KRANJ, torek, 12. 7.1983                       CENA 14 din	Št. 52
O Iv A S Glavni urednik: Igor Slavec                            Odgovorni urednik: Jože Košnjek Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo	LETO XXXVI GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO
Peko slavil v Podljubelju — Tovarna obutve Peko iz Tržiča je v soboto proslavila 80. obletnico obstoja tovarne. Ob tej priložnosti je tržiško tovarno odlikovalo predsedstvo SFRJ. Na praznični dan je bila najprej seja skupnega delavskega sveta, opoldne pa se je na prireditvenem prostoru za motokros v Podljubelju začel zbor kolektiva, na katerem je govoril predsednik slovenskih komunistov inž. Andrej Marine. Med številnimi gosti so bili tudi predsednik slovenske Gospodarske zbornice Marko Bule, sekretar republiškega sveta Zveze sindikatov Zdrav-ko Krvina in član predsedstva republiške konference SZDL Slavko Osrcdkar. (jk) — Folo: F, Perdan
Na Gorenjskem se pričenja žetev pšenice
Načrtovani odkup 1650 ton
Prvi pšenični snopi bodo padli ob koncu tedna — V zadrugah in v kombinatu ocenjujejo, da bodo uresničili obveznosti samoupravnega sporazuma ter oddali ljubljanskemu Žitu 1650 ton pšenice ali domala 700 ton več kot lani
Kranj — V Kmetijsko živilskem kombinatu Gorenjske so posejali pšenico na 238 hektarih polj v Šenčurju, Velesovem, Retečah, Lahov-čah, v bližini Vasce in na Zlatem polju. Ob povprečnem hektarskem donosu 40 stotov na hektar bodo pridelali okrog 950 ton pšenice. 615 hektarov pšenice, ječmena in rži bodo poželi s petimi izrabljenimi kombajni. Najmlajši med njimi ima za sabo štiri žetve, najstarejši dvanajst. Ob tem pa imajo na zalogi tudi skromno izbiro nadomestnih delov. V ugodnem vremenu in če ne bo okvar na strojih in trganja klinastih jermenov bodo z delom končali v 14 dneh. Vsekakor pa bi tudi v temeljni organizaciji Kmetijstvo mirneje čakali pri-četka najpomembnejšega poletnega opravila na polju, če bi jim zemunski Zmaj pravočasno dobavil naročena kombajna. Toda zdaj je že zaneslji vo, da jih do žetve ne bo.
V Gorenjski kmetijski zadrugi so s kmeti sklenili pogodbe o odkupu 407 ton pridelka, čeprav jih sporazum obvezuje k oddaji 610 ton pšenice. Ocenjujejo, da bodo kmetje zaradi ugodne menjave s koruzo oddali vse presežke, ne glede na sklenjene pogodbene količine. Kranjska občina je namreč med redkimi v Sloveniji, će ne celo edina, ki dodatno spod-
buja prodajo pšenice ali zamenjavo za koruzo. Intervencijski sklad namenja za oddane več kot tri tone pridelka z enega hektarja še štiri dinarje premije po kilogramu. Kmetje Gorenjske kmetijske zadruge imajo tudi ugodnost, da lahko zamenjajo količine nad pogodbenimi obveznostmi za semensko pšenico. Zadružna pospeševalna služba je pri posameznih kmetih že ugotavljala gostoto klasov na kvadratnem metru. Rezultati so zadovoljivi in iz leta v leto boljši, kar je tudi posledica izobraževanja kmetov v zimskih mesecih. Žetvene mehanizacije imajo zadružniki dovolj; če ugotavljamo njihovo izkoriščenost, celo preveč. S pomočjo kranjske Sloge so člani strojnih skupnosti Podreča, Mavčiče in Zabnica kupili letos nove kombajne in izšolali kom-bajniste v Rakičanu.
Radovljiška Kooperacija in škofjeloška zadruga bi po sporazmu morali oddati Žitu po 60 ton pšeničnega zrnja. V obeh organizacijah pa so s kmeti sklenili pogodbe za manjše količine, zato je vprašljiv tudi načrtovani odkup. Med gorenjskimi podpisniki sporazuma sta še blejska in žirovska zadruga — prva z obveznostjo 20 ton in druga s polovico manjšo količino.
C. Zaplotnik
Voda iz Radovne
Radovna — Komunalna interesna skupnost Radovljica in Komunalno podjetje Radovljica si prizadevata, da bi končno že rešili pereč problem pomanjkanja pitne vode. Zdaj že potekajo dela pri zajetju Radovne, ki bo dajala 400 litrov na sekundo in oskrbovala Bled in Radovljico do rezervoarja Hraše. Cevovod so že speljali do Krnice, od Krnice do Lesc pa je investitor naložbe, ki stane veliko denarja. Komunalno gospodarstvo Radovljica.    r> s
Prva šola za pismonoše
Ljubljanu — V Združenih PTT organizacijah Slovenije si prizadevajo izboljšati kakovost storitev. Pogoj za , to je primerna kadrovska zasedba in strokovna usposobljenost za vsa dela v pošti in telekomunikacijah.
Osnovna znanja si večina delavcev pridobi v PTT srednješolskem centru v Ljubljani. Ob vpisu v to šolo pa se iz leta v leto veča nesorazmerje med potrebami PTT in zanimanjem otrok za poklice, za katere naj bi se tu izobraževali in za katere jim združeno delo zagotavlja tudi zaposlitev.
Skoraj neverjetno se sliši, da bi tako star in znan poklic kot je pismonoša, ki se zdaj uradno imenuje poštni manipulant, v Sloveniji šele letos dobil svojo prvo šolo. Srednješolski center PTT v Ljubljani je odprl prva oddelka za izobraževanje pi-smonoš; enega za mladino in enega za odrasle. Program je skrajšani, prav tako kot za vzdrževalca telekomunikacijskih omrežij. Trajata osemnajst mesecev, v obeh pa so še prosta mesta. .
Višje premije za klavno govedo
Kranj — Po sklepu izvršnega odbora samoupravnega intervencijskega sklada izplačuje Gorenjska kmetijska zadruga od 20. junija dalje kmetom iz kranjske občine višje premije za klavno govedo. Kmetje iz ravninskih območij prejemajo za kilogram oddanega mesa 44,64 dinarja premije in rejci iz hribovskih predelov 53,57 dinarja. Premije veljajo le za živino, ki jo oddajo preko Gorenjske kmetijske zadruge škofjeloškim Mesoizdelkom. V kranjski občini so se za višji dodatek k ceni odločili zaradi slabe preskrbe z mesom v zadnjem mesecu in naraščajočega števila črnih zakolov, do katerih prihaja zavoljo nespodbudne cene. Tako je kranjska Sloga v minulih dveh tednih odkupila od kmetov le tri goveda, medtem ko jih običajno od 10 do 15. Še bolj prepričljiv je podatek, da je Gorenjska kmetijska zadruga odkupila v letošnjem juniju skoraj polovico manj goved kot v istem lanskem mesecu. Z višjimi premijami — veljale naj bi do preklica — naj bi spodbudili kmete k oddaji primerno pitanih goved in starejših, slabo mlečnih krav. (cz).
Po ocenah turističnih delavcev se med 10. in 20. julijem odpravlja na dopust nejveč naših državljanov. Kolona dopustnikov se bo v pretežni meri vila proti obmorskim krajem, kjer je preskrba celo boljša kot na celini, so pa tudi cene primerno zasoljene. Poležavanje in nastavljanje pekočim sončnim žarkom bo bolj prijetno in brezskrbno, če nas ne bodo pretresali neprijetni gospodarski ukrepi, podražitve . . . Dekleti s slike kot da se ne menita za vsakodnevne težave. Prepustili sta se vročemu juliju, »lovita« sončne žarke — in uživata, (cz) — Foto: F. Perdan
Posojilo tistemu, ki ga lahko vrne
Iz govora predsednika slovenskih komunistov Andreja Marinca na sobotni proslavitvi 80. obletnice Peka v Podljubelju
• Rad govorim na zboru kolektiva, kakršen je Peko. 80 let obstoja ni le praznik tovarne, ampak vsega Tržiča, saj je Peko veliko prispeval k razvoju vsega kraja in njegove okolice. Pri tem pa ne .smemo pozabiti dela predhodnih rmlov, ki so utrjevali tovarno in tako ustvarjali nov delavski razred.
• Poseben vzpon beleži Peko po vojni. Z najrazličnejšimi integracijami je povečeval proizvodnjo in postajal velik izvoznik. Njegov razvoj je bil kvaliteten in je segel izven republiških meja. V to Peka ni nihče silil. To je spoznal sam in to je bil njegov interes. Zato je Pekov primer, kako se povezovati na osnovi interesov, dragocen.
• Svet pretresa globoka kriza, tako politična kot gospodarska. Tudi razvite zahodne države niso izjema. Posebej je zaskrbljujoča nezaposlenost. Kar 30 milijonov ljudi je brez dela v razvitem svetu. Vendar zunanji vzroki niso opravičilo za naše slabosti in težave. Podpiramo najetje novih posojil za premagovanje naših gospodarskih težav. Vendar poudarjamo, da so posojila samo pomoč pri odstranjevanju težav, dobi pa naj jih tisti, kijih bo lahko vračal. Potrebno bo naše drugačno ponašanje, boljši odnos do dela. skratka, do vseh vprašanj našega življenja. Ne smemo dovoliti špekulacij in prenašanja odgovornosti ter bremen na drugega. Takšno početje je treba onemogočiti in ga grajati kot nepoštenega.
• Nekateri pravijo, da je za današnje težave krivo samoupravljanje. Tega ne mislijo pošteni delavci, ki živijo od rezultatov svojega dela. To menijo tisti, ki ne živijo tako. Slabosti so v ekonomski politiki, odstranili pa jih bomo, če bodo delovali vsi samoupravni mehanizmi in če bomo delavca res postavili v položaj, kakršen mu gre. Premalo se v Jugoslaviji zavedamo skupnih interesov, ki so osnova za uresničevanje vseh ostalih. Premalo se še zavedamo, da je vse odvisno od dohodka, ki ga bomo ustvarili. Marsikatero željo bomo morali preložiti na kasnejši čas ali se ji odpovedati. Naše sile in denar bomo morali bolj usmerjati v delo, v znanje, v hrano, r vse elemente gospodarske stabilizacije. Skromneje bomo živeli. Tako bodo morali ravnati tudi tisti, ki mogoče danes tega še ne dojemajo • • •
./. Košnjek
Kongresni gost je odličen gost
Na Bledu so v okviru Generalturista ustanovili Kongresni biro Bled, ki bo predstavljal blejsko turistično ponudbo predvsem v tujini — Izdaten dohodek, tudi izvenpenzionski, od kongresnega turizma
Bled — Kljub temu, da smo v hudih gospodarskih škripcih in morda prav zato ne bi smeli zanemarjati — v okviru turističnega gospodarstva — naše kongresne ponudbe. Enostransko bi lahko rekli, da je na tem področju treba vztrajno in dosledno varčevati, a če se stvar temeljito razčleni, potem nam kongresni turizem lahko prinaša dober dohodek. Če so podatki točni, je svetovni kongresni turizem plodna panoga, ki prinaša ogromen zaslužek in dohodek in na Evropo odpade 60 odstotkov, od tega pa na Jugoslavijo le okoli 3 odstotke. Tu so torej naše turistične možnosti, jugoslovanske ter s tremi kongresnimi središči — Portorož, Ljubljana in Bled — tudi slovenske.
Bledu, ki v okviru Generalturista danes ustanavlja Kongresni biro Bled, je v minulih petih letih prinašal kongresni turizem precejšen penzionski in izvenpenzionski promet. Samo v letošnji pomladanski sezoni, ki je bila kongresno nekoliko slabšaje navrgel okoli 20 milijonov dinarjev, številka, ki nikakor ne sme biti zanemarljiva. Dejstvo je, da mednarodni kongresi močno dvignejo izvenpenzionsko potrošnjo v kraju, ki je lahko tudi 70 odstotkov višja od potrošnje »klasičnih« turistov. Razumljivo je zato, da Bled vstopa v mednarodno kongresno turistično areno in le zaželeno je, da bi bila tovrstna ponudba precej bolj organizirana kot do zdaj, ko so se v tujini kongresno predstavljali le nekateri jugoslovanski turistični kraji. Tisti pač, ki so imeli prodornejša predstavništva v tujini, dobre letalske zveze in uspešnejšo propagando — Bled sam se zatorej enakovredno lahko predstavi in uveljavi, saj ima brniško letališče, odlično lego, naravne lepote in več ali manj gostoljubne ljudi.
Ko so na Bledu predstavili dejavnost Kongresnega biroja Bled, ki se namerava predstavljati predvsem v tujini v okviru Yugokongresa, so poudarili, da ima Bled zmogljivosti dovolj, kongresnim gostom pa tudi v prostem času lahko ponudijo obilo rekreacije in zabave. Tistim, ki si pač želijo v alpsko turističnos središče, ki ga očitno tujina, ki se vedno bolj ogreva za kongrese, seminarje, nagradna srečanja še vse premalo pozna. Po zagotovilih predstavnikov Pan American in Air France, letalskih družb, ki za zdaj letijo še nad brniškim letališčem do Zagreba ali Dubrovnika, ima tudi Bled več kot obilo priložnosti za sprejemanje kongresnih tujih gostov, le ponudba je bila do zdaj skrajno šibka. Bleda turistični svet, ki si želi mirnih in lepih krajev, kratkomalo sploh ne pozna, ne ve, da ima — vsaj za Američane — eno najboljših golf igrišč in tako dalje . ..
Kongresni turizem zna biti silno zanimiv in donosen, tudi za Bled, le s pravo ponudbo je treba na pravo mesto.
D. Šedej
O LAS 2. STRAN
NOTRANJA POLITIKA, SAMOUPRAVLJANJE
Tudi z učno pogodbo brez dela
Polovica pripravnikov bo na Gorenjskem dobila delo le za določen čas, kar pomeni, da bodo prihodnje leto med iskalci zaposlitve — Nekateri mladi delavci po pripravništvu že sprejmejo, čeprav neradi, tudi manj ustrezna dela in naloge
TOREK, 12. JULIJA 19&
Kranj — Na Gorenjskem se je v zadnjih mesecih število delavcev, ki čakajo na zaposlitev, nekoliko zmanjšalo, tako da jih je bilo konec maja 930. Vendar pa se vrata za zaposlovanje niso odprla kaj več kot pa le za običajno sezonsko zaposlovanje, medtem ko ostaja posebno za mlade problem dobiti delo še naprej enako velik, ne glede na to, da skupna nezaposlenost komajda presega en odstotek v regiji. Kakšna bo slika zaposlenosti v naslednjih mesecih, jo sicer težko napovedovati, vendar pa ne bo daleč od dejstva, da se bo število iskalcev, predvsem mladih, nekoliko povečalo. Ti sicer pred nastopom počitnic še ne trkajo na vrata skupnosti za zaposlovanje, po prvih napovedih pa kaže, da v jeseni mladih med iskalci dela spet ne bo manjkalo. Že sedaj, komaj so imeli spričevala v rokah, je nekaj absolventov srednjih šol prišlo na skupnosti za zaposlovanje /. učnimi pogodbami, sklenjenimi /. delovnimi organizacijami, kjer pa so jim že povedali, da jih zaposliti ne bodo mogli, ne sedaj niti kasneje v jeseni in najbrž tudi letos ne. Lčne pogodbe bodo tako ostale le list papirja, ki ne bo dajal nobene pravice do zaposlitve mladim prodajalcem, med ostalimi, ki jih kljub kadrovskim štipendijam verjetno ne bodo v delovnih organizacijah mogli zaposliti, pa bodo verjetno tudi medicinske sestre, tehniki in še kdo drug.
V najboljšem primeru bodo pripravniki, tu je študenti, ki bodo zaključili višjo ali visoko šolo, dobili delo za določen čas. Na Gorenjskem že ugotavljajo, da bo vsaj polovica letošnjih pripravnikov dobila delo za določen čas, ostali pa bodo morda celo zaposlili za nedoločen čas.
Za nekatere poklice bo verjetno ostala še naprej slaba perspektiva,
tako da si bodo pripravniki le še podaljšali čakanje na delo. Seveda pa imajo možnost sprejeti tudi delo, za katerega je potrebna manjša usposobljenost in izobrazba, po potrebi pa skupnost za zaposlovanje omogoča tudi dokvalifikacijo. Po zaključenem pripravništvu imajo pripravniki tudi za zaposlovanje omogoči tudi dokvalifikacijo. Po zaključnem na peti in tudi že četrti stopnji sicer pravico do denarne pomoči, vendai* pa ta po šestih mesecih preneha, če delavec ali pripravnik po tem času ne dobi zaposlitve, odkloni pa tudi manj zahtevno delo. Takšna ureditev velja od letošnjega aprila dalje.
prav gotovo pa bo marsikateremu mlademu močno olajšala prizadetost zaradi čakanja na stalno zaposlitev. Vprašanje pa je, koliko bodo mladi, ki so po opravljeni pripravniški dobi ostali brez dela, sploh še pripravljeni prevzeti manj zahtevna dela, to je takšna, za kakršne se niso izšolali Skupščine skupnosti za zaposlovanje so takšno zaposlovanje sicer zelo priporočile in verjetno v večjih organizacijah združenega dela z urejeno kadrovsko politiko takjna zaposlitev tudi ne bo pomenila za dlje časa zaprto pot navzgor oziroma do dela z doseženo kvalifikacijo, v manjših organizacijah pa bo že težje. Tolažba za mlade, sicer ne kdovekakšna, a vendarle, pa je tudi to, da jih morajo skupnosti za zaposlovanje, če so se zaposlili na svoji izobrazbi manj primernem delovnem mestu, obveščati o delih in opravilih, ki so na voljo drugje, seveda za njim primerno izobrazbo, delovnim organizacijam, ki iščejo takšen kader, pa že zaposlene s takšno izobrazbo tudi priporočijo. Pravico delovnih organizacij pa seveda ostaja, da izberejo tudi druge kandidate.
L. M.
Vključeni tudi gasilci
Škofja Loka — Na seji sveta za ohranjanje in razvijanje tradicij NOB ter spomeniško varstvo pri občinski konferenci SZDL Škofja Loka je bilo skupaj s člani predsedstva Občinske gasilske zveze Škofja Loka dogovorjeno, da bodo tudi pri gasilski zvezi ustanovili komisijo za ohranjanje in obujanje tradicij NOB in spomeniško varstvo. Znano je namreč, da so številni predvojni gasilci postali aktivni borci. Gasilske obleke, čevlji in podobno je še kako koristilo borcem, pa tudi gasilski domovi, kjer so si pogosto našli borci zato-
čišče. Tudi danes so gasilci družbenopolitično aktivni. Osem grobišč in spomenikov v loški občini imajo v oskrbi gasilska društva.
Da bi oživili spomine na vojne dni bodo gasilci po svojih društvih zbrali podatke o gasilcih — borcih in aktivistih. Vsa društva bodo dobila poseben vprašalnik, da bo tako dobljen okviren pregled dela njihovih članov v času borbe. Ko bo narejena zasnova programa dela komisije, se bodo o njej dogovorili tudi s predsedniki posameznih društev.
D. D.
Slovo od tovariša in partizana
Primskovo — Krajani Primskove-ga, pripadniki naših oboroženih sil, delavci Iskre in številni delovni lju-
Število krvodajalcev narašča
Kranj — Med najštevilčnejšimi organizacijami v krajevni skupnosti Center v kranjski občini je organizacija rdečega križa, ki ima okrog 800 članov. Medtem ko se število članov praktično že nekaj časa ne spreminja, pa v zadnjih letih narašča število krvodajalcev. Letos je darovalo kri prek 90 članov oziroma krajanov krajevne skupnosti. Vendar v vodstvu organizacije ocenjujejo, da bi se število krvodajalcev lahko še povečalo. In takšen cilj so si tudi zadali, tako da v prihodnje na tem področju ne bi bili med zadnjimi med organizacijami rdečega križa v občini.
Aktivnost organizacije pa se kaže
tudi na drugih področjih. Na nedavnem občnem zboru krajevne organizacije rdečega križa je predsednik Prane Benedik poudaril, da bodo tudi v prihodnje pripravljali vsakoletna srečanja z nad 80 let starimi krajani, zbirali prispevke za nakup ozimnice in organizirali solidarnostno zbiranje starih oblačil. Lani so na primer razdelili podporo 46 krajanom v vrednosti prek 40 tisoč dinarjev in zbrali okrog 200 kilogramov starih oblačil. Sorazmerno dobro pa je v okviru akcije NNNP v krajevni skupnosti uspela tudi izredna krvodajalska akcija.
A Ž.
dje in občani Kranja so dobro poznali Rada Dukiča s Primskovega, borca in aktivnega družbenopolitičnega delavca. Smrt je pretrgala njegovo življenje. Pokojni Rado je bil rojen leta 1926 v Veliki Kladuši. 15 let mu je bilo. ko je moral pred ustaši pobe gniti od doma. Njegov oče je bil aretiran in se ni nikdar več vrnil, Rado pa je postal aktivist našega boja, nato kurir in od marca leta 1942 dalje borec. 19 članov ožje družine so pobili ustaši, med njimi očeta, mamo, dva brata in dve sestri. Rado Dukič je med vojno in po njej s svojim delom in aktivnostjo poplačeval njihovo žrtev. Do leta 1956 je bil v JLA, postal kapetan, prejel številna odlikovanja, po izstopu iz JLA pa se je zaposlil v Iskri in ostal tam do leta 1966. Izjemno aktiven je bil v Iskri, prav tako pa tudi v krajevni skupnosti in družbenopolitičnih organizacijah Primskovega.
Slavje loških krvodajalcev
Škofja Loka — Konec maja so tudi v škofjeloški občini proslavili 30. obletnico krvodajalstva. V škofjeloški občini danaje letno kri okrog 3000 ljudi, kar je četrti najboljši odziv v Sloveniji in najboljši na Gorenjskem. To je odraz visoke stopnje zavesti in solidarnosti delovnih ljudi in občanov.
Na proslavi so za kulturni program poskrbeli mladi člani Rdečega križa, operni pevec Ladko Korošec, ki je zapel skupaj s tamburaši iz Re-teč, ter ansambel Triglav, ki je igral za ples. Proslave so se udeležili tudi predstavniki republiške skupščine Rdečega križa, Zavoda za transfuzijo krvi, gorenjskih organizacij Rdečega križa, predstavniki škofjeloške skupščine s predsednikom Matjažem Cepinom na čelu ter zastopniki krvodajalcev pobratene občine So-vodnje ob Soči v Italiji.
Za uspehe na področju krvodajalstva so prejele zlato plaketo za 30-
letne zasluge pri razvoju krvodaji, stva s pismenim priznanjem sin/ kalne organizacije Alplesa, DqT opreme, Iskre, Nika, Poliksa in T«? nika. Zlato plaketo je prejel tudi « činski svet Zveze sindikatov za zadevanja na področju krvodajj stva. Številni aktivisti so prejeli ptf tako zlato značko za 30-letne zasliu pri razvoju krvodajalstva. Podelje? so bile tudi zlate značke s pismenu priznanjem krvodajalcem, ki so J rovali kri nad 35-krat. Prejeli so jK Hinko Petrovčič, Andrej Potočni! Franc Kalan, Dane Kokalj, ZonJ Klaič in Zofija Križaj. 617 krvodajj cev pa je prejelo značke s pismeni} priznanji za petkratno, desetkrate in večkratno darovanje krvi.
Vsi nastopajoči so pripravili m gram brezplačno. Denar so prispevi li občinski sindikalni svet, EGP h Gradiš, v katerega menzi je bila tu<l proslava.
M.
