nika. Bodimo toraj sv. cerkvi in njenemu vidnemu glavarju papežu zvesti, zvesti pa tudi cerkvenemu zboru, to je, np-govim sklepom! To bodi naj više pravilo, ki kristijanu nikakoršne izjeme ne dopušča.
Ker*an*ka vera.
Kaj delamo na svetu , zakaj toliko prizadevanja in truda, toliko nesreč in nezgod, toliko različnosti? Sej se godi neumni živali v gozdu , brezskerbni tiči po vejicah skakljajoči, bolje kakor človeku! Te vganjke postavlja svet; ugibale so jih bistroumne glavice skoz stoletja, pa jih niso uganile; marveč vdirali so se modro-valci iz neumnosti v neumnost. Jasno in določno nam jih ima uganjene le keršanska vera. Le-ta nas uči, da vse hudo je prišlo z grehom na svet, pa vse to hudo in vse težave, ki tarejo človeka, mu zopet k dušnemu zveličanju pripomorejo, in se spremene v večno veselje, ako se prenašajo z voljnim duhom. KerŠanstvo nas tudi soznanja z vsim, kar je naj veči imenitnost za človeka; kaže natn Boga, naš namen, razodeto resnico, ki je pot, po kteri se dospe do srečne večnosti. Revni dninar in delavec, vsak otrok, ki nekoliko obiskuje šolo, pozna jasniše in določniše naj važniši resnice in zadeve ker-šanstva, kakor so jih poznali modroslovci vsih nekdanjih časov, in bolj kot jih poznajo vsi modri in učeni sedanjih časov, kterim je le lastna glava vir vse resnice. Zato povzdigne vera keršanska prostega, pobožnega človeka do pravega modroslovstva, ker se peča duh njegov z naj visočim in naj globočim, z Bogom samim.
Vera keršanska je pa tudi sercu našemu edini mir kakor pravi sv. Avguštin: „Nepokojno je naše serce, dokler ne počiva v Bogu, kajti iz Boga je." Če se godi kristjanu dobro, sprejme to dobro kakor dar Božji, in hvaležni čut stori veselje čistejše in veČe. Naj bolj se pa še pokaže moč keršanstva v terpljenji in nesreči, kakor se zvezdno nebo lesketa še le po noči naj lepše. Poznal sem moža, ki je deset let na protinu bolehal; vedno je moral ležati, roke so mu bile vse zverižene, drugi so ga pitali; zraven pa je bil še zelo ubožen. Pri vsem tem pa je govoril mož tako veselo in jasno , da bi bil mislil človek, ko bi ga ne bi vidil: naj boljše se mu godi. Kaj ga je radovoljnega ohranilo pri toliki revi? Kdina vera. Misli si človeka brez vere v takem stanu, ves v obupnosti bi se bil morebiti sam usmertil. — Ka-košno blaženo moč pa ima vera ne glede na vnanje nesreče in blagote , že sama ob sebi,^tega je bravca morebiti lastna skušnja že prepričala. Ce pomislite nekoliko svoje že minulo življenje, in poišete ure in trenutke, o kterih ste prav serčno radost občutili, gotovo bo marsikteri našel, da pervo sv. obhajilo je bil naj srečuiči čas v njegovem življenji; in pobožni kristjaui občutijo v svoji pobožnosti sladkosti, ki neskončno presegajo vse kratkočase in radosti tega sveta. Pri njih se poterjujejo besede Kristusove: „Mir vam dam, kakorš-nega vara svet ne more dati."
Srečniši pa je še keršanski človek merao tacega, ki živi brez vere, tudi zato, ker ga keršanska vera varuje in brani marsiktere nesreče in nezgode, ktera mu greni življenje. Priklenjeni smo na sovražnika, ki ker-vavo hlepi po tem, kar nara podira zdravje, premoženje, poštenje, zadovoljnost, kar dela razpor med vestjo in človekom. Sovražnik ta je meseno poželenje, je lastno telo. Sredi duše pa še stanuje drugi, opravilnik satanov, pravi se mu napuh življenja. Bolezni, sramota, revšina, sovraštvo, vse to hudo ne sledi vselej iz natorne sile, naj večkrat so to nasledki pregrešne poželjivosti, kteri se je človek prepustil. Le keršanska vera more tudi tu vsestransko pomagati; ona ne veleva samo moliti , ampak njen Začetnik sam je govoril besede: „Ne vsak, ki pravi, Gospod, Gospod, pojde v nebeško kraljestvo,
ampak, kdor stori voljo nebeškega Očeta." Vera še le dodeli človeku pravo prostost, ker ga reši iz suž-nosti, kije poželjivo s t in napuh, po kterem človek satu sebi laže in sam sebe moli, drugim pa je zopern in v zasramovanje. Vera pa mu stavi druzega Gospoda, kteri edini je njega vreden, Boga, stvarnika vsega svetli; daj»i mu naj večo plemenitost in lepoto duše. Človek brez vere je enak po duši metulju, kteremu so iztergane perutnice; ubožniše kakor červ se vije uboga stvarca, čakajoča revnega pogina. Nasproti pa čem natančneje se deržiš svojo vere, tem gotovše se bližaš svojemu namenu ; kajti vera keršanska je pravi božji vodnik . ki pelje človeka do notranje lepote in blagega mini. Alb. Stole.)
MMaufianaJn/a herezija.
Baron Nikolaj Taccone-Gallucci v Napulji je v slavo katoliške cerkve spisal znamenito delo: „Lasociet:i moderna ed il Concilio ecumenico Vatieano." V tem <:< iu pravi o dandanašnjem krivoverstvu spomina vredne be-fde-
„Krivoverstvo našega časa je tajba če z na; orne ga. In kakor je rovarstvo stanovitna zakletev z<>;«er vsak čeznatorni princip ( načelo), tako se v rovjirstvu riri-voverstvo spočne in vtelesi, in po njeni in v njem živi in vlada. Krivoverstvo torej vzame podobo in obraz od punta, kteri ima posebno štiri plemena: verski, politiki, meddružinski in učenostni punt, — torej tudi svojo podobo vtisne krivoverstvu, in stori, da je versko, poli-tiško, raeddružinsko ali občinsko in učenostno krivoverstvo. V resnici se taji čeznatornost v veri, krivoverstvo se udere kakor siloviti potok, in izlija se v brezno brez-boštva. Taji se čeznatornost v politiki, in krivoverstvo stori nemogočo vsako vlado. Taji se čeznatornest v občinstvu , in krivoverstvo razdene deržino in posestvo. Taji se čeznatornost v vedi, in krivoverstvo koraka naravnost k vseboštvu (panteizmu), k materializmu ... Zoper to čveterno krivoverstvo se mora boriti vesoljni zbor In njegova naloga je, da pobije zmoto, in da na novo postavi poslopje, ki mu zmote žugajo. Torej botno vidili, da se bo po eni strani z anatemom (preklicanjem, zaverženjem, prekletstvom) udaril punt, in po drugi strani se bodo razodeli pomočki za obnovljenje in prerojenje. — To je podlaga, na ktero se opira naše upanje."
