---------------D
Izhaja v Trstu
vsaic netelc ob 5, pop,
Rokopisi se ne vračajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Uredništvo in npravništvo
ul. del Lavatoio st. 1,1.
Telefon 18-67.
—
Glasilo „Narodne delavske organizacije11
n------------------
Posamezne štev. ae prodajajo po 6 stot.
Inserati se računajo na milimetre v širo-kosti na kolone, in sicer po 8 stot. za vsaki mm. Za več nego lOkratno objavo pa po dogovoru. Naročnina za celo let,p K 4.—; za pol in četrt leta razmerno.
■------------------1 |
in „Zveze jugoslovanskih železničarjev".
Delavstvo c. kr. javnih skladišč!
uniiiiiiiniiiiiiiriiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii iumummim
V nedeljo 6. marca ob 9. uri dop. priredi »Narodna delavska organizacija" v gled. dvorani »Narodnega doma" v Trstu
SHOD
delavcev c. Kr. lavnih skladišč
in sicer s sledečim dnevnim redom:
Poročilo o nadaljnih koncesijah, storjenih po upravi c kr. javnih skladišč.
Delavci! Na nedeljskem shodu boste izvedeli o priboljških, ki jih je uprava javnih skladišč poleg dosedaj že dovoljenih Pripravljena še dovoliti in sicer v oziru mezde. Potrebna je čim večja udeležba!
TRST, dne 2. marca 1910.
ODBOR N. D. O.
PRIPOMBA: Ker se bo eno uro pozneje vršilo | predavanje N. D. 0. (profesor dr. Fr. Ilešič, ' predsednik »Slovenske Matice" v Ljubljani), prosimo točne udeležbe ob napovedani uri!
Realna mezda
kot sredstvo proti draginji.
,; Življenske razmere delavstva postajajo danzadnevom vedno težavnejše. Obča draginja trka povsod na vrata, da mora delavec pri obstoječih mezdnih razmerah s strahom, ako ne naravnost z obupom gle dati v bodočnost. Močna agrarska udru-ženja so dosegla skoraj absolutno zaprtje državnih mej proti uvozu najpotrebnejših živil, a ravno ta udruženja so navila doma proizvajanim živilom cene tako visoko, da mora delavec s strahom in trepetom stokrat obrniti vsak vinar, predno ga izda. Umljivo je torej, da vse delavstvo, pa naj pripada že kamorkoli, z vsemi svojimi močmi stremi za tem, kako bi odvrnilo od sebe pretečo nevarnost.
Mnogo se je že razpravljalo o tem, kako bi se spravila v pravično razmerje delavska mezda z obstoječo draginjo živil, j in pri tem se je tudi vrgla v svet namisel, naj bi se sedanja nominalna mezda i nadomestila z realno mezdo.
Kadar gre nrnnreč za določitev mezde, bo mislil delodajalec vedno le nato, kako yisoka je svota denarja, katero mora plačati delavcu za njegoVo delo, in pri tem računa nekako takole:	delavcu moram
plačati na dan 4 K, surovine in obraba strojev me stane 6 K, torej skupaj 10 K; za izgotovljeni izdelek dobim od kupca 12 K, vsled česar mi ostane od dnevnega dela delavčevega še 2 K čistega dobička. Stvar Je torej izvedljiva, lahko dam delavcu 4 K dan. Vse drugače pa misli delavec, ko mu gre za določitev plače.
Delavec si razdeli one 4 K, ki naj bj Jih zaslužil na dan, vse drugače. Pred ysem misli nato, da bo treba s tem denarjem nabaviti živila, mleka, kruha, mesa itd, nadalje se mu hoče po trdem delu tudi nekaj užitka, in ker misli, da mu 8vota 4 K na dan vsaj za nekaj časa zadostuje za pokritje njegovih dnevnih po-Ueb, zato privoli v tako dnevno plačo in sklene-službeno pogodbo.
Dobro bi bilo tako, ako bi razmere estale vedno i6te. Toda kar naenkrat se živila podraže, delavcu ne zadostuje več Ptača, ki jo dobiva, za pokrit,e rednih
potreb, in kaj hoče drugega, kakor da 1 stopi k delodajalcu in zahteva zvišanje mezde. Ako delodajalec privoli v to, je stvar poravnana, ako pa ne privoli, nastane seveda boj, katerega končni izid je odvisen od najrazličnejših činiteljev in vsekako nikdar popolnoma gotov.
Ali pa bi ne bilo mogoče, da stopi namesto tega boja mirna izravnava? Nekateri mislijo, da je to mogoče, in sicer na ta način, kakor smo rekli že zgoraj, da se nominalna mezda nadomesti z realno mezdo, da naj delodajalec plača vsakočasno razliko med valujočimi cenami živil.
Ali pa je to tudi izvedljivo in ali bi imelo delavstvo resničnih koristi od te iz-premembe ?
Predno se odgovori na ta vprašanja, je treba pred vsem razlikovati med dvojnim smotrom delavskih strokovnih organizacij. Prvi smoter teli organizacij je, da varujejo svojim članom obstoječe razmere, da zagotove svojim članom za njihovo dnevno oddano delavno silo nezmanjšano odškodnino v obliki gotove množine potrebnih živil.
Ta smoter je mogoče doseči i mirnim potom i potom boja.
Ako merimo vrednost delavne sile po potrebi za nje vzdrševanje potrebnih živil, moramo pa pri tem vsekako računati z vsakočasnimi običajnimi življenskimi razmerami, kajti vsaka doba ima za gotovo človeško družbo stalne življenske potrebe, niso pa te potrebe stalne z ozirom na življenske navade in običaje. Delavstvo jo s svojim delom pomnožilo splošno bogastvo, življenske razmere človeške družbe so se splošno zboljšale, a te zboljšane razmere vplivajo tudi na delavstvo, katero zahteva za*e sedaj tudi drugačnih običajnih živil, kakor so. bila v prejšnjih časih. Ako pa delodajalec ne da delavcu, kar ta smatra za potrebno, potem je treba boja, organizacija mora preiti k napadu, in to je pot m drugi njen smoter.
Ako se delovanje strokovnih organi-zac j omeji le nato, da se s pomočjo tarifnih razsodišč zabrani poslabšanje delavskih življenskih razmer, potem se morajo vzeti za podlago vsega tega delovanja obstoj eče življenske razmere in delovanje mora meriti le na to, da se ohranijo te razmere, ne pa da bi se zboljšale. Seveda bi delodajalec smatral potem vsakega delavca, ki bi zahteval zboljšanja, za nekakega nemirneža, kateremu se kar tjaven-dan hoče boja. Postopno zboljšanje plače po preteku gotovega časa se v teoriji čuje prav dobro, a v praksi bi se dalo prav •težko izvesti, in doseči bi mogle tako postopno zboljševanje edino le po številu članov močne organizacije. In tem težje bi bilo to izvedljivo, čim bolj bi se pri sklepanju tarifnih pogodb oziralo na obstoječe življenske razmere.
Ako bi se pa tudi strokovne organizacije zavzele za uvedbo realne mezde, je vendar pričakovati, da bi se delodajalci uprli z vso silo tej izpremembi. Mezde bi bile podvržene velikim izpremembam, kakor bi rastle in padale cene živilom, in za delodajalca bi bilo to valovanje mezd silno neprijetno. Delodajalcu je skoraj ljubši nekoliko višja stalna delavska plača, kakor pa nekoliko nižja, zato pa nestalna. Neradi bi si pustili tudi delodajalci navaliti na svoje rame razne carine in pa indirektne davke, kar bi se seveda vse zgodilo, ako se uvede realna mezda. Vzlic temu pa bi vendarle ta ali ona močna strokovna organizacija inogla^_na siojem polju uvesti realne mezde, seveda le v toliko, da se zabrani poslabšanje dotičnih delavskih razmer. Seveda bi pa nastale potem velike težave, kadar bi šlo za zboljšanje razmer, ki so se pri ugotovitvi realne mezde vzele za podlago.
Potemtakem je pač mogoče, doseči mirnim potom, potom pogajanj, ohranitev obstoječih delavskih razmer, ako so razmere ugodne za tako rešitev, vsekako pa bi si strokovne organizacije stem bolj ali
manj zvezale roke in bi se skoraj nekako odrekle pravice, da smejo zahtevati za svoje člane ne samo ohranitve, temveč ' tudi zboljšanja ^ložaja.
Nekaj za post.
Predpust, čas veselja, zabave in norčije, je minil. Kratek je bil, a v marsikaterem oziru še veliko predolg. Saj ne rečemo ničesar,, treba je zabave,‘poštene zabave zlasti človeku, ki se od ranega jutra do poznega večera trudi in muči za svoj ubogi vsakdanji kruhek, treba je, da se razvedri, si zbere moči za nadaljno delo, a tudi veselju in radosti je treba staviti meje, kajti kar je preveč, pravijo, niti s kruhom ni dobro. No, letošnji predpust je bil kratek, a vendar mislimo, da danes že marsikdo, ki čita te besede misli sam pri sebi: prav je, še predolg je bil, marsikateri vinar, marsikatera kronca bi bila lahko ostala v žepu, saj sem se dovolj trudil in mučil zanjo. Tako misli pač posameznik.
Če pa pogledamo v naše društveno življenje in potegnemo črto pod naše predpustno delovanje, bomo pa tudi morali reči, da je bil ta nesrečni predpust silno dolg, kar predolg za nas, da bi bilo boljše, da bi ga sploh ne bilo.
In res ! Vse ono resno delo, kije namenjeno blaginji skupnosti, vse nekako zastane v tem času. Ljudi se poloti neka neskrbnost, nemarnost za organizacijske zadeve, vse hiti za zabavo, za resno organizacijsko delo ni več smisla. In tako se potem dogaja, da odborniki zastonj čakajo predsednika, da bi se vršila seja, predsednik pa ravno tako odbornikov, seveda ker je treba skrbeti zato, da bo plesna dvorana dovolj ozaljšana, ker je treba preskrbeti to in ono in še vse drugo. — Člani ne zahajajo več redno v društvene prostore. Zlasti se silno skrbno ogibajo blagajnika, kajti če plačaš članarino, če plačaš v podporni zaklad, potem ti zmanjka zvečer pri veselici cvenka, in ne moreš se tako zabavati, kakor bi ti poželelo srce. Pa recite, če ni to resnica, gola, čista resnica ? !
No, pa predpust je minil, in napočil je čas — pokore!
Kakor se bere nekje, pa je za pošteno pokoro treba pred vsem izpoznanja, da je človek res grešil, treba si je pred vsem izprašati vest. Potem šele sledi poboljšanje.
Torej začnimo z izpraševanjem vesti!
Vzemimo najprej osrednje vodstvo. Ali je morda v tem času zanemarjalo svoje dolžnosti ? Ali je strogo pazilo nato, da kolo društvenega delovanja ni zaostalo ? Ali je vkljub raznim zabavam in drugim enakim prireditvam vršilo nepretrgoma nad celim organizacijskim ustrojem potrebno nadzorstvo, da ni krenil na napačna pota ? Ali je nudilo članom ves čas slej kakor prej yse ono, kar smejo in morejo zahtevati po pristoječih jim pravicah?
Naj si osrednje vodstvo samo odgovori na ta vprašanja in še druga, katera naj si stavi s&mo, in če ni bilo vse tako, kakor bi moralo biti, potem pa le roko na prsi in — poboljšati se je treba.
Kaj pa strokovne skupine, podružnice, podružnični odbori, skupinski odbori ? Ali ni bilo morda delovanje teh odborov ta čas posvečeno skoraj izključno le zabavnim prireditvam ? Ali se niso morda vse društvene moči žrtvovale le v veselične namene ? Ali se ni pozabilo resno strokovno delovanje ? Ali ni morda odpadel ta ali oni član, ker ni našel ^ to poklicanih ljudi na njihovih mestih. Koliko sej ni bilo sklepčnih, koliko potrebnih-shodov, sestankov, pogovorov, na katerih bi bilo treba rešiti važnih strokovnih vprašanj, se ni vršilo ? Koliko važnih zadev je ostalo nerešenih.
In vi posamezniki, člani organizacije, osrednjega društva, raznih skupin, podružnic? Ali ste tudi v tem času vršili svojo dolžnost napram organizaciji, ali ste jo vršili tako, kakor ste prav gotovo zah-
tevali od nje svoje pravice, zlasti če ste bili potrebni podpore? Ali ste vzlic veselicam in zabavam prihajali na društvene shode, ali ste posegali po sredstvih, ki vam jih nudi organizacija ne samo v zabavo, temveč tudi v resno izobrazbo? Ali se niste zanemarili v tem oziru ? Ali ste in koliko ste zaostali s članarino, s prispevki k podpornemu zakladu ? Ali ste tudi v tem času, ko se človek prav lahko izpozabi, vselej in povsod čuvali čast in ugled svoje lastno organizacije ? Ali ste tudi v tem času s s voj im lastnim zgledom vzornega nastopa in s pošteno odkrito besedo skušali pomnožiti vrste svoje organizacije z novimi člani ? Itd. itd. ?