žag.,
Iz govora Staneta Dolanca v zvezni skupščini
Ne kloniti pred konflikti
Gospodarski položaj poraja vrsto problemov pri nas, ki jil očitno skušajo izkoristiti nasprotniki našega sistema dor~ in v tujini
Prav gotovo je treba računati, da bodo notranji in zunanji sovraži ki izkoristili in dramatizirali gospodarske težave, s katerimi se sreč jemo pri nas, je med drugim navedel v govoru Stane Dolanc, ko je sr di prejšnjega tedna govoril delegatom v zvezni skupščini. Prav zato politično varnostni položaj odvisen predvsem od ustalitve gospoda skih tokov in reševanja družbenih problemov, s katerimi se pri m spopadamo. Kako uspešen pa je v svojih prizadevanjih sovražnik, p je seveda odvisno od odločnosti naše družbe, da se temu upre, pa tuc od dejavnosti družbenopolitičnih organizacij m drugih organizirar socialističnih sil.
Zvezni sekretar za notranje zadeve je pri ocenjevanju politično v* nostnega položaja pri nas navedel, da so slabe gospodarske razmere i posledice, ki iz tega izvirajo, glavni vzrok konfliktnih situacij, s kater mi se ta hip spopada naša družba. Seveda pa se najdejo posameznil in skupine, ki te težave potencirajo in se trudijo, da bi napravili kot da je naš sistem socialističnega samoupravljanja v krizi ter da potrebne spremembe.
Ko je ocenjeval položaj na Kosovu, je menil, da se je popravil, v« dar pa albanski iredentisti in nacionalisti niso odnehali, le v ilegalo se umaknili, da bi znova poskusili z drugimi metodami rovarjenja pr. ti naši državi. Čeprav se ne dogaja več, da bi na Črnogorce in Srbe SAP Kosovo grobo pritiskali, da se izselijo, pa problem izseljevanja : Kosova še vedno obstaja.
Nemalo problemov je tudi s področja kriminalne dejavnosti, saj se število kaznivih dejanj povečuje, čeprav statistika prikazuje, da so no* vo odkrita dejanja posebno v gospodarskem kriminalu tudi iz prejšnjega časa. Še posebej je zvezni sekretar opozoril na vse večji problem trgovine z mamili ter na večanje števila narkomanov, kar seveda narekuje večjo preventivo na tem področju. To pa seveda ni izključno naloga varnostnih organov.
Stane Dolanc je govoril tudi o prometni varnosti, ki je sicer boljše, vendar le zaradi zmanjšanja prometa, sicer pa se varnostne razmere na cestah kljub velikim prizadevanjem še niso občutneje popravile. Omenil je tudi mejne prehode, preko katerih v turistični sezoni ni zastojev, kljub temu pa tuja propaganda tako kot čakanje na meji piše tudi o pomanjkanju bencina in sploh slabi preskrbi v turističnih krajih.
Osrednja slovenska
proslava bo
11. septembra
v Novi Gorici,
prirejena
v počastitev
40-letnice
ustanovitve
IX. korpusa NOVJ
IX. korpus je častno izpolnil težke naloge
Zgodovinsko dejstvo je, da so bili za dokončno določitev naših zahodnih meja odločilni boji in.zaključne operacije enot IX. korpusa. Po kapitulaciji Italije je na Primorskem nastalo veliko osvobojeno ozemlje, Slovensko Primorje in Istro pa je zajela vseljudska vstaja. Petindvajset let je naše primorsko ljudstvo teptal italijanski škorenj. Mnogi so pred fašističnim terorjem prebežali v Jugoslavijo in večina teh zavednih Slovencev je bila med prvimi organizatorji delavskega gibanja in kasneje upora proti okupatorju.
Vstaja na Primorskem je bila sad temeljitega političnega in organizacijskega dela Komunistične partije in Osvobodilne fronte slovenskega naroda, ki sta že od začetka narodnoosvobodilnega boja razširili svojo organizacijo skoraj na celotno slovensko narodnostno ozemlje v Julijski krajini.
Nemški okupator seveda ni držal križem rok. Z vsemi silami je hotel zapolniti italijansko vrzel v teh krajih., Od septembra do novembra 1943 je trajala huda nemška ofenziva na Primorsko in bivšo Ljubljansko pokrajino, ki je imela namen uničiti narodnoosvobodilno gibanje tod. Krčevito se je sovražnik oklepal vseh komunikacij, ki jih je držal v svojih rokah, cest, železnice, mostov. Za vsako ceno je hotel uresničiti svojo staro željo, dobiti v svoje roke Trst, dostop do Jadrana ter vse ozemlje, ki je bilo nekoč pod Avstroogrsko.
Naše vojaško poveljstvo je sprevidelo, da bodo le z močno vojsko, s številnimi sabotaž-nimi akcijami, z množično pomočjo ljudstva uspeli preprečiti sovražnikove namere. Predvsem je treba na Primorsko poslati močne vojaške formacije, ki bodo delovale usklajeno
tudi na Gorenjskem in v Furlaniji. Organizacija oboroženih enot je morala biti tako močna, da bi lahko prestala tudi velike sovražnikove ofenzive, hkrati pa bi morale biti sposobne tudi razvijati lastno ofenzivnost. Tako je bil po nalogu vrhovnega štaba narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije 21. decembra 1943 v Trnovskem gozdu ustanovljen IX. korpus. Tovariš Tito je za poveljnika IX. korpusa imenoval Lada Ambrožiča-Novljana, za političnega komisarja pa Janeza Hribarja. IX. korpus so sestavljale enote 30. in 31. divizije. 30. divizijo so sestavljale tedaj Gregorčičeva, Bazoviška in Kosovelova brigada, 31. divizijo pa Gradnikova, Prešernova in Vojkova brigada. Štab korpusa je imel tudi svoj zaščitni bataljon, sem pa je spadala tudi igralska skupina. Do konca vojne je v sklopu IX. korpusa delovalo kat 11 udarnih brigad; poleg že naštetih so bile tu še brigade v okviru divizije »Gari-baldi-Natisone« in sicer »Triestina d'assalto, »Bruno Buozzi«, »Guido Piccelli« in »Antonio Gramsci« ter »Fontanat«. V okviru IX. korpusa je delovala tudi artilerija ter druga brigada VDV. Določen čas pa so pod okriljem IX. korpusa delovali tudi Briško-Beneški odred, Dalmatinski, Gorenjski, Škofjeloški, Jeseniško* Bohinjski, Južno-Primorski, Zapadno Koroški in Mornariški odred ter Istrsko vojno področje.
31. decembra 1944 je IX. korpus štel 11840 borcev.
Slovensko Primorje je bilo v letu 1944 in v začetku leta 1945 prizorišče nenehnih ofenziv in protiofenziv. Ena glavnih nalog enot IX. korpusa je bila tudi uničevati komunikacije. Tudi zavezniki so bili silno zainteresirani za to, kajti tu so imeli svojo računico. Pred kapitulacijo Italije niso in niso hoteli pošiljati na Primorsko orožja, čeprav so jih naši prosili zanj. Vedno znova so se izgovarjali na slabo vreme. V Črnomlju so pa redno pristajali njihovi avioni . .. Spomladi 1944 pa je bilo naenkrat vsega dovolj. Razstreliva je prihajalo na vagone. . Partizani so tolkli Nemce vsak dan
na vsem področju IX. korpusa. Progo Poste na—Trst so v eni sami noči razstrelili na »j mestih!
Našim vojaškim voditeljem so bili dob poznani apetiti tako okupatorja kot zavei| kov po naši Primorski, Istri, Trstu. Zato prav IX. korpus dobil nalogo, da na tem teti riju ostane za vsako ceno. S svojo prisotna jo, s stalnimi akcijami in ofenzivnostjo ohranjal svobodno ozemlje, ki je tedaj obi galo Cerkljansko in velik del Trnovskega da, kot izhodišče za osvoboditev Trsta, Gorv in drugih središč in krajev ob etnični ir-j Slovenije in Jugoslavije. Prav to je imelo § glaviten strateški in politični pomen. Tu JH javnost IX. korpusa dobila mednarodne h sežnosti.
Poznana je huda zadnja nemška ofen:: marca in aprila 1945, ko si je okupator sj zadnjimi silami hotel utreti pot do Trsta, iy bi se predal zaveznikom. Nikakor ni hotelj\ sti v partizanske roke. Tudi četniki, doir branci in drugi kolaboracionisti so se tod h teli- umakniti in se spraviti v varno nanx zaveznikov. Hude boje so bile enote IX. 1» pusa. Koliko borcev je zavedno obležalo v' novskem gozdu, koliko jih je padlo na pote jih pred Gorico, Trstom. Toda Jugoslovan.« armada je ob dragocenem prispevku IX. 1« pusa osvobodila celotno tedanjo Julijsko k: jino.
Kasneje so se pod silnim pritiskom zaver kov naše enote morale umakniti iz Trsta, C, rice ... Krivica, ki boli še danes.
10. in 11. septembra bo v Novi Gorici vehi slovesnost. To bo praznik Primorske in v Slovenije. Pričakujejo, da se bo te velike s venske proslave udeležilo okrog 100.000 ljn| Vlaki in avtobusi iz vse Slovenije bodo vozif Novo Gorico. Prišlo bo tudi okrog 10.000 cev, ki so se borili v enotah IX. korpusa! enkrat bodo gostje njihove Primorske, teh| dovitih ljudi, ki so z njimi delili zadnji | kruha.
D. Doleti^
TOREK. 12. JULIJA 1983
GOSPODARSTVO
3. STRAN GLAS
Direktorji odhajali, ostajalo pa je pri starem
Engineeringu Kranj zaradi motenj v samoupravnih odnosih visi nad glavo ukrep družbenega varstva — Zaradi razmer na trgu bi lahko gospodarili odlično, vendar pa so v 16 letih obstoja kupili le en kombi in niti metra lastnih prostorov
Kranj — Kranjski izvršni svet se na eni svojih zadnjih sej še ni mogel odločiti za predlog skupščini, da v delovni organizaciji Engineering Kranj uvede ukrep družbenega varstva. Določil pa je pogoje, ki jih mora ta delovna organizacija izpolniti do konca septembra, če naj se izogne takšnemu ukrepu.
Družbenopolitične organizacije in kranjski izvršni svet so o delovanju Engineeringa razpravljali že pred meseci, vendar pa se družbena skupnost v zadnjih šestnajstih letih, odkar Engineering sploh obstaja, nikakor ni prvič srečevala s problemi te delovne organizacije, v kateri je zdaj zaposlenih 66 delavcev. Vseskozi pa je bil razlog, da je ta delovna organizacija prihajala na dnevne rede tega ali onega organa predvsem v medsebojnih odnosih v kolektivu in tudi v nesprotovanju med posameznimi organizacijskimi enotami. Zaradi takšnega vzdušja tudi nihče od direktorjev ni vztrajal posebno dolgo, vendar pa, kot je ugotavljala posebna delovna skupina, ki jo je imenoval izvršni svet, so sicer direktorji prihajali in odhajali, stvari pa se niso menjale. Gospodarski položaj te delovne organizacije se je sicer v zadnjem času, to je lani in v začetku tega leta nekoliko poslabšal, vendar pa ne bistveno, saj pravzaprav kot eden redkih proizvajalcev galvanske opreme pri nas ob znanih omejitvah uvoza lahko v veliki meri izkorišča konjunkturo. Kljub velikemu povpraševanju po njihovih izdelkih pa v delovni organizaciji ugotavljajo, da se zaradi tega dobodek ne povečuje, kot bi se moral, predvsem zaradi slabše kvalitete storitev in proizvodov, saj vse to povzroča dodatne stroške pri odpravljanju napak v iz-
vedbi in montaži. Napake pri projektiranju odpravljajo tudi na svojstven način, ki kot je ugotavljala delovna skupina, močno diši po privatizaciji, kar pa seveda ni v prid delovni organizaciji in skrbi za njen dohodek.
Prav tu je tudi ena najbolj šibkih točk. Medtem ko samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje dohodka, čistega dohodka, osebnih dohodkov imajo, nimajo pa posebnega pravilnika. Vendar pa to še ni razlog za slabše delitveno razmerje, kot pa ga imajo v drugih sorodnih delovnih organizacijah. Takšno poslovanje, po katerem velik del družbenega denarja, s katerim gospodarijo, namenjajo bolj za osebno, skupno in splošno porabo kot pa za
poslovne sklade, je razvidno tudi v tem, da so v 16 letih prigospodarili le en kombi in niti kvadratnega metra lastnih poslovnih prostorov, saj so še vedno v najetih hotelskih, proizvodni obrati pa prav tako. V takšnih razmerah tudi ni čudno, da se za razvoj delovne organizacije ne trudijo, da so poslovne usmeritve nejasne, da prevladujeta organizacijska zmeda in nedisciplina.
Izvršni svet je delovni organizaciji Engineering sicer do jeseni še dal priložnost, da sama brez prisile družbenega varstva uredi zadeve, ki povzročajo motnje v kolektivu. To pa je predvsem izdelava dolgoročnega razvoja, izboljšana organizacija dela z določeno odgovornostjo za posamezna področja in delovne naloge, prav tako pa bo treba tudi ugotoviti obseg zasebnega dela v preteklih letih ter ga za bodoče tudi preprečevati.
L. M.
Kako organizirati gorenjsko kmetijstvo in živilstvo
Tehten premislek pred odločitvijo
Kmetijsko živilski kombinat Gorenjske namerava izstopiti iz sestavljene organizacije KIT (Kmetijstvo, Industrija, Trgovina). Kam potlej: k Emoni, Mercatorju ali v nastajajoči slovenski sozd kmetijstva in živilstva? Ena izmed možnosti predvideva ustanovitev gorenjskega sozda, v katerem bi bile poleg KŽK Gorenjske še zadruge in večji porabniki hrane. Jeseni se bo treba odločiti.
TRŽlC — Od povezovanja kombinata, ki je »nosilec« razvoja kmetijstva v pokrajini, je v mnogočem odvisno uresničevanje sklepov majske problemske konference Zveze ko-
Voda iz Završnice
Jeseniški Vodovod si prizadeva, da bi dolgoročno rešili oskrbo s pitno vodo — Voda iz Završnice za žirovniško območje in Blejsko Dobravo — Najcenejši prispevek
Jesenice — Vodovod Jesenice upravlja vse vodovode v jeseniški občini, razen vodovodov za Belco, Dovje in Smokuč, kjer upravljajo z vodovodi vaški vodovodni odbori. V Javorniškem rovtu imajo zasebna zajetja, delno se iz lastnih virov oskrbujeta tudi železnica in železarna.
Oskrba z vodo je v jeseniški občini zadovoljiva, razen na območju Žirovnice in Blejske Dobrave, kjer občasno primanjkuje pitne vode. Problem nameravajo rešiti z vodovodom Završnica, kjer naj bi bila zmoglji vost 100 litrov na sekundo. To vodo bi speljali v Žirovnico ter preko Most in Potokov do Koroške Bele, kjer bi se priključili na sistem Peri-ćnika za mesto Jesenice, napajali pa tudi novo elektrarno Bela in Blejsko Dobravo, za kar pa bi morali zgraditi nov primarni cevovod do Špornove-ga rezervoarja nad progo do Dobrave. Voda iz Završnice pa bi nadomestila tudi vodo, ki je zdaj kot rezerva iz vodnjaka pri Ledarni in zajetje čr-palnice na Lipcah, ki ju bodo morali opustiti zaradi gradnje mednarodne ceste.
Kvaliteta jeseniške vode je večinoma zadovoljiva, slabša je le na ob-
močju Javormka, ki se oskrbuje iz zajetja, kjer vteka voda iz potoka Ja-vornik in na Koroški Beli, kjer je potok Cikla zajet in se preko naravnega filtra čisti ter dovaja za oskrbo naselja in obratov Železarne na Beli. V obeh zajetjih vodo jeseniški Vodovod stalno klorira.
Probleme pa imajo predvsem na razdelilnem sekundarnem vodovodnem omrežju, ki je bilo zgrajeno že pred vojno in so tako nekateri vodovodi stari več kot 50 let. Vsako leto nekaj teh cevovodov zamenjajo, predvsem ob rekonstrukcijah cest in kanalizacije. Vodovodni sistem pa bodo morali še dograditi z vodovodi in povezati vodovodne sisteme Tamar—Rateče s sistemom Srednji vrh, Kranjska gora, Podkoren in Pe-ričnik za Završnico in Blejsko Dobravo. S tem bi dolgoročno rešili oskrbo s pitno vodo v jeseniški občini.
Cena za porabljeno vodo je v občini med najnižjimi v Sloveniji, saj znaša za gospodinjstvo brez vodnega prispevka 2,64 dinarjev za kubični meter in za gospodarstvo brez vodnega prispevka 5,20 dinarjev za kubični meter.
D. Sedej
Jeseniški novatorji na Reki
Jesenice — Na Reki je bila letos junija že enajsta razstava izumov, tehničnih izboljšav in novosti, ki predstavlja pregled ustvarjalnega dela jugoslovanskih izumiteljev in avtorjev tehničnih izboljšav. Razstava se imenuje RAST YU 83, spremljajo pa jo razna posvetovanja in razgovori. Zato se na razstavi izmenjujejo tudi izkušnje, v želji in prizadevanjih, da bi se inovacijska dejavnost še bolj razvila.
Vsa leta na razstavi sodeluje tudi jeseniška železarna. I.elos so na Reki predstavili več tehničnih in tehnoloških izboljšav.
Ob zaključku razstave so prejeli priznanja tudi jeseniški ustvarjalci in novatorji. Srebrno plaketo so prejeli: Friderik Oman, Franc Potokar, Niko Tanca r, Henrik Zupan in Marjan Demšar
za izdelavo mase za premaz žlebov in vmesnih ponev; bronasto plaketo Janez Peternel, Miroslav Noč, Franc Hrastar, Janez Rozman, Kari Koblar, Jože Filej, Franc Ravnihar, Kdo Dolžan in Janez Kovač za dodelavo izvlačil-ne verige za izvlačenje gredic in transport gredic od peči do proge. Razen teh priznanj so predsedniku poslovodnega organa jeseniške železarne Borisu Bregantu podelili veliko srebrno plaketo KAST YU m Rijeka za izredno prizadevanje, dosežene rezultate in podporo pri razvoju inventivnega dela, novatorstva, racionali-/atorstva, tehničnih izboljšav in drugih oblik ustvarjalnosti delov ni h ljudi. Se posebej pa za animacijo izumiteljslva ter za vsestransko pomoč in razumevanje za ra/voj PAST YU Rijeka.    I). S.
munistov o razvoju gorenjskega kmetijstva in živilstva. Komunisti so se takrat načelno dogovorili, kako povezati razdrobljeno kmetijstvo v bolj učinkovito celoto. Združili naj bi kmetijske in gozdarske hranilno kreditne in pospeševalne službe, povezali ali vsaj specializirali dejavnost klavnic in mlekarn, oblikovali enotno zadrugo z zadružnimi organizacijami v vseh občinah, družbene obrate spravili pod okrilje kombinata in namesto kupoprodajnih odnosov vzpostavili dohodkovne vezi s trgovskimi in gostinsko turističnimi organizacijami.
Vprašanje, kako se organizirati, dobiva v vročih julijskih dneh nove razsežnosti. Za to sta dva razloga. Preskrba z mesom I je izjemno slaba in delavci se vse pogosteje sprašujejo o učinkih »intervencijskega dinarja«. Drugo, kar zaostruje vprašanje: KŽK Gorenjske je na petkovi seji seznanil predsedstvo gorenjskih občin, da namerava izstopiti iz sestavljene organizacije KIT. V njej se po besedah gorenjske članice pretirano uveljavljajo interesi ene delovne organizacije, zapostavlja se razvoj mesarstva in nedosledno se spoštujejo pogodbe med članicami sozda. Prav tako se ne strinjajo z načinom dogovarjanja Ljubljanskih mlekarn i nekaterimi gorenjskimi porabniki hrane o dobavi mleka in mlečnih izdelkov. Dogovarjanje je zaobšlo KŽK, Medobčinsko gospodarsko zbornico Gorenjske in družbenopolitične organizacije.
Nobenega dvoma ni, da edini gorenjski kombinat ne more ostati zunaj verige, speljane od pridelovalca do porabnika. Toda — s kom se povezati? Z Emono ali Mercatorjem, ki sta se na Gorenjskem že močno zasidrala? Se morda priključiti novo-nastajajočemu slovenskemu sozdu kmetijstva in živilstva, v katerem bi bili HP Ljubljana, KIT, pivovarna Union, Žito, Kmetijsko gospodarstvo Kočevje in morda tudi sozd Agrotehnika — Gruda. Kna od možnosti predvideva tudi ustanovitev gorenjskega sozda kmetijstva in živilstva, ki bi poleg KŽK združeval še zadruge in večje porabnike hrane, predvsem hotele.
Jeseni se bo treba odločiti. Ne na pamet in po imenu sozda, temveč na podlagi številk, analize razmer in dejanskih možnosti. Odločitev je nadvse pomembna za nadaljnji (hitrejši) razvoj gorenjskega kmetijstva, zato velja trikrat premisliti. Medobčinska gospodarska zbornica za Gorenjsko se je že izjasnila: podprla bo vsako vključevanje kombinata v širšo organizacijo, če bo vsebovalo zagotovilo, da bo Gorenjska potlej bolje preskrbljena z mesom, mlekom in njunimi izdelki in bodo kmetje dobili dovolj gnojil, krmil, škropiv in nadomestnih delov.
C. Zaplotnik
Kranj — Na povabilo Skupščine SR Slovenije se je konec prejšnjega tedna mudila pri nas na obisku delegacija Deželnega zbora avstrijske zvezne dežele Koroške, ki jo je vodil prvi predsednik Koroškega deželnega zbora Josef Schantl. Med drugim je delegacija obiskala tudi Kranj, kjer je avstrijske parlamentarce sprejel predsednik Skupščine občine Kranj Ivan Cvar. — L. M. — Foto: F. Perdan
Jeseničani združujejo denar za jeklarno
Vse temeljne organizacije združenega dela jeseniške železarne bodo prispevale sredstva za novo jeklarno, ki se bo gradila v dveh fazah — Večja proizvodnja kvalitetnih jekel
Jesenice — Zaradi družbenega dogovora o spremembah in dopolnitvah plana SR Slovenije za obdobje do leta 1985, ki predvideva izgradnjo nadomestnih zmogljivosti in krči finančna sredstva, bodo jeseniško jeklarno gradili v dveh fazah. V prvi fazi, ki bo trajala od junija letos do decembra 1985, naj bi zgradili jeklarno za proizvodnjo 210.000 ton surovega jekla, drugo fazo pa bodo gradili od januarja 1986 do decembra 1987.
V prvem delu izgradnje znaša predračunska vrednost za novo železarsko naložbo, ki bo zamenjala dotrajano staro jeklarno po Siemens — Martinovem postopku, skoraj 12 milijard dinarjev, če pa upoštevajo še podražitve, se vrednost dvigne na 16 milijard dinarjev. V investicijski vrednosti odpade 13 odstotkov sredstev na jeseniško železarno, 11 odstotkov je združenih sredstev slovenskih železarn, 27 odstotkov je združenih sredstev sovlagateljev, 29 odstotkov domačih bančnih kreditov, 16 odstotkov tujih bančnih kreditov, ostalo so komercialni krediti.
Delavski svet jeseniške železarne je predlagal temeljnim organizacijam železarne, da za zagotovitev lastnih sredstev združujejo denar iz prostih poslovnih sredstev. Višino bodo določili s posebnim samoupravnim sporazumom, izpad dohodka, ki bo nastal v prvih letih obratovanja nove jeklarne, pa bodo temeljne organizacije združenega dela pokrivale neomejeno solidarno. -
Domači dobavitelji bodo nabavili 5.300 ton tehnološke opreme, inozemski pa 1.600 ton. Uvozili bodo le tisto opremo, ki je domači proizvajalci ne izdelujejo. Železarna ima že veljavno kreditno ponudbo iz Zahodne Nemčije za 85 odstotkov vrednosti uvozne opreme ob zelo ugodnih kreditnih pogojih — ob 9,5 odstotni obrestni meri in odplačilnem roku 11,5 let.