Tri mesce na Juirovem.
XLV.
(Odhod iz Tira po prostoru nekdanjega mosta. Sedanj«« oberMii^tv.. in tergovstvo in nekdanja. „Kas-el-Ajnu t«-r Salo»ion««\i studenci. — Belo predgorje. Ab-ksandrovSik. Tirska lestev. Ez-Zib. Vodov .d Džezzar-pašov. Prihod v Akko. Zgodovinski posnetek tega m« sta. — Prebivavstvo. Katoliške naprave. ^Saj v en< in kraju ui e. rkv. nili tatov. Kako se eerkve obiskujejo? Sinarniee pri Mar mitih. Nji! »•• r-kvene bukve. I Jžezzarjeva džamija. Spraševanje »>ri nazareških	.»
Tretjega majnika zjutraj se nisem bil do konca ob-molil juternic od najdenja sv. Križa, ki se ta dan obhaja, in že je bila gotova naša černa kava za kosilce. Ta dan nam je bilo popotovati ob srednjem morji daljo do sloveče Ake (S. Jean d* Acre.) Odrinili smo ob šestih. Gredočc proti jugu ob morji nas je srečala silna rajda velbludov ali kamel, obloženih z ogljem, ki ga pripravljajo po bližnjih gorah in v Tir spravljajo. Od nekdanjega preimenitnega obertništva jim je kakor v zasmeh skorej edino og'je z mlinskimi kamni še ostalo, in vse tergovstvo sedanjega Sura je nekaj pavole in tabaka. O minljiva svetna slava! Vse drugo se je zgubilo in spremenilo, samo valovi srednjega morja so enako mogočno in s tisto razmčro na bregove butali, kakor nekdaj, ko je to morje nosilo zale tirske barke z imenitnim blagom iz premnozih krajev.
„0 Tir! ti si rekel: Jaz sem doveršene leoote. Iz
jelk Sanira (Antilibana) so naredili tebe in vse platiša na morji; iz ceder z Libana so ti jadra napravili ; hraste z Bašana so ti v vesla stesali, klopi so ti naredili iz kosti indijanskih slonov in hramiče iz lesa laških otokov. Pisana tančica iz Egipta ti je bila tkana za jadro, iz višnjeve in škerlataste robe iz Klise so ti narejali odeje. Prebivavci iz Sidona in Arada so bili tvoji veslarji; tvoji modri so ti bili kermilci. Vse morske ladije in njih mornarji so bili v kupčii s tvojim ljudstvom. Per-zijani iu Indijani so bili vojšaki med tvojo trumo. Kar-taginci v s Spanjskega) so napolnovali z obilnostjo vsega blaga tvoje somnje. Orecija, Tubal t z južnih bregov čer nega morjaj in Mosok *) so bili s teboj v kupčii... Sirski kupci so zavoljo obilnosti tvojih izdelkov na prodaj nosili drage kamne, škcrlat in pisane tkanine, tančico, svilo in jaspid."
To in še veliko več pripoveduje prerok Ecehiel (pogl. 27.) o nekdanjem Tiru. In kje je zdaj ? — Dolgi oboki nekdanjega vodotoča, vmes raziierti, sc vidijo grede po pešenem iu praznem obmorji tik horaca El-Maašuk. Ta vodotoč je nekdanji Tir z vodo previdoval iz bližnjega vodenčnatega kraja „Kas-el Ajn (glava ali začetek studenca), kamor smo prišli ob sedmih. Presto-pivši dva precejšna potoka smo zavili nekoliko na levo <>d poti in našli smo med nekterimi še dosti čednimi hišami prečudno in umetno narejene tonve ali ribnike. Pravijo, da so 4, jaz sem vidil le 2 ali 3, kolikor pomnim. Ne morem popisati, kako prijetno in umetno je voda izpeljana, da neprenehoma iz tonva v tonev ali pa v zemljo šumeče buči. Izročilo pripisuje te umetne jezerčke Salomonu, ki jih omenja v visoki pesmi (4, 15), torej jih tudi „Salomonove studence" imenujejo. Eden je osmogelnik , drugi imajo drugačne podobe. Posebno lepo »e podaje še to, da so jezerčki na mali višavi ali hoincu. Tukaj, pravijo, je stal nekdaj stari Tir, ali morebiti bolj prav: razširjal se je od reke Leonta (skorej uro deleč) pa do tod od severa proti jugu ob morji; in ko so zidali novo mesto, so od tukaj vodo tje napeljali.
Proti 9 smo šli v grič pri belih skalah, ki se daleč od Tira vidijo in sklepajo tirsko planjavo proti jugu. Steza derži ravno ob morji, v strahovite pečine vsekana; spodej v silni globočini šumi morje, ki se razdraženo peni udrihaje ob velikanske pečine. To gledati je ravno tako častitljivo kakor strašno. Da se popotnikom kaka nesreča ne primeri, je varno s konja stopiti in peš iti. Ta znameniti poetiski kraj je „Protnontorium album" pri Plini ju, „Ra3-el-abbiad" ali „Belo predgorje." Na verhuncu je star stolp, ki ga Arabci imenujejo „Ka-lat-es-šemaa" ali „ostrog svetilnik."
llnkraj teh pečin smo opravili malo južnico pri hladnem in kaj prijetnem studencu ,,Ajn Iskenderuna," Aleksandrovšek, kteri kakor precejšen potok ravno nad morjem buči iz krasa. Menijo namreč, da jc Aleksander veliki tukaj šotoril, torej se v greškem zove „Alexan-droseheue." Voda je tako sloveča, da hodijo celo iz Akke ponjo, do kamor smo mi še skorej ti ur potrebovali.
Malo pred eno popoldne smo bili na meji Fenicije pri tako imenovani Tirski lestvi (Scala Tvriorura), arab. ,,Kas el-Mušejritije" ali ,,Kas-en Nakura," ki je majhna pečinska višava po naj geršera skalovji, da mora popotnik peš iti, in komaj bi bilo, da bi še ubogo tovorno živinče nesel. Prične se tukaj zopet obljubljena dežela prav za prav, in dobro mi je delo v sercu, da sem zopet na njo stopil. Vidili smo od tod zopet goro Karmel v daljavi in bolj blizo Akko. Pričela se je kmali lepa ravnina, polje rodovitno, žito je ravno pričenjalo zoreti. Ječmen je bil majhen, pa bogat.