Mnogo, mnogo takih vprašanj bi se moglo še staviti tu in tam, ali prepustimo naj to vsakemu posamezniku posebej in vsem skupaj. Eno pa rečemo :
Post, čas pokore je tu! Kar je kdo zagrešil naravnost ali z opustitvijo, popravi sedaj, sedaj je čas za to. Ne pustimo, da bi naši pogreški porajali nove, še večje, ne pustimo, da bi naše opustitve povzročile še neodpustljive posledice. Vsak zase in vsi skupaj storimo, kar nam veleva naša dolžnost. Ako se nismo bali pogreškov, ne ustrašimo se tudi izpokorit se ! Moško vsi skupaj na delo, podvojimo svoje sile in uspeh ne bo izostal. Ne odvezujmo se pa prej, predno se nismo iz-pokorili!
Pitanje stanova i arsenalski radnici.
Pula, koncem veljače 1910.
U svoje je vrijeme narodno radničtvo povelo borbu za gradnju radničkih stanova, te je vodilo, svijesno svrhe, za kojom jo išla, t. j. da št- do poboljšanja stavbenih prilika dodje, a ne da izvuče za sebe stranački kapital.
Social-demokrati, koji staviše to pitanje na tapet, htjeli su i to pitanje izrabiti u svoju svrliu i od njega izbiti stranački profit, što im naravno nije uspjelo usljed nastupa narodnog radmčtva.
Ondazaključiše social-demokrati, poda* strijeti spomenicu na upravu mornarice i puduzeti akciju u ondašnjem upravnom viječu opčine. Nu, da im nije bilo stalo do stvari, vidi se po njihovom kasnijem postupku. Kako nam pripovijedaju, memorandum za mornaricu bi podastrt nekom-petentnom mjestu, a u viječu opčine usta njihov zastupnik istom onda, kada je dr. Žuccon u ime narodnog radničtva podastro viječu glasovane resolucije javne skupštine.
Sada na jednom čitamo u „Lavora-toru“, da 4e arsenalski radnici bune, jer da im mornarica ne odgovara. No, koliko se nama čini, o bunjenju može biti govora samo kod ono malo članova, što ih socialdemokrati u arsenalu broje, i to ne protiv mornarice, več protiv svojih vodja. Jer ogromna večina arsenalskog radničtva, koje, kako se znade, jest uz „Narodnu Radničku Organizaciju", znade, da je neistina, da mornarica nije odgovorila radničtvu, več naprotiv mornarica je odgovorila na spomenicu narodnog radničtva i prihvatila sve želje, koje je radničtvo u njoj izrazilo. U odgovor od 19. siječnja mornarica ob-znanjuje narodno radničtvo, da se več sada gradi jedna baraka i da če ih se i drugih graditi, glede pak položaja, gdje da se gradi, u memorandumu je bila izražena želja, da se u buduče barake grade i na drugom kraju grada, što mornarica u odgovoru javlja, da se je odredilo proučiti to pitanje.
Dakle odgovor je uslijedio i arsenal-sko radničtvo znade za taj odgovor, ako pak se socialisti tuže, da oni odgovor nijesu dobili, neka krive svoje vodje, koji nijesu vodili stvar pravilnim putein, več samo da i iz takvog vitalnog radničkog pitanja učine agitaciono sredstvo za svoje stranačke cilje, i tim dokazali, da su strančari, a ne branioci radničkih interesa, kakvim se uvijek nameču.
DOMAČE VESTI.
Člane, ki so izostali s članarino, poživljamo, naj zadoste svoji dolžnosti v najkrajšem času, da stem prihranijo društvenemu uradu in samim sebi neprijetne opomine. Stori vsak svojo dolžnost, kakor tudi vsak zahteva, da vrši organizacija proti njemu svojo. To naj velja zlasti tistim članom, ki ali iz komo-ditete ali brezbrižnosti ostajajo s članarino na dolgu. Člane, ki vsled resnega zadržka ne morejo redno plačevati članarine, pa poživljamo, naj v svojo lastno korist naznanijo vzrok v društvenem uradu, da jih sicer vsled lastne krivde ne zadenejo slabe posledice njihovega molka !
d— Navadna lumparija in prav nič drugega, se godi proti slovenskim delavcem v novi prosti luki. Povedali smo že,
8 kako tajnostjo so sprejeli delavce za novo prosto luko, da so tu pred vsem imeli svoje zlodejske prste vmes znani slo-venožrci Pagnini, Polacco, Zolia in ostala compagnia bella. Ali kako so izvršili ta svoj vražji posel, še nismo povedali. Seveda Zolijevemu gospostvu poteka že čas, zato se je mož pobrigal z vsemi svojimi močmi, da bi rešil, kar se še da rešiti, Pagnini pa seveda na drugi strani zopet hoče vriniti povsod le svoje zveste pristaše, ki so ga kar naenkrat dvignili do glavnega italijansko-narodnega junaka v še neodrešeni „regione Giulia“. Ta dva najzagrizenejša nasprotnika vsega, kar la količkaj diši po slovenskem, obenem pa tudi najgorečnejša prijatelja vsega, kar je le v najmanjšem stiku s prebiaženo deželo brigantov in drugih takih rokomavhov onstran morja, 8ta se združila s tretjim, c. kr. avstri skim uradnikom Polaccom, da skupaj onemogočijo slovenskemu delavskemu ljudstvu na njegovih rodnih tržaških tleh tudi najmanjši zaslužek. Prepričani smo v dno duše, da so bili vsi dela ci, ki so bili sprejeti v delo v novi prosti luki, sprejeti edino le po priporočilu in naročilu te trojice. In da le ne bi zašel pomotoma kak slovenski delavec med izbrano italijan-družbo, so si izmislili stvar takole. Za delo v novi prosti luki so se sprejeli stari Zolijevi delavci, seveda sami Italijani, ostalo število pa je popolnil Pagnini s svojimi ljudmi. Večina teh ljudi ima stalen zaslužek v stari prosti luki. Ko pride delo v novi prosti luki morajo delavci stare proste luke v novo, dasiravno je dela zanje v stari luki, a na njihovo mesto v stari prosti luki se sprejemajo novi delavci, seveda zopet sami Italijani. Tako ste stara in nova prosta luka za Slovence zaprti. In sedaj naj pa reče kdo, da ni to prav navadna lumparija! I n tako lumparijo trpi, ali pa jo še celo podpira c. kr. uprava c. kr. javnih skladišč! Drugje, v kaki drugi državi, bi bilo to popolnoma izključeno, no, toda mi smo v Avstriji, kjer je mogoča vsaka nemogočnost in kjer smo se že zdavnaj odvadili čuditi se takim razmeram. Čudno se nam kvečjemu zdi edino le še to, da c. kr. vlada ne nastavi v vseh c. kr. službah v Trstu samih pristnih abruških malharjev, nas Slovence pa kratkomalo izž ne tja kam v daljno Ameriko, kjer bi nas itak najrajši videla. No, koncem konca je mogoče tudi to, saj smo v Avstriji!
d— Iz tehniškega zavoda „Stru-dolf“ pri sv. Andreju nam pišejo : (Dalje.) Ali, pustimo tega priganjača, ker imamo še cel tucat hujših delovodij. Med temi je prvi že mnogokrat javno očrtani delovodja v livarni, • nam Slovencem predobro znani g. Spasapan. Ta mož, ki je že z eno nogo v grobu in je skoro popolnoma osivel v delu, se še ni privadil vljudnosti nasproti svojim podložnim delavcem. Upamo, da bo ta gospod imel vsaj v prihodnje bolj odprto srce, ker drugače imamo tudi proti njemu veliko naloženega gradiva, in naj si s svojo resno besedo pridobi pri svojih delavcih več zaupanja do sebe. Svetujemo še nadalje g. Spasapanu, da naj svoja dva. poddelovodji malo krene po njih ustih. Osobito velja to g. Frandolič-u. To kar ta človek uganja nasproti nam trpinom, presega že vse meje. Nastopa tako surovo in brutalno, da nam pero zastaja, ko se spominjamo njegovih grozodejstev. Ni zadosti, da je naš delavec trpin, posebno pa težak slabo oz. malo. plačan in vrhu tega preobložen z najbolj napornimi deli, kakor
so navadno po teh zaduhlih in zdravju škodljivih livarnah, ga poleg tega še grdo gledajo, psujejo in obrekujej >. Malo manjka tem prevzetnežem, da ne vzamejo še biča v roke in opletajo žbjim delavca po hrbtu kakor svoj čas imenitni grajščaki svoje podložne kmete. Posebno se kaže o taki izbruhi, kadar se bliža novoletna napitnina, katero dobijo vsi d lovodje, in kadir se ima končati kakšno veliko delo, kjer tudi dobi „dobro roko“. Vprašamo pa : Kdo p ača te napitnine ? Mi ubogi delavci trpini z našim trudom in težam delom, v katero nas prisilijo ti surovi preganjači. Ne bi bilo bolje, da bi nam dali sploh vsa večja dela na takozvani akord ? Delati moramo, ako ne delamo, tudi kruha ne moremo prislužiti sebi in svoji družini. Pregovor pravi:	Kdor ne dela, naj tudi ne je !“
Ali ne bi bilo na ta način pomagano nam ubogim trpinom ? Potem bodi mo mi delavci pod dobrimi pogoji sprejeli delo in tudi pošteno končali, ker bomo vedeli, zakaj delamo in zakaj smo se trudili. Potem se bodemo tudi mi lahko držah pregovora, ki pravi: Po končanem pošten- m delu zahtevaj tudi pošten ga plači a. Res prevelika je potrpežljivost našega delavstva v tem zavodu. Ne zad -stuje, da je tako zasramovano in zlostavljeno s strani delovodij, kaj ti poleg teh se še šop rij o naši glasoviti „internacij-mali". No, res pa je, da nam napadi in sumničenja s strani teh „rdečili“ gospodov ne imponirajo več dosti ker se je njihovo število znatno skrčilo. Če se nam zaničljivo posmehujejo, je vse, kar nam morejo storiti. Zapomnijo pa naj si tudi ti, da jim tudi bije že 12. ura v tem zavodu. Ko ž njimi pošteno obraču-nimo in z zgoraj navedenimi delovodji, potem se bodo tudi nam Slovencem zjas ila vremena v našem zavodu. — Cenj. g. urednik, ker je Vaš cenjeni list premajhen, da bi vse krivice, ki se nam gode, mogli opisati ob enem, ss Vam za sedaj zahvaljujemo in se Vam priporočamo za prihodnjič.
Eden v imenu vseh.
d— Naše konsumne zadruge uspevajo prav lepo, da smo res lahko zadovoljni žnjimi. Na nekaj bi pa vzlic temu radi opozorili naše članstvo. Naše mnenje je pač: vsak član N. D. O. bi moral biti tudi član konsumne zadruge! In zakaj ni tako ? Velik zadržek vidimo v onem našem ženstvu, ki se na vse kriplje ogiba naših konsumnih zadrug in to samo zato, ker se boji, da bi bilo tako pod strogo kontrolo svojih mož glede z datkov za gospodinjstvo. Ker mora v kn i-žici konsumne zadruge biti vpisan vsak najmanjši kupljeni predmet in zabeležen vsak vinar, se marsikatera „dobra ženica" boji, da bi njen mož potem izvedel, kaj si ženica privošči tako-le postrani. In ker tudi trgovstvo z raznimi „sladkimi“ in pekočimi priboljški" prav pridno agitira zase in proti konsumnim zadrugam, potem je umljivo, da take „dobre ženice" vidijo v konsumnih zadrugah same jame razbojnikov in jih opravljajo, da jim kar otekajo jezički. Možje, člani N. D. O., pokažite tu, da ste res možje. Vi služite kruh sebi in svoji družini, zato tudi odločajte vi v tem, kje naj vaše žene nabavljajo življen-ske potrebščine. Videli bodete, da vam bo tako tudi ostal marsikateri dosedaj po nepotrebnem izdan vinar v žepu !
d.— Velezanimivo predavanje.