Ko bo nova jeklarna začela obratovati, se bo prodaja povečala za okoli 3,2 milijarde dinarjev ali za 17 odstotkov, najbolj pa je pomembno, da se bo povečala kvaliteta izdelanega jekla. Po izgradnji se bo povečala prodaja nerjavnih in dinamo kvalitet. Računajo, da se bo tako konvertibilni izvoz povečal za 35 odstotkov. d Sedej
Živila gradijo industrijski tir
Naklo — Izgradnjo železniškega industrijskega tira je imela delovna organizacija Živila Kranj v programu že ob začetku gradnje skladišč v Naklem. Izgradnja tira pa je bila do nedavnega zaradi finančnih sredstev neuresničljiva. Lani pa so se skladišča povečala, hkrati pa je nastopila še bencinska kriza, ki je že marsikje preusmerila prevoz blaga s ceste na železnico. Zato so bili tudi v Živilih nekako prisiljeni odločiti se za izgradnjo industrijskega tira pri skladiščih v Naklem.
Industrijski tir, ki bo kmalu gotov, saj je prihodnji me\sec že predviden tehnični prevzem, bo dolg 400 metrov. Kasneje bo treba dograditi še približno 200 metrov in premikalne naprave. Vendar pa bo že v prvi fazi lahko sprejel vlakovno kompozicijo s 30 do 40 vagoni. Spodnji ustroj tira je gradilo Cestno podjetje Kranj, zgornjega Železniško gospodarstvo
Ljubljana, spremljajoče objekte pa SGP Gradbinec Kranj. Vrednost celotne investicije pa znaša okrog 15 milijonov dinarjev.
Za Živila, ki na leto dobijo prek 53.000 ton različnega blaga iz cele Jugoslavije, bo izgradnja tira velika pridobitev. Predvsem bo delo pri razkladanju blaga lažje in pridobili bodo tudi na času. Doslej so namreč dobavitelji blaga le-to vozili s kamioni in običajno je bilo treba vsako pošiljko blaga dvakrat prelagati, da je pristala v skladišču. Poslej pa bo blaga treba le razložiti, vendar pa bodo zaradi organizacije dela najbrž morali uvesti pri razkladanju blaga po potrebi tudi izmensko delo. Industrijski tir pa bo pomenil pridobitev tudi za dobavitelje, saj so le-ti doslej povprečno vsak dan dobavili po cesti s svojimi ali najetimi kamioni za okrog 10 vagonov različnega blaga.
A. Žalar
Industrijski tir pri Žirilinih skladiščih r Naklem bo gotov prihodnji mesec
G LAS 4 STRAN
POTOPIS, NADALJEVANKA, OGLASI
S Plešasto pevko v Katowice
Predstava Plešasta pevka kranjske eksperimentalne gledališke skupine pri GLG izbrana za decembrsko srečanje poljskih ljubiteljskih odrov v Katowicah, kjer sodelujejo najbolj uspeli evropski gledališčniki
Črtomir Zoreč
Kranj — Dramsko besedilo Plešasta pevka je prvenec francoskega avtorja Eugena lonescoja, hkrati pa režijski prvenec Iztoka Alidiča, ki se je lani skupaj z enajstčlansko ekipo eksperimentalne gledališke skupine pri Kranjskem društvu GLG spopadel z zahtevnim tekstom. Gledališko skupino so pravzaprav ustanovili z namenom, da bi se študijsko ukvarjala z modernimi alternativnimi gledališkimi besedili, da bi v njihovi interpretaciji zaživele nove oblike gle-dališčenja in svež pristop k oderske-mu mediju.
Za režiserja Iztoka Alidiča, ki se je že kot igralec v Emigrantih soočil z eksperimentalnim gledališčem, je bilo absurdno besedilo Plešaste pevke precejšen izziv. Najprej zato, ker je bil to njegov režijski krst, pa tudi zato, ker se amaterske gledališke skupine uprizoritve lonescoja še niso lotile. Kranjčani so bili prvi. Dramskega bsedila so se lotili povsem neobremenjeni, saj o Ionesco-ju niso veliko vedeli, razumevanje gledališča absurda pa so gradili postopoma, kakor je nastajala predstava.
Čeprav so jih od vsega začetka spremljale prostorske in finančne
energija varčevanje denar
kombiva!
etf
težave, svojske tovrstnim gledališkim skupinam (prostore so si morali »izposojati« v Delavskem domu pri ZKO, društvo GLG pa jih je skromno materialno podpiralo), so vendarle odigrali lepo število predstav med drugim tudi v Idriji, Lendavi, Skofji Loki, Mestnem gledališču ljubljanskem, doma pa v Prešernovem gledališču. Izbrani so bili tudi za letošnje gorenjsko in republiško srečanje amaterskih gledališč in obakrat poželi burno navdušenje občinstva. Slednje sicer eksperimentalnim predstavam ni naklonjeno, saj jih absurdno besedilo drame, nenavadni gegi, zloben črni humor in podobni prijemi gledališča absurda spravljajo v negotovost. Ionescojeva Plešasta pevka namreč na nenavaden način slika medzakonske odnose angleškega para, česar gledalci niso vajeni in tako v humornih trenutkih pravzaprav niso povsem prepričani, naj se smejijo ali zamislijo.
Tudi kritike so bile naklonjene eksperimentalni skupini kranjskega gledališča GLG, največja spodbuda in priznanje njihovemu ustvarjanju pa je prav gotovo odločitev, da pojdejo s Plešasto pevko gostovat v Kato-wice, kjer.se na poljskem festivalu ljubiteljskega odra običajno zbere vsa evropska amaterska smetana. Letos bodo edini zastopali Slovenijo. Pred leti so Kranjčani tamkaj že nastopili. Prešernovo gledališče je namreč odšlo v Katovvice gostovat z Beckettovim delom Čakajoč na Go-dota.
Eksperimentalne skupine, kakršna je kranjska, se po enkratnem oderskem uspehu običajno razidejo. Režiser Iztok Alidič pa pravi, da njihova po letošnji spodbudni sezoni ne namerava odnehati. Potem ko se bodo od Plešaste pevke poslovili, se bodo lotili novega eksperimenta, Strežnega jaška Harolda Pintarja.   £> £
Voda pronica v spalnico — V Cerkljah v hiši številka 107 živita Marija in Peter Kristan. Po domače se pravi pri Škafarju. Peter ima 77 let, Marija pa 7.r> in sta med najstarejšimi krajani v krajevni skupnosti. Prihodnje leto naj bi praznovala zlato poroko. Pravita, da sta zdrava in še kar pri močeh. Mirno jesen vsakdanjega življenja pa jima že ne-raj časa greni potok Mlinarica (nekateri mu pravijo tudi Reka), ki teče za hišo. Včasih je ta voda poganjala mline ob njej, danes pa je neizkoriščena in tudi priložnost za neodgovorno odlaganje odpadkov. Težava pa je, da voda iz struge že nekaj časa pronica pod temelje hiše Petra iti Marije. Pred dobrima dvema letoma je načela pod v njuni spalnici. Obrnila sta se že na krajevno skupnost, vendar pravega razumevanja za rešitev problema in odpravo škode ni. — A. Žalar
POPOTNI UTRINKI
IZ KRAJEV NA PODROČJU ŠKOFJELOŠKE OBČINE
(19. zapis
Čas bi res že bil, da stopim iz sive, motne, dostikrat celo nejasne preteklosti, spet v sveže zelenje loškega hribovja, med današnje ljudi. Toda zgodovinsko pisanje človeka kar nekako zapelje v branje starih knjig, celo v sanjarjenje. Tudi v iskanja v brezpotjih in dvomih.
POBOŽNA LEGENDA
No, rad bi le stvarno pisal — sili pa se mi v pero pobožna legenda o svetem Korbinianu, osno-vatelju brižinske škofije.
Na upodobitvah je ta frankovski svetnik, ki ga imajo za bavarskega apostola, slikan vedno le v družbi z medvedom. Postal sem pozoren in poiskal odgovor, zakaj. Za svetniške • podobe s srnico, s košuto, s konjem, s prešičkom, s psom, z voličkom, z
S knjižne police
Svetovna zgodovina glasbe
Založba Mladinska knjiga je nedavno predstavila svojo zadnjo knjižno novost, knjigo Kurta Hanolke z naslovom Svetovna zgodovina glasbe v
prevodu Primoža Kureta.
Gre za doslej enega najobširnej-ših besedil v slovenščini o glasbi, hkrati pa tudi za neke vrste »poplačan dolg« izdajam o svetovni glasbeni zgodovini in kulturi, saj po knjigi Vilka Ukmarja iz leta 1948 v Sloveniji ni izšlo nobeno delo, ki bi obravnavalo glasbeno tematiko. Knjiga v poglavjih od glasbe davnine, neevropske glasbe, Grčije in Rima, zahodne glasbe prvega tisočletja prek srednjega veka, renesanse in baroka do sedanjosti v sedmih poglavjih ponuja obsežen pregled razvoja glasbe. Posebej zanimivo je poglavje o zu-najevropski glasbeni kulturi in njenem razvoju. V knjigi je omenjen tudi razvoj glasbe na slovenskih in jugoslovanskih tleh. Ker izvirnik Kurta Hanolke tega ni zajel, je to s šestimi obdobnimi pregledi popravil prevajalec.
Knjiga je pisana strokovno, obenem pa dovolj berljivo in tekoče, da je poleg glasbenim poznavalcem dostopna tudi ljubiteljem. Izdajatelji so prepričani, da bo knjiga koristen pripomoček tudi za študente glasbene teorije in muzikologe. V knjigi so izčrpno predstavljeni veliki svetovni klasiki. Omeniti velja tudi dodatek, ki ga sestavljata bibliografija in diskografija za posamezna obdobja v razvoju svetovne glasbene zgodovine.
Ko je knjiga pred petnajstimi leti izšla, je pri nemških bralcih naletela na izjemen odziv, zato založnik upa, da jo bodo tako sprejeli tudi naši bralci. Knjiga je izšla v nakladi pet tisočih izvodov, njena cena pa je sorazmerno visoka, 1.960 dinarjev.
Boris Bogataj
osličkom in celo z zmajem, sem že vedel — za medveda pa še ne.
Sedaj pa preberem: ko je sveti Korbinian potoval čez alpski prelaz Brenner v Italijo, mu je osebno imetje nosila tovorna mula. Utrujen mož je ob cesti zaspal in v temi se je iz gošče prikazal medved in raztrgal mulo. Prebujeni svetnik se je sedaj prav nepobožno razjezil in ukazal medvedu, da mu mora poslej nositi tovor in tako nadomestiti mulo. In glej: medved je krotko ubogal in vse do Rima spremljal svetega Korbinia-na in mu služil kot tovorna žival. Seveda je to legenda, toda tu je tudi razlaga slovitih fresk na Križni gori nad Škofjo Loko. Realistični freski, delo neznanega nemškega poznogot-skega slikarja sta lepo ohranjeni na severni steni presbiterija cerkve sv. Urha na Križni gori. Prva freska kaže, kako medved trga mulo; druga pa kaže medveda, kako ponižno služi svetemu Korbinianu na poti v Rim.
BLEJSKO SEBENJE -TRŽIŠKO SEBENJE
Dvoje gorenjskih vasi z enakim imenom' res nekako na silo vrivam v te loške zapise. Odkod to navidez kar lepo slovensko krajevno ime? In najdem vir: poleg brižinske škofije je bila približno v istem času osnovana še druga staro-bavarska škofija Saeben (pozneje imenovana briksenška). Tudi ta je imela na slovenskem ozemlju svoje posesti. Predvsem okrog Bleda in Tržiča. In tako »zlahka« razložim: da je vasica Sebenje pri Križah dobila, svoje ime po nekdanji škofijski gosposki iz Soebna — latinsko Sabio-na. Kot tudi ona pri Bledu.
Seveda, če je res tako? Prvi je to domnevo izrazil cerkveni zgodovinar Josip Lavtižar.
ISKANJA IN UGIBANJA
Kako kočljivo je, govoriti o izvoru krajevnih imen — pa tudi ledinskih. gorskih, vodnih imen — izpričujejo preproste besede velikega učenjaka na področju slovenskega imenoslovja, profesorja ljubljanske. univerze dr. Franceta Bezlaja. V sestavku »Trdi orehi slovenskega imenoslovja« pravi med drugim:
»Čim bolj se staram, tembolj čutim potrebo, da povem svoje zadnje mnenje o imenih, o katerih sem bodisi že pisal ali pa v teku desetletij le večkrat razmišljal, ne da bi si upal izreči o njih dokončno besedo.«
»Naše imenoslovje ima malodane že dvestoletno tradicijo. Vsak rod raziskovalcev je postavljen pred vedno
zahtevnejše naloge, ki se jih doslej še ni posrečilo zadovoljivo rešiti.«
»Sicer pa je smisel vsake znanosti v nenehnem razvoju, še posebej pri tako mnogostranski vedi, kakršno je imenoslovje. Treba je usklajevati do sežke raznih strok, od historične slovnice, prek študija dialektov in lingvistike, primerjalne književnosti, zgodovine, arheologije pa vse do jezikovne paleontologije.«
»Priznam, da sem se večkrat zmotil in da bi bilo bolje, če bi se izogibal imenom, s katerih v prvem zagonu nisem mogel sneti zadnje tenčice in
__TOREK, 12. JULIJA 1QfM
je zato ostalo pri njih toliko neizre, čenega. Vendar: nikoli se ne zmoti samo tisti, ki ne dela! To velja zs vsako tipanje v neznano.«
To so skromne besede velikega resničnega znanstvenika, ki upa po| gumno priznati, da se kdaj pa kdaj tudi zmoti. — Sicer pa je že stari grj ški modrec Sokrat rekel sam za se^ be, da le to ve, da nič ne ve ... Se pa najdejo tudi domišljavi ljudje, ki tr\ dijo, da vse vedo; zanje lahko z goto, vostjo povem, da v resnici nič ne V& do!
OSELICA - HOBOVŠE
Zares: kar prerad se vtapljam v imenoslovje, namesto, da bi spešil v zeleno hribovje nad So vodnjem, kamor sem se bil pravza^ prav namenil. A, naj le velja, kot od dušek na strmi poti tja nad Hobovše in na obe Oselici. Pa sem spet v te^ mi: učeni profesor Bezlaj domneva, da nenavadno krajevno ime Hobo vše izvira iz starega osebnega imena Hotebod; domačin — slavist Luka Pintar pa trdi, da ime pomeni le »hudo olšje« (t. j. hudourniško strmo jel-ševje. Strmine nad levim bregom So vodnjice, nad katerim se razprosti« rajo Hobovše, so bile morda kdaj res poraščene z gostim jelševjem — morda, kdo bi danes to vedel?)
No, potem sta tu še Stara in Nova Oselica, z naglasom na začetni samoglasnik in v ljudski izgovorjavi »Oselca«.
Kar ponuja se le preveč preprosta razlagu. ime naj bi se naslanjalo na ležišča kamna, primernega za izde-lavo osel, brusov za kose in srpe. Ta^ ko prof. Bezlaj. — Slovenski pravo pis, ki ga je leta 1950 izdala Slovem ska akademija znanosti in umetno sti pa še pove, da je »majhna osla« tudi kopica slame ali snopov. — No, nazadnje velja prebrati (in upoštevati?) še razlago razboritega koroškega rojaka Franca Koprivnika v Slovenskem vestniku (27. maja 1J183), ki se v jedkem sestavku »Oslovsko imeno slovje« ponorčuje iz nemške oznak gorskega prelaza »Eselsattel« za si vensko Osedelce (1175 m) na osoj stani Karavank. Torej malo gorsk sedlo, prehod — pa nič oslovskega
Tovorno mulo sv. Korbmiana napade medved (freska v presbiteriju na Križni gori)
Edo Torkar#popotna povest
Plovba
»Kaj bi tam?« sem zamrmral še napol v spanju.
»Sla bi s tabo v tvojo deželo in ostala tam s teboj.«
»Bi zares naredila tako?« »Bi.«
»Bi čisto zares?« »Mhm.«
»Bi čisto čisto zares?« »Čisto zares bi.«
»Bi ti ne bilo dolgčas po Koreji?«
»Nikogar nimam tukaj in ničesar. Imela sem mamo, pa mi je umrla, imela sem otroka, pa mi je tudi umrl. Samo tole sobico imam, pa še ta ni moja. In tale prstan na roki. In tole punčko — igfačko.«
»Pa radio?«
»Izposojen «
»Pa tale čajnik?«
»Tu je bil, še preden sem jaz prišla sem.« »Pa tele slike na steni?« »Vse je bilo že tu, razen nekaj malenkosti. Nič nimam, kar ne bi mogla nesti s sabo.«
»To je dobro. To je zelo dobro.« Stisnila se je k meni kot zajček. »Dobro bi ti kuhala in dobra ljubica bi ti bila,« je rekla. Z nasmeškom sem jo pogledal: »Res?« »Ne verjameš?«
»Verjamem, verjamem!« Če bi rabil ženo, bi se pri priči odločil zate.« »Jo mar ne rabiš?«
»Pravzaprav ne. Rad imam ženske, a z njimi ne morem živeti.« »Zakaj ne?«
»Ne vem. Tak človek sem,« sem rekel. »Zdaj pa moram iti. Ob osmih moram biti na ladji. Mi boš razkazala mesto, če pridem popoldne pote?«
»Bom,« je rekla No. Dala mi je svojo vizitko, povedala mi je, ob kateri uri naj jo pridem iskat, spremila me je do taksija, rekla nasvi-denje in me poljubila v slovo.
Sivo, hladno januarsko jutro. Delavci hitijo na delo. Šolarji grejo v šolo — umiti so in počesani, zlikani beli ovratniki jim gledajo iz črnih šolskih uniform. Odpirajo se kioski z jutranjimi časopisi. Avtobusi, veliko avtobusov na cesti in vmes taksiji.Večina jih pelje naprej v center mesta, nekateri pa se ustavljajo pred pristaniščem; drug za drugim kapljajo iz njih moji tovariši — neprespani, skrokani, prezebli, pa kljub temu dobre volje. In koliko si imamo za povedati, zdaj ko smo spet skupaj! Kdo je katero imel. Koliko je kdo plačal. Kolikokrat je kdo katero. Kakšne joške je imela katera. Kakšno rit. Kakšne noge. Kdo je hotel ne da bi plačal. Kdo je plačal pa ni mogel. Kdo
ni dobil, ker je imel prevelikega. Kdo ni mogel, ker je bil pijan. Kdo jih je imel tri v eni noči. Kdo se je tri dni in tri noči tiščal pri eni sami. Kaj je kdo to. Kaj je kdo ono. Zakaj. Od kod. Kdaj. — Dovolj snovi za pogovor za to jutro, za ta dan in še za nekaj dni.
Strojnica motorne ladje »Goranka« je bila tisto dopoldne prazna, kot da bi vanjo spustili strupene pline. Eni se še niso vrnili. Eni so šli spat. Eni so posedali v kontrolni kabini, skuštrani, bledi, z mešički pod očmi, in se z močno črno kavo spravljali k sebi. In če si koga le videl hoditi z orodjem po makini, si imel občutek kot da se sprehaja po svojih lastnih sanjah in ne po železnem podestu ladijske strojnice.
K No pa nisem več šel. Bil sem razporejen v obvezno tretjino, ki mora v vsakem pristanišču ostati na ladji, pa še denarja mi je zmanjkalo. Si bom že še ogledal Pusan. Če ne z No, pa s kakšno drugo — ali pa sam. Najverjetneje sam.
Kobe, februarja
Moj dom so hribi. Tam sem se rodil, tam sem odraščal, tja se zmeraj znova vračam. Morje je bila (in je še zmeraj) zame le neznana, tuja in nevarna pokrajina, v katero sem se odpravljal na pustolovske pohode za denarjem in doživetji. In košček tega doma sem našel to vetrovno in oblačno februarsko nedeljo na tem hribčku nad Kobejem. Kakšno razkošje!— v tej prenaseljeni deželi, komaj streljaj od milijonskega Kobeja, sem na tem hribčku čisto sam! Nanj sem se naravnost z asfalta
povzpel po suhi hudourniški grapi in potem po brezpotju skozi trnožje in zimzeleno rastlinje, do koleri sem gazil suho zimsko travo -in zdaj sem na vrhu. Hrib je travnat, le prav na vrhu raste nizek borovec s sploščeno krošnjo, prav tak, kot jih včasih vidite na reprodukcijah starih japonskih lesorezov. Pod tem borovcem zdaj ležim in naslanjam glavo na njegovo hrapavo lubje. Trava šelesti v vetru, oblaki se podijo po nebu kot trop izgubljenih ovac, pod mano pa se razprostira mesto, ki sem ga zapustil; do koder seže pogled, se v megli izgubljajo njegove četrti. Vidim nadgradnje železnic in cest, tovarniške hale in dimnike, pristaniške žerjave, pomole, ladje -vse zastrto s kopreno megle, še morje tam zadaj; sivo februarsko morje pod sivim februar skim nebom. Reke vozil na ulicah, reke ljudi na pločnikih, jaz pa čisto sam ležim na hribč ku in gledam vse to — kot stvarnik na dan počitka, ki si ogleduje, kaj je med tednom ustvaril.
Kolikokrat sem takole polegal na gričku nad mojo hišo v Baski grapi,_ prepuščajoč se vetru in svojim mislim. Globoko spodaj šumi potok Porezen (vidim ga ne, lahko pa ga slišim, če napnem ušesa), nad njim je gozd, travnik, dve ali tri samotne kmetije, komaj vidne skozi krošnje sadnega drevja, zgoraj Kojca, podobna velikanski gomili ali narobe obrnjeni kopalni kadi, na levi je gora Porezen, zmeraj s kakšnim raztrganim nasedlim oblačkom na vrhu, in greben Durnika — zgoraj gol in skalnat, spodaj gozdnat — ki se polagoma spušča vse do Žetlarjeve domačije v Huda-južni.
PO
da|
&\ se,
)t0\
ve,
n v
So, za^ od) »/še t* va, bo ma ika hu-
K* So sti-res
)va sa-avi
sta na de-Tavo e^ no ila. No, va->ga en-
TOREK, 12. JULIJA 1983
REPORTAŽA KOMENTARJI
Šestnajst »pleničkarjev« v dveh naročjih
Marija in Tilka, varuhinji, imata v varstveni družini šestnajst otrok do drugega leta starosti r Dela čez glavo in še več -Vsem ustreči, vse nahraniti, z vsemi se igrati, vse previti in jim oprati plenice
5. STRAN O
BLED — Vrtce imamo, jasli ob njih pa bi lahko prešteli na prste. V hudih stiskah so zato mamice, ki nimajo starih mam ali dobrih tašč. Morda se najde dobra soseda ali znanka v pokoju, če pa še te ni, potem se zbegana mamica znajde v nepremagljivih težavah. Naj si vrtci še tako pj i zadevaj« i, da bi našli več varstvenih družin, odmev je dokaj pičel: z otroki do dveh let je dokaj težko, dela je čez glavo in še več.
Debelo smo zatorej pogledali, ko ;smo slišali, da imata dve ženski v varstvu kar šestnajst (16!) malčkov do dveh let. Zares si je skrajno težko •predstavljati, kako moreta dve varu hinji obvladati šestnajst komaj ko-bacajočih parov nožic: kako jih nahranita, previjeta, kako zmoreta utišati šestnajst trmastih, razvajenih, bolečih ali kar tako »jokcov« na mah ali vsakih pet minut, kako ta četica »pleničkarjev« zaspi in nasploh kaj vse počenja osem in več ur varstva v varstveni družini.