") «)li vzhodu černe^a m>>rja. Ljudstvo t.d ...nl >d se j«* pozneje
proti Moskvi r:»zsirj;ilo. • Brcutauo.t
Nekako uro od Tirske lestve na hribcu med palmami je Ez-Zib, stari teniški Achsib (Ekdippa), v mar-sikterem oziru v sv. pisiuu znamenito mesto. (Josv. 19, 29; Sodn. 1, 31; Jos. Fl. Anticj. 14. 2"».)
Fro dalje je ,.Es-Semenije", obdano s prelepimi verti, in s krasno pristavo nekdanjega Abdalla'-pašata iz Akke. Kmali potem se prične silo dolg vodovod, pa že tudi po nekaj v razdertji, z neštevilnimi oboki, ki jenjajo po višavah in se zopet pričenjajo ob nižavah. Zdi se mi podobno, kakor bi kdo pri nas kje pod Loko začel vodo speljevati v Ljubljano. Zidal je ta siloviti vodovod Djez-zar-paša v 18. stoletji, ter je vodo spelje val v Akko.
Ob štirih smo skoz edine vrata na vzhodnji strani dospeli v mesto , ki je s hudim iu visokim zidovjem vterjeno. Sli smo mem turške straže in topov v frančiškanski samostan, v kterem sta dva redovna očeta in 1 brat.
Akka, Saint-Jean-d'Acre (r. Sen Zan d Aker) je nekdanje feniško mesto Accho. Pod Lagijeviči se jc imenovalo „Ptoleinais." Obiskal ga je bil sv. apost. Pavel (Dj. 21, 7) popotvaje v Jeruzalem ; pozneje je bilo škofovski sedež. Slo večnost prav za prav je Akka dosegla ob križanskih vojskah.
L. 1104 je Balduin I premagal in pridobil mesto, iu postalo je velika postaja za križarje in romarje in sre-diše tergovstva med vzhodom in zahodom. Križarji so torej mestu dali ime, ki se mu še zdaj prideva namreč: „St. Jean d'Acre" ali „Sv. Ivan v Akri." Po bitvi pri llatin-u ob tiberijaškem jezeru je prišla Akka zopet Sa-ladinu v oblast; toda 4 leta pozneje sta jo po junaških bojih zopet pridobila za keršanstvo Kihar Levoserčnik in Filip Avgust, francoski kralj.
Ob času obleganja tega mesta se je bil pričel nemški ali križanski red, imenovan tudi red Marijnih vitezov, ker kapela njih bolnišnice v Jeruzalemu je bila posvečena BI. Marii Devici. Začetniki so bili nekteri plemenitniki in bogati vojšaki iz Nemškega. Imel je pred vsim drugim namen ranjenim streči. Glavni sedež tega reda je bilo v začetku mesto Akka. Leta 1192 so si tudi Johanitarji izvolili Akko za glavni sedež svojemu redu. Sto let je bilo mesto v keršanskem posestvu, ali I. 1291 je egiptovski Sultan Melek-el-Ašraf Ibn Ka-laun 33 dni Akko obsedal in premagal; bO.OOO kristjanov je bilo po ti nesrečni zgubi poklanih in v sužnost poprodanih. Konec je bil keršanskemu gospostvu v sv. deželi, in St. Jean d'Acre je bil za 500 let tako rekoč zginil iz zgodovine. Ob koncu 18. stoletja je nasilnik Džezzar-paša skorej samosvoj no gospodaril od Bejruta in Balbeka pa do Jeruzalema. Pod njegovim gospostvom je pervi Napoleon 1. 1799 skušal Akko predobiti; ker so pa zavidni Angleži prišli na pomoč barbaru Džezza-ru, Napoleon ni mogel nič opraviti. Torej je Napoleon večkrat rekel o angleškem admiralu Sidney u Smith-u: „Cet homme m' a fait manquer raa fortune," kar bi se po našem skorej reklo: „Ta človek mi je mojo srečo snedel." Leta 1832 je Akko 6 mescev obsedal in vzel Mehmed - Alijevič , Ibrahim - paša , egiptovski namestni kralj. Ali terpinčeno mesto še zmiraj ni moglo doseči pokoja; leta 1840 ga je zopet bombardovalo angleško-avstrijansko brodovje ter ga v novo spravilo Visoki porti v oblast. Kaj čuda, če je viditi še obilno ali po-sutja samega, ali pa njegovih sledi po mestu?
Mesto ima dandanašnji kacih 9 —12<)<)() prebivavcev, kterih je nekako štiri četertine raohamedanov in Druzov, drugi so kristjani in judje. Natanko se ne ve, pisavci in dopovedovavci se ne zlagajo. Latinskih katoličanov je boje samo okoli 100, Maronitov do poldrugi sto, Koptov celo le 9, kterih duhovno pastirstvo oskerbujejo oo. frančiškani, greških katoličanov nekaj več; pa je tudi precej nezedinjenih grekov. Dasiravno je katoličanov le
malo, so vender v duhovnem oziru dobro prevideni. Raziin oo. traučiškauov, ki imajo cerkvico i>v. Andreja tudi zunaj mesta, je tukaj red „nazareških sester," kterih poklic jc: posnemati življenje „sv. I)eržine'| in skerbeti za (»drejo mladine in za bolnike. Nekdanji domini kanski klošter ob morji je zdaj „turški kvartir." Kaj posebnega je, da cerkve tukaj so čisto varne, vse odpertc, srebro iu kar je enacega, je odperto, pa noben človek nič ne ukrade. Kraj nekdanje velike cerkve in dvora Maltezov ali Johanitarjev v sredi mesta so velikanski zidovi z neštevilnirai l ipami, in poslopje jc zdaj spremenjeno v vojaško napravo. Oddelek v zadnjem nastropji imajo čast. oo. frančiškani v posestvu ter je ondi njih lepo z marmorjem tlakana cerkvica in samo-stanček. Cerkev greških razkolnikov je precej na pogled lepši in bogatejši mem naših: ti ljudje imajo odkod jemati, pa tudi nimajo toliko nezvestih med seboj, kakor zlasti katoličani dandanašnji. Drugo jc prašan je, kar tiče obiskovanje cerkev; v tem, mislim, so katoličani povsod pervi, in to je glavni namen cerkev Katoliških Maro-nitov, so rekli, je 140, njih cerkev je revna, pa precej velika , in bila je skorej polna v delavnik 4 majnika pri šmarnicah. Ne včm, od kod? Moški so bili apredej, ženske zadej, otroci pri oltarji — vse v prav lepem redu. Marouiti imajo cerkv. bukve v sirskem jeziku pisane, izgovarjajo pa po arabsko, kadar molijo, blizo tako kakor, mislim, delajo ogerski Slovenci, kadar molijo na češke bukve. Cerkev je posebno potrebna lepe podobe Marije Device.