Narodna delavska organizacija je povabila priznanega slovenskega predavatelja gosp. profesorja dr. Frana Ilešiča, predsednika „ Slovenske Matice" v Ljubljani, ki je žel pred kratkim v Zagrebu in Karlovcu viharna priznanja za svoja predavanja, da predava tudi v Trstu. Gospod predavatelj bo predaval v nedeljo, dne 6. t. m. ob 10. dopoludne v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu o vele-zanimivem predmetu : „Kako se je osvobodil naš kmet (pod Francozi in leta 1848)“. Vabimo Vse slovensko delavstvo iz mesta in okolice, da se tega predavanja udeleži v čim najobilnejšem številu. V delno pokritje stroškov predavanja se bo ob vhodu v dvorano pobirala vstopnina 10 vin.
d.— Več točnosti. V našem splošnem društvenem življenju se je udomačila grda razvada, da se nobena seja, noben sestanek, noben shod ne vrši točno ob napovedanem času. Grda je ta razvada in odpraviti jo ,-igoramo res prav temeljito. Prišlo je že tako daleč, da vsak že kar naravnost računa stem, da se vse začenja pol ure pozneje. Potem slede privatni pogovori itd., da se končno začne z delom vedno šele celo uro pozneje, kakor bi bilo treba. To mora prenehati, sicer je vsako d lo nemogoče. Torej odslej točno, strogo točno! Ako more priti točno ta ali oni, zakaj ne bi mogli priti enako
točno tudi vsi drugi. Komur je res mar resnega dela, bo upošteval te besede, komur pa ni za to, je pa boljše, da ga sploh ni blizu!
d.— V zadevi nove proste luke
je storila N. D. O. vse korake, da zagotovi delo slovenskemn delavstvu. Dvakrat je bila deputacija pri c. kr. namestniku, ki io je zagotovil, da se gotovo ugodi zeham slovenskega delavstva. Tako, upamo, bomo vendarle dosegli svojo pravico na domačih tleh.
d.— Debatni tečaji N. D. O. so se
razvili prav lepo. Delavstvo je pokazalo za ta način izobrazbe veliko zanimanje in prav pridno obiskuje te t čaje, ki se vrše vsak četrtek zvečer ob 8. uri v društveni dvorani ul. Lavatoio 1. T- čaji se vrše tako, da se najprej kratko predava o na-povt danem predmetu, potem pa se razvije neprisiljena debata.
d.— Piedijelna skupina na Velom Vrhu. Zauz'manjem nekolicine članova N. R. O. osniva se na Velom Vrhu skupina N. R. O. U tu svrhu obdržavala su j se dva sastanka i to jedan u nedjelju, j 13. p. mj., u gostioni Ružič, a drugi 20. 1 ov. mj. u gostioni Ostank. Sastanci su veoma lijepo uspijeli i bili brojno posje-čeni. Drug Vrankovič je prisutnima pro-tumačio svrhu udruživanja i specialno za-daču N. R. O., prikazao radničku borbu, istakao korist i interes radnika u zaštiti svojih prava i staleških i narodnih, koje može da obrani, ako se okupi u jako kolo. Konačno prikazao je potrebu osnutka predijelne skupine i pozvao sve, da se upišu i pristupe N. R. O., putem koje če moči da ostvare puno koristnih ustanova u korist radnika i naroda. Prisutnici su pomljivo slušali te na koncu se večina upisala kao članovi, tako da danas ima več na Velom Vrhu 57 članova N. R. O. Na drugom sastanku progovorio je i drug Radovič, koji je. obečao uložiti sav trud u rad oko prospjeha N. R. O. i interesa njenih članova. Netom se nadju zgodne prostorije, otvoriti če se i lokal za sjedište. Največa zasluga pak za uspjeh ide druga Antuna Licula, koji je uložio sve svoje sile, da uspije provedba skupine. Njega stavljamo kao primjer drugim našim dru-govima.
d— Zahvala. Podpisani si štejejo v najprijetnejšo dolžnost, da izrečejo tem potom v svojem kakor tudi v imenu ostalih sotovarišev-obtožencev velečisl. gosp. dr. Franu Brnčiču, odvetniku v Trstu, naj toplejšo zahvalo za požrtvovalno zastopanje povodom kazenske obravnave pred goriškim okrožnim sodiščem dne 10. februarja t. 1. Ne le to, da nas je zastopal g. dr. Brnčič brezplačno, marveč se je zavzel s tako vnemo za omenjeni proces, da smo globoko uverjeni, da ga je vodila pri tem trudupolnlm delu res prava ljubezen do nas obdolžencev, revnih delavcev. Svoje hvaležnosti mu ne moremo I izraziti drugače kot stem, da ga zagotavljamo vsestranskega zaupanja med našim delavstvom.
V Ajdovščini dne 1. sušca 1910. Bavčer Fortuna t, Repič Vekoslav, Gregorec Dragotin.
d— Strahovita blamaža. V nedeljo 27. m. m. nas je bila precej lepa družba v gostilni gosp. Zega v Kanalu. Zabavali I smo se med seboj pri čaš ti vina nič sla- j bega sluteči.Ob 4. pop. jo primaha v orne- j njeni lokal sam rdeči general dr. Tuma v spremstvu štirih adjutantov, ki zasedejo neko oddaljeno mizo v kotu. Radovedni smo se spogledovali, kaj je pač vzrok temu I visokemu posetu, ali nihče ni v prvem J hipu vedel pojasnila. Slednjič nam nekdo pojasni, da je Njegova soc. dem. Visokost, -sam dr. Henrik Tuma napovedal v tem j lokalu za danes shod po § 2 v svrho i osnutja politične podružnice socialne de- : mokracije v Kanalu. Nismo Be pustili pri naš: zabavi po onih štirih sodrugih nič motiti, ali vendar smo z gotovostjo pričakovali, da nas dr. Tuma osreči s kako govoranco. Dolgo nič in še nič in naposled pa prav nič ! Nekaj so tam v kotu šepetali „sotto voce" med seboj, ali govo- | ranče le ni hotelo biti. Mari ne da bi se I bil sodrug Tuma prestrašil nas ? O ne, j saj on hoče svoj edino zveličavni interna- ; cionalni nauk širiti tudi med nevedneže. i On hoče izpreobračati, onhoče organizi- | rati. Danes bode svojo zgovornost tudi , tukaj poskušal, mislili smo si, ali motili smo se. Na tihem je nekaj pravil o nekih „fbkah“, katere naj njegovi „Janezi“ plačujejo mesečno za politično njihovo orga-n zacijo, a druzega nič. Torej „flik" mu manjka in radi teh je prišel v Kanal. Ali bridko se je prevari! siromak. Slabo kaže! Po poldrugournem čakanju vendar nekai ! Vstal je dr. Tuma------------Velika nape-
tost med nami. Vse je šepetalo : Veno81 bode govoril. Pozor ! — — Pst! On Pa> dr. Tuma sam, odpre svoja usta ter P°* kliče — krčmarico, plača 2 litra vinf tero so sodrug' popili, ter odkoraka s svojim spremstvom ven — domov, pomnim še, da so naši pri njihovem oi' hodu zapeli „IIej Sl -vani", ali rdeči 80 na to žv žgali — ali šele zunaj, ko so s0 čutili varne. Blamaža je bila torej t®*. popolna, da popolnejše ni mogoče mi®'1 . Ako hoče dr. Tuma doživeti zopet ^ takega, naj le še pride „ustanavljat 1 Kanal. Za sedaj mu le še voščimo PrftT dober tek k nedeljski blamaži in mu ' svoji človekoljubnosti želimo, da bi si ne pokvaril popolnoma svojega organizator* skega želodca s tako nezdravimi zaloga]1. Obenem naj edino le še povemo bloknemu čuvaju Florijanu L e p u š i č u, naj pusti Kanalce čisto na miru, ker sicer pridemo na dan s stvarmi, ki mu ne b0®6 všeč. Ta možakar je namreč po „shodu zabavljal članom naše organizacije, da so liberalna in klerikalna banda. Mi smo Slo* venci in nič druzega, njemu pa svt tujem®; naj v prihodnje za socialistične shode dobi prostora drugod. Za pet oseb zadostuj6 tudi njegov čebelnjak. Enako naj pusti \ miru našo organizacijo tudi prožni čuv®) Dobrila in nas ne zmerja z nacionalsk® bando, ker mu sicer kmalu pokažemo p°“ tja, odkoder je prišel. Toliko o teh dveb kričačih in o naših „mnogoštevilnih" so* cialistih.	Kanalec.
d.— Nedeljska predstava, novo preurejene burke našega domačina gosp-Štoke „Moč uniforme" nam je v splošnem prav ugajala. Našemu listu sicer ni namen pisati obširnih kr.tik o gledališ" kih predstavah v našem gledališču, ker pa smatramo gledališče za eno najvažnej-šili izobraževalnih sredstev za najširše mase, torej v prvi vrsti za naše slovensko delavstvo, se bomo tupatam dotaknili t® sicer precej kočljive strani našega narodnega življenja. Poudar amo pa že naprej; da nas bo pri tem vodila najstrožja objektivnost, da- ne bomo hvalili ali grajali z ozirom na to ali ono osebo, temveč pohvalili le tisto, kar je v resnici dobreg®; grajali pa tudi samo tisto, kar se nam bo zdelo potrebno izboljšanja. K burki S• Štoke pripomnimo, da je prišla na oder temeljito predelana in popravliena. Im® sicer še hib tupatam, ali tudi te se še dajo odpraviti prav z lahkot). Igralci so storili vsi svojo dolžnost, nekateri so bili prav izredno dobri. Imenoma ne navajamo nikogar. Eno bi jim pač svetovali: Oe hočemo, da bo gledališče za naše mase v resnici hram izobrazbe, ne pa samo zabave, mora gledališko osobje posvečati pred vsem največjo pažnjo — jeziku. Z odra naj se ne čuje nekaka mešanica vseh mogočih slovenskih narečij tam gori od Drave pa do Adrije, temveč naj se govori pismena slovenščina. Le tedaj, če pisatelj sam zahteva gotovo narečje, naj predstavljalec -dotične osebe govori po pisatelju določeno narečje, če ga zna, sicer pa tudi ne. Toliko smo hoteli pripomniti in le želimo, da bi se te naše besede tudi upoštevale.	—r.
d.— Ljudski koncerti N. D. O-N. D. O. priredi t 'kom treh mesecev tri ljudske ko: certe, na katerih bodo sodelovali priznani pevski in glasbeni umetniki. Prvi tak ljudski koncert se vrši v nedelj o dne 20. t. m. popoludne v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu. Pri tem koncertu sodeluje glasoviti umetnik na violončelu g. S t a n o in drugi. Opozarjamo že sedaj na ta izredni dogodek io pričakujemo, da bo slovensko delavstvo in drugo narodno občinstvo znalo ceniti delo N. D. O tudi na tem ’ polju narodne izobrazbe.
d.— Predavanje N. D. O. pri sv. Jakobu, ki se je vršilo v nedeljo, dne 27. m. m., je bilo obiskano prav povoljno. Predavatelj tov. dr. Mandič je znal poslu; šalce zavzeti za predmet, zato so mu tudi sledili z vso pozornostjo. Želimo le, da bj se delavstvo pri sv Jakobu še veliko bolj zanimalo za taka poučna predavanja.
d.— Predavanje N. D. O Predavanje, ki ga je priredila N. D. O. sinoči v čitalniški dvorani pri sv. Jakobu, se je o,bneslo prav dobro. Dvorana je bila polna in poslušalci so sedili z velikim zanimanjem izvajanjem predavatelja g. dr. R i ® m on da o razmerah na Balkanu. Hvala predavatelju na njegovem trudu in le želimo, da bi se oglasil še večkrat. Z veseljem poudarjamo, da so poslušalstvo tvorili skoraj izključno delavci, ki kažejo precej več zanimanja za take prireditve, kakor pa drugi sloji, ki so, recimo k®r odkrito, večkrat tako potrebni pouka, ka kor r zadnji" delavec.
(Dalje na 5. strani).
zope*
pri-
„Zveza jugoslovanskih železničarjev4*.
Poziv slovenskim železničarjem.
Volitve v zavarovalnico proti nezgodam.
»Zveza jugoslovanskih železničarjev« kliče vse slovenske železničarje prvič k volitvam, ki so zelo važne za naš stanovski interes.
Voliti je treba delegata in namestnika v ..Zavarovalnico avstrijskih železnic proti nezgodam*4 za okraj tržaškega ravnateljstva c. kr. državnih železnic, ka era volitev se vrši začetkom meseca marca t. 1.
»Zavarovalnica proti nezgodam« je za nas železničarje velevaŽnega pomena, in to ne samo za nas, ampak tudi za naše žene in otroke. Radi tega nam je treba paziti, da dobimo v ta velevažni zavod zastopnike, ki bodo odločno zastopali naše interese.
Vsak naj voli kandidate, priporočene po zaupnikih »Zveze jugoslovanskih železničarjev«. Ti kandidati se ne bodo zbali ničesar, povsod in vselej hočejo zastopati naše stanovske interese in nas braniti proti krivicam, pa naj bi bile nam zadane od te ali one strani.
Pravico voliti imajo vsi železničarji in železniški delavci ; vsak mora dobiti glasovnico.
Za okraj tržaškega ravnateljstva
se priporočata sledeča kandidata, katerih imeni naj zapiše vsak slovenski železničar na svojo glasovnico:
DELEGAT:
Stekar Ivan,
postajni ekspedijent, Trst. NAMESTNIK:
Prosen Avgust,
kurjač v Gorici.
Na slovenskih tleh — zaslužek slovenskim železničarjem!