V lepem dopoldnevu nove stanovanjske hiše na Dobah na Bledu sploh ni mogoče zgrešiti, vsaj Pod-gornikove ne. Že na dvorišču s^sliši
čebljanje iz številnih malih grl, ko pa pogledaš skozi okno v pritličju, so za mizicami drobne ročice, ki mahajo, se ščipljejo in si dajejo nešteto opravkov, le dva ali trije že znajo zajemati z žličko. Vse ostalo čaka na Tilko in Marijo, na drugo dopoldansko mamo, da prineseta žličko k ustom, kajti prav zdaj je čas kosila.
Tilka Podgornik je dala v najem prostore in se kot varuhinja zaposlila pri blejskem vrtcu. Na Dobe je prišla tudi Marija Pangert, že petnajst let varuhinja otroškega vrtca na Bledu. Ob pol šestih zjutraj sprejmeta malčke iz Lesc, Bleda, Radovljice in jih nekako ob 16. uri popoldne zdrave in čiste in site spet izročita mamicam v naročje. Medtem pa . .
♦»Medtem pa je dela, da ne veš, kako bi se obrnil,«« pravita Tilka in Marija. »Če otrok res ne bi imel rad in se ne bi z veseljem ukvarjal /. njimi, ne vem, če bi pri tako malih vzdržal.
Najmlajši je star zdaj devet mesecev, najstarejši dve leti. Zjutraj jim greva po malico, kosilo pripeljejo z vrtca, po spanju je še en obrok. Trikrat na dan jih previjeva, po potrebi večkrat. Plenice dajo starši malč-
kom s seboj, vendar jih hudo onesnaženih vendarle ne moreva vrniti. Kot vedno znova pomivava, tako tudi pereva plenice. Počitka ni niti minute, kar tistim mamam, ki imajo malčke, najbrž ni treba posebej povedati.«
Zagotovo ne. Kaj lahko si predstavljajo, kako se morata sklanjati sleherno minuto, držati na rokah zdaj tega, zdaj onega ifi imeti pred očmi prav vse. Vsak otrok je osebnost zase, vsak ima svojo prvo vzgojo, vsakomur se pozna, kako se z njim doma ukvarjajo. Nekateri so pridni kot miške, druge spravi v jok, če niso nenehno na rokah . . . Kakšno olajšanje, da trije že povedo, da bi radi kahlico. a drugim trinajstim, ki se bližajo dvema letoma, je treba čisto počasi vendarh- pripovedovati, kako krasno je, če znajo namigniti, da bi radi lulali in kakali. Tilka in Marija jih navajata, se z njimi pogovarjata, hvalita in dobrosrčno grajata, če se sem in tja ne marajo in se grdo spogledujejo.
Shujšali sta, ti na moč potrpežljivi varuhinji, kar spet ni niti najmanj čudno. Kar poskusite jih zamenjati
SEJMOV
imka!
j V tička smo pogledali in se slikali — a šele po tekanju Tilke in Marije, ki sta na prostornem vrtu komajda Spravili skupaj vse to živo srebro, saj ni, da bi v tako lepem vremenu sedeli pri miru. Tu smo vsi, manjka le dojenček, ki spi   -   — Foto: D. Sedej
tehta nobena aero Tilka pravi, da je treba pač delati, zdaj je socialno zavarovana. Marija pa ima z otroki dolgoletno prakso. A šestnajst čr-vičkov, ki se plazijo, zvijajo, kričijo je vendarle preveč! Zaslužek?
Niti to ne. Marija zasluži toliko kot varuhinje v vrtcu, Tilka pa ima poleg najemnine za prostore in za več ur dela dnevno do milijona in pol dohodka.
Vrniti zdrave, nasmejane, zadovoljne, site in čiste malčke jima je nenehna vsakdanja skbr. Starši so zadovoljni, saj so v zanesljivem varstvu, prijav pa je iz leta v leto veliko in preveč. Starši pa varstvo plačujejo vrtcu največ 3.000 dinarjev, po dohodku pač.
Marija in Tilka za tri tedne zdaj zapirata jasli, po treh tednih se začenja stara pesem, kobacajoča četica se spet vrača v jasli na Dobah. In če ves ta živžav opazuješ le nekaj minut, ti je jasno — vsem družbenim spodbudam navkljub — da varstvena družina niso mačje solze, da je le neznansko veliko dela, ki se ne da poplačati. Recite stari mami ali tašci (dobri!), če bi jih imela, osem na dan, pa bo le zavila z očmi in utrujena od lastnega vnučka odločno odkimala: »Ni denarja na tem svet'!«
D. Sedej
Pomemben je izvoz, ne izvoznik
en tli-
•av os-iro em na m, nih ki I v
ad-in
za-lar udi bč povabil se imi sli-av ine jca, ije me om i in ma da-
Za izvoz, ki je tako zelo nujen za nas vse, navdušujemo tudi obrtnike, jim obljubljamo olajšave pri davkih, pri uresničevanju le-teh se pa zaplete — Na ustvarjenih devizah naj bo soudeležen tudi obrtnik
Škofjeloški zasebni obrtnik Peter Ažman, ki s kvalitetnim tlačnim litjem in obdelavo ulitkov slovi po domovini in vrsto let tudi v tujini, je na zadnjem posvetu o problemih obrtništva v Kranju nakazni problem, ki pa nikakor ne bi smel biti problem.
Sedemnajst let Peter Ažman vodi obrt, trinajst let že izvaža. Čisto slučajno je leta 1970 srečal nemškega poslovneža, ki je bil pripravljen odkupiti njegove izdelke, kovinske dele za pohištveno okovje. Njegova ponudba je bila kvalitetna in posel je stekel. Ze prvo leto je izvozil za 26.000 DM. naslednje leto že za 47.000 DM in leta 1972 že /a 82.000 DM proizvodov. Izvoz se sicer ni vsa leta tako strmo dvigal. Tudi padal je. A področje se je širilo. Celo v Ameriko je izvažal nekaj let posebne razdelilce za škropljenje vrta. Trenutno izvaža v Zahodno Nemčijo in v Avstrijo, doma pa so njegov največji kupec trije Iskrini tozdi za elektro in elektronsko industrijo in strojne tovarne Trbovlje.
Lani se je začelo govoriti, da bodo obrtniki, ki izvažajo, deležni olajšav pri odmeri davka. No, letos je izšel tudi odlok, v občini Škofja Loka prav tak kot za vso Slovenijo, ki pravi, da se zavezancem, ki z izvozom blaga domače proizvodnje na konvertibilno področje ustvarjajo devizni priliv, glede na odstotni delež, ki ustreza razmerju med celotnim prihodkom obratovalnice in 'dinarsko vrednostjo, doseženo z izvozom blaga, odmerjeni davek žrli ža od 5 do 35 odstotkov. Za 35 odstotkov nižji davek bi bil v prime-
Peter Ažman, mojster tlačnega litja in obdelave ulitkov iz Škofje Isike: »Ne smelo bi biti pomembno skozi katero liišo i:vo;iš. Pomemben je izvo: sam.«
ru, če je obrtnik izvozil nad polovico svoje proizvodnje.
Peter Ažman je sicer na dnu te lestvice, saj je lani izvozil le blizu 7 odstotkov svoje proizvodnje. Toda bil je. kot sam pravi, »kristalno čisti izvoznik«. Sam je blago embali-ral, natovoril v vagon, uredil vse formalnosti okrog odpreme in izvoza, za izvoznika, ki je nujen, je pa izmenoma imel Slovenijales in Metalko, s katerima tudi sicer sodeluje. In ko je stopil v veljavo odlok o olajšavi pri davku, je zbral vse potrebne dokumente pri obeh izvoznikih, da je lani res toliko in toliko izvozil in vse skupaj nesel na občino, da bi mu odmerili njegov delež olajšave.
Tu se je pa zapletlo. Kljub vsej neoporečni dokumentaciji olajšave ni dobil, kajti po novem dogovoru o usklajevanju davčne politike v letu 1983 se tovrstne olajšave priznavajo le, če zavezanci izvažajo blago ali storitve preko obrtne zadruge, za izvoz preko organizacij združenega dela pa le v primeru, ko je na izvozni carinski deklaraciji kot proizvajalec deklarirana obrtna /;i druga in je bil devizni priliv razporejen na njen devizni račun.
Res imamo v Sloveniji blizu petdeset obrtnih zadrug, toda od vseh teh morda le pet, šest takšnih, ki so sposobne izvažati, oziroma imajo sploh že dovoljenje za izvoz. Izvoz preko delovnih organizacij pa je ustaljen. Že res, da je izvoz le preko zadrug morda oden od načinov, da bi imeli evidenco nad izvozom obrtnikov na enem mestu, da bi ti ne uveljavljali olajšav po dveh linijah ali kaj podobnega. A take interese bi hitro lahko preprečili.
Dejstvo je, da so doslej naši obrtniki, ki so res še bolj redki izvozniki, izvažali preko velikih izvoznikov. Pri overjenih dokumentih takšnih izvoznikov res ne bi smel nihče dvomiti. Predvsem pa pri naših prizadevanjih za večji izvoz izvoznik sploh ne bi smel biti problem. Važen je izvoz, ne izvoznik.
Peter Ažman je na posvetu tovarišem z republiškega združenja obrtnikov predlagal, naj se zavzamejo za to stvar, kajti pametno in koristno bi bilo, da se vsakemu obrtniku, ki dokaže svoj izvoz, olajšava prizmi, pa naj je šel izvoz skozi to ali ono izvozno hišo.
Pa še en tehten predlog je dal. Da bi obrtniki — izvozniki ne imeli le olajšave pri davku, temveč naj bi bili tako kot združeno delo soudeleženi pri doseženem deviznem prilivu, ki pa naj bi bil strogo namenski in bi obrtnik tako dobljene devize lahko uporabil le za nabavo nujno potrebnega repromateriala, za uvoz opreme za svojo proizvodnjo oziroma za rezervne dele, če že imaš uvoženo opremo. Saj konec koncev je njegov dolar prav toliko vreden, kot tisti, ki ga za izvoz dobi delovna organizacija.
Resno bi morali odgovorni razmisliti o teh stvareh, in storiti vse, da bi zasebni sektor še bolj zainteresirali za izvoz, ne pa mu takole jemati volje. Upajmo, da predlogi mojstra Ažmana in številnih drugih obrtnikov, ki pri svojem izvozu naletevajo na podobne probleme, ne bodo ostali brez odmeva.
D. Dolenc
Edeii od treh stanovanjskih objektov na Planini, kjer bo kmalu gotovih in vseljenih 139 različnih stanovanj
Kmalu vseljivih 158 stanovanj
Znana je cena za tri objekte na ~- Kupci oziroma lastniki bodo nazaj) obveznosti
Kranj — Pred dnevi so bile potrjene cene za tri novozgrajene stanovanjske objekte na Planini in enega na Zlatem polju. V teh dneh bodo opravljeni tehnični pregledi, kar pomeni, da bo 158 stanovanj v Kranju kmalu dobilo nove lastnike oziroma imetnike stanovanjske pravice. V dveh stanovanjskih objektih, kjer je na tleh položen sintelon(je cena za kvadratni meter 33.522 dinarjev, v enem objektu z lamelnim parketom na podu pa znaša cena 33.672 za kvadratni meter. V vseh treh objektih na Planini bo 139 različnih stanovanj. V stanovanjskem objektu na Zlatem polju, kjer je 19 različnih stanovanj, je cena za kvadratni meter 34.287 dinarjev.
Cene za kvadratni meter stanovanja so v teh štirih objektih po ocenah sorazmerno nizke. To jim je uspelo zato, ker je bilo zemljišče že komunalno opremljeno. V stanovanjskem objektu na Zlatem polju pa je prvotna cena za kvadratni meter znašala celo 28.704 dinarjev, vendar pa se je potem povečala zaradi stroškov pri dodatnem temeljenju. Gradbena jama je bila zaradi nasutega terena globoka kar 11 metrov. Ves izkop pa je bilo treba potem zasuti z gramozom in utrditi. Razen tega pa je Elektro Kranj konec junija obvestilo investitorja, da mora za vsak kvadratni meter Stanovanja in
Planini in enega na Zlatem polju morali najprej poravnati (tudi za
skupnih prostorov plačati še 702 dinarja prispevka.
Te cene pa veljajo za vse. ki so podpisniki sporazuma o temeljih planov. Za kupce izven občine oziroma nepodpisnike so cene višje. Vendar pa v stanovanjski in stavbno zemljiški skupnosti ze nekaj časa ugotavljajo, da tudi podpisniki ne poravnavajo obveznosti, določenih s sporazumom in ne plačujejo prispevka iz čistega dohodka. Gre za prispevek za opremo stavbnega zemljišču. 1981. leta je ta prispevek poravnalo 27 odstotkov vseh podpisnikov, lani pa le 2 do 3 odstotke. Tako je bilo od potrebnih 130 milijonov dinarjev vplačanih le okrog 3 mil.jone dinarjev prispevka. Posledica tolikšnega izpada in nespoštovanje sporazuma pa bo v prihodnje vsekakor zmanjšana stanovanjska gradnja v občini Kot prvi ukrep sta zato stanovanjska in stavbno zemljiška skupnost sprejeli sklep, da morajo naročniki oziroma kupci sedanjih pravkar zgrajenih stanovanj se pred prejetjem ključev poravnati vse sedanje in zaostale obveznosti iz spora/urna. Takšen ukrep je bil nujen, saj so med njimi takšni, ki niso poravnali obveznosti že dve leti, pa tudi takšni, ki niso plačali prispevka za stanovanja, ki so jih že dobili.
A. Žalar
Tudi doma znamo marsikaj narediti
Marsikaj smo kupovali čez mejo zato, ker doma ni bilo prave vzpodbude za izdelovanje
Kranj — Po sodelujočih, organizaciji in vsebinski zasnovi je sejemska prireditev drobnega gospodarstva v Kranju doživela pomembno prelomnico. Razmišljanj in kolebanj, ali v prihodnje še organizirati tovrstno prireditev, ni več. Gre le še za to, da je letos zasnovano prireditev treba v prihodnje čimbolj razviti.
V sejemskih dneh je bila nekajkrat poudarjena že prej večkrat omenjena trditev, kako pomemben delež ima drobno gospodarstvo pri krepitvi gospodarske in družbene moči naše skupnosti, kako pomemben je lahko prispevek tako imenovanega zasebnega sektorja pri zmanjševanju uvoza in povečevanju izvoza. O tem se je lahko vsakdo pre-pričal ob malo bolj pozornem ogledu zares lepo urejenega razstavnega prostora na Gorenjskem sejmu. Škoda pa je morda (in izkušnja za naprej), da takšnega bleščečega videza in vtisa ni dajala hala A na prireditvenem prosto.'u. Glede na to, da se je tudi v tem delu marsikaj dogajalo, je bila morda kar malo preveč zapostavljena, saj se je tudi bilo moč prepričati o tem, da znamo marsikaj zanimivega in potrebnega (za vsakdanjo rabo) narediti doma.
Zanimiv je bil nastop Hermesa. Po dolgih letih se je ta firma, ki je bila včasih reden in uspešen ter poznan gost na kranjskih sejemskih prireditvah, spet pojavila. »V naslovu sicer še vedno zastopamo inozemske firme, vendar pa je zdaj večji poudarek na notranji trgovini. Že pred časom smo se preusmerili in nas zato sedanje gospodarske razmere oziroma težave niso presenetile. Zdaj zastopamo tudi zasebne proizvajalce. Tako ponujamo univerzalne škarje, s trojčke za zapiranje izdelkov živilske in mesne industrije v PVC folije, avtomatska pnevmatska vrata, avtomobilske izvijače, Igraće in podobno. Zmanjšan uvoz in depozit sta ta-
ko rekoč čez noč spodbudila doinace zasebne izdelovalce, da so se sami lotili izdelovanja stvari, po katere smo hodili čez mejo, ali pa jih je naša firma uvažala. Lahko rečem, da so danes doma izdelani proizvodi in naprave pogosto celo kvalitetnejši in predvsem cenejši od tistih v tujini,« nam je razlagal komercialist Hermesu iz Ljubljane Dušan Pangos.
Posebnost so tudi vrečke za led in univerzalni lijček za pretakanje tekočine, ki preprečuje, da bi se razlila. »Idejo za izdelovanje vrečk za ledene kocke, za zmrzovanje sokov, špinače, paradižnikove mezge in podobno sem dobila onstran meje. Ljudje so to na veliko kupovali. Depozit je marsikaj preprečil in povpraševanje po vrečkah je bilo vedno večje. Tako je nastal domači strojček za izdelavo z domačo surovino. Izdelek je sprejela tudi že domača trgovina: Nama, Mercator, na tem sejmu pa se je zanj odločila tudi Kokra Kranj. Mislim, da je kranjski sejem kvaliteten in bi bilo zares škoda, če ga v prihodnje ne bi bilo, vendar pa sem malo razočarana, da so prireditelji posvetili tako malo kreatorske in aranžerske pozornosti hali A v primerjavi z razstavnim prostorom,« je menila Anuša Homec iz Ljubljane.
Kot izredno posrečena pa se je izkazala tudi zamisel o prodaji in nakupu rabljene športne opreme. »Naša delovna organizacija ima izkušnje s prodajo rabljenih avtomobilov. Od pobude, da bi prevzeli na sejmu tudi organizacijo rabljene športne opreme iz tako imenovanega »Pla-vega programa«, na začetku nismo kaj dosti pričakovali. Izkazalo pa se je ravno obratno. Glede na začetek je bilo zanimanje izredno veliko, tudi ponudba ni bila ravno slaba. Zato bi veljalo to spremljajočo prireditev na sejmu čimbolj razviti,« je povedal zastopnik Zastave Vili Udir.
A. Žalar
GLASE. STRAN
GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE
TOREK, 12. JULIJA 1%
Po borovnice!
Naši gozdovi so polhi tega žlahtnega in dragocenega sadeža. Otroci smo že od nekdaj radi hodili po borovnice. Kranjčani v Bitnje, na Čepule, v Udin boršt in drugam. Po borovnicah pa slovi tudi Poljanska dolina. Že dvanajst let ima Emona Ljubljana organiziran odkup borovnic, ribeza in gob v Gorenji vasi pri Polajnarjevi Zinki. Zadnja leta, ko je nabiralcev vse več, pa so organizirali odkupna mesta še bliže nabiralcem v Žirovskem vrhu, v Volaki, Leskovici, pa tudi v Žireh, Smrečju, na Dobračevi. v Poljanah in drugod. Nabiralci borovnic in gob nabrane gozdne sadeže prinesejo na odkupno mesto, kjer jih stehtajo in takoj dobe denar. To je velikega pomena, vsaj za otroke, da jim sproti zaslužen denar daje še večje veselje do nabiranja. Za kilogram borovnic dobe okrog 1JU) dinarjev, za kilogram'lisičk pa okrog 220 dinarjev. Nekateri so silno pridni in prineso vsak večer tudi blizu 10 kilogramov borovnic iz gozda. Najbolj pridna nabiralka borovnic je nedvomno Anastazija Frlic z pobrave pri Gorenji vasi, ki prinese vsak večer v odkup od 15 do 20 kilogramov borovnic. Na glavnik nabira, seveda, toda njene jagode niso nič manj lepe kot tiste, ki so obrane z roko. Znati je treba! Pa tudi otroci dosti ne zaostajajo. Jakapov Francelj iz Volake jih je oni dan prinesel kar 16 kilogramov. In ko so borovnice oddane, ko je hrbet spet zravnan, klopi odpravljeni in pozabljen morda tudi mučen spomin na zvitega gada, ki jih menda letos ne manjka v Poljanskih hribih, pa denar v žepih, je tu že tudi trden sklep, da bo naslednje jutro spet v gozdu. Morda jih nabere še več kot danes.
Dobro ima organiziran odkup Emona. Tudi po 1000 kilogramov borovnic vsak drugi dan odpelje iz Gorenje vasi. In vsak drugi dan odpelje iz Ljubljane velik hladilnik borovnice v izvoz. V Avstrijo, v Nemčijo. Vsaka deviza je dragocena.
In kaj bodo otroci z denarjem?
Franci Subic, 13 let, doma iz Hrastja pri Kranju: »Na počitnicah sem pri stricu v Poljanski dolini. V Čabrače hodim nabirat borovnice. Blizu sto starih tisočakov sem že dobil zanje, pa kilogram in pol lisičk sem tudi že prodal. Skoraj cel mesec bom tu in zagotovo se mi bo nabral kar lep kupček denarja. Za moped bom varčeval.«
Franci Bogataj, 13 let, iz Gorenje vasi:
»V Žirovskem vrhu nabiram borovnice. Če dobiš polna mesta, je kar hitro polna košara. Danes sem jih prinesel prodat okrog 5 kilogramov. Zanje sem pa že dobil okrog 200 starih tisočakov. Če se bo dovolj nabralo, bom ob koncu poletja imel za radio.«
Urška Stucin, 11 let, od Sv. Duha: »Tudi jaz sem z našimi domačimi nabirala borovnice v Žirovskem vrhu. Za kakšen dan bom šla pa na počitnice k stari mami v Ži-rovski vrh, pa nosila prodajat v Gorenjo vas. Škoda, da ni organiziran odkup tudi pri nas, kjer je tudi veliko borovnic. Danes sem nabrala 3,75 kilograma in dobila blizu petdeset jurjev. Še nekajkrat grem pa bo za nove drsalke in še kakšno struno za kitaro.« •
D. Dolenc
VAŠA PISMA
Začetek del v Resnici
Ureditev 1700 metrov ceste bo veljala 30 milijonov dinarjev
Besnica — V torek, 5. julija, so se začela dela na tehnično oziroma ureditveno najtežjem odseku ceste v krajevni skupnosti Besnica v kranjski občini. V soteski, kjer'je bila doslej cesta najbolj ozka in teče ob njej voda, so lastniki minuli teden posekali drevje in očistili bregove. V četrtek, 14. julija, se bodo na tem odseku lotili regulacijskih del delavci Vodnega gospodarskega podjetja Kranj. Ta dela naj bi po programu trajala do konca avgusta. Od 20. julija naprej pa bo odsek ceste v gradnji v Besnici zaprt za ves promet. Delavci cestnega podjetja Kranj bodo v 14 dneh opravili najprej dela na tistih odsekih, kjer so predvidene razširitve obstoječe ceste, po končani regulaciji v soteski pa bodo zakopali še v
Id del ceste. Popolna zapora ceste bo tako trajala okrog 14 dni, kasneje pa bodo na cesti občasne zapore prometa.
Prvotno je bilo predvideno, da bodi) lotos obnovili le okrog 600 metrov ceste v Besnici. Zdaj pa so se v Samoupravni komunalni interesni skupnosti Kranj skupaj z Vodnim gospodarskim podjetjem Kranj dogovorili, da se takoj lotijo celotnega odseka, ki je dolg okrog 1700 metrov. Vsa groba zemeljska in gradbena dela naj bi bila po programu končana še do korica leta, asfalt pa bodo položili prihodnje leto. Ureditev tega dela ceste v Besnici bo veljala okrog 30 milijonov dinarjev.
A. Žalar
PREDŠOLSKI OTROK
V NOVKM DFLOVNFM ČASU
Ak^iv ravJiateljev WO Gorenjske je dne 28. 6. 1983 razpravljal med drugim tudi o aktualnih problemih prilagajanja organizacije in vsebine dela v WO delovnemu času staršev otrok. (V tem letu so ponekod že dvakrat oz. trikrat spreminjali začetek odpiranja vrtcev).