Kako so pa ubogi Maroniti obhajali Smarnice? Molil se je najpred rožni venec, potem jim je njih kurat č. g. Ferdinando Paulo di Bektaja precej dolgo in kaj goreče pridigal, kako je treba bolj za dušo kot za telo skerbeti, da se oboje ne pogubi; nasledovale so pete litanije; pred blagoslovom petje, pri kterem je nekdo z nekakim zvoncem takt dajal, ter nanj tolkel, včasi prav živo, da bi naši „inteligencii" morebiti ne bilo všeč; in med molitvami in petjem je kurat blagoslov dajal prav počasi z majhno podobo Matere Božje; s petjem 3e jc opravilo dokončalo. Vsak lahko previdi iz tega, da šmarnice pri katoličanih med turki dolgo terpe, in vender jih ljudje obilno obiskujejo.
Naj veči poslopje v Akki je Džezzarjev-uedžit ali raošeja, tudi nekoliko razdjaua od angleško-avstrijan-skega bombardovanja. Zidavo za to musulmansko ozidje so jemali iz razdertin Tira, Cesareje in Askalona. S kolikim trudom so prenašali tako deleč strašanske ska-lovite čoke, stebre itd., si je lahko misliti. V mošejo nismo mogli priti, ker bil je petek, turški praznik.
Bili smo tudi pri spraševanji v šoli nazareških sester. Dve versti deklic je bilo pred nami; otroci so nekoliko boječe iu zlagoraa odgovarjali, pa vender znali, posebno ena slepa jc zgodbe sv. pisma kaj gladko pri povedovala. Okoli 100 ali več otrok imajo sestre v šoli. Koliko tedaj dobrega store te device iz večernih krajev, zlasti iz Francoskega, ki se darujejo za oliko človeštva na Jutrovem.
Ugled po Slovenskem in dopisi•
Iz Sovodenj, 24. pros. (Razne reči.) — Ko beremo v cerkvenih časnikih, kako se tu pa tam cerkve zidajo, prenavljajo, kinčijo, obdarujejo, jeli ni ravno to živ dokaz, kako verno je naše ljudstva, in prav ta vernost psevdoliberalce naj huje v obraz bije, kteri se repen-čijo, kakor da bi ljudstva nič bolj ne tišalo, kot „sladki jarem" Kristusove vere. Prav je tedaj, da se take reči naznanujejo, ki pričajo živo vero. Da! ne „deticit," ampak verne in pobožne vstanove so perve, ktere ti liberalci hite podirati. Enaki so v tem nekemu revežu, ki je v togoti kotle, lonce, sklede in drugo pohištvo strastno
razsajaj« skozi okno in hišne duri pometal, ktere je pa drugi dan uboga njegova ženica z obezano glavo za njegov dragi denar morala po tergu iskati in kupovati. Tako in veliko huje liberalni „korifeji" svojemu douiu (domovini) škodujejo, ko se vere in verskih naprav do tikajo. Ali — pustimo to. — Uro od Gorice je vas in županija Sovodnje.*) Ljudje tu bivajoči, večidel „ko-loni" žida (g. Levi-a), so sicer dobri ljudje; pa kakor so nekdanji raalika „Kurenta" častili, tako tudi ti radi plešejo. In zato, kakor drugod, tudi v tej županiji, zlasti poletni čas je ni nedelje ali praznika — tu li perve ver-ste (kar je sad nove tre) — brez plesa in plaza očitnega.
Sicer pa tudi vernosti in pobožnosti nihče ne more našim selanom odreči. Kdor ve, kaj je ta mala soseska (šteje nekaj čez 6<X» duš) v zadnjih 4«> letih za čast Božjo storila (dobro si zapomnite liberalci — vse iz lastnega navdušenja, od nikogar siljena), bo meni to priterdil.
Cerkev prostorna z zvonikom nova, na mestu prejšnje kapelice; novi altar iz marmeljna, po prizadevanju zlasti g. Toži-a, tukajšnega slovečcga labrikanta; drage in lepoglasne orgije, štacijoni, nova podoba sv. Martina od slovečega malarja g. Jož. Totnrnca, in še marsikaj je storjenega v tej dobi. Pri vsem tem pa je pridobila cerkev še zlasti veliko zdaj v teku enega leta .. Prižnice ni bilo še v cerkvi; pred cerkvijo je bila za lopo sterhla zakerpana bajta in prostor med cerkvijo je bil podoben razvalini. Prostor ob čelu cerkve je drugi. Smeiu reči, ko bode popolnoma izdelan, bi tergu kakega predmestja delal čast. K vhodu v cerkev peljejo nove stopnice, pred vratmi cerkvenimi pak 4 marmeljnasti stebri podpirajo lepo lopico. Novo okusno izdelano prižnico je ceno na redil domači mizar J. Mozetič, podpiran od goriškega malarja g. Fil. Pika, ki je tudi cerkev zmalal. Postavil jo je ravno na tisto mesto, ktero so sami milostivi nadškof odkazali. Leskeče se tudi dragi stekleni lestenj iz Berna na Moravskem, dar g. župana Toži-a. Veliki altar se zdaj še le prav odlikuje, od kar je prezbiterija oslikana (malana). Na stropu ravno nad altarno mizo vidiš v okvirju pravega Vikšega duhovna J. K. naslikanega, ko kruh posvečuje v prenočevališu v Kmavs u in samega sebe zavzetima učencema, ki sta ga takrat spoznala, v naj svetejšem zakramentu zavžiti daje. Na obokanem stropu vidi se na nekih plošah gerb dvoglavnega orla 2 betov in 2 svetnikov. Kaj to pomeni, nisem mogel do sedaj izvediti. Selani te reči spoštujejo zarad starosti. Prejšna cerkev bila je namreč blagoslovljena 14. dec. 1533 od nekega škofa Kaprulana Daniela de Rubeis (Rubija?) ; sedanja pa, veliko veči na tistem mestu 300 lčt kesneje sozidana, in od goriškega nadškofa Fr. Ks. Lušin-a24. jun. 1. 1831) slovesno posvečena.
Ne morem pa, da bi zarad slovesnosti, ki smo jo včeraj imeli, ne omenil novega zvona, nekaj čez 12 stotov težkega, na mestu prejšnjega s 4 centi. Blagoslovili so ga preč. gosp. stolni dekan rasgr. in vit. Fr. Jož. reda, Ivan Budal, ki imajo od samega sv. Očeta papeža oblast v naši nadškofiji zvonove blagoslavljati.
Med sv. mašo so gosp. dekan prav jasno iu navdu šeno pridigali in razložili, kaj pomeni blagoslov zvonov, kako jih je treba rabiti itd. Po sv. maši bil je obed v Škerljah (l. Scariano) pri botru zvona g. županu Toži-u. kteri je res veliko pripomogel v popravo cerkve ?n v po-vzdigo slovesnosti sploh dosti dobrega storil.