Proga južne železnice teče od Trsta do Maribora skoz in skoz po slovenskih tleh. Ker teče po slovenskih tleh, bi človek mislil po svoji zdravi pameti, da ima podjetje, kakoršno je južna železnica, do prebivalstva, ki prebiva ob progi, toliko ozira, da uravnava svoje naprave tako, da bi se zadovoljilo tudi ob progi bivajoče in po južni železnici potujoče slovensko prebivalstvo. A temu ni tako. Ne samo, da na marsikateri postaji izziva slovensko prebivalstvo samo-nemškimi napisi; izziva se vse prebivalstvo, oziroma izzivajo se potniki še ob priliki vožnje po južni železnici. Južna železnica ravna s slovenskimi potniki, kakor bi uživali od južne železnice posebno milost, da se smejo brezplačno voziti po njeni progi na domačih tleh ! Ker pa temu ni tako, ampak mora vsak slovenski potnik pošteno plačati svoj vozni listek, ni samo naša pravica, ampak naravnost naša dolžnost, da zahtevamo od uprave južne železnice, da preskrbi vlake z osobjem, ki je domače, ki razume jezik potnikov in ki slovenskim potnikom ni sovražno. Ne samo to. Poudarjati je treba to tudi s stališča uslužbencev. Naši slovenski, domači sprevodniki, ker so zmožni treh jezikov, se uporabljajo za najslabše proge in službe, med tem ko se dajejo tujcem Nemcem najprijetnejša mesta.
Tako vozijo na brzovlakih z Dunaja do Trsta samo nemški sprevodniki, imajo rc>-čitka v Trstu 12 ali 24 ur in se vrarajo zopet nazaj. Torej za te brzovlake izključno le Nemci. Naše domačine pa rabijo samo za lokalne proge do Kormina ali Gorice. Ne oziraje se na potnike, moramo tukaj poudariti, da imajo tudi tu boljši zaslužek samo Nemci, domačini Slovenci se pa uporabljajo na slabih prostorih ob slabšem zaslužku. Celo pri osebnih vlakih se ne dopuščajo kondukterji iz Trsta, ampak samo iz Maribora.
Tudi pri osebnih vlakih je mnogo Nemcev in malo Slovencev, ki bi tudi res spoštovali slovenski jezik potnikov, ampak so po V4jčjni nemčurji, ki sovražijo slovenski jezik se bolj, nego nemški kondukterji. Ta uravnava je res čudna in se nam potem ni čuditi, ako prihajajo iz ljudstva
vedno pritožbe o surovem ravnanju s slovenskimi potniki. Rečemo pa tudi lahko, da je oškodovana tudi pri tem južna železnica sama, ker nam kaže slučaj, ko s 1 o v e n -s k i potnik ni razumel nemškega kon-dukterja in mu ta ni mogel napraviti do-plačilnega voznega listka, ker se nista razumela in ga rajše pustil v miru. Gotovo smo mi Slovenci tudi sami precej krivi na tem, da vozijo po naših krajih le nemški kondukterji, ker smo preveč popustljivi. Zdaj pa uvažujmo stališče naših sprevodnikov !
Zmožni ne samo uradnega nemškega, ampak tudi slovenskega in italijanskega jezika, so primorani zadovoljevati se z manjšimi zaslužki in s slabšimi progami, z neprijetnejšo službo. Tu treba, da se postavimo za to, da dobe naši slovenski sprevodniki na naših slovenskih tleh pravico do zaslužka, kakor pri osebnih vlakih. Delati se mora na to, doseči se mora in se tudi doseže, ker so dani zato vsi pogoji, da bodo vozili cjunajski nemški kondukterji le do Maribora in nazaj, od Maribora do Trsta, oziroma iz Trsta do Maribora pa naši domači sprevodniki, ki poznajo naš jezik in ga ne sovražijo. Nemški kondukterji naj vozijo med svojim ljudstvom ! Tako bo ustreženo prebivalstvu in uslužbencem. Uslužbenci imajo pravico to zahtevati, kajti slovenski železničar ne sme postati suženj železniške uprave, ampak zaslužek na naši slovenski zemlji mora biti njegov !
V tem oziru bo treba, da stopijo merodajni faktorji do uprave južne železnice in da se stvari ne izpusti iz rok, dokler se ne uravna. Inšpektorat v Trstu temu gotovo ne bo nasproten ; ravnateljstvo na Dunaju pa se mora spametovati, da ne bo samo zaslužka iskalo na slovenski zemlji, ampak da bo vpoštevalo želje ljudstva in da bo na naših domačih tleh dajalo zaslužka slovenskemu železničarju ! Storimo vse, da se to zgodi!
zjž. — Vprašanje poduradnikov.
Že več let se vleče vprašanje o imenovanju poduradnikov za uradnike in to vprašanje je sedaj stopilo v ospredje tembolj, ko je železniško ministrstvo imenovalo še posebno vrsto poduradnikov, in to so oficijanti c. kr. drž. železnic. Ta vrsta uslužbencev se uporablja, rekel bi, skoraj skoz in skoz za uradniška dela in marsikateremu vodji odseka ali predstojniku sekcije je oficijant dobra in zanesljiva opora, ker izvršuje svoja dela vestno in točno v popolno zadovoljstvo svojega pred-tojnika, in to ne navadna dela, ampak dela, ki bi dala uradniku, ki bi jih opravljal, najlepše spričevalo uradniške sposobnosti.
Istotako je tudi pri prometnih pod-uradnikih. Ti morajo opravljati ravno isto in ravno tako odgovorno službo kakor prometni uradnik, samo s to razliko, da so za enako službo prokleto slabo plačani.
Iz tega sledi, da si je pridobil pod-uradnik vsled njemu odkazane službe urad niško usposobljenost. To je ministrstvo v prejšnjih časih tudi pripoznalo in je imenovalo take poduradnike v gotovih letih za uradnike. Zdaj tega ni. Ker pa pod-uradnik vendar ni za to, da bi se pri svoji slabi plači in stanovsko skoraj zaničevan od večine uradnikov, pustil le službeno izrabljati, je samo ob sebi umevno, da se je postavil na stališče: Ti železniška uprava, ako me izrabljaš duševno in telesno v svoje kapitalistične namene, potem me postavi v stanovski razred primeren moji sposobnosti in izrabljanju mojih moči, in me odškoduj gmotno do gotove stopnje enako • uradnikom. Po odločnem nastopu in vztrajni zahtevi se je menda c. kr. železniško ministrstvo odločilo, sprijazniti se s tem vprašanjem, in se sliši, da je pripravljeno, imenovati gotove vrste poduradnikov za uradnike. Katere in pod katerimi pogoji, je tajnost.
Zdaj pa pridemo k drugi točki. V trenotku, ko hoče c. kr. žel. ministrstvo ugoditi upravičenim zahtevam poduradnikov, se spuste, kakor sokol z višave na svojo žrtvo vsi uradniki nad poduradnike in kličejo ministrstvu, da to ne gre, ker bi to menda škodovalo njihovemu stanu in ugledu in se ne strinja z njihovimi študijami.
Tako so zavihteli nad poduradniki bič nemški, poljski in slovenski uradniki, oziroma njih organizacije, le češki so zavzeli pravično stališče in niso protestirali, kar zabeležimo z veseljem.
Gremo dalje. Ako se uradnik ne čuti j oškodovanega na svojem ugledu, ko vidi,
da'opravlja poduradnik njemu pristojna dela, da, dogodi se celo, da je kak uradnik prideljen kakemu poduradniku, potem je misliti, da uradniki nimajo vzroka postaviti se proti temu, da se poduradnik odškoduje na tak način, da se uvrsti v njegovemu delu primerni stanovski razred. Ako pa jim to ni prav, potem pa naj gledajo in delajo na to, da zasedejo vsa uradniška mesta tudi res uradniki in se ne izrabljajo poduradniki na teh mestih samo radi njih slabe plače, da si na ta način uprava prihrani denarja, ki ga lahkomiselno le premnogokrat meče kar kupoma skozi vrata.
Pri vsem tem nasprotstvu pa so nekateri uradniki še prav posebnega mnenja. Odvzela naj bi se namreč poduradnikom še tista mesta, na katerih je gmotno stanje slučajno ugodno. To je razvideti iz glasila „Eisenbahnbeamten Zeitung“ št. 8, z dne 20. februarja t. 1., ko stavi uradnik Pokorny predlog, da naj se priznajo mesta revizorjev vlakov zopet uradnikom, katero službo opravljajo sedaj poduradniki. Prej torej ne, zdaj pa! In zakaj ? Ker je zdaj odmerjen revizorjem vlakov poleg letne plače še letni pavšal K 1200. Eletno bi to že bilo! Vendar so se pa nekateri uradniki takega koraka sramovali in predlog je bil odklonjen. Poduradnikom pa ne gre zato, da bi dosegli na vsak način uradniški značaj le radi tega ker bi bili gmotno nekaj na boljšem, ampak ker ne morejo uvideti, zakaj bi morali za slabšo plačo in bagatelizirani od gospodov uradnikov delati na uradniških mestih.
Povedano naj bo še enkrat, da poduradniki ne zasledujejo morda kake kari-jere višjega uradnika, ampak se zado-vole z VIII. činovnim razredom in poleg tega še z uvrstitvijo v posebni štatus.
Iz vsega tega je razvidno, da ves krik in vsi protesti uradnikov nimajo pomena in bi storili boljše, ako bi bili nam to upravičeno priznali vsaj natihoma. Da izpolnitve te zahteve ne ubranijo, je gotovo in jim pokaže to naša vztrajnost, in to tembolj, ko gre le še za modaliteto uvrstitve.	M.
zjž. — Posledice internacionale.
Ker internacionalna železničarska organizacija ni nikdar zastopala stališča, da gre pri železnici na slovenski zemlji zaslužek le slovenskemu železničarju, ampak ji je bilo vedno le na tem, da kolikor mogoče pridobi članov za svojo socialno-demokratično stranko, je videti posledice na vseh krajih. Tako je prišlo v slovenske kraje vedno več nemških uslužbencev in uradnikov, ki so postali sčasoma ne samo gospodarp pri železnici na slovenski zemlji, ampak postali so celo surovi proti domačemu slovenskemu ljudstvu, ki mora pošteno plačati vožnjo po železnici in od katerih dohodkov se masti nemški preobjedenec.
Tako je ‘pred kratkim zahteval slovenski potnik v Ormožu listek v slov. jeziku in je prašal vljudno službujočega uradnika Nemca, koliko stane vozni listek
3.	razreda za poštni vlak v Celje. Namesto spodobnega odgovora je zatulil nemški uradnik nad slovenskim potnikom : Ich bin nicht verpflichtet, Ihnen das slovenisch zu sagen. (Ni moja dolžnost Vam to povedati slovensko). Listek mu je dal, ni pa hotel mu povedati, koliko stane. In ako bi se kdo pritožil, bi se grozno motil, da dobi dotični nesramnež kak ukor, ker nemški uradniki so vsi enaki, od naj nižjega do najvišjega. Mi naj pa jim dajemo po receptu „internacionale" še naprej prostovoljno prostora med nami, saj smo vajeni hlapčevanja in zatiranja. Tako gospodujejo nemški zagrizeni železničarji na naših slovenskih tleh, prošnje Slovencev za službo pri železnici se odklanjajo, in namesto da bi dobili sinovi slovenskih železničarjev službo pri železnici, bi morali gledati, kako se sprejemajo na njim pripadajoče prostore tujci, zagrizeni Nemci, sovražniki našega slovenskega prebivalstva in slovenskega jezika.
zjžKer vladajo Nemci. Mi se
vedno pritožujemo, da naš jezik nima in ne dobi veljave pri želčznici in to tudi ne pri c. kr. državni železnici. In zakaj ne ? Morda nam uprava kot taka noče priznati našega jezika ? Ne, ker ona je primorana po svojih lastnih predpisih, upoštevati slovenski jezik na slovenskih tleh in do gotove meje tudi v nemških, italijanskih
ali ogrskih krajih. Torej tu tiči zopet nekje drugje vzrok, in to so zopet h nemški uradniki in uslužbenci, tore’ zopet tuji gosoodarji na domači zemlji, 1 jih nam vzgaja mednarodna organ zacija železničarjev v bratski ljubezni nemško-nacijonalnimi železničarji.
Poglejmo si zdaj enkrat oddaj blaga. Tu pridejo v poštev tovor 1 i s t i. Na samo, da se oddajalec bla^ mnogokrat ne more zgovoriti s službujoči; uradnikom, mu le-ta še prav oblastno z; vrne tovorni list s pripombo, da moi biti tovorni list slovensko, ali tudi nemšk pisan, Ali ima on pravico do take neomejene samooblasti ? Ne, in zopet ne ! Naj čita vsakdo tale prepis :
§ 51 tarifa, odstavek XXI govori : Razun v nemškem jeziku se smeje napisati tovorni listiv tistih deželah, kjer je še kak drug deželni jezik v n' vadi, tudi v drugem deželnem jezil Na Ogrskem se napišejo listi v ogrski ali nemškem jeziku, v Hrvatski in Sla\ ni i tudi v hrvatskem jeziku. Ako so p pošiljatve namenjene na postaje, v kateria jezik, ki se v njem izpolni tovorni list, n i v deželi v navadi, se mora pristaviti vsem vpisom v tovornem listu tudi nemška prestava. Pri pošiljatvah iz Hrvatske in Slavonije na Ogrsko je pristaviti namesto nemške ogrsko prestavo.