S 27. 6. pa je sprememba delovnega časa v dveh občinah na Gorenjskem (začetek dela ob 6. uri) postavila vzgojiteljske kolektive pred pomembne strokovne dileme. Zato je aktiv sklenil z njimi seznaniti širšo javnost in istočasno vzpodbuditi vse tiste, ki lahko kaj pomagajo pri razreševanju teh dilem. Te so:
Kot je znano, prihajajo otroci že vseskozi v najrazličnejše oblike varstva prej kot starši na delovna mesta in šolarji v šolo. Kakšne bodo posledice porušenega življenjskega ritma na otroke, saj pedagoški delavci opažamo, da ta začenja nov dan zaspan in razdražljiv?! Kakšne bodo daljnosežne posledice prekinjanja nočnega sna malčkov, pa čeprav mu takoj po prihodu v vrtec ponudimo ležalko, da ponovno zaspi? Toda čez uro ali dve pridejo v vrtec tudi naspani, vedri in živahni otroci.. . To zadnje ni tako malenkostno vprašanje: kako organizirati vzgojne dejavnosti za zaspane in naspane otroke hkrati?Saj za humano rešitev nimamo ne prostora ne denarja za dodatno zaposlovanje ustreznih delavcev.
Raziskave so pokazale, da imajo nevroze pri odraslih v večini primerov svoje korenine v zgodnjem otroštvu zaradi nepravilnega in tudi nezadostnega zadovoljevanja osnovnih potreb. Med temi potrebami je tudi potreba po spanju, ki ga rabi predšolski otrok 10—12 ur dnevno. Iz tega se vprašajmo, kdaj bodo morali otroci odhajati spat: ali dojenčki ob 16.30^uri in predšolski otroci ob 18.30? Saj bomo tudi tako nehote kršili otrokove želje po igri v naravi, po družbi s sovrstniki in družinskimi člani — ob belem dnevu — to je v času, ko je otrok še zelo živahen. Ali smo starši pozabili, da je igra otrok ob sončnem zahodu najbogatejša, najlepša in najbolj umirjena? Bojimo se še ene posledice, ki je nihče ne bo mogel kontrolirati ali preprečiti: to je nasilje nad otroki pri odhodu na spanje. Sprašujemo se, če kje na svetu zbujajo in prevažajo otroke ob tako zgodnji uri (po starem času ob 3.30 do 4.30 ure), čeprav tudi premikajo ure.
Vse bolj se nam dozdeva, da obravnavamo otroke v takih primerih kot potovalne torbe, ki jih pač vzamemo na pot kadarkoli.
Pedagoški delavci se zavedamo, da teh vjnašanj ne moremo sami razrešiti, čutimo pa odgovornost, da zastavimo besedo za najmlajše člane naše družbe, ker se sami pač ne morejo boriti za svoje osnovne pravice
AKTIV RAVNATFIJEV VVO GORENJSKE
Andrej Vidic je pripravil za predvečer krajevnega praznika 10.000 jajčnih h pin, ki bodo razsvetljene zaplavale po blejskem jezeru. — Foto: D. Sedej
Naš pomenek
Zagorele bodo jajčne lupine
Na predvečer krajevnega praznika Bled, v soboto, 16. julija, bod spustili na gladino jezera 10.000 jajčnih lupin s svečami — Izd^J lal jih je prizadevni Andrej Vidic, ki tudi sicer rad pomaga pi vseh blejskih prireditvah
Bled — Na predvečer krajevnega praznika Bled je zdaj že šesto leto in vse od tedaj, ko je ognjemet z blejskega gradu postal hudo draga in zatorej nedosegljiva reč, blejsko jezero razsvetljeno na prav poseben, izviren način. Le malokdo, ki opazuje nešteto majhnih lučk, ki migotajo po jezerski gladini in v večernem mraku ponujajo nadvse lepo podobo, ve, kaj so pravzaprav te luči, ki bi jih preštel na tisoče. Zanimivo se je sprehoditi med obiskovalci, ki ugibajo, kaj naj bi to bilo.
Kako večje ali manjše skupine lučk plavajo po jezeru in zakaj in kako se dolgo časa obdrže na gladini, čisto natanko ve le Andrej Vidic, ki je avtor te prelepe blejske atrakcije.
Andrej Vidic je po 33 letih dela v Park hotelu zdaj v pokoju, a vsa dolga leta neumorno pomaga pri vseh blejskih prireditvah.. Eden redkih Blejcev je, ki mu ni žal časa ne dela, saj želi, da bi številne blejske prireditve uspele in privabile še več obiskovalcev.
Že dolgo je od tega, ko je Andrej Vidic nekje prebral, kako so Bohinjci razsvetlili jezero in poskusil je še sam. Takole:
»V Park hotelu, slaščičarni, so na prošnjo »ubijali« jajca tako, da je lupine ostalo več kot polovica. Vanjo vlijem vosek, v sredi je »parafinka« ter »taht«. Jajčne lupine nato zložim nazaj na pladnje, pod vsako je luknja. Na vodno gladino nato položimo prižgane sveče v lupinah, spodmaknemo pladenj in tako lupine zaplavajo.
Letos sem začel sredi aprila, zdaj sem končal in napravil 10.020 svečk, ki bodo zaplavale ob krajevnem prazniku po jezeru. Porabil sem na* tančno toliko lupin in 150 kilogramov sveč; na jezeru gorijo okoli tri ure, tudi zato dalj, ker jih voda hladi. Plavajo pa po vetru, med čolni, ki jih bo letos deset. V soboto zvečer, 16. julija, na predvečer krajevnega
TUDI TO SE ZGODI
Navada — železna srajca — Precej vode je že preteklo, odkar so kmetje v Predosljah, na Suhi in Rovki zložili zemljo v večje parcele in do svojih (novih) travnikov speljali nove poti. Večina se je v teh letih nanje navadila, razen enega, ki nikakor ne more pozabiti nekdanje poti. Po njej zapelje tudi danes in čeprav to ni reč pot, temveč na njej raste krom-pir, ječmen, koruza in trava, in četudi ne predstavlja bližiijice. V Predosljah si ne znajo razložiti, kaj veže kmeta na nekdanjo pot. Vedo le povedati, da poteka po parceli, katere lastnik je bil med pripravami in izvajanjem zložbe, predsednik komasacijskega odbora v vasi. (cz)
praznika jih bomo prižgali ob 9 prižigamo pa jih kakšno uro.
Za delo je treba potrpežljivosti, & jih je 10.000 kar precej in letos »J več. Ko pa ugasnejo, se ob vetru iu'
i™ J
■j
vadno potope. Ni treba skrbeti, da šlo za dodatno onesnaževanje; poz)
nimali smo se in zagotovili so, daj, zero zato ne bo nič bolj onesnai;
no.«
Andrej Vidic je tako poskrbel \ prijetno presenečenje, brez žarnf raket ali drugih svetil bo jezer osvetljeno, na poseben način — r grele bodo jajčne lupine, kajp^ sveče v njih. Če se torej hoče, se tir s skromnimi sredstvi zmore, za pogled, za zabavo, Kot je bil Andir Vidic vedno pripravljen sodelovi še posebej pri hecnih pustnih spi vodih, ki jih je bil vesel ves Bled.f ni šlo drugače, so morali na »pari-kar predsednik, tajnik in člani odtf ra za pustne norčije ...      d. Se<f
r---\
Minuli teden so lastniki na ureditveno najtežjem odseku ceste v Besnici začeli sekati in pospravljati les ta čistiti bregove.
Iščemo par za kmečko ohcet!
Od 4. do 7. avgusta bo na Bledu že tradicionalna kmečka ohcet, ko se po gorenjskih svatovskih običajih poročita gorenjski fant in dekle. Kmečka ohcet, ki jo spremljajo številne prireditve, je vedno nadvse zanimiva in privlačna tako za turiste kot za obiskovalce Bleda.
Turistično društvo Bled tudi letos išče par za kmečko ohcet. Če ste mlajši od 35 let, doma z Gorenjske in če štj£ tik pred usodnim »da«, prijavite se Turističnemu društvu Bled, pismeno in z osnovnimi podatki. Vsi pari, ki so se do zdaj poročili na blejski kmečki ohceti, so odnesli nepozabne vtise. Poročna darila so prispevale blejske hotelske hiše in zasebniki, Turistično društvo pa je poskrbelo za pristne svatovske običaje. D. S.
VODNJAKA NIKAR
Pred kratkim sem v GIASl prebral, kako si je komisija ;;. koordinacijo programa akeijt Snažno — lepo — zdravo ogledala Kranj in ugotovila, kaj v umazano, neurejeno v Kranju kaj vse zasluži grajo, malo pa jt bilo tudi zraven tistega, kar zasluži polivalo. Vmes je bilo >rč( no tudi nekaj o načrtih za naprej Tako komisija pozdravlja zarnist krajevne skupnosti center, da bi na Titovem trgu 'spet postaoi\ spomenik — star vodnjak z vodometom.
Tole me je zbodlo, dragi b bolj kot za sto mojih bodic. Kranjčani hočejo postaviti vodnjak! Ali ni dovolj svinj in gnojnice že v enem! Sc I ubogega vodnjaka s petelinom r tremi ali štirimi koriti ne mortf očistiti. In hočejo še eno gnojit jamo! Nak, tudi dinarja bi jim M dal za to. Maj najprej pokaže;, da znajo ravnati : enim, potem naj se lotevajo drugega! Tako mc je, sram kadar grem po tistti stopničkah pod Plečnikovimi 81 kadami, da kur proe gledam. -I" pak tisti turisti, ki se zgoraj usta vijo, pa gledajo naravnost v tozt-leno sluzasto mlako. Eden je zoi njič prav štel jogurtove lončke i* papirje in vrečke od tetrapak so kov, ki so plavali po vrhu.
Saj, kolikor vem, je bilo tVŠ pri petelinu mišljeno, da bo'(i pošten vodomet dol tekel. In Čeh tekel, bi lahko tudi sproti sprt svinjarijo. Taka pa le kaplja. ■■ Ne vem kako močan vodom* imajo v mislih občani kranjskegi centra, toda naj bo kakršenko* vam občinskim' možem na sni polagam, desetkrat- premisliti preden boste en sam dinar odn nili zanj!
Sploh pa mislim, da bi bilo tir ba najprej v Kranju komu glan od znotraj sprati, potem bi sej* naprej pogovarjali o vodnjakih'
TOREK. 12. JULIJA 1983
KRONIKA
7. STRAN GLAS
s sodišča  Eno leto pozabljen material
Pnevmatski material je bil v garaži kar eno leto, pogrešil pa ga ni nihče
Jože Kunčič iz Radovljice je v začetku oktobra lani nesel iz Verige, Tozd Tio,splet plastičnih cevi, bilo jih je okoli 30 metrov, mimo vratar-ke in pri tem povedal, da jih nese na železniško postajo, da bi jih odposlal. Ob vrnitvi je vratarica zahtevala tovorni list, ki pa ga Kunčič ni imel, saj je cevi potreboval sam za' napeljavo elektrike pri sebi doma. Vratarki je sicer obljubil, da bo prinesel tovorni list kasneje. Res ga je prinesel sedmi dan, vendar pa je bil na žigu popravljen datum, kot da bi cevi oddal na postaji že pred sedmimi dnevi. Za takšen lažen tovorni list je naprosil M. P., transportnega komercialista.
Ko so ugotavljali, kako je bilo s cevmi, vredne so bile 556 din, se je odkrilo, da je Kunčič pozabil v Tio vrniti pnevmatski material v vrednosti nekaj več kot 30.000 din. Kunčič je bil namreč v Tio zaposlen kot skladiščnik ekspedita in je pri tem opravljal tudi vse posle,vezane na odpremo blaga. V začetku septembra 1981 je v Trebnje na gradbišče Top pripeljal s svojim avtom pnevmatski material iz Verige, vendar pa ga je naročnik zavrnil, ker ga ni potreboval. Kunčič je ta material in še nekaj drugega materiala prevzel in odpeljal nazaj, vendar pa ne v Verigo, pač pa k sebi domov v garažo in nanj za celo leto pozabil. Pred temeljnim sodiščem v Radovljici se je zagovarjal, da je škatle s pnevmatskim materialom v garaži založil in ker mu niso bile na očeh, je nanje pozabil vse dotlej, dokler ga ni mili-
Gorenjska
nočna
kronika
TRDOVRATNIVASOVALEC
\' nekem tržiškem stanovanju je vasovalec tako raze/rajal, da so sosedje klicali milico. Miličniki so fanta dobrohotno napotili domov, vendar se je znova vrnil k dekletu hrupno vasovat. Drugikrat so bili miličniki že manj dobrohotni, saj so ga zaprli do jutra.
ŠLI SO SE MILIČNIKE
Med Žirovnico in Vrbo so trije mladeniči s prometnim znakom ustavljali vozila. Ko je ustavilo vozilo z modro lučjo, so se preplašeni potuhnili. Miličniki so jih pripravili do besede in dognali, da bi fantje radi domov v Zabrez-nico, vendar ponoči avtoštopur-jem nihče ni hotel ustaviti.
STRAH ZBUJAJOČI RAZGRAJAČ
V eni od sosesk v Skofji Loki je prejšnji teden ponoči razgrajal moški, ki sc ga zaradi njegove preteklosti v tujski legiji boji vsa srenja. Sosedje so poklicali miličnike, naj pijanca ukrotijo, Ker so slednji utemeljeno sumili, da bo še naprej razgrajal, so ga priprli do iztreznitve.
KASIRALI NA SVOJO ROKO
Mladenki v Lescah sta minuli teden pobirali prostovoljne prispevke za Rdeči križ in upokojence. Za človekoljubne namene so sicer Leščuni radi dali, pa vendar se jim je pogosto pobiranje zdelo malce sumljivo. Res se je izkazalo, da sta dekleti kasirali ' na svojo roko, saj pri organizacijah o akciji niso nič vedeli. Kaže, da je puncama zmanjkalo žepnine, pa sta jo skušali zbrati po nezakoniti poti.
TRIKRATNA KAZEN
V vogal hotelskega poslopja Jelovice na Bledu se je zadnjič zaletel z avtom pijan moški. Ker voznik ni bil pripravljen izpolniti f nobenega odrejenega zakonitega ukrepa, so ga strogo kaznovali. \ajprcj jih jc dobil z gumijevko, nato so mu'odvzeli vozniško dovoljenje, slednjič pa je moral še prenočiti nu postaji milice.
ZARADI GROŽNJE POD KLJUČ
Skofjeločan se je nabral pijače, potem pa je grozil materi, da jo bo ubil. Preplašena ženska je kar dvakrat klicala milico. Prvikrat so krvoločneža pomirili, misleč da bo dal mir. Po drugem paničnem klicu pa so ga dali v prostor zu pridržanje in mu prepustili, naj se sam pomiri.
čnik vprašal, če ima morda kaj materiala, ki ni njegov. Kunčič namreč tudi v delovni organizaciji ni povedal, da je naročnik vrnil nekaj materiala, zato tudi ni bil napisan dobro-pis.
Sodišče mu je za obe kaznivi dejanji odmerilo 8 mesecev zapora, pri
tem pa je upoštevalo strožja merila in upoštevalo tudi generalno prevencijo, saj so takšna dejanja na škodo družbenega premoženja dokaj pogosta in v sedanjih težavnih gospodarskih razmerah še posebej obsojanja vredna. Za ponareditev tovorne listine pa je sodišče N. P. dosodilo štiri mesece pogojne kazni.
Neplačan hotelski račun
Po štirih dneh bivanja v hotelu je Terpinc odšel, ne da bi plačal pension zase in za prijatelja
Konec novembra lani je Jurij Terpinc, star 29 let, z Bleda rezerviral v blejskem hotelu Park dvoposteljno sobo in tam bival štiri dni, dva dni pa še njegov prijatelj, računa pa ni poravnal. Ob odhodu je receptorju natvezil, da gre v banko zamenjat dolarje, vrnil pa se ni. Zato je bil hotel oškodovan za 12.323 din. Vendar pa to ni bilo edino dejanje, zaradi katerega je pred kratkim spet moral na sodišče. Sredi maja letos, le deset dni zatem ko je prišel s prestajanja kazni, je namreč dopoldne prišel v Šolski center srednje ekonomske šole v Radovljici, se pri dijakih ob vhodu pozanimal, kje je zbornica in odšel tja. Zbornica je bila odklenjena in prazna, saj je bilo med poukom, zato je imel čas prebrskati nekaj ženskih torbic. V petih je našel 5940
din, si jih prilastil in spet zapustil šolo.
Terpinc je pred sodiščem priznal tako-tatvino denarja, vendar je navajal nekaj nižji znesek, prav tako pa je priznal tudi goljufijo v hotelu Park. Temeljno sodišče v Radovljici mu je za obe dejanji dosodilo 1 leto zapora, povrniti pa mora tudi škodo. Pri tem je upoštevalo, da gre za specialnega povratnika, ki je bil že nekajkrat obsojen za podobna dejanja, v zaporih pa je preživel že kar vrsto let. Pred petimi leti je bil zadnjikrat redno zaposlen, nato pa le občasno. Tudi sam je spoznal, vsaj tako je govoril pred sodiščem, da takšno življenje pač ne vodi nikamor, zato si bo prizadeval po prestani kazni najti redno zaposlitev.
L. M.
Za večjo prometno varnost
Za nesreče ni počitnic
Z začetkom šolskih počitnic se zaradi turistične sezone zgosti tudi promet na cestah. Šolarji so zaradi počitnic tudi bolj sproščeni, morda tudi manj pazljivi, več se igrajo ob cestah, kar vše lahko vpliva na večjo pogostost prometnih nesreč, v katerih so udeleženi otroci. Da bi bila varnost otrok tudi med počitnicami kar največja, morda nekaj nasvetov.
• Ni treba že takoj prve dni pozabiti nasvetov, ki so jih prav gotovo dali za popotnico med počitnicami tudi učitelji, pa tudi starši naj kdaj pa kdaj opozarjajo na previdnost na cesti, vplivajo pa naj seveda na otroke z lastnim zglednim obnašanjem v prometu.
• Med počitnicami otroci, ki so doma na kmetih, pogosto pomagajo staršem. Morda ni odveč opozoriti, da otroci mlajši od 14 let, ki se nimajo potrebnega izpita, ne smejo voziti traktorja.
• Poleti so ceste goste od kolesarjev. Tudi med počitnicami velja imeti pri sebi kolesarsko izkaznico, če je otrok mlajši od 14 let. Starši naj pregledujejo, če otrok uporablja brezhibno kolo.
• Cesta ni igrišče ali poligon za nevarne vožnje. Z dirkanjem na kolesu otrok spravlja v nevarnost sebe in druge.
• Posebno pozorni morajo biti otroci, in to naj jim starši vbijejo v glavo, pri vključevanju na cesto z dvorišča, s stranske na glavno, paziti morajo na odsekih, ki jih obroblja slabo pregledna živa meja.
• Tudi med počitnicami velja, da je treba cesto prečkati po označenem prehodu, enako velja tudi za druge prometne znake.
Mrak
S ponarejanjem do milijonov
V treh hranilnih knjižicah ponarejala zneske in dvigala denar na pošti — Vsota je presegla 120 tisoč novih din
Radovljica — Na štiri leta zapora je bila pred temeljnim sodiščem v Radovljici obsojena Katarina Lapuh iz Zapuž, ker si je s ponarejanjem zneskov v hranilnih knjižicah prisvojila nekaj več kot 120 tisoč din.
Lapuhova je bila zaposlena v Ljubljanski banki, TBG, PE v Radovljici kot tajnica. Pri svojem delu je uporabljala več žigov, med njimi tudi žig za potrjevanje zdravstvenih knjižic, ki pa je bil enak žigu, ki so ga v likvidaturi uporabljali za žigosanje hranilnih knjižic. Ker je potrebovala denar, je v začetku julija 1981 vpisala v svojo hranilno knjižico vlogo 9765 din in to potrdila z žigom, vendar pa zneska ni nameravala 'dvigniti v banki, ker tam preverjajo saldo, pač pa na pošti v Cervarju. Vendar pa dvig ni uspel, ker je s te knjižice lahko dvigala denar le v matični banki. Ponovno se je tega lotila junija lani, ko je začela popravljati zneske v dveh svojih knjižicah in tudi v moževi. V svoji knjižici je povišala saldo sprva na 7427,10 din in na pošti ta znesek trikrat tudi dvignila.. Salde pa je popravila tudi v knjižici, ki se je glasila na moževo ime. Nihče ni opazil, ko je vpisala znesek 30.000 din in kasneje še nove zneske, septembra lani, ko je bila sicer zadeva že odkrita, pa je v moževi hranilni knjižici spet vpisala' kar za 100 tisoč novih din večji saldo in do konca septembra v 20 dvigih na pošti dvignila 108.079,85 din.
V banki so po naključju ugotovili negativni saldo na njeni hranilni knjižici v juliju lani, ko je pripravnica za vajo ugotavljala saldo na hranilnih vlogah. Proti Lapuhovi so uvedli disciplinski postopek, vendar je še potem ponarejala z moževo hranilno knjižico in dvigovala denar. Ko se je tudi možu zazdelo, da z njegovo hranilno knjižico, s katero je sicer vseskozi razpolagala Lapuhova, ni nekaj v redu, jo je odnesel v banko.
V stiski za denar pa Lapuhova ni ostala le pri ponarejanju hranilnih knjižic, pač pa je konec oktobra 1981 sama potrdila predračun v višini 3564,70 din za nakup 86 kg mreže pri Merkurju, tako da je sama na polož-
nico SDK s to vsoto pritisnila žig banke. Na podoben način je julija lani tudi plačala račun za elektriko v višini 2780 din.
Lapuhova je pred sodiščem vsa tri kazniva dejanja ponareditve listin, dve dejanji goljufije in poskus goljufije priznala, v zagovor pa je navedla, da so doma dograjevali hišo in da je denar potrebovala. Sodišče ji je za vsa ta dejanja odmerilo kazen 4 let zapora, odločilo pa se je tudi za varstveni ukrep prepovedi opravljanja vseh dolžnosti v zvezi z družbenim premoženjem za 10 let po prestani kazni. Sodišče domala ni našlo olaj-šilnih okoliščin, razen skrb za družino in otroke, in to, da je škoda povzročena z dvigi že povrnjena. Tem več pa je bilo oteževalnih okolnosti, saj je Lapuhova izkoristila svoj položaj kot tajnica v banki in možnost dostopa do žigov, ni pa sodišče moglo niti mimo tega, da je šlo tudi za precejšnjo predrznost, saj je s hranilne knjižice še dvigala in to velike zneske tudi že, ko je bila odkrita.
L. M.
NESREĆE
NEPREVIDNOST
GA JE STALA ŽIVLIEN.IE
Podljubelj — Na magistralni cesti Podtabor—Ljubelj je v soboto, 9. julija, izgubil življenje pešec Ciril Ste-gnar, star 67 let, iz Sebenj pri Tržiču. Stegnar je iznenada prečkal cesto, ko je po njej v smeri Ljubelja pripeljal voznik osebnega avtomobila Anton Pintarič, star 25 let, iz Bistrice pri Tržiču. Kljub zaviranju je pešca zadel in zbil po cesti. Pri trčenju in padcu je bil Stegnar tako hudo ranjen, da je na kraju nesreče umrl.
VOZNICA UMKIA V ČELNEM TRČENJU
Dovje — Zaradi utrujenosti je voznik osebnega avtomobila nemške registracije Martin Arthur Schur-mann, ki je v nedeljo, 10. julija, vozil od Jesenic proti Kranjski gori, za volanom za hip zadremal. Avto je zaneslo na nasprotno stran ceste, kjer je tedaj pripeljala voznica osebnega avtomobila 31 letna Lidija Humar iz Radovljice. V silovitem čelnem trčenju je bila voznica tako hudo ranjena, da je na kraju nesreče podlegla, njen sopotnik Dušan Morčič iz Ljubljane, je bil huje ranjen. Lažje telesne poškodbe je utrpela tudi sopotnica v Schurmannovem vozilu Maria Ingrid Lidia Hoffmann, stara 21 let.