Milgsp. dekan so nas popoldne zapustili, ko so bili
Prava pisava vasi je: Sovodnje v Savodujeh (gram. tedaj - „v
Sovod»jah Vr.). no v Sovodnji niti v SoTodnjom, kakor s« n.-
reče „v Biljem v Bilji,u ampak v Biljeb (sluvniSko ted.ij. „v
Biliah). Itenče v R-nčrli : —ahl ne ..v Kenff" niti ..v Ramem "
iti ljudstvo nagovorili in po litanijah odpeli „Te Demn." Serčna hvala; Bog plačaj! —	C.
Z Dunaja. 27. pros. (Dopis.) Tirolci zapustijo danes zbor, le dva na levici le ostaneta. Tinti je včeraj po Jiigerju, Greuterju in Giovanelliju tako udrihal zavoljo vere, deržanja z Rimom in zvestobe do cesarja, da se zdi Tirolcera, da je zdaj za nje naj bolj pripravni čas, da gredo. Ostala nepoljska opozicija, ktera se je klubu Tirolcev in Slovencev pridružila, stori zdaj poljski resoluciji podoben predlog, in bo čakala izida; ako se bo Poljakom kaj posebnega dalo, pojde tudi vsa ta opozicija. Pristopili so k nam v kjub večidel Bukovincev, Teržačana in nekaj močvirja. Po takem se prerokovanje ministrske manjšine že spolnuje. Kako se je godilo, kaj je Tinti govoril in kaj Giova-nelli moško odgovoril, dopišem prav v kratkem.
Iz Itima dopis, ki ga podamo prihodnjič, ker je že pozno, naznanuje slovesno obhajanje praznika stola sv. Petra, nekoliko o sedanji škoiovski delavnosti, o slovesnih govorih v množili jezikih v propagandi itd.
Pelinoreo,
Zveza med Slovenci in klerikalci. O taki zvezi govore cerkveni sovražniki in jo pobijajo, oni bi radi, da bi tisti, ki se za pravice naše dežele poganjajo, za cerkvene pravice nič se ne pečali, in da bi se duhovni za pravice svoje domačije in slovenstva nič ne menili. Pa to tirjanje je neumno. To je tako, kakor bi kdo pobijal zvezo med dušo in telesom. Kaj pa hoče katoliški Slovenec druzega kakor z duhovnimi svojimi v zvezi biti ? Ali se če mar z mokametanskimi derviši zvezati? In slovenski duhoven — kaj če druzega kakor s svojim narodom v zvezi biti, za njegov dušni in telesni prid se poganjati V Ali se če slovenski duhoven s tistimi zvezati, ki pravice slovenskega naroda tarejo? To tirjanje ni nič druzega kakor stara lisjačnost: „Di-vide et impera." — Nekoliko drugo je, če se govori o sredstvih in poinočkih, kako naj se namen dosega. V tem oziru bi bilo še marsikaj govoriti in popravljati.
Protestanski glas o samostanih. Kako misli pošten protestant o samostanih, nam kaže spis njegov v nekem ainerikanskem listu; glasi sc tako le: „In kdo, ki pozna zgodovino, kteremu je znano, kako se je raz-cvitalo po stopinjah kersansko izolikovanje, kdo bo tajil, koliko dobrega so storili samostani za učenost in za oliko, koliko so storili, da se jc poživljal duh, da so se zmanjševale potrebe. Noben v zgodovini podučen človekoljub ne bo šuntal druzih zoper samostane. Pojdite in popraša jte menihe na visočini šentgothardski, komu služijo oni? Kako mar.-ikteremu, že s snegom pokritemu popotniku so rešili življenje! Edino in ponosno sveti ta zgledna luč po širokem svetu. Pojdite v bolnišnice, sirotišnice, učilnice, in usmiljene sestre vam bodo molče kazale blagi, človeštvu darovani svoj poklic. Hvala, ktero je izrekel ozdraveli boritelj z vojske, bo pobila pogubivno sodbo slepe druhali. Niso mar samostani nič več času primerni? Odgovorim: „Ali ni več bolnikov, da bi se jim streglo? ali ni več otr<>k, da bi se učili? ni več ljudi, ki si žele samotno življenje v premišljevanji? In kdo bo vkljub vsi verski prostosti pogin klical temu nagonu serca v sredi v zemljo zamaknjenega človeštva? — Ali je mar verska prostost že to , ako jo vživa le ena stranka, le ena ločina? Mi zahtevamo svobodo in enakost po postavi in pod deržavnim varstvom.
Pij IX do ubožcev. Kmali potem, ko so bili Pij izvoljeni za papeža, se jim je pripovedovalo o neki družini, kako neizrečeno revna da je, drugi pa so ter-dili, da potreba ni tako silno velika. Hočejo se prepričati , zato gredo neki večer v prosti duhovski obleki sami tje vzemši seboj še enega druzega duhovnika. Ko
prehodita več ulic, prideta poslednjič v tako slabo stanovanje, da je malo tako beraških v Rimu. Tu najdeta zares prav revno družino, vdovo z dvema odraščenima hčerama, kterih ena je imela 14, ena pa 18 let, in pa z dvema majhnima dečkoma. Ne, ni se jim prevživo popisovala revščina te družine, še vse žalostniše so vidih, kakor se jim je sporočalo. Molče vzamejo iz žepa mošnjico z denarom in jo pustijo v rokah ubogih otrok, in ko so nazaj prišli, precej zapovejo, naj se ne pustijo ubožci več brez pomoči. Kako podobno je to sv. Miklavžu, ki je mladini tolikanj priljubljen.
(iaribalda je bojda hotla zborska kongregacija udariti z velikim izobčenjem, ker je v pismu do po-četnika zoperzbora napuljskega Ricciarda psoval Jezusa, Mater Božjo, papeža in cerkev. Ko so to papežu naznanili , so neki rekli: „To ni nič novega, človek je zmešan in besen. Kako bi s cerkveno šibo kaznovali človeka, kteri gre v norišnico! Molimo raji za nesrečnega, naj bi Bog njegovemu duhu povernil zdravje in ga razsvetlil, da se mu saj duša vekomaj ne pogubi."