Iz tega sledi : Slovenci imajo pravico napisati tovorni list samo v slovenskem jeziku, ako se pošlje kako blago zopet v slovenski kraj in v mešane kraje, ki imajo svojo postajo in je slovenski jezik v navadi, na primer v Trst, Gorico, na Primorskem, Celovec, Beljak na Koroškem, Maribor, Celje ha Štajerskem.
Pripisati pa se mora nemška prt stava, na pfimer, ako se pošlje blago v Spital ali Št Vid i. t. d., na Koroškem, ali v Prohnleiten ali Miirezuschlag na Štajerskem, akoravno je ' sicer na Koroškem in Štajerskem slovenski jezik v deželi v navadi, ne pa v teh krajih, oziroma postajah, Nikakor pa se ne sme na Slovenskem od sprejemne postaje zahtevati, da bi morda moral kdo v slovenskem kraju dodati nemške prestave zopet v slo venski kraj, oziroma postajo ali v kraj oziroma postajo, kjer je poleg drugega jezika slovenski jezik kot d e ž e 1 n jezik v navadi.
Vse to smo omenili, ker se take nepravilnosti in naravnost slovensko ljudstvo oziroma slovenske odpošiljatelje žaleči slučaji dogajajo in ponavljajo in to posebno dosledno, kakor je že znano, v Gorici. In tu se vidi, da marsikaterokrat ni vzrok uprava železnice, ampak le dotični zagrizeni nemški uradnik in načelnik, kateri da svojim podložnim uradnikom in uslužbencem take zagrizeno nemškonaci-j o n a 1 n e ukaze. In ako je slučajno še dotični uslužbenec v magazinu Nemec ah Italijan, ali internacijonalni nemčur ali ita-lijanaš, potem seveda te vrste uslužbenci tem rajši izpolnujejo ukaze zagrizenega svojega načelnika.
Tu se zopet vidi, kako je potrebno zastopati stališče:	Na slovenski
zemlji — službo slovenskim železničarjem.
C. kr. ravnateljstvu državnih železnic pa bi priporočali, da vendar enkrat upo števa dejstvo, da teče proga po slovenskem ozemlju in si okorajži ter pošegeta nekolko prenapeto nemškonacijonalnega načeln.ka v Gorici in mu pove, da naj si je v svesti, da živi med Slovenci, in da nima pravice zahtevati, da se tovorni listi izpolnijo samo v nemškem jeziku, ali pa s prestavo v slovenske kraje. Naj' ga ravnateljstvo opomni, da se nauči do-tičnih predpisov, posebno pa omenjenega odstavka XXI, § 51.
—
Pekarna in slaščičarna
Benedikt Subao
TRST, - ulica deINstria 5t. 12. -'TRST
je preskrbljena s kruhom lastnega Izdelka ter veliko Izbero vsakovrstne moke In mandorlata
najbolje vrste. Svež kruh 3-krat na dan.
Postrežba aa dom
—::— Pekarna i sladščičarna —s—
Josip Pahor - Trst
ulica Madonnina št. 39.
ima na razpolago slav. občinstva 3-krat na dan
svež kruh lastnega Izdelka, vsakovrstno make, raznovrstne sladščioe In Izdeluje najboljše bli-kote. — Sprejema naročila za torte, pince, potice itd., ter postreže na dom. Telefon št. 1190
Književne novosti:
GREGOR /ič: Poezije, zv. IV. . . .
vezano
GOVEKAR: „Dobra gospodinja1', gospodarska knjiga za naše mlade gospodinje, vezano...............
„Štiri ruske slike", povesti .... BENES: »Brodskovskl odvetnik" . Kip Gregorčlda...................
K 2-20 *	3.20
2-80
—•60
1-60
4*—
Vsakovrstne mašne knjige po raznih cenah.
NOVOST!	NOVOST
1 Hflkitl zn dvorane In vrte pi: :: zcbnvth ::
V belo-modro-rudečih barvah, komad po 4 metre dolg stane po 40, 50, 60 in 80 vinarjev.
Vse te knjige, papir in potrebščine se dobivajo v
Slovanski knjigarni In parlrnicl ]osip Gorenjec
TIIST, Via Taldirivo 40.
Slovani! Tovariši!
Dajam Vam naznanje, da sem odprl
v novo slovensko v
B1UVNIC«
v ulici del Bosco št. 1.
vogal Piazza Barriera vecchia Toplo se priporočam slav. občinstvu za mno-gobrojen obisk. Jamčim za čisto in dobro postrežbo.	SVOJI K SVOJIM !
s spoštovanjem Miroslav Kovačič,
brivec.
Filip Ivaniševič
;: zaloga dalmatinskega vina :
lastni pridelek v Jesenicah pri OmlSn
v ulici Valdirivo 17 (Telefon 1405)
f kateri prodaja na malo in veliko. — Nadalje priporoča slav. občinstvu svoje gostilne
„AH’Adrla“ ul. Nuova štv. 11 in „AI fratelll dalmatl“ ulici Zudecohe štv. 8 v katerih toči svoja vina I. vrst.
Tovariši! Širite naš list!
Na novo urejena
; Pekarna Karol Trošt:
TRST, - Čampo S. Giacomo št, 20, - TRST
(nasproti cerkve sv. Jakoba)
,ma na razpolago vedno svež kruh, vsakovrstne sladščlce, čokolado itd., kakor tudi najfinejše likerje.
Tovariši N. D. O.
Veliko zalogo klobukov, dežnikov, kr> vat, nogovic itd.
je odprl naš rojak
g K. CVVENKEL g
TRST, CORSO ŠT. 32
Ker je to edina slovenska trgovina te stroke priporočamo jo Vam v obisk — Svoji k svojim
Zaloga likerjev v sodčekih in butiljkab
Jakob Perhavc
TRST — Via delle Acque — TRST
Veliki izbor vsakovrstnih najll irjših in starih vin v buteljkah. Postrežba točna. Cene zmerne. Se priporoča svojim rojakom za naročbe bodisi na debelo ali na drobno za razne slavnosti, poroke, krste, družinska pogoščenja itd. Za poletni čas se priporoča malinovec in tamarindo.
Canom N. D. O pozor!
Poslužite se vsi ur in zlatanine
v ulici del Rivo 26
Velika zaloga žepnih in stenskih ur ter vsakovrstne zlatanine. Izvršuje vsako popravo, ter jamči za 2 leti.
Članom N 0 0. so znižane cene.
udani
Alojz Povh, urar.
Podpisani naznanja sl. občinstvu, da je prevzel
pekarno in slaščičarno
Čampo Belvedere št. 2
kjer ima na razpolago trikrat na dan svež kruh in razne sladščice, potice itd.
Udani Filip Trobeo
31E
3»
■ ■ • ■
Podpisani priporoča sl. občinstvo svojo
žganjarno
• ■ • ■
ulica Petronlo številka 1.
A. B.
11	»ni-	=ini— 	11
Josip Štolfa
mizarski mojster, TRST, ulica Belvedere št. 8. izdeluje vsakovrstna mizarska dela.
Podpisani priporoča sl. občinstvu in članom „N. D. O." svojo
Pekarno, sladkamo in tov. biškotov
V Ullol del Belvedere it. 57. kjer ima na razpolago
vedno svež kruh
raznovrstne sladščice in najfinejše likerje.
Sprejema tudi naročila za torte, potice pince itd.	Udani
LOVRENC REBULA.
VINKO SKERK
PEKARNA in -	TRST, ul. Acquedotto
SLADČ1ČARNA	podružnica ul. Miramare 9. |
V moji pekarni se vdobi vsaki dan trikrat frišenj kruh in se dovaža vsak čas tudi na dom. Dobi se tudi najfinejše moke iz najboljših mlinov biškote in posebno pa specijaliteto za čaj. — Dobi se tudi veliko izbero buteljk ruma in vsake vrste čaja ter nižji ceni.	Spoštovanjem
vse to po naj-VINKO SKERK.
AVSTRO-AMERIK ANA - TRST
Redna brzoplovba mej Trstom, Italijo, Grško, Severno in Južno Ameriko.
Prvi odhodi iz Trsta:
5. marca parnik ,.Argentina1' Nowi-York via Patrasso-Palermo.
3 marca parnik „Ci»lumbla“ v Buenos-Aires via Almeria-Las Palmas. i'Veliki transatlantski parniki z dvojnim vijakom, preskrbljeni z obširnimi in luksoznimi inštalacijami, za potnike I. in II. razreda. — Marconijev brzojav.
Za informacije se je oglasiti pri ravnateljstvu v Tratu, ulica Molin Plooolo it. 2. ali pa h kateremu si bodi agentu ali korespondentu družbe. .
Člani „N. D. 0“ 1 Pozor 1
V trgovini jestvinami
ANTON ŽERJAL, v ulica BELVEDERE št. 3.
n v Filijalki A. ŽERJAL, v ul. Commerciale št. 18. dobite vsi K I.— blaga zaston
;	ako nakupite za K 50.— blaga. Na zahtevo pošlje blago na dom.
Tolefon št. 699.	Telefon št. 699.
■
O
JRZflSKfl POSOJILNICA IN NRflNILNICfl“
registrovana zadruga z omejenim poroštvom.
piazza del la Casenna St. 2, I. n. — TRST — V lastni hiši.
(Vhod po glavnih atopnjicah). — TELEFON št. 952.
Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ud in jih obrestuje po
vs~ 4VI«
Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po 1 K. Posojila daja na vknjižbo po dogovoru 5°/0—6%, na menjice po 6°/0, na zastave po 5*/, in na amortizacijo za daljšo dobo po dogovoru.
Uradne ure: od 9.—12. ure dopoludne in od 3.—5. popoludne. izplačuje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je urad zaprt.
Ima najmoderneje urejeno varnostno celico za shrambo vrednostnih papirjev, listin itd. kakor tudi hranilne pušice, s katerimi se najuspešneje navaja šteditl svojo deco.
v\\\\\\\\\w Po&tno-hranilnični račun 8i6‘oo4. ?//////a/z//«
Novo pogrebno podjetje
se je preselilo v Corso št. 49. (vogal Trg Goldoni).
Zaloga oprave ulica Massimo D’Azeglio št. 18.
Prireja pogrebe od najprostejše do najelegantnejše

vrste v odprti, kakor tudi v s kristalom zaprtih vozovih.
Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaate in lepo okrašene lesene rakve ; čevlje, vence in umetnih cvetlic, kovine, porcelana in perl.
Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE.	Cene nizke, da se ni bati konkurence.
Za slučaj potrebe se uljudno priporočajo
HENRICHi STIBELJ in drugi.
Telefon št. 1402
J
•• Osi Slovenci v slovensko trgovino! ..
V. DOBAUSCHEK
TRST, ul. Giosue Carducci 11 (prej ul. Torrente), TRST.
Za zmanjšanje v kratkem času svojo sedanjo veliko zalogo blaga, odločil sem se
vse cene zelo znižati, "VI
Obleke za moške in dečke, suknje: Palto, Ulster, Raglan, jopice, zimske jopiče (sac-chettoni), telovnike, hlače, jopice, spodnje hlače, srajce, nogovice, rokovice, čepice itd.
Izgotavljajo se moške obleke po meri od K 28—80 in z dostavljenega lastnega blaga t. j. samo delo K 16, 18
in 20. :::: £aslna krojačnlca.

Govori se slovensko.
VELIKA IZBIRA
raznovrstnih oblek
Bohinec & fo.
Via delle Torri 2 - TRST - Via S. Lazzaro 17 (za cerkvijo sv. Antona nov.)
Za zimo lepe in dobre suknje, kožuhe itd.
— Priznano nizke, stalne oene.	—
POZOR! Člani N. D O. dobijo poaebnn popust.
- JADRANSKA BANKA \ TRSTE -
Via della Cassa di Risparmic št. 5 (lastno poslopje).
A II 01 VLOGE NA KNJIŽICE
ZL L L _ tekoči in žiro račun —
KUPUJE IN PRODAJA
VHEO^OSTHE papirje
(RENTE, OBLIGACIJE, ZASTAVNA PlSJVm, PRIORITETE, DELNICE, SREČRE i. t. d.)
----VALUTE Ift DEVIZE--------
PREDUJMI NA VREDNOSTNE PAPIRJE IN BLAGO LEŽEČE V JAVNIH SKLADIŠČIH.
— Uradne ure ; 9 — 12.