PODRL KOLESARKO
Kranj — V Savski loki v Kranju blizu tovarne Planika se je v četrtek,. 7. julija, zgodila prometna nesreča, v kateri je bila huje ranjena kolesarka, 41-letna Antonija Burjek. Slednja je z Orehka peljala proti tovarni Iskra. Pred odcepom za Planiko jo je dohitel voznik Franjo Stare, star 42
kombivak
Škoda /. jasnimi posledicami in nejasnim vzrokom — Objestnost, škodoželjnost, nevoščljivost, nagajanje, zlobnost. . . ali kako drugače bi lahko ocenili storilcu, kije pred dnevi naredil pravo razdejanje na vrtninah Marije Jarc iz Maklega 74. Storilec je na ne tako majhni površini izruval in pomendral vse zeljne sadike in čebulo, nazadnje pa v posmeh eno od sadik nataknil na fižolovko. Karkoli je že storilca navedlo na takšno delo, opravičile za to prav gotovo ni. Marija Jarc je povzročeno razdejanje seveda prijavila. — A. Z. — Foto: F. Perdan
let, doma iz Bohinjske Češnjice, in jo skušal prehiteti. Pri tem jo je zadel in podrl po cesti.
D. Ž.
KAMEN ZADEL ALPINISTKO
Kranjska gora — V severni steni Špika, kakih 200 metrov pod vrhom, se je v soboto, 9. julija, ponesrečila Ljubljančanka Simona Golič. Plezala je v navezi petih plezalcev proti vrhu Dibonove smeri, ko se je enemu od sople-zalcev izpod noge odkrušil kamen in Galičevo zadel v tilnik. Ranjen-ko so reševali člani kranjskogorske reševalne službe, ki so jo s helikopterjem RSNZ spremili v dolino. Ranjena planinka okreva v jeseniški bolnišnici.
STRELA TREŠČILA V TROP OVAC
Ljubelj — Minuli teden se je na mejnem prehodu na Ljubelju oglasil avstrijski kmet Feliks Potisk iz Loibltala in povedal, da mu je strela pred dnevi uničila trop ovac. Čreda se je pasla na mejni črti med Avstrijo in Jugoslavijo, na Begunjski babi. Med neurjem je strela udarila v trop in ubila 38 ovac. Kmet Potisk si je prišel izprosit dovoljenje, da mrtve živali spravi iz mejnega pasu.
PIANINCU SPODRSNILO
Kredarica — Ko je 28-letni Peter Velikanja, doma iz Zgornjih Bitenj, minulo sredo popoldne nehal delati pri domu na Kredarici se je spustil proti Staničevi koči. Na plazu nekako na sredi poti se mu je izpod nog odkrušil kamen, zaradi česar mu je spodrsnilo, da je padel kakih 15 metrov globoko v prepad. Na pomoč so mu priskočili planinci iz Staničeve koče. Ranjenega so odpeljali v dolino s helikopterjem RSNZ
NEIZKUŠENA GORNIKA ZABLODILA
Storžič — 15-letni Samo Kuzelj iz Kranja se je z dedom Antonom Zupanom v soboto, 9. julija, odpravil na Storžič. Ne le da sta bila brez ustrezne opreme, tudi pot. sta slabo poznala, zato sta zašla. Ko sta iskala sestopno pot sta se znašla med Bivakom in Žrelom, kjer je vnuku spodrsnilo, da je padel v prepad in se ranil. Ponj se je odpravilo trinajst reševalcev tržiške gorske reševalne službe, ki so fanta do polnoči spravili v dolino.
D. Ž.
POPRAVEK
V petkovi številki smo poročali o nesreči pri delu, v kateri je izgubil življenje 61-letni Stane Frlič. Frlič naj bi padel z gradbenega odra. Obdukcija je pokazala, da je umrl za srčno kapjo in ne za posledicami padca.
SPET VPIAČILA ZA JUGO 45
Kranj — Po nekajmesečnem premoru je Zastava iz Kragujevca spet prižgala zeleno luč za vpisovanje in predplačila za osebne avtomobile jugo 45. Pri Slovenija avto v Kranju so v približno eni uri razprodali 40 avtomobilov, za katere so bodoči lastniki vplačali okroglih 190.000 din (nove) tovarniške cene. Dobavni rok je julij 1984.
O LAS 8. STRAN
ŠPORT IN REKREACIJA
TOREK, 12. JULIJA 1983
S smučmi na Ledine
Kako izgleda zima sredi poletja
... se je prepričal Jože Poga-čar iz Kamnika, eden izmed številnih smučarjev, ki so vijugali po edinem poletnem gorskem smučišču pri nas — na Ledinah nad Jezerskim.
Jože je si* potarnal, kako je v Integralov! agenciji v Kamniku spraševal o Ledinah, pa so ga le debelo gledali. Ničesar mu niso vedeli povedati, zato se je obrnil na prijatelja i/ smučarskega kluba. Za vzpon na Ledine mu je svetoval lažjo, levo pot in prevoz smuči in prtljago s tovorno žičnico, ki so jo planinci speljali prav do koče. Med vijuganjem po smučišču je omenil, da bi bilo bržčas se več ljudi, če bi bih bolje obveščeni. Jože in prijatelj Sta biLi na Ledinah od nedelje do srede, za polno dnevno oskrbo v domu in za smučarsko karto sta plačala 720 dinarjev, samo karta bi veljala 150 dinarjev. Ni drago in tudi zima je bila letos prekratka, da ne bi izkoristila poletne smuke, je še dodal Jože.
Njemu podobnih je bilo v nedeljo na Ledinah kar precej in zanimivo jih je bilo opazovati, kako so nape! v zimski napol \ poletni opremi smučali po ledeniku. Letos je zaradi mile zime na njem nekoliko manj snega kot druga leta zato je ob običajnih poletnih temperaturah pričakovati, da bo smuka možna le še do začetka avgusta Ljubitelji poletnega smučanju bodo morali kar pohiteti, če bodo hoteli v dolini kazati »sveže slike« s
smučanja v paricerjih in v kratkih hlačah. Zaradi manj /apadne zime so sezono na Ledinah pričeli mesec preje kot običajno — 20. maja. Doslej se jo v knjigo v domu vpisalo že preko tisoč obiskovalcev — poleg smučarjev tudi planinci in alpinisti.
Samo v nedeljo je z Ledin odšlo v stene Kamniških Alp devet navez ali 18  alpinistov.  Matej  Kranjc, član
kranjskega alpinističnega odseka, je
v soboto pet ur plezal v Dolgem hrbtu. \ nedeljo pa je skupaj s tečajniki in ostalimi alpinisti opravil »razgled n«j turu  \ Križu.
Najmanj petkrat na leto pridem semkaj, da plezam smeri v Trikotu, Struci, Skuti in Dolgem hrbtu. Pripravljam se za odpravo v Pamir, kjer se nameravamo trije člani s smučmi spustiti z vrha več kot sedem tisoč metrov visokega Pik komunizma,« je še dodal 20-letni Kranjčan. Pogovor pa .je medtem Že /motil hrup helikopterju letalske enote milice, ki se je kot ptica \ sedel na streho doma na Ledinah Varno in zanesljivo je z njim pristal Gorazd Šturm *z Ljublja-
ni,*
ne. V nedeljo je priletel na Ledine, da bi se na slovesnosti poklonil pokojnemu stanovskemu prijatelju Francu Stajerju, ki se je pred osmimi leti smrtno ponesrečil v razbitinah helikopterja v Kanclju.
»Tudi po stokrat nu leto se dvignem na Ledine.« je povedal Gorazd. Zanimive so /aradi pristajanja na strehi in zavoljo neugodnih vetrov. Semkaj vodimo mlade, da si pridobivajo izkušnje. Obenem pa so Ledine pomembno izhodišče za reševalne akcije v bližnjih gorah.«
Dom na Ledinah, s katerim upravlja kranjsko planinsko društvo, je v soboto dobil tudi stalno radijsko zvezo z mejnim prehodom Jezersko. V primeru gorskih nesreč bo povezava z dolino vsekakor omogočila hitrejšo in učinkovitejšo pomoč gorskih reševalcev. Sklonimo zapis /. opozorilom: če se podate v obmejni pas, kamor sodijo tudi Ledine, imejte v nahrbtniku maloobmejno dovolilnico ali potni
list
C. Zaplotnik
Novosti Planinske založbe Slovenije
Ljubljana — Planinska založba, ki deluje pri Planinski zvezi Slovenije, je pred dnevi izdala peto popravljeno in dopolnjeno izdajo zemljevidov Julijske Alpe — vzhodni in zahodni del. Karti, ki ju je izdelal kartografski oddelek inštituta za geodezijo in fotogrametrijo v Ljubljani, natisnila pa tiskarna CGP Delo, sta enakega formata kot v prejšnjih izdajah in tudi merilo 1 : 50.000 je ostalo nespremenjeno.
Značilnost nove karte je njena obnovljena vsebina na osnovi pripomb poznavalcev terena, še zlasti glede markiranih planinskih poti. Zaradi natančnejših izohips je dosežena velika čitljivost karte, tako da ima njen uporabnik boljšo višinsko predstavo in možnost orientacije.
Nov zemljevid Julijskih Alp je za vzhodni del natisnjen v nakladi 10 tisoč izvodov, za zahodni del pa v polovico manjši. Cena karte, katero je moč kupiti v ekonomatu PZS v Ljubljani ali v knjigarnah po vseh večjih krajih, je 120 dinarjev.
Razen novih kart Julijcev, so po-
vedali ob predstavitvi teh izdaj predstavniki Planinske založbe Slovenije, bodo izšli Še nekateri zanimivi zemljevidi. Predvidoma avgusta bo izšla karta Triglavski narodni park, v kateri bodo poudarjene tako krajinske kot kulturnozgodovinske znamenitosti, na hrbtni strani pa bodo ob legendi v slovenskem in več tujih jezikih natisnjeni splošni podatki o parku ter napotki za obnašanje v njem. Karta, ki jo bodo natisnili v 5 tisoč izvodih, je le ena od nalog delovne organizacije Triglavski narodni park z Bleda za popularizacijo parka. Planinska založba bo do jeseni pripravila tudi zemljevid okolice Ljubljane in do naslednje sezone karto Pohorja, pripravlja pa projekte za območje Snežnika in Zasavja.
Letos bo založba med drugim izda-,la tretjo prenovljeno izdajo vodnika po Karavankah in izpopolnjeno izdajo vodnika Julijske Alpe, vodnik turnih smukov in vodnik s kartami za slovenski del Kvropske pešpoti E-(>. Ponatisnila bo tudi zanimivo brošuro po Slovenski planinski poti.S. Saje
Naši športniki Manja Ferenčak:
Uspešen nastop pred domačim občinstvom
Kranj — V zgodovini kranjskega tenisa so ženske vedno dosegale boljše rezultate kot moški vrstniki. Tradicija je obveljala tudi pri sedanjem rodu tenisačev. Mladinci Primož Pisk, Uroš Pivk, Aleš Filipčič in Primož Stare predstavljajo jedro slovenske reprezentance, toda ne glede na to so Alenka Tratnik, Mojca Por in Manja Ferenčak uspešnejše od njih. Alenka je bila lani re publiška prvakinja v skupini do 18 let. Manja je doslej osvojila vse možne naslove republiških prvakinj, pred dvema letoma pa je v Zenici postala tudi državna prvakinja v skupini igralk do 14. leta starosti. Na evropskem prvenstvu se je uvrstila med prvo dvajseterico, potem ko jo je iz tekmovanja izločila kasnejša zmagovalka Bolgarka Male-eva.
»Tenis sem pričela igrati po naključju.« pravi Manja, dijakinja drugega letnika kranjske gimnazije, doma iz Bitenj. »Pred šestimi le-
ti so me starši med počitnicami postavili pred odločitev, češ samo do-
ma ne boš, pojdi v kolonijo na morje ah se začni ukvarjati s športom. Odločila sem za drugo, se vpisala v teniško šolo v Kranju, sprva igrala za rekreacijo in kasneje pričela resno trenirati pod vodstvom Davorja Žnidarja.«
V petek in soboto je Manja kot članica jugoslovanske mladinske reprezentance nastopala na mednarodnem turnirju v Kranju. Pred domačim občinstvom je odlično zaigrala proti najboljši igralki turnirja Svedinji Dahlstromovi, kjer je v prvem nizu celo vodila s 4:0 in s 5:3, a nazadnje vendarle izgubila s 5:7. V soboto je gladko premagala Romunko Radujevo. Po oceni trenerja Znidarja Manja po borbenosti in tehniki igranja v ničemer ne zaostaja za evropskimi vrstnicami.
»Treniram štirikrat tedensko. Poleti na zunanjih igriščih na stadionu in pozimi na Planini, kjer pogoji za vadbo niso najboljši. Prav od zimskih priprav pa so odvisni poletni rezultati. Julija me čakata še dve pomembni tekmovanji. Najprej državno prvenstvo v Subotici in nekaj dni kasneje evropsko posamično prvenstvo v Švici. Zadovoljna bi bila, če bi se uvrstila v osmino finala,« se spretno izogne natančnejši napovedi mlada kranjska igralka, ki želi tudi v prihodnje nositi dres z državnim grbom, dosegati uspehe na teniških igriščih in ob tem — videti veliko sveta.
Teniško tekmovanje za pokal Helvetia
Zmaga Švedinj, naše četrte
Kranj — Na igriščih teniškega kluba Triglav so se v petek in soboto merile na polfinalnem turnirju za pokal Helvetia mladinke do 16. leta iz Zvezne re^ publiko Nemčije, Jugoslavije, Romunije in s Švedske. Jugoslovanska izbrana vrsta, za katero so igrale domačinka Manja Ferenčak, Karmen Škulj iz Ljubljane, Nataša Koprivica iz Beograda, Danijela Todorovič iz Niša in Dafne Buljan iz Splita, je po-neugodnem žrebu naletela na kasnejše zmagovalke, borbene in tehnično popolne igralke s Švedske. Mlade Jugoslovanke jim po
pričakovanju niso bile kos. Edino točko je za našo reprezentanco priborila Škuljeva z zmago nad Hemerssonovo. Odlično je igrala tudi Triglavanka Fe-renčakova proti Dahlstromovi, neuradno najboljši igralki kranjskega turnirja. V drugem petkovem dvoboju je Zvezna republika Nemčija šele po popoldanskem nadaljevanju premagala mlade igralke Romunije. V dvoboju za prvo mesto je Švedska tesno, vendar prepričljivo ugnala razpoložene zahodne Nemke, medtem ko Jugoslovanke niso imele najboljšega dne v srečanju za
Otvoritev ekipnega evropskega teniškega prvenstva C skupine v Kranju. Foto: F. Perdan
Davor Žnidar
tretje mesto. Po vodstvu z 2:1, z zmago Buljanove nad Gheorghevo in Feren-cakove nad Radujevo ter po pričakovanem porazu v' dvojicah, sta izgubili še Škuljeva in Koprivica. Švedska se je Z zmago uvrstila v sklepni del evropskega ekipnega prvenstva. Doslej najkvalitetnejši mednarodni teniški turnir v Kranju je s skromnimi sredstvi uspešno pripravil in izvedel teniški klub Triglav.
»V jugoslovanski ekipi sta izstopati Ferenčakova in Škuljeva, medtem ko .so ostale igrale po svojih možnostih. S tako neizenačeno ekipo se nismo mogli potegovati za boljšo uvrstitev. Prireditev je bila dobra popularizacija tenisa, za katerega je že zdaj v Kranju veliko zanimanja, in pomembna izkušnja pri organizaciji podobnih tekmovanj,« je povedal po končanem turnirju Davorin Znidar, eden izmed trenerjev kranjskega Triglava.
Rezultati — petek — Švedska : Jugoslavija 4:1, ZRN : Romunija 3:2, sobota — Švedska : ZRN 3:2, Romunija : Jugoslavija 3:2 _ ,
C. Zaplotnik
Sporočili ste nam
Tekmovanja ob 30-letnici Planike —
Ob jubileju tovarne Planika so se delavci kranjskih in ostalih temeljnih organizacij pomerili v petih športnih, panogah, V malem nogometu je zmagala ekipa Turnišča, v vseh ostalih, namiznem tenisu, streljanju, kegljanju in šahu pa so slavili Kranjčani. Ekipa kianjskih temeljnih organizacij je bila tudi skupni zmagovalec. Drugi so bili športniki i/. Turnišča, tretji Tolmin, četrta Lukovica in peta Bre/.niea. — J. Kikel
Športna srečanja ob krajevnem prazniku — Športno društvo Bistrica je ob prazniku krajevne skupnosti pripravilo več športnih tekmovanj. V odbojki so zmagali Karantunei pred Ha-zarderji in Zvirčani. V malem nogometu, kjer se je merilo 20 članskih ekip. so slavili nogometaši Podmladka pred igralci Zvirč in Blue racersa. Pri mladincih je bila najuspešnejša ekipa iz Srednje Bistrice. V košarkarskem tekmovanju so bili prvi Karantanci, drugi Gentlemuni in tretji Piloti. Med strele i je bil najbolj natančen Miloš Kostič pred Ljubom Zečevičem in Ivom Ja-pljem in pri strelkah Marija Petne pred Tončko Zaplotnik. V tekmovanju 20 šahistov je največ točk zbral Stane Valjavec, drugi je bil Jane/. Uzar in tretji Vinko Valjavec. — J. Kikel
Maja karanfil zmagovalci divje lige
— Končalo se je nogometno prvenstvo divje lige. Naslov prvaka so osvojili igralci ekipe Maja karanfil, ki v deve tih tekmah niso okusili poraza. O drugem mestu je odločala dodatna tekma, v kateri so bili  nogometaši Texaco
Marlboro uspešnejši od igralcev Bratstva. Sledijo ekipe — Jezero, Sedmina, Kamikaze, Old Klane, Botafogo. Feniksi in Debili. Vse tekme so igrali na travniku v bližini kranjske mesnice. Izdatke lige so krile nastopajoče ekipe s prijavnino. Jeseni se bo pričelo novo tekmovanje, odboT* lige pa vabi k sodelovanju tudi nove ekipe.
Prvenstvo tržiških pionirjev v plavanju — Telesnokulturna skupnost je na letnem kopališču v Tržiču pripravila občinsko prvenstvo v plavanju za osnovnošolce. 70 plavalcev in plavalk iz vseh treh osnovnih šol se je pomerilo v prostem in prsnem slogu na 33 metrov dolgi progi. V prostem slogu je pri pionirkah zmagala Barbka Kramar (Storžič) in pri pionirjih Matjaž Geč (Polet). V prsnem slogu je pri pionirjih slavil Robi Lavtar (Kokrški odred) in pri pio nirkah ponovno Kramar jeva. — J. Kikel
Strelsko tekmovanje ob dnevu borcu
— Pod pokroviteljstvom občinskega štaba teritorialne obrambe Kranj je strelska družina Franc Mrak iz Predo-selj priredila ob dnevu borca že tradicionalno strelsko tekmovanje za prehodni pokal. Po zmagah v zadnjih dveh letih so morali domači strelci tokrat priznati premoč ekipi Bratstva in edinstva iz Kranja, ki je zbrala 1448 krogov. Drugi so bili strelci Iskre s 14.T/ krogi in tretji domačini s 1423. V tekmovanju posameznikov je zmagala Darinka Smrtnik (Bratstvo in edin-stvo) s 373 krogi pred Vinkom Freli-hom (Iskra) in Francom Strnišo (Franc Mrak - Predoslje) s 301 krogi. -- J. Sitar
Uspešni športniki in prizadevni prireditelji — Z nogometno tekmo med oženjenimi in »ledik< in z družabnim srečanjem v novem rekreacijskem središču je športno društvo Kondor iz Go-dešiča proslavilo 16-letnico delovanja. Društvo združuje 120 članov in je letos s prostovoljnim delom končno uredilo 800 kvadratnih metrov površine za rekreacijo krajanov. Kondorjevi športniki so letos osvojili že štiri naslove občinskih prvakov, izkazali pa se tudi kot uspešni prireditelji številnih krajevnih, občinskih in gorenjskih tekmovanj. — J. Starman
Srečanje škofjeloških nogometnih sodnikov — Občinska zveza nogometnih sodnikov je pripravila za svoje člane srečanje v rekreacijskem središču na Godešiču. Sodniki so se pomerili med seboj v malem nogometu in se pomenili o težavah pri delu. Srečanje so sklenili z družabnim večerom. — J. Starman
Vodstvo Inštruktorjev — V trimski
nogometni ligi, ki jo v krajevni skupnosti Kokrica prirejajo že četrtič, sodeluje letos sedem ekip — Veterani, Inštruktorji. Arestantje, Lenobe, Mali bolančki, Hokejisti in Betonova. Liga vključuje v rekreacijo preko sto krajanov. Najstarejši med njimi je 50-letni predsednik nogometnega kluba Kokrica Božo Bašelj, najmlajši ima 15 let. Tekme igrajo na malem nogometnem igrišču ob Cukovom bajerju, na katerem so krajani tudi sami namestili gole. Po spomladanskem delu tekmovanja so v vodstvu Inštruktorji. Z igranjem bodo na Kokrici nadaljevali po končanih poletnih dopustih, (cz)
TOREK, 12.JULua 1983
ZANIMIVOSTI OGLASI, OBJAVE, OBVESTILA
9. STRAN GLAS
F potrdil svoj +
Fantje iz skupine F+ so s popevko Ljubim tri dečve med šestnajstimi novimi skladbami na 22. mednarodni glasbeni prireditvi Slovenska popularna glasba — Ljubljana 83 poželi največ aplavza — Zmagovita popevka bo tudi na LP plošči, katere promocija je napovedana za konec septembra
Kranj — Komaj leto dni je naokrog, odkar klaviaturist Andrej Kržišnik, pevec Stane Vidmar, bobnar Rajko Rakar—Tejč, kitarist Roman Medvešček in bas kitarist Rafael Vidmar igrajo in prepevajo pod nenavadnim imenom, vzetim iz glasbe, F + .
Kratko ime, kratka življenjska doba skupine, pa vendar veliki uspehi. Fantje so v enem letu naštudirali osemnajst lastnih skladb, posneli malo ploščo z naslovom Milena, po-dolgem in počez prepotovali Slovenijo, ker so se njihovi koncerti in nastopi vrstili drug za drugim, pred kratkim s popevko Lili (moram te dobiti) osvojili drugo nagrado na prireditvi Prisluhnite, izberite v Novem mestu. Skladba Tadeja Hru.šovarja Ljubim tri dečve je v njihovi izvedbi pobrala zmago občinstva na 22. mednarodni glasbeni prireditvi Slovenska popularna glasba — Ljubljana 83.
Od kod tak uspeh? Gotovo ne čez fjioč. Vsi so že izkušeni glasbeniki, ■• čeprav še od pred enim letom doma-I la nepoznani širšemu krogu poslušalcev. Ko so se povezali v skupino F -+- in ponudili lastno muziko, je za-► čela njihova zvezda vse bolj močno l žareti na slovenski glasbeni sceni. I Ob tem seveda tudi ne gre prezreti, da so se prej zelo ozka vrata slo-; venske radijske, televizijske in časo-.pisnih hiš prav zadnje leto na stežaj odprla mladim glasbenikom, da v iskanju popestritve svojih programov niso več rezervirana le za preizkušene avtorje in izvajalce.
In še tretji, po svoje najpomemb-I nejši, razlog je, zaradi katerega je skupina F+ uspela. Izvaja glasbo, ki je blizu predvsem mladi in srednji generaciji poslušalcev, lahkotno, čeprav zato nič manj kvalitetno, ki gre v ušesa, sprošča napete živce. To pa
je tudi njihovo hotenje: delati za ljudi.
Prvo malo ploščo so posneli pri založbi RTB in je že razprodana. Tudi veliko ploščo, ki bo hkrati s kaseto izšla predvidoma konec septembra, bo založila beograjska hiša. Zato, ker je že prvo in zato, ker so fantje s posnetki v studiih Akademik in Me-tro in sploh s sodelovanjem zadovoljni, pa tudi zato, ker želijo osvojiti širše srbohrvaško jezikovno področje. Snemanje je bilo zelo zanimivo, a prav tako naporno. Dnevi, prebiti v studiu, kjer so se v sproščenem vzdušju sproti porajale nove ideje, izboljšave. Producent Braco Doble-kar je s svojim znanjem in nasveti veliko pomagal, da bo glasba na plošči res taka, kot jo želi skupina F + zase in za poslušalce.