„Laibalierica" in „Tagbl." /a nezmotljivost papeževo. Iz Rima se naznanuje, da se dan na dan več očetov oglašuje za nezmotljivost papeževo, ki naj se za dogmo razglasi. Ta nezmotljivost zadeva le samo določila papežev v verskih in nravnih rečeh, kadar papež ko poglavar sv. cerkve govori do vsih vernikov. Nekaj čez 40 Škotov menda je te misli, da zdaj ni primeren čas, da bi se to razglasilo. Poslušajte, kaj pravi naznanilo dalje! Ne brez vpliva bi utegnili biti hudi napadi na učno oblast papeževo, misli 3e velikoveč , da ti napadi bi znali biti eden vzrokov , da se nezmotljivost papeževa za versko resnico razglasi. — Zdaj, zdaj! Celo „Lai-baherica" in „Tagblatt" sta po tem takem med tistimi, ki so priklicovali potrebo, da naj se papeževa nezmotljivost za dogmo razglasi. O gorje! Pa kaj čemo? Tudi satan nehote dostikrat ravno temu služi, kar je njemu bolj zoperno.
Hazglett po svetu.
Z Dunaja naznanujejo, da v gosposki hiši hoče nekdo predlog storiti, da naj se dopusti zakon med kristjani in j udi. — Zakaj neki tudi ne med kristjani in turčini? Odkar so gospodje jeli v vero drezati, se cesarstvo zmiraj bolj maje. Ga bo mar zakon z j udi podperl? Je res to potreba, je to želja nezmerne večine avstrijanskih narodov?! Pa kaj čete: „liberalcem" je le samo to medeno in ,,liberalno", kar Bog prepoveduje.
Terpei cerkvenih zborov. Sploh misel je, da se bode sedanji cerkveni zbor nekoliko zategnil. Sicer so zbori veči del le malo časa terpeli. Tudi trienški, ako se povzame čas, o kterem so bile seje, je terpei le 3 leta, akoravno znaša ves čas, da se je dokončal, 18 let. Drugi so bili krajši: 1. nicejski je terpei 3 mesce; 1. carigraški 2 mesca; efeški 2 mesca 9 dni; kalcedon-ski 3 nedelje; 2. carigraški 1 mesec; 3. carigr. 10 mescev ; 2. nicejski 10 mescev; 4. carigr. 5 mescev; 1. lateran-ski 19 dni; 2. lateranski 17 dni; 3. lat. 19 dni; 4. lat. 20 dni; 1. lugdunski 20 dni; 2. lugd. 2 mesca 10 dni; vienski 7 mescev ; kostniški 3 leta in pol; florenški 9 mescev; 5. lateranski 5 let.
Posnetek iz govora poslanca Greuterja v der-žaviiem zboru 20. pros. Poslanec omeni v začetku, da opravilni red poslance kliče: naj dajo jasen, pošten in v resnici avstrijanski odgovor na prašanja, ki so jim postavljene. Govornik pa je v dvomu , na kaj bi odgovoril, ker cesarjev prestolni govor so kakor obdelano reč že na stran djali, kar je eden slovečih govornikov izrekel, ter so spominico ministerske večine za program naredili. Potem nadaljeva: Dokler se spominica večine ne prekliče, ki je v bistvenih rečeh duhu prestolnega
govora naravnost nasproti, dotlej manjšina v tej hiši in z nami tisuči in milijoni v Avstrii nimamo nobenega upanja. Cesar je 10. grudna vsim ministrom naložil, da naj zdajci rezno prevdarijo, kaj bi bilo storiti, da se porazumi s strankami , ki so zunaj vstave, da vstavo vsi sprejmejo ter se ona vsestransko vresničuje.
Kako tedaj na to slavno nalogo Njih veličanstva odgovarja pričujoči vladni program? Odgovor je: Ne stopati k spravi, ampak , stopoiua potlačiti" (schritt-\veise niederbeugen), in nikakoršne sprave ne ! Sej smo tolikrat v miuisterskem posvetu razodeli in zapisniki skazujejo, da smo bili zmiraj zoper spravo. Ne sprave, temuč ,,vsa neoslabljena moč" se mora po koncu spraviti. CemuV K spravi? O ne! temuč da se „priteŽQosti" pobijajo.
In kaj je njih program za napredek ? Stojmo, ostanimo, bivajmo na tisti poti, na kteri je kdaj že Smer-ling vidil travo rasti. Iu kaj je vspeli ? AH „uič,4< ali če je že kaj, pa gotovo ni nič ,,naglega." To je program, to razglas sedaj zmagovite stranke. Razklicuje nam: brezobzirnost, kar smo slišali ravno iz zadujih besed predgovornika; šest milijonov jih v Avstrii s tem bojnim razglasom enajst milijonom narodno vojsko napo-poveduje, ker v Avstrii prebivajo, kjer ko prosti der-žavljani prebivati pravico imajo.
To pa bo težko delo; gospodje ministri so to tudi čutili, torej so jim nekaj obljubili: obljubili so „poter-pl|enje" imeti. Ako je že ministrom poterpljenja treba, kolikega poterpljenja )e treba še le njih žertvam! (Splošni posmeh.) In da je to težko delo, nam je eden gospodov v odseku razodel. „200 let je Anglija Ircem zoperstala, na kakošnji stopnji so zdaj!" Dati ga lepega programa ! (Smeh ob desni.) Gospodje, možje svobodovci hočejo iz naših dežel, ki jih mi tukaj zostopamo, napraviti Irsko! Iu s to edino besedo so obsodili ves svoj zistem, kakor ga še noben človek obsodil ni.
Prosim, ozrite se še na to , da vladni program je podpisan 18. grudna. Zdaj pa vemo , zakaj je vladni časnik 19. grud. z „novo prederznostjo" narodnim strankam klical: Anglija je zoper svoje fenijane zagnala 2u.<HM) vojakov, in ne ostaja druzega, kakor da se narodne stranke potlačijo z železno roko vojaškega nasil-stva (despotizma). (Klici ob desni: Slišite!) Ti gospodje so pač vedili, kaj je spominični duh 18. grud., sicer bi ko pri|atli ministerske večine ne bili tako govorili. Tako govore narodom, kteri so v 9 kronovinah v veliki večini, in naj več davka in vojakov dajejo; tako govore narodom, ki so v dveh druzih kronovinah v spoštovanja vred-manjsinah, derznejo se take predloge razglasovati za splošne zdravilne predpise naše Avstrije. Jaz v tem ne morem druzega namena najti, kakor tega : dotlej hočejo gnati, naj rečem s pesnikom: reveža store zadolženega in izroče ga muki, — muki obsednega stanu, in kakoršne imena že imajo vsi tisti novošegni konštitucijonalni po-močki za svobodo.