Eskompt ime in laso, torna naročila
SflFE-DEPOSITS
Promese k vsem žrebanjem. — Zavarovanje srečk.
Menjalnica
2-30 — 6.30. — Brzojavi: „JADBANSKA“
VLOŽENI DENAR OBRESTUJE SE OD DNE VLOGE DO DNE VDIGA. : : : STAVBNI KREDITI - KREDITI PROTI DOKUMENTOM VKRCANJA.----------
Trat. — Telefon : 1463 In 973.	-1
d.— Izbor nove opčinske uprave.
P subotu dne 19. veljače konstituiralo se je napokon opensko vi ječ j izabravši načelnikom Dr! Varetona, a savjetnicima Frank, Lovisoni, Benussi, Petris i dr. Baginja. D »k dra Liginju kao zastupnika proletariata (V. tije a) pozdravljamo očeku* juči, da če u upravi braniti interese radnog naroda, koji su d) sada bili po svim bivšim upravama silno žrtvovani, dotle ne ttiožemo prešutiti, da nas se bolno dojmi glasovanje naših zastupnika za načelnika i podnačelnika, tim više, što je potooji kan-didirao za sabor u kotaru dodijejenu Brvatima i bio dapače izibran. Ne znamo, Sto je naše moglo potaknuti na taj korak. Bedovito funkcijoniranje viječa mislimo da he bi bilo poremečeno, kad bi s s bili nstegnuli glasovanja ili se afirmirali na Jedno ime svoje ili podali bijele glaso/niče. Cekati ih na djelu, a ne glasovati za njih prije, nego se vidjela n ihova djtla, dapače čule i njihove riječi. T > mislimo, da je Bilo bolje. Ovako izgleda, da im se je dala priznanica za dosadašnji njih >v rad * desauvirala prijašnja naša borba.
d— Posredovalnica za službe. —
Slovenske gospodarje, ki žele za ne sij i-v i h, poštenih, dobrih delavcev in uslužbencev, opozarjamo, da je v »Narodni delavski organizaciji11 vedno na razpolago večje število slo ven skifi delavcev, ki iščejo služeb. Gosp darji &aj se obrnejo v vsakem slučaju potrebe Pa N. D. O., ki jim bo vedno radovolj« Ustregla. Priti ni treba osebno v urad N. B. O., lahko se izrazi taka želja telefo-Pičnim ali pismenim potom. N. D. O. ima telefonsko številko 18 67, urad pa se Pahaja v ul. Lavatoio št. 1. Mislimo, da smemo pričakovati od slovenskih gospodarjev, da se bodo pred vsem ozirali na slovenske ljudi, in to tembolj, ker jim N. B. O. nudi brezplačno posredovanje.
d— .Jutri pridite po knjižico!11
* tovarnah „Kranjske industrijske družbe11 v Skednju vladajo pač razmere, ki bijejo Paravnost v obraz vsakemu mod rnemu, času primernemu razmeriu med delodajalcem in delojemalcem. Ne samo, da tu gospodari najskrajnejša nemškonacionalna zagrizenost, ki vidi v vsakem člpveku, ki Pi nunskega rodu ali vsaj nemškega Piišljema, kvečjemu psa ali tovorno žival, Pe, delavstvo se tu šisanira s preko noči Vdanimi odredbami tako brezmiselno, tako Pesramno, da je že kar naravno-t čudno, da imajo te tovarne sploh še kakega delavca uslužbeuega. Zlasti se odlikuje o šikaniranju in trpinčenju delavstva neki ^rasten velenemški zagrizenec nadinžener " e u fi o 1 d, ki ima popolnoma v rokah vodjo celega podjetia Mayerja. da tudi ta Pleše, kakor mu piska on. Tako ie ta velenemški gromovnik izdal pred kratkim Povo odredbo, da je vsak delavec j-akoj odpuščen, ako zamudi le en dan delo. »Kdor izostane en dan, naj pride jutri kar po knjižico I'1 Tako -je zaukazalo njegovo veličanstvo Beuhoid, in delavec, ki je 1 ta in leta že kopičil tisočake, milijone v žep nenasitnih Pemških kapitalistov, naj gre kar preko P°či s trebuhom za kruhom. Prav čedno le to zamislil ta gospod, ali nam se pa le *di, da slovensko delavstvo, proti kit remu Je v prvi vrsti naperjena ta naredba, ne J*0 pojedlo te Neuholdove kiše tako vroče, kakor jo je on skuhal. Naperjena je ta Ppfedba gotovo proti slovenskim delavcem, kr
^ebiti, da hi potem privlekli v Jemcev od vseh
aterih se hočejo ti vsenemški bogovi iz-
naše kraje vetrov, magari tudi iz Pemškega rajha, ako bi jih ne dobili jPgje. Toda zapomnijo naj si, da ima "dolenski delavec tu svojo prirojeno pravico d? obstanka, da se ne bo pustil kar tebi meninič izriniti iz svojega rodnega *r8ja. Naj le delajo tako, in naleteli bodo odpor, da ga bodo pomndi svoje žive dP>. Slovensko delavstvo poživljamo, da se j'lIP rajkrepkejše oklene naše organizacije,
® v združenju je moč, ki se bo labko pobila pokoncu vsem takim šikanam, ob-jPem je pa tudi opozarjamo, naj vestno 2Polnjuje svoje služben« dolžnosti, kajti sPeh je zagot >vljen le tistemu, ki se lahko •J.P^ka na pr8i in reče : pošteno sem sto-1 svojo dolžnost, zato pa imam tudi Pavico zahtevati, kar mi gre! Vodstvo ?vPfne pa za sedaj blagohotno opomi-lkrno, naj ne tira stvari do skrajnosti, ne zlorablja potrježljivosti slovenskega rlovstva, kajti končno bi znalo poiti ds-j potrpljenje in potem — ko toča Potiije, je zastonj vse z v o-ePj e !
d,— Krajevna skupina N. D. O. ^ edenj je imela prošlo soboto v pro-<j°T‘b »Gospodarskega društva11 v Skednju br° obiskan društveni sestanek. Otvoril
ga je predsednik krajevna skupine tovariš Fran Plečnik in podal besedo tov. Možetu, prediedniku konsumne zadruge, ki je žel 1, da bi se izrekle eventuelne pritožbi, da se vidi, ali so upravičene, in želje, da so jim ugodi, kolikor je le m goče. Oglasilo so je več članov za besedo, kakor Pišler Franjo, Vodeb Matija, Jeruševič Anton, Fon Dragotin, Bsjec Gregor in dru i. Po tem je tov. Pišler Ivan predlagal tov. Vodeba Matija za drugega zastopnika v konsumni zadrugi in je bil ta tudi enoglasno izvoljen, nakar se je zborovanje zaključilo.
zjž. Denuncijanstvo je na tržaškem južnem kolodvoru v najb djšem cvetu. Pretečeno leto je pisal »Narodni Delavec11 k-ir cele kolone, ker je denunciral nemški sodrug in prediednik okrajne skupine III. Falk, našega tovariša Jakliča. Zadnji čas pa se je obregnil nekdo drugi, ki je celo tak lopov, da skriva svoje slavno ime pod podpisom anonimnega »dobrega tovariša11, ob skladiščnega mojstra Piir-klerja. Ovadil je poslednjega s pismom, pisanim po otročji roki, na prometno ravnateljstvo kar za celo kopo nerednosti in se denuncjantski lopov ni sramoval zahtevati od ravnate j st va, da se mora Piirkler na vsak način odstraniti iz službe, ker drugače bo baje Piirkler prodal c do brzo-vozno skladišče. Seveia je prometno ravnateljstvo, namesto da bi vrglo celo lopovščino v koš, odredilo preiskavo proti Piirkler-ju, katera pa ni nič drugega dokazala, kakor to, da je ovadenec zelo marljiv, nasproti strankam vljuden in jako delaven mož. — Značlno na celi stvari je pa to, da Piirklerja, kateri do seda) ni pripadal nobeni stranki, njegovi mlajši stanovski tovariši, ki igrajo jako visoko in imenitno ulogo v socialno demokraMčnem taboru in sede celo v predsed dštvu okrajne skupine I, sovražijo ravno radi njegove službe in so menda celo zahtevali od načelnika da s* mora Piikler premestiti iz brzovoznega skladišča Načelnik jim seveda ni ugodil, ker je popolnoma prepričan, da bo pač t žko dobiti moža ki bi opravljal s tako natančnostjo težavno službo v v brzovozmm sklad šftu, kakor jo opravlja Piirkler. Želeti je le, da bi marljivo poizvedovanje Purklerjevo im lo uspeh, da bi raztrgal krinko anonimnosti nevoščljivemu lopovu z obraza in mu zaklical v njegovo hinavsko lice: fej in trikrat fej ! Prometnemu ravnateljstvu pa priporočamo, naj moče v bodoče vse anonimne lumparije v koš in naj tudi upošteva znani nemški pregovor, ki se glasi : Der grosste Schuft im ganzen Land ist und bleibt der Denunzi ant’1.
Rolančani in meščani!
Zahalijte v II. skladišče kon-sumne zidruse članov K. D. 0. (ulica Hiramar).
UZD
REDNE ODBOROVE SEJE.
Krajevna skupina sv. Jakob: vsak pon deljek.	j
Strokovna skupina „L1 o y d* : 12. in 26. marca.
Strokovna skupina „1 i n o 1 e u m11 :
4.	in 18. marca.
Strokovna skupina „plina]rna“ : 10. in 17. marca.
Strok >vna skuoina »Sv. Marko11 :
5.	in 19. marci. (Ta seja se lahko prenese na drug dan).
Seje se vrše v društven h prostorih pri sv. Jakobu vselej točno ob 8. uri zvečer.
Organizaeijske zade\/e.
o— Občni zbor N. D. O. v Gorici
se vrši v nedeljo, dne 13. t. m. dopolu lne ob 10. uri v Gorici. Natančnejše v prihodnji številki.
o— Društveni sestanek skupine N. D. O. — »linoleum11 se vrši v soboto. dne 5. t. m. v čitalniški dvorani pri sv. Jakobu v Trstu točno ob 8. zve-č e r. Članstvo N. D. O. v tovarni linoleja naj se udel*ži tega sestanka v p dnem številu. Prosim res točne udsležbs, ne pa da bi ud el ž niki prišli, kakor navadil), najmanj pol ure p »zneje.
Strokovni tajnik, o— Predava ijs v Dolini. V ne
d el j o dne 6. t. m. popoludne prodava v Dolini pri Trstu predsedn k N. D. O. tov. dr. Josip Mandič. Pričakujemo vst anske najobiluejše udsležbs !
o - Iz Zagorja ob Savi. Javni shod se bo vršil one 13. t. m., ne pa 6. t. m. ,kakor je bilo poročano, ker se eden govornikov ta dan ne more udeležiti shoda. Prosimo to ej, da se dni 13. t. m. udeležite shoda vsi dela mi in delavke, ker gre I za važno stvar, za nas trpine delavske.
d— „M0Č uniforme11. To kratkočasno burko našega domačega dramskega pisatelja priredi glasbeno društvo „T r s t“
▼ nedeljo,'dne 13. t. m. v dvorani Narodnega doma v Barkovljah. Pri predstavi sodeluje popolen vojaški orkest. pešp. št. 97. Opozarjamo vse naše članstvo ra to priredi ev bratskega nam društva z željo, da bo ta dan dvorana Narodnega doma v Barkovljah polna do zadnjega kotička.
d — I. koncert tržaške podružnice Glasbene Matice bo v soboto, dne 12. t. m. v gledališki dvorani Nar. doma ob 9. uri zvečer. Na koncertu nastopita društveni možki in ženski zbor pod vodstvom društvenega pevovodje g. Mahkote znana solistinja in bivša gojenka Glasbene Matice, ga. Mira Costaperaria-Dev in popolni vojaški orkester 97. pešp, pod vodstvom kapelnika g Teply-ja. Proizvajali se bodo moški in mešani zbori d cap 41a ter (mešani) zbor vaščanov iz opere Prodane neveste s tenorskim in sopranskim samospevom. Solistinja g.a Costaperaria bo pela tri krajše pesmi (od Čajkovskega, Chopina in Oskar Dev-a) s spremljevanjem glasovirja. Spremljal jo bo na glasovirju njen brat, skladatelj g. Oskar Dev Nadalje bo pela s spremljevanjem orkestra arijo Mihaele iz opere Carmen. Slednjič bo popolni lojaški orkester (preko 60 mož) pod vodstvom kapelnika Teply-ja proizvajal dve veliki overturi od Čajkovskega in Dvoraka. Natančni vspored bo te dni objavljen po lepakih. Opozarjamo nato, da je odbor pevskega društva znižal za člane N. D. O. vstopnino in ste m dosledno tudi sedeže vpritličju. Z ližane vstopnica bo do b ti v N. D. O.
d— »Austro-Americana11. V oglasu »Austro Američane11 naj se čita namesto „5. marca »Argentina1* 19. marca »Oce-ania“. in namesto 3. marca »Columbia11 — 24. marca »F r a n c e s c a“.	—
Ista parobrodna družba nam javlja, da da graditi v tržiških ladjedelnicah nov velikanski parobrod, najmodernejše opremljen, ki bo nadkriljeval vse parobrode, ki so sedaj v lasti te družbe.