Rafael Vidmar je nasmejan podo-življal sobotno zmago v Ljubljani. »Imamo veliko kvalitetnih mladih glasbenikov, posameznikov in skupin. Ko sem poslušal tekmovalne skladbe, so se mi vse zdele dobre. Takega uspeha naše pesmi nisem pričakoval. Vsi smo bili iznenađeni, veseli. Uresničila se nam je največja želja,« je dejal.
Vabila za nastope v studiih in koncertnih dvoranah prihajajo tudi iz glasbenih središč zunaj Slovenije. Niso se še odločili, kje vse bodo sodelovali, zagotovo pa bodo gostje na Melodijah morja in sonca, v Splitu so imeli   svoj shovv ...
Zmaga na letošnji Slovenski popularni glasbi je skupini F+ odprla vsa vrata. Uspeli so. Vendar pa na uspeh gledajo stvarno. Ni jih spremenil, celo nasprotno, še bolj se bodo morali potruditi, kajti ugled je moč kaj hitro zapraviti. Čeprav prva LP plošča še ni med ljudmi, že pripravljajo gradivo za nova snemanja in, upajo, novo ploščo.
H. Jelovčan
ir
SGP TEHNIK HfSSTa^SA
ZARADI ZAPORE LJUBLJANSKE CESTE V ŠKOFJI LOKI BO DELNO PREUSMERJEN MESTNI IN PRIMESTNI POTNIŠKI PROMET, IN SICER ZA:
MESTNI PROMET PODLUBNIK-LIPICA-PODLUBNIK
PODLUBNIK-AVTOBUSNA POSTAJA ŠKOFJA LOKA-PLEVNA-PO KIDRIČEVI DO MEHANIČNIH DELAVNIC »ALPETOUR« - FRANKOVO NASELJE-ŽELEZNIŠKA POSTAJA- KROJ - LI PICA
Uporabljajo se vsa obstoječa postajališča razen postajališče Frankovo naselje (Bloki) v smeri Lipica—Podlubnik, ki bo nasproti samopostrežne trgovine »ABC LOKA«.
Primestni promet smer Škofja Loka—Ljubljana
Avtobusna postaja Škofja Loka —Plevna — po Kidričevi do Železniške postaje (postajališče pred trgovino ABC Loka) — Frankovo naselje (Bloki)
Uporabljajo se vsa obstoječa postajališča razen pri Železniški postaji in Kroju, ki bo sedaj ob trgovini ABC Loka ter Frankovo naselje (Bloki), ki bo na obstoječem postajališču v smeri vožnje proti Ljubljani.
Smer Ljubljana—Škofja Loka
Ljubljana — mimo Lipice po Ljubljanski cesti do križišča na Suhi (RTP) — Frankovo naselje (Bloki) — Železniška postaja (postajališče bo ob poslopju Alpetourove restavracije) — po Kidričevi do Plevne — avtobusna postaja Škofja Loka.
Uporabljajo se vsa obstoječa postajališča razen Kroja in Železniške postaje. Postaja bo ob poslopju Alpetourove restavracije. Postajališče Bloki bo na obstoječem postajališču v smeri vožnje Ljubljana—Škofja Loka.
SPREMEMBA VELJA ZA VSE DNI ZAPORE CESTE.
Ljubim tri dečve
Ljubim tri dečve: prva ji' c\ft, drugu čebela, tretja je med. ljubim tri dečve: p na igra, druga me sumi, tretja pozna.
REFREN:
Srce trikrat plane,
enkrat zagoii,
za koga gori?
Pna me snubi,
druga me ljubi,
tretja me v kamro svojo pelja!
Prva je bejbi,
druga je lejdi,
tretja je tista,
ki moja je dečva srca!
Ljubim tri dečve:
p na je smeh,
druga je sonce,
tretja je greh.
Ljubim tri dečve: pni priznam, drugi obljubim, tretji vse dam.
REFREN ... Ljubim tri dečve: pna je maj, druga je junij, tretja je raj. Ljubim tri dečve: pna je up, druga domneva, tretja poljub.
REFREN...
Kmetijski nasvet
Strnišča posejmo z dosevki
Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske priporoča kmetom, da čimveč strnišč posejejo z dosevki (s stranskimi, dopolnilnimi posevki). Na ta način bodo zagotovili" kakovostno osnovno krmo tudi v času, ko jo na travinju že primanjkuje ali je še ni. Obenem bodo obogatili tla, kar bo ugodno vplivalo na rast naslednje glavne poljščine. Dosevke pridelujemo na strniščih žit ter zgodnjega in semenskega krompirja. Izbirati moramo med tistimi, ki ne zahtevajo veliko ročnega dela. To pomeni, da bi morali več sejati košenine in manj strniščno repo.
Takoj po spravilu glavnega posevka njivo plitvo preorjemo in pobranamo. Zemljo dobro pripravimo zlasti za tiste dosevke, ki imajo drobno seme. Ob setvi dodamo le dušična gnojila, ker smo s fosforjem in kalijem oskrbeli njivo že pred setvijo glavnega posevka. Stročnicam in njihovim mešanicam pognojimo s 30 do 40 kilogrami čistega dušika na hektar, križnicam in travam z 80 do 100 kilogrami in ajdi s 30 do 50 kilogrami. Setev opravimo z žitno
sejalnico ali s trosilcem umetnega gnojila, ki ima nihajno cev. V drugem primeru moramo seme zabrazdati v zemljo. Drobno seme (križnice, trave in detelje) se-jemo plitvo (1 do 1,5 cm) in me-tuljnice nekoliko globlje (3 do 4 cm). Med vrsticami naj bo 15 do 25 cm razdalje. Suho zemijo ob setvi še povaljamo.
Za setev enega hektara potrebujemo naslednje količine semena: 10 kg ozimne krmne repice sorte perko, enako količino krmne ogrščice starške sorte, 40 do 50 kg mnogocvetne ljulke, 50 do 60 kg ajde, 35 kg aleksandrijske detelje, 20 do 25 kg perzijske detelje, mešanico 60 kg jare grašicc in 75 kg ovsa, 15 kg perzijske detelje in 10 kg mnogocvetne ljulke, 30 kg aleksandrijske detelje in 10 kg mnogocvetne ljulke.
Pri dovolj gosti setvi v dobro pripravljeno in pognojeno zemljo ni treba škropiti proti plevelom. Za križnice so nevarni le bolhači in gosenice. Uničimo jih s pripravki sevin, radotion in zelon, pri čemer upoštevamo navodila proizvajalca.
BEGUNJE — Le redkokje imajo po naših vaseh urejene hladilne zbiralnice mleka, večinoma so provizoriji, čeprav bi z urejenimi zbiralnicami v mlekarne dobili več mleka. Tako je tudi v Begunjah. — Foto: D. Sedej
INVALIDI NA IZLETIH - Člani Medobčinskega društva civilnih invalidov vojne Gorenjske so se udeležili dveh izletov, kjer so rekreacijo povezali z obujanjem revolucionarnih tradicij. Najprej so obiskali Slovensko primorje, teden dni kasneje pa so se udeležili pohoda po poteh II. grupe odredov v Ivančni gorici. Spominski posnetek je z gradu Socerb na Primorskem. — Jože Mrovlje
ČEDEN »PAR« NA PLANINI - Usodo vozil s slike lahko le domnevamo: kakor hitro sta lastnika s kombija in fička odvila registrski tablici sta avtomobila postala »nikogaršnja last«. Privabila sta otroke, zvedave občane in šušmarje — avtomeha-nike, ki so pogledali tudi v njuna nedra in ju osku-bili za vse vsaj malo uporabne stvari. Zdaj samevata in krasita okolico osnovne šole na Planini. — Takšne »pošasti« smo na straneh našega časnika že večkrat predstavili. Zato predlagamo, da bi v krajevnih skupnostih pričeli poleg papirja, oblačil in steklenic zbirati še — razpadajoče avtomobile?! (cz) — Foto: F. Perdan
BLEJSKA DOBRAVA - Na Gorenjskem so pošte v starih prostorih in le v nekaterih krajevnih skupnostih gradijo nove. Tako tudi na Blejski Dobravi, kjer bodo poleg nove trgovine dobili tudi novo pošto. — Foto: D. Sedej
- POHIŠTVO
KRANJ
OBVESTILO
Lesnina Kranj, salon kuhinjske opreme na Titovem trgu v Kranju (nasproti starega Majerja), obvešča da zaradi preobnove salona nudi izredno 20 % znižanje na vse razstavljene vzorce kuhinj
Razprodaja bo do 16. 7. 83, dobava takoj.
Izkoristite priložnost, naj vam nakup kuhinj v Lesnini zagotalja prihranek, ki vam bo v času dopusta še kako koristil. Trgovina je odprta od 8. do 20. ure, v sobotah do 13. ure. Informacije dobite po telefonu na štev. 21-485.
GLASIO STRAN
OGLASI, OBVESTILA, OBJAVE
TOREK, 12. JULIJA Ift,
--^
POZIV PRAVNIKOM!
Domicilni odbor pravnikov — aktivistov OF in borcev NOV Slovenije zbira gradivo o sodelovanju pravnikov v NOB, ki bo objavljeno v posebnem zborniku. V poštev pridejo ne le takratni diplomirani pravniki, temveč tudi študenti prava. Domicilnemu odboru je doslej uspelo zbrati okoli 600 imen, vendar za precejšnje število nimamo ne podatkov, ne naslovov. Tistim, za katere smo ugotovili naslove, smo poslali vprašalnike. Žal izpolnjenih vprašalnikov mnogi tovariši še niso vrnili. Prosimo jih, da to storijo čimprej.
Vabimo vse ostale žive udeležence NOB, sorodnike in znance padlih in umrlih (med vojno ali po vojni), da nam sporočijo svoje naslove, da bi z njihovo pomočjo izpolnili seznam vseh tovarišev, ki so sodelovali v narodnoosvobodilnem gibanju kot partizani ali aktivisti OF ali bili žrtve fašističnega nasilja (talci, zaporniki, interniranci, izgnanci, vojni ujetniki, ki so se opredelili za NOB.)
Naslove in podatke pošljite na naslov: Vrhovno sodišče S RS, Ljubljana, Tavčarjeva
9, tov. Slavki Jovan. „ . ., . „
Za Domicilni odbor
predsednik
dr. Teodor Tominšek
ISKRA TELEMATIKA Industrija za telekomunikacije in računalništvo Kranj, n. sol. o.
Komisija za kadrovske zadeve Delovne skupnosti komerciala Kranj, objavlja prosta dela in naloge
VODJE PREVZEMA
Pogoji:
— visokošolska izobrazba ekonomske smeri,
— 4 leta delovnih izkušenj na ustreznih področjih dela
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Iskra Tele-matika Kranj, Kadrovska služba, Savska loka 4, Kranj.
SŽ TOVARNA VIJAKOV PLAMEN KROPA p. o.
Objavlja prosta dela in naloge
VODJE PROIZVODNJE ORODJA
Pogoji:
— strojna fakulteta,
— 5 let delovnih izkušenj,
— preizkus znanja varstva pri delu, znanje tujega jezika,
— smisel za delo z ljudmi
KLEPARJA (vodoinstalater)
Pogoji:
— poklicna šola
Delovna razmerja se skleneta za nedoločen čas. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kadidati vložijo v roku 10 dni od dneva objave na naslov: SZ Tovarna vijakov, Plamen, Kropa, p. o. kadrovski oddelek.
ELIM JESENICE
Delavski svet ponovno razpisuje
prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili
VODJE SPLOŠNEGA SEKTORJA
Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo višjo izobrazbo pravne smeri,
— ter 3 leta delovnih izkušenj na takih ali podobnih delih.
Kandidati naj prošnjo z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo na naslov Elim Jesenice, Hruši-ca 72 c. Kandidat bo izbran za dobo 4 let. Rok prijave je 15 dni od dneva objave. O izbiri bodo kandidati obveščeni v roku 30 dni po končani objavi. Prošnje brez zahtevanih dokumentov ne bomo obravnavali.
GOZDNO GOSPODARSTVO BLED, n. sol. o. TOZD gozdarstvo Bohinj, n. sub. o. Bohinjska Bistrica, Grajska 10
Delavski svet temeljne organizacije razpisuje prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - VODJE TEMELJNE ORGANIZACIJE
Poleg splošnih pogojev, določenih z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo visoko strokovno izobrazbo gozdarske smeri,
— da imajo najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki,
— da s svojim delom izpričujejo svojo opredeljenost za socializem, ustvarjalno razvijajo socialistične samoupravne družbenoekonomske odnose ter da v svojem delovnem in življenjskem okolju uživajo ugled in zaupanje:
— da predložijo program dela v mandatnem obdobju.
Za sestavo programa dela v mandatnem obdobju lahko dobijo kandidati želene podatke v temeljni in v delovni skupnosti skupnih služb GG Bled.
Izbrani kandidat bo imenovan za 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov: Gozdno gospodarstvo Bled, TOZD gozdarstvo Bohinj, 64264 Bohinjska Bistrica, Grajska 10 — za razpisno komisijo.
Prijavljene kandidate bomo o izidu obvestili v 30 dneh po izbiri.
ISKRA TELEMATIKA
Industrija za telekomunikacije in računalništvo Kranj, n. sol. o.
Komisija za kadrovske zadeve Delovne skupnosti skupnih služb objavlja prosta dela in naloge v Tehnološko proizvodni službi
SAMOSTOJNEGA STROKOVNEGA SODELAVCA PODROČJE TRANSPORTA IN SKLADIŠČENJA
ZA
Pogoji: — visokošolska izobrazba tehnične ali organizacijsko proizvodne smeri,
— 4 leta delovnih izkušenj na ustreznih področjih dela,
— znanje svetovnega jezika,
— zaželeno je poznavanje področij transporta in skladiščenja
Kandidati naj pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in kratkim opisom dosedanjih delovnih izkušenj pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Iskra Telematika Kranj, Kadrovska služba, Savska loka 4, Kranj.
JO  ljubljanska banka
LJUBLJANSKA BANKA Temeljna banka Gorenjske Kranj
Na podlagi sklepa 16. redne seje komisije za delovna razmerja z dne 30. 6. 1983 delovna skupnost ponovno objavlja dela in naloge:
1. IZDELOVANJE PREDLOGOV ZA FINANCIRANJE ZAHTEVNEJŠIH INVESTICIJ
2. PRIPRAVNIKA Z VISOKOŠOLSKO IZOBRAZBO
3. PRIPRAVNIKA Z VISOKOŠOLSKO ALI VIŠJEŠOLSKO IZOBRAZBO
4. PRIPRAVNIKA Z VIŠJEŠOLSKO IZOBRAZBO
Za opravljanje del se poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev zahteva:
pod 1 — visokošolska izobrazba ekonomske smeri,
— 3 leta delovnih ustreznih izkušenj pod 2. — visokošolska izobrazba ekonomske smeri, pod 3. — visokošolska izobrazba ali višješolska izobrazba ekonomske smeri pod 4. — višješolska izobrazba ekonomske smeri
Delovno razmerje sklenemo:
pod 1. — za nedoločen čas pod 2., 3. in 4. — za določen čas:
— s pripravniki z visokošolsko izobrazbo — 12 mesecev
— s pripravniki z višješolsko izobrazbo — 9 mesecev
Prijave naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj, Cesta JLA 1.
O izbiri bodo kandidati obveščeni pismeno v 30 dneh po izključeni objavi.
v
SAVA KRANJ
Industrija  gumijevih, usnjenih in   kemičnih izdelkov, n. sol. o.
vabi k sodelovanju delavce za opravljanje delovnih nalog v TOZD Tovarna avtopnevmatike Sava — Semperit
1. STROJNA VZDRŽEVALNA DELA
Pogoji: — strojni ključavničar s 6 meseci ustreznih delov\ nih izkušenj,
— 2-mesečno poskusno delo
2. STRUŽENJE ZAHTEVNIH IN SPECIALNIH STROJNIH DELOV
Pogoji: — strugar z 2 leti delovnih ustreznih izkušenj,
— 2-mesečno poskusno delo
v TOZD Lovski material in embalaža
3. REZKANJE OBLIKOVNIH KOSOV
Pogoji: — rezkalec z 2 leti delovnih ustreznih izkušenj,
— 2-mesečno poskusno delo
v TOZD VZDRŽEVANJE
4. ELEKTRCrVZDRŽEVALNA DELA
NA ZAHTEVNIH IN SPECIALNIH NAPRAVAH
Pogoji: — obratovni elektrikar (jaki tok),
— 2-mesečno poskusno delo
5. STROJNA VZDRŽEVALNA DELA
Pogoj: — strojni ključavničar s 6 meseci ustreznih delov nih izkušenj,
— 2-mesečno poskusno delo
Drugi pogoji:
— primerne psihološke lastnosti in zdravstvene sposobnosti,
— odslužen vojaški rok,
— uspešno opravljen predhodni praktični preizkus znanja
Vsa navedena dela se opravljajo v 3 izmenah, razen pod točko 2. Delovna razmerja bomo sklenili za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Potrebujemo tudi več DELAVCEV ZA DELO V PROIZVODNJI in DELAVK ZA ČIŠČENJE PROSTOROV. Pogoji: — končana osemletka.
Prijave z dokazili pošljite po pošti ali se osebno oglasite v 15 dneh po objavi v kadrovskem sektorju, oddelek za kadrovanje, Kranj, Škofjeloška 6.
O sklepu komisije za delovna razmerja bomo kandidate obvestili v 30 dneh po končanem zbiranju prijav.
OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE o. o. TOZD Zdravstveni dom Kranj
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
1. MIZARJA
2. KURJAČA - UPRAVLJALCA VISOKOTLAČNIH KOTLOV
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje
pogoje:
pod 1. — poklicna šola za mizarja
pod 2. — izpit za kurjača — upravljalca visokotlačnih kotlov
Delo pod 1. se združuje za nedoločen čas, pod 2. pa za določen čas. Poskusno delo traja dva meseca.
Kandidati naj prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: Osnovno zdravstvo Gorenjske, o. o« Kranj, Gosposvetska 10, kadrovska služba.
O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po preteku roka zt sprejemanje prijav.
PIANIKA
Industrijski kombinat PLANIKA KRANJ
Komisija za delovna razmerja DSSS objavlja prosta dela in naloge
- VODENJE GRADENJ IN VZDRŽEVANJA
Za uspešno opravljanje del in nalog se zahtevajo naslednji pogoji: — višja strokovna izobrazba gradbene smeri, 3 leta delovnih izkušenj, sposobnost vodenja in uspešno opravljeno 3^mesečno p? skusno delo
Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek kombinata Planika Kranj, v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 30 dneh od poteka roka za vložitev prijav.
a
obrtno gradbeno
m komunalno podjetje
remont gradnje p.o.
OBRTNO GRADBENO IN KOMUNALNO PODJETJE REMONT GRADNJE ŽIRI p. o.
Komisija za medsebojna delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge
1. VODJE FINANČNO RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA za 4 leta
Poleg z zakonom določenih pogojev morajo kandidati izpolnjevat še naslednje pogoje:
— da ima srednjo šolsko izobrazbo ekonomske smeri in 2 leti de lovnih izkušenj na opravljanju finančno-računovodskih opravi ali na opravljanju podobnih nalog in opravil
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: Remont Gradnje Žiri, Trg osvoboditve 1, Ziri, s pripisom: Komisija za medsebojna delovna rai-
merja.
O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po zaključku razpisnega roka.
TOREK, 12. JULIJA 1983
MALI OGLASI, OSMRTNICE, ZAHVALE
11. STRAN GLAS
MALI
OGLASI
tel: 27-960
PRODAM
Prodam PONY KOLO, malo rabljeno. Bertoncelj Jože, Šercerjeva 3, Radovljica
Prodam črn in rdeč RIBEZ. Dobi se od 15. do 20. ure na C. 1. maja 4, telefon 21-582 6319
Prodam ZAJCE, belgijske orjake. Kovačičeva 5, Kranj 6502
Prodam planinske ČEVLJE, KLADIVO - planinsko, SUKNJIČ - topel in KAVČ. Naslov v oglasnem oddelku.
6509
Prodam 20 do 100 kg težke PRAŠIČE Stanonik, Log 9, Škofja Loka 6532
Prodam dolgo svetlo modro POROČNO OBLEKO, št. 40. Logar, Stara cesta 11, Škofja Loka 6669
JARČKE hisex, stare 2 meseca, dobre nesnice, lahko dobite vsak dan. Podbrezje 52, Duplje 6703
Prodam dva FOTELJA, KAVČ in MIZICO. Matjaž Peternelj, Frankovo naselje 124, Škofja Loka 6746
Prodam KRAVO simentalko s teletom. Peračica 4 pri Brezjah 6747
Ugodno prodam skoraj nov električni RADIATOR. Držaj. Kidričeva 19, Kranj 6748
Ugodno prodam ŠOTOR — dvojček, MOPED tomos (tri brzine) ter od Z-101 komplet pregledan stroj ter desna in prtljažnikova vrata. Krži.šnik, Savska Loka 9, Kranj 6749
Prodam 3 leta staro KOBILO, primerno za jahanje: KUPIM ELEKTRIČNI HLADILNIK za mleko. Možjanca št. 8, Preddvor 6750
Prodam belo otroško POSTELJO z jogijem. Kristan, Bertonceljeva 35 6751
Prodam zakonsko POSTELJO z dvema jogijema. Stane Mam, Ul. Veljka Vlahovića 6, Kranj, telefon 28-438 6752
Prodam približno 1300 kosov rabljene cementne STREŠNE OPEKE špi-čak. Anica Mubi, Predoslje 53 6753
Prodam otroško STAJICO (italijansko). Kranj, Ul. Lojzeta Hrovata 9 6754
Prodam mladega OVNA. Luže 4, Šenčur 6755
Prodam CEMENT. Dragočajna 10, Smlednik 6756
GRADBENO BARAKO in več PUN-TOV ugodno prodam. Telefon OB4-26-075 6757
Prodam chico STOLČEK in leseno STAJICO. Telefon 75-734 popoldan
6758
Prodam novo DIRKALNO KOLO senior. Boris Zakotnik, Dorfarje 16, Zab-nica 6759
DIRKALNO KOLO »Rog« sprint, na 10 prestav in dve zimski GUMI, protek-tirani, novi, 145 x 13 in FIAT 850, vozen in registriran, prodam. Marko Jenster-le, Cankarjeva 30, Radovljica, telefon 75-269 6760
Prodam GAJBICE za krompir ali jabolka. Bernard, Verje 26, Medvode
6761
Poceni prodam rabljene POSTELJE Z ZIMNICAMI. Selca 57 (spodaj) 6762
Podarim dva MORSKA PRAŠIČKA. Telefon 77-406 — Bled 6763
Prodam CEMENT »Anhovo 450«. Strahinj 7, Naklo 6787
Prodam nov traktorski akumulator, 97 Ah. Lahovče 52, Cerklje 6794
KUPIM
Kupim otroško POSTELJICO z jogijem, po možnosti belo s »kovtrčkom«. Anica Legat, Zabreznica 49/A, Žirovnica 6764
VOZILA
Prodam LADO special, letnik 1980. Telefon 22-298 6563
Prodam OPEL ADMIRAL. 2600 ccm, 75 KM avtomatik, poraba 9-11 1. Štu-lar, Šorlijeva 18, telefon 28-427 6564
CROSS TOMOS 50, malo vožen, dobro ohranjen, prodam. Primož Jur-man, Ladja 31, Medvode 6573
ŠKODO 110, letnik 1976, garažirano, motor generalno obnovljen, poceni prodam. Be.šlagič, Predoslje 185, Kranj
6765
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1976. Andrej Murn, Betonova 14, Kranj — Kokrica 6766
NSU 1200, letnik 1971, 72.000 km. lepo ohranjen, ugodno prodam. Ogled v večernih urah. Hafnarjevo naselje 118, Škofja Loka 6767
Prodam PUCH, 250 ccm, vozen. Mirko Benedičič, Martinj vrh 43/A, Železniki 6768
Prodam APN-4, letnik 1981. Telefon 064-61-378 6769
Prodam dobro ohranjen FIAT 126-P, letnik 1977, registriran do julija 1984. Malovrh, Poljanska 51, Škofja Loka
6770
Prodam ŠKODO, letnik 1971, zelo dobro ohranjeno. Petrič, Novi svet 16, telefon 60-537 po 17. uri 6771
Prodam ZASTAVO 126-P, letnik november 1980. Suškac. 17, Škofja Loka
6772
Prodam 1 leto star MOPED AUTOMATIC. Kumer, Partizanska 46, Škofja Loka 6773
ZASTAVO 101, letnik 1976, 84.000 km, prodam. Marija Novšak, Moste 11/B, Žirovnica 6774
Na zalogi imamo
NITRO LAK (polmat, NITRO RAZREDČILO in LAK ZA ČOLNE!