„Avstrija naj se reši!" se tolikrat sliši v ti hiši. Prav dobro; prašal bi pa, kdo je ta Avstrija? So mar tisti, ki v samolastni hvali neprenehoma govore o svoji kulturi, ki pa na zmagovito moč te kulture zopet tako malo zaupajo, da apelirajo na batine po podplatih, ali pa na nasilske pomočke našega memoranduma? — Omenja dalje govornik, kako so verle Tirolce ob času mirii obkladali z vsim psovanjem in zasramovanjem, le ob času vojske se z njimi nekoliko tuečje govori. Nateza jim republikanca Kastelara, ki ima ne mara pri njih veči veljavo kakor govornik; pravi maiureč Kastelar: federativna, prostostna misel, kakoršno je tirolsko ljudstvo od nekdaj ohranilo, je stara prava namška misel, — centralizacijonska misel pa je kosec dedišne tistih
azijanskih barbarov, ki so to misel prinesli k stare nemškemu evropejskerau narodu.	(Konec nasl.)
O Tirolcili, ki so deržavni zbor zapustili, pravijo „Neue Tir. Stimraen:" Poslanec Greuter jc ob sklepu svojega zadnjega govora vodnikom večine povedal celo versto grenkih resnic, — grenkih že zato, ker vsi urni govorniki in ,,veliki politikarji" niso vedili boljšega, kakor da so k temu molčali. Po daljšem snovanji, v kterem večini kaže, kako je njena stran cele leta tudi ogerski program razglašala ko nevaren Avstrii , pravi dalje: Od danes konservativno Tirolsko v der/.avnem zboru ni več zastopano, in sicer zato ne, ker seje mahnilo po nameravali konservativnega Tirolskega, ker je baron Tinti rekel: ,,Povem Vam, Vi niste Nemci: Vaša domačija je Kim, Vaša domovina je Cerkev, Vaš cesar je papež.4' Tako tedaj, to se je reklo našim za-stopnikem v deržavnem zboru, in pa ne zato, da bi jih hvalili; Kdor zvestobo konservativnih Tirol do cesarja napade, on prederzno seže v njegovo svetiše : in ne zadosti , še „bravo" se je razlegalo ... Kes čudno jc v deržavnem zboru kaj tacega slišati! Po vsem, kolikor vemo iz zgodovine in lastnije Tirolccv, bi mislili, da tako stanovitno, nepremakljivo zvestih deržavljanov ni pod solncetn, kakor Tirolei. Tinti je storil čisto novo iznajdbo, in privilegija zanjo so mu „braveta," ki so mu na uho letele.
Večina dunajskih listov s staro „Presso" na Čelu naznanuje „slabo hvalo" Tinti-u , ki je s svojim napadom pregnal tirolske poslance iz deržavnega zbora. Pravi namreč .,Presse", da je storil burovštvo kakor n<: kmali kdo, še zanikarniše kot so bili poprejšnji psovaui napadi nekega druzega poslanca zoper narodnosti. Celo nova „Presse," ki šc v Tintijev rog trobi, si ga ne upa več prihodnjega ministra imenovati. Pač revna reč bi bila, ako bi si kdo menil z zasmehovanjem katoličanov in naj poštenejših deržavljanov na ministerski stol pomagati.
Zanimivo dopisovanje med Dupanloup-om in protestantom Lrcjuhartom naznanuje ,,Koln. Volksz«*itung." Le ta (protestant* hoče unerou dokazati: 1. Da noben katoličan kakor katoličan ne more dvomiti nad pape ževo nezmotljivostjo. 2. Da prašanje, če je primerno ali ne, da koncil to za versko resnico razglasi, pred vsim, celo edino gre papežu. 3. Da tisti, ki se za neprimernost skrivajo, o pervi postavljeni točki ne morejo tako prepričani biti, kakor bi ko katoličani prepričali biti morali. —
Razne novice. Dopis iz Rima v „Vt!du." pravi: „Noben moški človek ne bo iskal resnice v cerkvenih zadevah v freiraavrarskih časnikih. Navadni naročniki tacih listov resnice ali rezno ne išejo, ali pa če so zadosti pri-prosti, da ponudene cunje za pravi denar sprejmejo, potem pa jih tudi cveržen je v dobrih časnikih ne zmodri; sej jih ne bero in dnevništvo tacih naznanil ne posname." Kdor nalaš hoče slep biti, slep naprej tava do brezna, iz kterega ni poti nazaj, kadar se slepec vanj pogrezne. — Celo ,.Wanderer" piše, da krič: „Derži vstavo'" pri mnozih toliko pomeni, kakor: ,,Derži tolsto ,.verwal-tungsrathstelle" ali drugo „sinekuro" (lahko službo), ki ti jo je prinesla nova era. — ,,Reform" pravi, da adresna obravnava se zamore zaznamnjati kakor potolčenje (poražen je) ministerstva; in „Tir. Stimmen" pristavljajo: Resnico teh besed poterjuje obnašanje ministerske stranke do naših (tirolskih) poslancev. — Romunska inteligen-cija po vsili krajih na Sedmograškcm je sklenila zedi-niti se v enako obnašanje z vsimi avstrijanskimi narodi, kteri s sedanjo zistemo niso zadovoljni. — Adresne osnove parske zbornice in zlasti deržavnih svetnikov obsegajo določno nezaupnico do ministerstva llohenlobe. To je žetev za rogoviljenjc zoper Rim v kat. deželi. —
Liberalci zopet godejo in godljajo, kako bodo konkor-"lat pognali. Samo tisto hočejo bojda ohraniti, kar menijo, da je njim v prid. Tako brez ozira eamopridno za morejo le bobnarji nove Are govoriti. Z moškostjo se nova era pač ne bo mogla bahati.
Iz Ljubljane V starinstvenih zadevah posebno učeni g. Ter sten j ak je dal na svitlo knjižico ,,Tri glav", mythologično raziskovanje. Njegov namen je pojasnovati temoto start- zgodovine slovenske. (Velja :J0 kr. pri Kleru.)
Dopis il Dunaja. L. 1'. — Da se obravnave o adresi ložej razumejo, je treba vediti, da so si v adres-nem odboru stranki drugač nasproti stale, kakor potem v zhoru. V odboru z manjšino niso vlekli samo Gro-eholski, Krainski in Svetec, temuč tudi Rechbauer in Figuli. Opozicijo zoper vlado so toraj delali zastopniki vse desnice in skrajne levice. Predno se je obravnava v zboru začela, so pristopili vsi razkropljeni elementi opozicij«- slovensko-tirolskemu klubu , ako ne za vselej, pa saj za čas adresne debate. Tako je narastla ta stranka na 22 udov , poljakov je bilo kakih 34 pričujočih in skrajnih levakov je bilo 28. Vsih skupaj za adreso manjine okoli , toraj nedvomna večina. Vlada vidi da bo padla adresa večine, pokliče nekega dne voditelje krajne levice in se jim menda milo potoži, zakaj da jo zapuste in njim naj berže tudi obljubi njih želje spol-niti, in Kechbauer in Figuli ubežita v nasprotni tabor, dasiravno je bila adresa manjšine Rechbauerjevo dete. Tako postopanje je gotovo znamnje terdne značajnosti. To so možje, kali!