Dopisi.
d. — Iz Ajdovščine nam pišejo : V nedeljo, dne 20. m. m., je priredila tukajšnja podružnica N. D. O. shod, katerega so se udeležili poleg velikega števila članov‘nam zelo ljubi gosti iz Trsta, tovariši dr. Mandič, dr. Brnčič in strokovni tajnik Ekar.
Prvi govornik tov. dr. M a n d i č je pred vsem pohvalil delovanje podružnice, katero je imenoval naravnost vzorno. V nadaljnem je poudarjal, da je »Narodna delavska organizacij a“ strogo strokovno društvo, strogo nepolitično, ki nima s politiko prav nič opraviti. V N. D. O. ni prostora za politiko. Naj se brigajo zanjo drugi. Nam je le za zboljšanje položaja delavstva v vsakem oziru. Mi nočemo nikjer delati razdora in podpirati strankarskih strasti, nočemo pa tudi, da bi kdo zanašal razdor v naše vrste. Pokazali smo, kako se znamo boriti proti našim delodajalcem, zato pa hočemo, če bi bilo treba to, tudi pokazati, da se znamo boriti proti vsakomur, ki bi hotel zanašati politično strankarstvo v naše vrste. (Odobravanje vseh navzočih). Nato se zahvali rokodelskemu društvu, ki ga je imenovalo za častnega člana in obljubi, da bo slej ko prej posvetil vse svoje moči v korist delavstvu. Zagotovil je navzoče, da bo tržaška centrala vedno z vso vnemo delovala za ajdovsko podružnico, katera se bo po skupnem delu gotovo razvila tako, da bo voditeljica cele organizacije na Goriškem.
Po burnem odobravanju, ki je sledilo dr. Mandičevim besedam, je govoril tov. dr. B r n č i č, ki se je pred vsem spominjal razlogov, iz katerih se je ajdovsko delavstvo oklenilo N. D. O. Razni apostoli so zahajali med ajdovske delavce-trpine, a pomagali jim niso, zato se je delavstvo obrnilo na N. D. O. v Trstu. Ko je prišlo do znanega štrajka, ko se je z vseh strani delalo nato, da bi se zlomila železna volja delavstva, tedaj je N. D. O. v Trstu gotovo storila polno svojo dolžnost. In združenim močem se je tovarna morala ukloniti. In
pozneje, ko je zaradi dogodkov ob času štra'k»i stalo 24 nedolžnih tovarišev pred sodiščem, jim je tudi dala N. D. O. brezplačno odvetnika na razpolago. Skrbela je tržaška N. D. O. za ajdovsko , podružnico, kakor mati za svoje otroke (Klici: »Res je tako!11) Ker ima pa tržaška centrala več takili otrok, ki rabijo njene podpore, ji je treba tudi sredstev zato. Ta sredstva pa je mogoče dobiti le, če člani tudi redno vrše svoje dolžnosti napram organizaciji, zlasti da redno plačujejo svoje prispevke in agitirajo za pristop k organizaciji. Saj gre vse to le zopet v korist članom, saj vodstvo ne porabi ničesar zase in dela vse brezplačno. Opominjal je tudi navzoče, da naj se vsi vpišejo v konsumno zadrugo, ki je tudi le njim samim v korist. Vsak stori svojo dolžnost in potem jo bo tudi organizacija labko storila proti vsakomur ! (Živahno odobravanje!),
Tov. dr. Mandič je nato z ozirom neko pismo, katero kroži po tovarni in katerega namen je nabirati podpise zato, da bi znani Kovač zopet prišel v tovarno, izjavil, da pride Kovač, ki je bil odslovljen po volji delavstva iz tovarne, le tedaj nazaj v t o va r n o, ako bi bila to volja delavstva. (Živahni klici: »Ne, ne bo nikdar!") Če se je delavstvo borilo osem tednov zato, da se odpravi Kovač iz tovarne, ne bo prišel Kovač nazaj proti volji delavstva!
Strokovni tajnik tov. Ekar je predvsem izrazil svoje veselje nad tako lepo udeležbo, kar kaže, da se delavstvo res krepko oklepa organizacije. Zlasti ga pa veseli, da se je udeležilo shoda tako lepo število ženstva, kar je prav posebno dobro znamenje za lep razvoj podružnice tudi za bodočnost. Ženstvu priporoča, da naj bo opora moškim v organizacijskih zadevah, zlasti pa naj se oprime društvene konsumne zadruge. Splošno povdarja, da je v organizaciji prostora za vsakogar. Organizacija je nepolitična, odprta za vsakogar, samo da je pošten slovenski delavec. Trebi pa je v vsem odkritosrčnosti in medsebojne zaupnosti. Prosto povej vsak svoje želje in pritožbe, ne pa da bi molčal, kadar je treba govoriti, potem bi pa zahrbtno obrekoval organizacijo. Na medsebojnem zaupanju osnovano skupno delo bo gotovo obrodilo najboljši uspeh.
Nato je še podpredsednik tov. B u-d i b n a poživljal navzoče k skupnemu delu, predsednik tov. Raj er pa se je predvsem zahvaljeval tov. dr. Brnčiču za zastopstvo žrtev štrajka, poudarjajoč, da je tov. dr. Brnčič ves trud prevzel le iz ljubezni do delavstva. Konečno je še poživljal na splošni pristop b konsumni zadrugi ter zahvalivši tovariše iz Trsta za njihove besede in navzoče za obilno udeležbo, zaključil shod.
Shod je bil res lep in pričakujemo od njega najboljših uspehov.
Iz Zagorja ob Savi. Dne 27. svečana je imela tukajšnja obrtna zadruga volitev odbora. Došli so mojstri iz tr«b občin, vsled tega je bila tudi volitev zelo živahna. Ko smo bili zbrani polnoštevilno, je otvoril volitev predsednik Ivan Bajcer, ki je bil pa malo da ne soglasno izvoljen zopet predsednikom. Na vrsto so prišli potem odborniki. Ostali so vičina tisti, ki so bili že sedaj v odboru. Nato je prišlo do smešnega prizora. Ko se je zaslišalo ime Karol Flisek. čevljarski mojster, se takoj oglasi Matija Drolc, krojaški moj-st r: „Ta pa že ne!“ Ko ga Flisek pozove na odgovor, kaj mu je storil žalega, se krojač Drolc račkorači in hoče planiti v njega z besedami : »zato, ker si mi ksela požeru". Na to je nastal med volilci smeh, češ da mož, tako suh, ne more kaj takega storiti. Potem se oglasi tudi njegov adjutant Dernovškek k besedi in mu verno sekundira. Slednji se pa ne more sicer nikakor pripoznavati čevljarjem, ker bodi na delo v rudnik. Mož je pravi socialni demokrat, kar je bil javno pokazal pri vseh volitvah. Ako ga srečaš jeseni, predstavlja ti zopet mesarja, kakršni so navadno na deželi, da tistim živalim, katere kmet navadno izredi zase in zakolje doma, prikrajšajo ži-ljenje. Tudi .to človeče je vpilo ta dan : proč s Flisom. Tako sta ta dva možakarja pokazala vrhunec svoje socia-listiške izobrazbe.
Opazovalec.
Iz delavskega sveta.
ds.— Delavn čas v pekovski obrti.
Socialno-politični odsek državnega zbora se je te dni bavil z vprašanjem delavnega časa v pekovski obrti. Poročevalec je predlagal, da naj se odsek v principu izreče za osemurni delavni čas. Pekovska obrt je ena najnezdravejšib. Med 10.000 člani


s

bolniških hla^ajen je 277 članov pekov obolelo na ra zn h veneričnih b"lez"ih, od vseh drugih članov pa sam > 79. Dela se v pekovskih delavnicah, zlasti v ma i obrti, do 19 ur na dan. Žen-k) n čn > delo in nočno delo mladoletnih delavcev naj se zabrani. Vlada se je izjavila proti osemurnemu delavnemu času zb.sti z ozirom na malo obrt ter zatrjevala, da uredi razmere v mali obrti naredben m potom. Končno se je sprejel predlog, naj se predloga izroči pred vsem delavnemu in obrtnemu svetu. S tem sklepom je st ar se veda zopet pokopana za nekaj časa io pekovski pomočniki bodo e lej kakor prej delali na dan po 14, 15, celo po 19 ur. Tako se pač.zgodi pri nas v Avstriji z vsemi predlogi, ki bi mogli prinesti kako korist delavstvu.
ds.— Nesreča na južni železnici.
Iz Z gorja nam poročajo, da je tržaški brzovlak (št. 6) v sred) zjutraj okrog ene ure trčil ob skalo, ki je paila na ž lez nični tir med Zagorjem in Tibovljami. Poškodovala se je lokomotiva, izmed pot nikov in vlakovega osobja ni nihče poškodovan. Na tem mestu se vedno dogajajo enake nesreče in kriva je temu edino le uprava južne železnice, ki hoče le šGdi-ti in štediti, pri tem pa popolnoma pozabi na varnost sebi izročenih potnikov in uslužbencev. Železniška uprava je odpustila na tej progi več čuvajev, in ti ki še služ bujejo, pa ne morejo tako natančno nadzirati proge, kakor bi bilo treba iz ozirov na javno varnost. In južna železnica se ne bo prej izpametovala, dokler na tem kraju ne zagrmi enkrat cel vlak v Savo.
ds— lzselniško gibanje. Preko Trsta se je v mesecu provincu t. 1. izselilo v Ameriko in sicer v Severno Ameriko 1292, v Južno Ameriko pa 235, skupaj torej 1527 oseb. V istem mesecu lanskega leta se je izselilo v Severno Ameriko 1305, v Južno po 483, torej skupaj 1788 oseb ; letos torej 261 oseb manj.
ds.— Dohodki tobačnega mono pola. V letu 1908 se je prodalo v Avstriii v vsem 1222 milijonov smotek, 4887 milijonov svalčic in 238.563 metrskih stotov tobaka za pušenje Smotke so imele vrednost okrog 86 milijonov kron, svalčice 91 milijonov, tobak za pušenje pa 74 milijonov kron. Tobaka za nosljanje se je prodalo za 3'76 milijona kron, tobakovega izvlečka pa za 68.000 kron. V celem se je torej prodalo tobačnih izdelkov za okroglih 256,285.000 K. V inozemstvo se je prodalo za 5,495.753 K. Čistega dobička je imela država 175,412.421 K. Koliko je v teh milijonih krvavo prislužent-ga delavskega denarja, indirektnega davka ki so ga plačali delavci ? Čisti dobiček je posebno zato takq sijajen, ker je bilo delavstvo v tobačnih tova nah naravnost sramotno slabo plačano. V tovarnah ie bilo nameščenih 38.418 delavcev, ki so drug k drugemu delali 295 dni v leta in skoraj 50 ur na t den. Povprečna tedenska plača je znašala pri delavcih 17.66 K, pri delavkah pa 13 19 K, pri mladoletnih delavcih pa 10.83 K. Delavec je prišel na okroglo 900 K letne plače, torej niti na eksistenčni minimum, a t >bačni monopol ima tolike milijone čistega dobička. Tak • je c. kr. izrabljanje človeške delavne sile !
ds— Važna razsodba obrtnega sodišča. Neki delavec je bil odpuščen, ker je prepozno prišel na delo, a bil je zopet sprejet z opominom, da bo takoj odpuščen kakor hitro zopet pride prepozno na delo. To se je zgodilo in delavec je bil takoj odpuščen. Vložil e nato tožbo pri obrtnem sodišču na izplačilo plače za odpovedni rok in je utemeljeval svojo zahtevo stem, da je samo enkrat prišel prepozno na delo, dočim obrtni red zahteva za takojšnji odpust ponovno zanemarjenje dolžnosti.]Tožba pa je bla vendar zavrnjena iz sledečih vzrokov: Ako pride novosprejeti delavec samo enkrat prep /no k delu, ne
srne biti takoj odpuščen, ker je treba za takojšnji odpust v smislu § 82 obrtnega redi trajnega zanemarjanja dolžnosti. Če pa je bil sprejet z iziecnim opominom, da b i takoj odpuščen kakor hitro pride zopet prepo no k delu, ni dvojbe, da gre tu zn trajno zanemarjanje dolžnosti. Tak dogovor ne obsega ničesar, kar bi bilo proti morali in zakonom, in sodnik je dolžan tak mu dogovoru pripomoči do veljave. Od delodajalca se v takem slučaju ne more pričakovati, da hi nastopd pot zo petnega opominjevanja. Zato se je tožba delavca na izplač lo plače za odpovedni rok zavrgla kot neutemeljena.