ALPETOUR
Cenjene goste obveščamo, da smo odprli vrt — teraso, kjer vam poleg ostalih jedi nudimo specialitete na žaru.
KOLEKTIV HOTELA CREINA
Prodam ŠKODO, letnik 1971, z manjšo okvaro. Logar, Olševek 24, Preddvor fi7R4
Prodam avto FIAT campaniolo, brezhiben, ugrajen diesel motor. Ogled vsak dan po 17. uri. Janko Sodja, Jelov-ška 34, Bohinjska Bistrica 6785
Prodam R-4, starejši letnik, za dele (ugodno). Mlinska 8, Bled 6786
kamniški
@ goritca
Prodam LADO 1200, letnik 1974, za 7 M. Tekavec. Predoslje 108 (v Orehov-liah)
RENAULT 4, 1977, registriran, prodam. Bavdkova 26, Kranj — Stražišče (garaža) 6775
Kupim tovorni avto, vozen z B kategorijo. Ponudbe z natančnim opisom in ceno pod šifro: Podaljšan kason 6776
Prodam GOLF JGL, letnik 1982. Ogled vsak dan popoldan. Reteče 51, Škofja Loka 6777
VW 1200, starejši letnik, prodam po delih; motor je brezhiben. Vehovec. Mlakarjeva 68," Šenčur 6778
Prodam ZASTAVO 101, 1975, dobro ohranjeno, registrirano do 1984. Brani-slav Janičijevič, Kidričeva 38, Kranj
STANOVANJA
STANOVANJE ali GARSONJERO v Kranju, takoj najamem. Telefon 27-748
6627
Samskemu moškemu oddam SOBO. Oldhamska 10, Kranj 6788
Štiričlanska družina najame STANOVANJE ALI STARO KMEČKO HIŠO, za dobo 5 let. Ponudbe pod šifro: Konec poletja 6789
OBVESTILO V GLASU — ZANESLJIV USPEH
POSESTI
L-
pomagamo vam
varčevati z energijo
Kupim ali vzamem v najem starejšo HIŠO, primerno za stanovanje in obrt. Šifn Zidarstvo 6790
1
ZAPOSLITVE
STRUGARJA, sprejmem, za urejevanje stružnih avtomatov. Ponudbe na »Glas« Kranj pod: Soliden — dogovor
6640
fi> OBVESTILA
6779
Prodam FORD CAPRI XL 1500, letnik 1971, registriran do aprila 1984. Rudi Košir, Kokrškega odreda 2, Lesce
6780
Prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Rozman, Kranj, telefon 26-678 6781
Prodam ZASTAVO 101, letnik 1979, dobro ohranjeno, prevoženih 42.000 km, cena 19 SM. Stanislav Mo-horič, Tavčarjeva 1. Žiri 6782
Prodam ŠKODO 100 L, celo ali po delih. Informacije popoldan po telefonu 45-491; Smolej, Preddvor 35 6783
Kolesarstvo Skaljeno zmagoslavje
Videm — Nekdanji kolesar Kokrice Brane Dežman s Srednje Bele, ki zdaj vozi za slovenski kolesarski klub Adria iz Lonjerja, je pred nedavnim zmagal na dirki v Torsu pri Vidmu. 54 kilometrov dolgo progo je prevozil s povprečno hitrostjo domala 44 kilometrov na uro. Skupaj z Ljubljančanom Hafnerjem sta večino proge vozila sama, zmagala na obeh letečih ciljih in privozila v cilj dve minuti pred prvim zasledovalcem. Navdušenje lonjerskih navijačev, ki so slavili zmago Adrie, se je zvečer sprevrgla V gnev zaradi početja fašistov. Ti so z drogovi, kamenjem in ob bučnem kričanju napadli zavedne domačine. Posledice napada so lahko po povratku v Lonjer opazovali tudi kolesarji, saj je bilo poškodovano tudi eno od njihovih vozil, (cz)
Obveščam, da sem se preselil na naslov: Albin Žagar, Julota Gabrovška 3/A, Kranj, telefon 22-842 - »ŽAGANJE DRV« 6791
EXOTERM — Kemična tovarna — Kranj:
Obveščamo vse potrošnike naših izdelkov, da bodo spremenjene naše pozivne telefonske številke od 15.7. 1983 dalje, in sicer HIŠNA CENTRALA 47-781; DIREKTOR 47-571 6792
OSTALO
Zelo kvalitetno vam PREGIPSAM in PREPLESKAM hišo. Šifra: Prosti čas
6793
r--'
Izlet
v Savinjske Alpe
Kranj — Planinsko društvo iz Kranja organizira v soboto 16. julija, planinski izlet po Solčavski planinski poti od Robanovega kota prek Strelovca in Krofičke do Logarske doline. Na turi, ki jo bosta vodila Igor Kloar in Tatjana Martinuč, bo približno 7 ur hoje. Udeleženci izleta se bodo odpeljali z avtobusom izpred kranjskega hotela Creina ob 6. uri, vrnitev pa je previđena okrog 20. ure. Prijave sprejemajo do zasedbe mest v avtobusu v društveni pisarni, kjer vsak izletnik plača po 200 dinarjev za stroške izleta.
(s)
Sporočamo žalostno vest, da nas je tragično zapustila naša ljuba mamica, hčerka in sestrica
LIDIJA HUMAR
roj. TURNŠEK
Pogreb pokojnice bo v torek, 12. julija 1983, ob 17. uri na pokopališču v Lescah.
ŽALUJOČI: hčerka Urška, mami in ati, sestri Zvonka in Nataša z družinama ter drugo sorodstvo
Lesce, Radovljica, Brig, 10. julija 1983
KMETIJSKO ŽIVILSKI KOMBINAT GORENJSKE Kranj, JLA 2
Na osnovi sklepov Komisij za delovna razmerja prosta dela in naloge
za TOZD Kmetijstvo
Mešalnica močnih krmil Škofja Loka
KOMERCIALISTA
za opravljanje komericalnih del
Posebni pogoj: — 3 leta ustreznih delovnih izkušenj
DELAVCA BREZ POKLICA
za razkladanje surovin in nakladanje vreč
Obrat Vrtnarija
DELAVCE BREZ POKLICA
za opravljanje cvetličarskih in parkovnih del
(1 za nedoločen čas, 2 za določen čas)
za TOZD Tovarna olja Oljarica Britof
VOZNIKA MOTORNIH VOZIL
za prevoz olja, repromateriala in embalaže
Posebni pogoji: — 1 leto delovnih izkušenj, izpit C in E kategorije
2 KV KLJUČAVNIČARJA
za ključavničarsko-vzdrževalna dela
Posebni pogoji: — 2 leti delovnih izkušenj, zaželen je izpit za kurjača visokotlačnih kotlov
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema Splošno kadrovski sektor KŽK Gorenjske, Kranj, JLA 2, v 8 dneh po objavi.
a
obrtno gradbeno
m komunalno podjetje
remont gradnje p.o.
OBRTNO GRADBENO IN KOMUNALNO PODJETJE
REMONT GRADNJE p. o.
ŽIRI
Delavski svet razpisuje prosta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA za 4 leta
Pogoji: — da izpolnjuje splošne pogoje določene z zakonom,
— da ima višjo šolo gradbene, organizacijske ali ekonomske smeri in 2 leti delovnih izkušenj na vodilnem mestu,
— da ima srednjo šolo gradbene, organizacijske ali ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj, oziroma z delom pridobljeno delovno zmožnost vodenja delovne organizacije,
— da je državljan SFRJ in da izpolnjuje pogoje iz družbenega dogovora o izvajanju kadrovske politike SRS in občine Škofja Loka,
— da se zavzema za razvijanje samoupravnih socialističnih odnosov
Rok za sprejemanje prijav je 15 dni po objavi razpisa. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo priporočeno na naslov: Remont Gradnje Žiri, p. o. Trg osvoboditve 1, Žiri — za razpisno komisijo.
O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po zaključku razpisnega roka.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in strica
ANTONA DEŽMANA
zidarskega mojstra v pokoju
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na zadnji poti. Posebna zahvala Gasilskemu društvu iz Ribnega za častno spremstvo pri pogrebu, cvetje in poslovilne besede. Zahvala tudi pevcem in Društvu upokojencev iz Podnarta ter Iskra — Mehanizmi Lipnica. Hvala tudi g. žipniku za lep pogrebni obred.
VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA! ŽALUJOČA ŽENA KATI IN DRUGO SORODSTVO Ovsiše, 8. julija 1983
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše žene, mame in stare mame
OLGE HAJDINJAK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem OZD Jelovica in Iskra DO Rateče, Staneto-vim sodelavcem za izraze sožalja in darovano cvetje ter spremstvo na zadnji poti. Iskrena hvala g. župniku za lep pogrebni obred in nagovor ter pevcem za lepo petje.
VSEM ŠE ENKRAT ISKRENA HVALA!
Žalujoči: mož Aleksander, sin Stane, hčerka Helena z družinama, mama, brat ter drugo sorodstvo
Sv. Duh, 7. julija 1983
r GLASOVA ANKETA
V  'X J MJ 1 L J ;
1
avtomehanikom pravo mesto
Člani združenja voznikov in avtomehanikov praznujejo 13. julija svoj dan — Njihova organizacija izpolnjuje mnoge naloge — Prizadevanja kranjskega združenja predstavlja njegov predsednik Albin Zevnik
Kranj — V spomin na 13. julij 1943. leta, ko je v napadu na sovražnikovo postojanko v Žužemberku sodelovala prva motorizirana partizanska enota, slavijo člani združenja šoferjev in avtomehanikov vsako leto tega dne svoj praznik. Letos, ko praznujejo že 40. obletnico tega pomembnega do godka, s posebnim ponosom gledajo na doslej prehojeno pot in smelo načrtujejo naloge za bodoče.
»Med 07 /druženji z 21 tisoč člani v Sloveniji,« naglasa predsednik, ZSAM i/. Kranja Albin Zevnik, »imajo pomembno mesto tudi gorenjska združenja v Kranju, na Bledu in Jesenicah, v Škofji Loki, Žireh in Tržiču, ki združujejo skupno okrog 1200 članov. Kranjsko združenje, ki je pred dvema letoma praznovalo 30-letnico delovanja, ima 580 članov iz večine delovnih organizacij po občini.«
Združenje opravlja več pomembnih nalog. Med prve sodi izobraževanje vozniškega osebja, od poklicnih voznikov avtobusov in tovornjakov, do voznikov gradbene, kmetijske in gozdne mehanizacije. Nadalje skrbi za stalno seznanjanje članstva z novostmi v zakonodaji in napredkom v tehniki. Prek tekmovanj avtomehanikov, avtoe-lektrikarjev in voznikov, letos so na Bledu pripravili že tretje tako tekmovanje članov z Gorenjske, poglablja strokovnost in tovarištvo udeležencev. Ne nazadnje je njegova obveza povezovanje z republiškim sindikatom za promet in zveze ter s sorodnimi družbenimi organizacijami.
»Vsem tem nalogam,« nadaljuje predsednik Zevnik, »posvečamo veliko pozornosti tudi v našem združenju. Doslej smo izobrazili v njem okrog 1500 poklicnih voznikov. Dveletni premor v delovanju šole zaradi prostorskih in kadrovskih težav nameravamo letos prekiniti, saj je med člani dovolj zanimanja za izobraževanje. Razen tega v sodelovanju z delovnimi organizacijami pripravljamo predavanja za voznike, njihovo znanje pa si prizadevamo dopolniti tudi prek individualnega usposabljanja z razdeljevanjem razne strokovne literature.
Pridobitev društvenega prostoru v Kranju nam je omogočila redno sestajanje enkrat na teden, med katerim se dogovarjamo za izpolnjevanje nalog. Na sejah izvršnega odbora razpravljamo tudi o problemih, na katere naletijo vozniki v prometu. Prizadevamo si za redne preglede vozil po delovnih organizacijah, sodelujemo z občinskim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter s prometno milico, povezujemo se z dvema kranjskima osnovnima šolama pri prometni vzgoji otrok in vzdržujemo stike z Zvezo organizacij za tehnično kulturo, ki financira delovanje našega združenja. Ob vsem tem sodelujemo z okoliškimi združenji na športnem področju, ker je družabnost zelo pomembna za sprostitev voznikov in drugega članstva .«
Albin Zevnik, ki je že šesto leto predsednik kranjskega združenja, sicer pa se kot voznik avtobusa pri Alpetouru v Kranju že dolgo aktivno vključuje v njegovi dejavnosti, dobro pozna delovne razmere članstva. Kot ugotavlja, se zadnja leta v mnogočem izboljšujejo, žal pa še vedno naši vozniki — ko primerja svoja spoznanja z evropskih srečanj voznikov — nimajo takšnega ugleda v družbi kakor drugod.'§e bolj problematično je, kot ocenjuje, z avtomehaniki, ki zaradi neustrez-
Srečunje ob prazniku voznikov in avtomehanikov — Letošnji 13. julij, dan voznikov in avtomehani-kov, so člani ZSAM proslavili s sterilnimi srečanji širom po Sloveniji. Osrednja slovesnost je bila minulo nedeljo v Žužemberku, dan poprej pa so se pri Trnovcu v Dupljah zbrali vozniki in avtomehaniki delovne organizacije Promet škofjeloškega Alpetoura, ki zaposluje okrog 1200 delavcev. Zbranim je spregovoril njen direktor Janez Sušnik, ki je med drugim ugodno ocenil dosežene uspehe pri izgradnji objektov in obnovi voznega
parka ter zagotovil odločnost kolektiva za nadaljnje izboljševanje kvalitete prevozov in delovnih razmer njihovih delavcev. Slovesnost, na kateri so podelili tudi jubilejne nagrade in delovna priznanja, so s kulturnim sporedom popestrili učenci osnovne šole France Prešeren iz Kranja in člani folklorne skupine Iskra, za razvedrilo obiskovalcev pa je poskrbel Blejski kvintet s pevko. (S) — Foto: S. Saje
nega nagrajevanja za naporno in umazano delo beže iz svojega poklica. Uveljavljanju pravega mesta organizacije in članstva pa bodo v združenju namenili v bodoče še več skrbi kot doslej.
Ko ga za konec poprašamo o nje-
govih željah, na kratko odvrne: »Vsem članom iskreno čestitam k prazniku, vsem udeležencem v prometu pa želim varno in srečno vožnjo!«
Besedilo in slika: Stojan Saje
Zapora za mirnejše
sprehode
Na Bledu je zaprt odsek od Parka do Blegoša za ves promet — Stojnice za oglede in nakup — Prijetna glasba na terasi Kazine od popoldnevih
Bled — Vsaka novost fsprememba prinaša običajno kup sodb in pripomb, dobrih in slabih. Prav čudno bi zatorej bilo, da se ob zapori blejske ceste v središču Bleda ne bi slišali takšni ali drugačni glasovi za ali proti, čeprav je treba priznati, da jih je večina vendarle za zaporo središča.
Že dolgo so na Bledu razmišljali, da bi za ves promet zaprli odsek ceste ob jezeru od hotela Park do Blegoša, vendar nikakor niso zmogli toliko moči, da bi storili prvi korak. Ni bilo nadomestnih parkirišč, tista, ki so prišla v poštev, pa so bila razmeroma oddaljena, težje ali nevarnejše dostopna.
Letos so se končno odločili in postavili zaporo za ves promet, za osebne avtomobile kot tudi za avtobuse in tovornjake. Tisti, ki so se ves čas za zaporo zavzemali, so si oddahnili, kajti sprehajalni koraki na blejski promenadi so zdaj varnejši kot prej, ko so domačini in turisti odskakovali pred avtobusi in osebnimi avtomobili.
Turistično društvo Bled pa se je zavzelo, da so na nekdanjih parkirnih prostorih postavili nekaj stopnic, kar so z navdušenjem pozdravili številni tuji turisti, ki se mudijo na Bledu. S tem so obogatili trgovsko ponudbo, kajti na stojnicah, ki zaživijo
Ples in vrisk v narodni noš:
Vsako leto pripravijo na Bledu srečanje folklornih skupin, ki so se ga prejšnji teden udeležile tudi gostujoče skupine iz drugih občin. Srečanje je resda namenjeno turistične mu Bledu in obiskovalcem Bleda, vendar se člani skupin tudi na ta način zbližujejo, obenem pa se predstavi folklorna dejavnost občine.
Že od nekdaj smo radi peli in plesali — kar povedo stari plesi in pesmi, ki jih znajo folklorne skupine odlično predstaviti. Ob spremljavi harmonike pokažejo vse, kar znajo in zmorejo in deležni so velike pozornosti in navdušenega aplavza občinstva. Številni člani skupin plešejo v narodni noši že od vsega začetka, vendar je med njimi tudi veliko mladih, ki jih je pritegnil ples polke ali valčka, ki znajo prešerno zavriskati in ki nadvse radi nastopajo. Za folklorno dejavnost, ki so ji amaterji zvesti, se nam torej ni treba bati, saj se mladi radi vključujejo in plešejo po raznih prireditvah in na gostovanjih.
posebej ob koncu tedna, je mogoče marsikaj kupiti. Zavedajo se, da kvaliteta morda ni vedno na zadovoljivi »višini«, vendar je sedanja stoj-niška ponudba vsekakor velik, pohvalen korak naprej. Rahločutni esteti, ki se vedno čutijo poklicane, da nemudoma okrcajo vsako stvar, ki po njihovem diši po kiču, /.nabiti da bodo imeli kdajpakdaj kar dovolj snovi, a priporočljivo bi bilo, ko se za takšna spotikanja nekaj časa organizatorji ne bi zmenili. Vseeno je bolje nekaj stojnic za začetek kot nič ali celo hrupna blejska promenada.
Pa smo spet pri hrupu, a tokrat drugačnem. Blejci so šli še dlje od stojnic in na toplo poletno teraso Kazine za popoldne postavili tudi nekaj glasbe — animir, domače ali zabavne. Tistim, ki v ničemer ne znajo videti kaj dobrega, glasbena promenada nikakor ni šla v račun — pa so se tudi nad glasbo pritoževali.
Kakorkoli že, poletna zapora blejskega središča je koristna in dobrodošla in prav je, da bo obveljala. Tako trdno, da bo v prihodnje zadoščal že enostaven prometni znak in da ne bo treba ceste tako dobesedno zapreti kot so jo zdaj — z zapornicami, skozi katere ne more smukniti niti pešec. Lepše bo.
D. Sedej
Bohinjska Bistrica: »Pri folklori* eno leto, zaposlena pa sem v Filto Bohinjski Bistrici. Sodelovanj« folklorni skupini sem si vedno želu la in zdaj mi ni žal. Dobro se rut) memo, na vajah in na nastopih, t\V činstvo nas je -veselo. V sezoni na* parno v hotelu Zlatorog v Bohinju mislim, da je tujcem nastop všn Vsekakor je prijetno, če se v p steni času udejstvuješ pri folklon
Ivanka Mulej, doma s Sela, pleše pri folklorni skupini Ribno: »Zaposlena sem pri Živilih kot trgovka, tri leta pa sem članica folklorne skupine Ribno. Vsa minula leta smo precej nastopali, predvsem po hotelih, udeleževali smo se raznih srečanj, bili smo v Beogradu. Plešemo narodne plese, samo gorenjske, imamo redne vaje. V skupini, kjer se dobro razumemo, rada sodelujem, rada nastopam in si s tem izpolnjujem prosti čas.«
Marta Odar, doma iz Bohinjske Bistrice, pleše v folklorni skupini
Danica Krničar pleše v folklor skupini Bled: »Na Bledu, v okoi ali na gostovanjih se ob spremlja harmonike predstavljamo z gom skimi narodnimi plesi in povsoc nas lepo sprejeli. Sama sem v ntf; ni noši Bleda tri leta, je pa p/ članov ki so v folklorni skupini* ko vec let. Vsi radi nastopamo.«* mo in nikoh mi ni bilo žal, da senn pridružila folkloristom.«
D. &?<fr
Severjev sklad razpisuje nagrade
Škofja Loka — Upravni odbor sklada Staneta Severja, ki ima sedež pri Zvezi kulturnih organizacij Škofja Loka, razpisuje nagrado sklada za leto 1983 in sicer dve nagradi za igralske stvaritve v slovenskem poklicnem gledališču, dve nagradi za
Protiprašno škropljenje
Kranj — V nekaterih mestnih krajevnih skupnostih v kranjski občini je še precej makadamskih cest in ulic. Ena takšnih krajevnih skupnosti je tudi Stražišče. Po nekajdnevnem lepem vremenu se prebivalci ob takšnih cestah in ulicah dobesedno dušijo v prahu. Precej težav zaradi prahu pa imajo tudi lastniki zemljišč ob cesti, ki vodi do pokopališča v Bit-njah. Trava ob tej cesti, ki jo lastniki kosijo in rabijo za krmljenje živine, je pogosto tako prašna, da je živalim že nevarna. Niso redki primeri, ko so živali po zaužitju te krme zbolele. Zato bi bilo prav, da bi takšne ceste v občini redno škropili s protiprašno raztopino.-
A. Ž.
igralske stvaritve študentov AGR in dve nagradi za stvaritve slov, skih amaterskih igralcev. V poj; prihajajo stvaritve, nastale med novembrom lani in 15. novemb:; letos in ustrezajo pravilniku skd Pri amaterjih se upošteva tudi ^ letno uspešno delo. Vsak pred-telj lahko predlaga največ dva k! didata. Občinske ZKO in amater gledališča naj predlagajo kandic, Zvezi kulturnih organizacij Stal je do 30. oktobra letos, ostali pti 20. novembra na naslov ZKO & Loka, p. p. 23 — za Sklad StM Severja. Nagrade bodo javno **\ ljene letos decembra ob obletu" verjeve smrti.
»Jelki« manjka hladilna oprema
Tržič — Živila Kranj — Temeljna organizacija združenega dela Maloprodaja se je letos lotila tudi adaptacije in preureditve trgovine Jelka v Tržiču. S preureditvijo bodo prodajne površine enkrat večje, povečali pa bodo tudi skladiščni prostor. Otvoritev prenovljene samopostrežne trgovine je bila predvidena že za 1. julij letos. Vsa dela so namreč že gotova in zdaj čakajo samo še na hladilno opremo iz LTH Škofja Loka.
A. Ž.
;VOV7 RAZREDI' - Na rekhr napis pred Globusom v Kranj., menda prvi postali pozorni J: ki Ekonomske šole v Kranju ti že, da bomo po usmerjenem i-braževanju zdaj še v preskrbi^ bili usmerjene razrede. — A. Z