Dasiravno zdaj ni bilo več dvombe, da bode levica v adresni debati zmagala, se je desnica vender neizrečeno branila, pa nc le branila, marveč tudi naj hujše napade delala. Pomislimo le na tri govore dr. Tomana, na govor Svetca, Cerneta, Greuterja, barona Petrina in grofa Durkheima, na brezštevilne govore dr. Groholskega, na čverste in pobijavnc govore dr. \Vei-gelna in Cerkavskega itd. Vsi so očitali Nemcem, da hrepene po hegemonii, to je, da hočejo sami gospodje biti v Avstrii, da zatirajo na vse strani druge narode in njih narodnost, da ne spoznajo in ne terpč enakopravnosti; naravnost se jim je reklo, da ne znajo vladati, kar je ti stranki že Smerling nekdaj prerokoval.
Levica nasprot pa je terdila, da je pripravna z vsi-mi narodi enako svobodo deliti, da nočejo hegemonije, da hoče enakopravnost na vse strani in za vse narode Še celo minister (iiskra je rekel proti zastopniku Rusi-nov, da se bo tudi njim enakopravnost z veliko žljico delila, ako so bili dozdaj res pozabljeni. Pa poznamo Giskro in njegove zaumene o enakopravnosti le predobro! Dela, dela naj govore!
Gotovo nikdar še niso stale stranke v dunajski le-senjači tako serdito druga drugi nasprot, kakor ob adresni debati. Stranka je stranko komaj pogledala in privatni spopadki, so bili zmiraj na dnevu. Naj hujši pa so gledali Greuterja, kteri je razlagal, kako so naši sedanji ministri zoper O gre govorili, dokler so bili poslanci, in kako jim je njih stranka ta čas priterkovala. Kako pa se je zdaj vse premenilo. To so bili res šipljeji, da je moralo peči.
Po večdnevni splošni debati pride na versto govor Tintija, sporočevalca. On obira vse stranke zaporedoma. Ko pride do klerikalcev, reče, da ta stranka je v zboru posebno vtelesena v poslancih Greuterju, Jiigerju in Giovanelliju. Zdaj bere, kaj so ti poslanci v tirolskem zboru zoper deržavni zbor govorili in kaj so zahtevali, ter jih poslednjič prasa, kako morejo to s svojo vestjo zodinjati, da se pridejo v dunajski zbor. Poslednjič še
reče posebno Greuterju: „V i niste nikakoršni Nemec. Vi in vam enaki niste Nemci. Vi tudi niste Avstrijanec, vi ste v Rimu doma, vaša domovina je cerkev, vas cesar je papež."
S temi besedami je zadel naj bolj občutno stran tirolskih poslancev in tirolskega ljudstva. Greut«*r in dr. .Jiiger vstaneta in zapustita zbornico. Baron Giovanelliju ravno ni bilo v zboru. Cez malo časa pride v zbor, prosi besede in tirja , da naj se mu bere iz ste-nogratičnih zapisnikov, kar je Tinti zoper njega in njegove tovarse razžaljivo govoril. Pa predsednik Hopfen mu reče, da se to berž ne more zgoditi , ker stenogra-tični zapisniki še niso v navadno pisanje prepisani. Kadar bo to gotovo, se bo njegova želja zgodila. Giova-nelli je s tim zadovoljen.
Predno se seja konča, da predseduik baronu Giovanelliju besed«) za osebno opazko.
Baron Giovanelli začne tako govoriti: ,,Jaz sem vidil hitropisne zapisnike in sem iz njih razvidil.... i Klici: Na glas!) Jaz govorim dovolj glasno le poslušajte. (Smeh.)
Jaz sem razvidil iz hitropisnih zapiskov, da je gospodu poslancu Tintiju dopadlo, tukaj nekterih stavkov omeniti iz govorov, ktere smo lani jaz in moja častita tovarša gospoda profesorja Jiiger in Greuter na tirolskem deželnem zboru govorili. On je k tem stavkom svoje opazke pridjal, kar mu jaz gotovo ne kratim. Ako bi bil on bral tudi govore drugih deželnih zborov, bi bil gotovo tudi na stavke zadel, kteri našo pravdo ravno tako goreče obravnavajo in delo deržavnega zbora tako obsojujejo, kakor mi.
Kar pa se v govoru poslanca Tintija ne more molče prezreti, je to , da je on nas osebno napadal. On naj misli sam za se, kar hoče, lojalnosti drugih poslancev pa se po mojih mislih ne sme dotikati. Pravo! pravo! na desnici.)
Tinti je pri vsakem stavku, vzetem iz govorov tirolskega deželnega zbora , na koncu klical: ,,In ta govornik še sedi tukaj v zboru , in se mu zdi, da se to strinja z njegovo vestjoto se pravi zdrugimi besedami, ker mi ravno tako ne mislimo kakor g. Tinti, zato smo brez vesti. (Levica: Ni res!) Na koncu svojih besed nas je Tinti še tako le napadel: Vi niste Nemci, ne Avstrijanci, Vi ste v Rimu doma, Vaša domovina je cerkev, Vaš cesar je papež.-' (Klici na levici: Tako je!) Tedaj ste dve nasprotni reči , biti dober katoličan in dober Avstrijanec! (Na levici: Ni res!) Da, moja gospoda, mi smo, mi smo udje katoliške cerkve in to hočemo ostati iz vsega serca, iz vsega prepričanja! (Pravo, pravo! na desnici.i Mi spoznamo papeža za poglavarja katoliške cerkve. (Klici na levici: Mi tudi!) Mi ga spoznamo za nadslednika in namestnika našega Zveličarja. Zato pa ne nehamo dobri Tirolci, dobri Avstrijanci in cesarju zvesti biti (Pravo! na desnici.) Lojalnosti, ka-koršna je naša, gospod Tinti ne razume. (Poslanec dr. Toman: (Pravkdobro! — Smeh na levici.) (Konec nasl.,
Miuhorske spremembe.
V lavantiiiski skolii. Za župnika pri sv. Janžu na Drav. polji je p< stavljen č. g. Mart. Kramper-gar; za kurata pri sv. Jerneji č. g. Fr. Pinter. — Umetl je č. g. Fr. Zabukovšek, v začas. pokoju v Kozjem. R. I. P.
Dobrotni tiarori.
Za sv. Očeta. G. Mih. Bogolin 2 gl. Anton Volčič 1 terdnj. za 2 gl. star. den.
Za mil. škofa Mraka. G. Mih. Bogolin 1 gl. — G. M. Ž—lj 5 nov. dvajs. A. Volčič, ce3. cekin (za 2 pod.)
Odgovorni vrednik: Laka Jeran. — Natiskar in založnik: Jožef Blazuik v Ljubljani.