ds— Soclahstovska .zmaga1* Svoj čas smo poročali o socialnih demokratih, da so v Chrudmu na češkem sprejeli lep denar od tovarnarja, proti kateremu so potem štrajkali, za svoj „dom“. Sedaj naj pa poročamo o koncu njihovega štrajka pri t' rdki — Popper. Soc. demokrati so danzadnem pisali, da bodo zmagali in da bo Popp r prisiljen, da kapitulira. Poslanec sodrug Soukup je izjavil na nekem shodu, da se delavstvo ne vrne prej k delu, dokLr ne bo tovarnar popolnoma poražen. Sedem tednov je trpel Strajk in ravno cako dolgo je rp'la tudi socialnodemokratska bahanja. Potem pa se je stvar obrnila. Dne 10. m. m. so šli socialisti s shoda korporativno prosjačit za delo. Kakor berači so stali na tovarniškem dvo rišču odkoder so šli potem eden po eden v pisarno, kjer je tovarnar sprejel tiste, ki so znali boljše beračiti. Vsak od sodrug o v, ki je bil s p r e j e t v delo, je moral izjaviti, da obžaluje da je štrajka 1, in vsak se je moral podpisati, da bo poko ren sluga svojega gospodarja! — Tako končujejo frivolni štrajki, ki jih izziva sociSlno-demokracija, ne morda z namenom, da bi koristila delavstvu, pač pa le v svoje namopašne namene. Le čudno, da jim delavstvo še kaj verjame!
ds. — Prepovedani shodi. Socialna demokracija na Nemškem se sedaj tvori z vsemi svojimi močmi proti nameravani volilni reformi na Pruskem. Tako je hotela v nedel o, dne 6. t. m., sklicati c lo vrsto volilnih shodov pod milim nebom, pri čemer pa ni računala s tankočutno in še bolj tankovestno berolinsko policijo, ki je kratkomalo prepovedala vse nameravane shode. Taka je torej državljanska svoboda v blaženi Nemčiji, v državi Mbožjega strahu in lepih čednosti'1. Seveda veljajo take ostre odredbe samo za delavstvo, sovražnikom delavstva nihče ne veže rok.
ds— Starostno zavarovanje delavstva na Francoskem. Francoski se-
nat je dokončal prvo branje predloge o starostnem zavarovanju delavstva. Ta dogodek je tem pomembnejši, ker je bilo tekom 31 let pokopanih vsega skupaj že 64 podobn h predlog. Tudi sedaj bi bil senat najbrž pokopal to najnovejšo prid-logo, da niso radikalni poslanci z vso • od-ločoo-tjo zahtevali sprejem pr dloge. Glavna načela te predloge so sled ča : zavarova-'nje je obligatorično ; prispevki se kapita-1 zirajo, a plačujejo jih delavci, delodajalci in država. Proti do žnosti zavarovanja je bilo mnogo ugovorov, a končn > se je sprejela. Zavarovanih bo v vsem okrog 11 milijonov delavcev obeh spi lov Izvzeti od dolžnosti zavarovanja so samo železniški uslužbenci, rudarji in mornarji, ki imajo že svoje zavarovanje. Poleg dolžnostnega zavarovanja se uvede tudi prostovoljno, toda samo . za najemnike, kmetovalce in rokodelce ki delajo s svojo rodbino ali samo enim pomočnikom. Mirov/.ina se začne izplačevati po končanem 65 h tu. Zahtevati se more tudi že s 55. let', ali potem je sorazmerno manjša. Prispevek je samo eden. Delavec plača na leto 9 frankov, delavka 6 frankov a mladoletni delavci (pod 18 leti) 4.50 frankov. Delodajalec plača za vsakega delavca ravno to-
liko. Primankljaj plača država. Prispevki se morajo plsčevati najmanj 30 let. Naj-višja. renta je za moške 414, za žensk/* pa 270 frankov na leto. Za vdove in siroti stem ni poskrbljeno. Vdova brez otrok dobi samo po 50 frankov skozi tri mesece, vdove z otroki pa i ti zneses k skozi 6 mesecev. Ravno toliko dobe sirote. Sta rostno zavarovanje bo veljalo tu li za inozemske delavce, toda samo toliko, kolikor njihove rodne države nudijo enake koristi francoskim delavcem. Predloga bo gotovo sprejeta tudi v poslanski zbornici, kakor jo bo sprejel senat.
ds. Poraz socialnih demokratov na Angleškem Ki-.ko malo je angleško delavstvo prepričano o edinozveličavnosti socialne demokracije, se je pokazalo pri glasovanju na kongresu, ki se je vi šil dne 10. m. m. v Nevvportu. Socialnodemokratska organizacija tkalcev in undderfi -ldski kartel strokovnih delavskih udruženj 8'a predla gala, naj bi kandidati nastopili pri volit ah kot socialnodemokratski d lavski kandidati. Strojnik Buttler in tiskar Knee sta govorila za predlog. Prot predlogu pa je govoril v dja delavstva v anglešk h ladjedelnicah S' xton in plinarniški delavec Clynes. Ta ie celo izrekel željo, naj hi se predlog odklonil tako, da bi se ne mogel več obnoviti. Predlog je bil nato odkloujeri z glasovi delegatov, ki so zastopali 1 492 000 delavcev, a zi prtdlug so glasovali delegati, ki so zastopali samo 42 000 delavcev. Tako se je angleško delavstvo pač reš popolnoma jasno odpovedalo soc aluim demokratom.
ds.— Krvava stavka v Filadelfiji.
V ameriškem pristaniškem mestu Filadelfija je izbruhnila stavka uslužoencev pri cestn h železnicah. Pogajanja med uslužbenci iu vodstvom železnic so bila brezuspešna. Stavkujoči uslužbenci so navalili na osrednjo remLo ž Lznic iu zažga i nad sto voz. Pol cija je bila brez vse moči. • Pozvano je bilo vsled tega vojaštvo, kateremu se je končno po.rečilo razgnati stavkuječe. Ranjenih .je bilo zelo veliko, večinoma težko. Zlasti med policijo je bilo veliko ranjencev. Razgnano delavstvo se je zbralo nato na drugem me tu. Medtem je bil aretiran vodja stavke Clarence, kar je stavkujoče še bolj razburilo. Začeli so graditi barikade in takoj nato se je vnel poulični boj. Bilo j zopet ranjence/, dvoje dekletec pa mrtvih. Sta ka se razširi po vseh Zedinjenih državah. V Kiladelfi i se je proglasilo obsedna stanje in vojska se je pomnožila z 10.000 mož narodne garde. Poročila iz Filadelfije označujejo to stavko kot eno izin d naivečj h in najkrvavejših. Pri demonstracijah so bile v vsem usmrčene 3 osebe, 9 jih umira, 91 je bilo t žko, nad 1000 pa 1 hko ranjenih. Aretiranih je bilo tudi nad lbOO oseb. Stavka traja dalje iu ni upati, da bi se kmalu končala.
ds— Draginja v Ameriki postaja danzadnem neznosnejša. Cene mesa so tako poskočile, da se je v večih državah proglasil bojkot mesu. Krivi so tej draginji carinski tarif in trusti. Mesni trust ima v svojih hladilnicah mesa za 1400 milijonov kron pa ga noče postaviti na trg, ker hoče stem doseči še viš.e cene. Silno značilno za te neznosne razmere je razglas, ki ga je izdal piastor Gibson, vodja presbiterijanske verske občine v Ntw-Yorku in se glasi '■ „ Zaročencem naznanjam, da jih ne poročim, ako ne morejo izkazati najmanj 2000 dolarjev (9900 K) letnih doliodkov, ker oh sedanjih cei ali hran i z manjšim letnim dohodkom m mogoče mtan viti redni ga domačega gospodarstva; uboštvo vodi k ločitvi zakonov". Za tako silno modi*rno Ameriko je ta razglas res preznač len.
K 23'40 za podpisanega, ki se lepo zah* valjujem z i to dari o.
I. Z e g a.
Zahvala. Podpisani se zahvaljuje®
vsem onim tovarišem in prijateljem, ki
se sporni ili mojih otročičev < b smrti moj® žene, zlasti se zahvaljujem tovarišem Fr' Piš erju, Josipu Možetu in Antonu Jei®' ševiču v tovarni Štrudolf in Ivanu Pišlerj" v plavžih, ki so nabirali darove. Najprisrčnejša hvala vsem.
Fr. Plečnik.
Najprisrčnejša zahvala vsem tovarišem, ki so se nas spomnili v nesreč1' ki je zadela mene in mo e otroke vsle“ smrti moj * žene, in mi prijateljsko pomagali. Najprisrčnejša tnala vsem. Dar® vali so pa: pometači skupaj 2 52	»
Mahne I. 1'20 K ; po 1 K : Hvala Jakob/ Uršič Jak., Vidmar Ant, Čermelj Jovank® Fil., Fiier Iv., Šušteršič, Vadnal, StegoV®0' Nabrgoj, Jeiušie, Benčina, Mladivan Jo®;> Klun, Sosič (capo) ; —‘80 Capuder, Ribarič; -—'70 M'-zek L. ; po —‘60: Priu®> Fuk, Mahnič, Uršič Fr., Janežč, Kukelj/ Bizjak ('tab ), Mahne II., Kljun Fr., Škri'
njar Mt>rt., Lu n, Černigoj Fr, ; po
Lipec, Danev, Cmgerje; po —'40 Grgič/ Sajovic, Štiblaj, Kovačič K., Pavlič Ant./
Rijavec I ., Tomažič, Mezgec, Valič, V»'
tovec Jos , Kralj Fr., Benevol, Zega, Se” mič, Krečič, Pertot, Natlačen, Milič Jo®/ Kocijančič II ; Železnik, Bizjak I. Mi)$ A dr.. Besednjak, Mavrič^ Kožuh, Fiš®r Fr , Mož^e, Kariš Fr. Ahac, Mave Iv., Cer* ko*nik, Škabar, Kariž ; po —'30 Debeljak/ Rijavec Jos., Kreševič, Žnide'šič, Zadnik/ Škrinjar Fr., Kralj Ant., Urdič ; po —-’2*> Bizjak II., Bizjak Lovr., Kovačič Ant./ Jernejčič Fr. Jeranko Jos., Čiket, Brišček Štef., Rebec Sim., Bizjak Ant., Kovač® Mih., Turk, Juh, Čuk Andr., Rebek, Vet' žiuelo, Kralj Aug., Fur an K., Milauc, P®" trovšek, Mrakič, Pipan, Prelc, Pečar, B®' hč, Slak, Brišček, Žerjau, Kr. čič, Placet/ Valenti čič, Phčnik, Uzaj, Regent I., Kozinec, Plavček, Černig *i Iv., Mevlja, čuk. Kocjančič I. Furlan Fr., Hvala Fr., Va* tovac II.. Fraud* n, Regent III, Pandu?/ Škrb c, Kralj Jos., Rustja, Selan Mar./ Francesin, Buda, Kumar, Blažina. Vsega skupaj se je nabralo 57'62 K. Torej enkrat najprisrčnejša hvala.
Josip Rijavec.
Odgovorni urednik : ŠTEFAN KOS. Lafitnica in izdajateliiea: NARODNA DELAVSKA ORGANIZACIJA v Trstu.
Tiska: TISKARNA „EDINOST“ v Trstu.
Tovariši! Delavci! Slovani! - -
V nedeljo 13. marca vsi ^ „Nar. Dom“ v Barkovlje k pred-
stavi
IMl
č m
UNIFORME
j
- Začetek ob 4. uri popoldne. ' Svira popolni vojaški orkesteP
DAROVI.
Zahvala. Dne 26. svečana se je nabralo od tovarišev v „Stabilimerito tecnico"
Zadružna gostilna članov N. P. 0-
TRST, vogal ul. Ghtga-Carradori-
(B izu južnega kol dvora.)
Toči izvrstno istrsko, vipavsko l0 dal mati n3-o vino (opolo) ter krašk’ teran. Pivo budjejeviško. Kuhinj11' domača- Priporočamo tovarišem Članom in cenjenemu občinstvu.

«>
Delniška glavnica:
K 10,000.000.
Telefon 19-95.
OSREDNJA BANKA ff ČEŠKIH HRANILNIC, ,S
_	_	Naslov za b
Podružnica v T rstu — Piazza del Ponterosso 3.
vloge na knjižice.	Premijene vloge
MENJALNICA. - BANČNO TRGOVANJE VSEH VRST. — Centrala denarnih zavodov avstro-ogrskih. — Izdaja sirotinsko-varne 4°/0 bančne obligacije. '	^
okoli:
OOO.OC0
Naslov za brz.: SFOROBANK^
jKonsumnn zadruga M. D 0.
Prodajalne: ulica Bosco 17. :: Telefon: štev. 23-21. :
II. ul. Miramare lil. v Skednju.
Čisti dobiček tega Vašega prvega go-
spodarskega podjetja |e namenjen le
Vam In Vaši sveti stvari !
)