Leto VIL, št. 51 („Jutroa xv, st «9«) Ljubljana, ponedeljek 17. decembra 1934 Cena t DIA U£>ittvui^ivo. Ljuoijana, fcLnailjeva ulica 6. — Telefon št. 3122, 3123, 8124, 3125, 3126. Inaeratm oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — Tel. 3492 to 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St_ 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvora St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v bBl dr. Baum-tjnrtnerja. ___ 1 B • ! ■ ■ » Ponedeljska izdaja f UllcutJjoJ».o - uajo »juua« ........ vsa V ponedeljek zjutraj. Naroča 9e posebej to velja po poftti prejemana Din 4.-, po raznafial- cih dostavljena Din 5.- mesečno Uredništvo: Ljubljana: Knafljeva ulica 5. Telefoi št. 3122, 3123. 3124. 3125 io 3126, Maribor: Gosposka ulica 1_L Telefos Št- 2440. Celje: Strossmayerjeva oL 1. TeL (& Rokopisi se ne vračajo. «— Oglasi pt tarifu. Veliki admiral Prv. 17. december v svobodni Jugoslaviji, prva rojstna obletnica, ki jo praznuje nesmrtni kralj v vernosti. Vse naše misli so danes pri Njem- Avgusta 1910- se je vozil srbski prestolonaslednik Aleksander Karadžordževič z ladjo iz Reke v Kotor, da ee udeleži kraljevskih svečanosti na črnogorskem dvoru v rodnem Cetinju. Spotoma je izstopil za nekaj minut v belem Splitu ter bil od odločne nacionalne mladine kljub avstrijskim bajonetom neustrašeno in navdušeno pozdravljen t vzkliki: ' s-Zivel bodoči jugoslovenski kralj!« In kako hitro se je uresničil ta divni sen! Na istem mestu, kjer je mladi princ Aleksander stopil na splitska tla, na istem mestu je po nepopisnih dneh ponižanja in trpljenja stopila 20- novembra 1918. leta zmagoslavna srbska vojska na osvobojena jugoslovenska tla. Se poznim rodovom bo priklicala ta zgodovinski dogodek Naj se ve. da je 20. XI. 1918. za re-gentstva Aleksandra KaradžordževiČa hrabra vojska kralja Srbije Petra I. pod vodstvom majorja Stoiana Trnokopoviča na to pristanišče zmagoslavno stopila, pozdravljena, objeta od celokupnega naroda in meščanstva Splita.« Vsemu svetu je zaklicala osvobodilna vojska: »Tukaj smo in to morje je naše!« Inozemski tisk je pričel gonjo proti celotnosti jugoslovenske države ter je posebno poudarjal nezanimanje vlade za Primorje in morje- Ker od proglasa uedinjenja 1-XII. 1918. naš kralj se ni službeno obiskal teh krajev, je tolmačilo nam sovražno časopisje to kot znak odpovedi do vzhodne jadranske obale tja do Neretve- Namere zemlje in morja lačnih tujcev so bile pro7orne in našemu državnemu obstoju skrajno nevarne, zato je kakor vedno tudi tedaj presekal zlo obetajoči vozel naš viteški vladar Uedinitelj ter z odločno kret-nio napravil konec ^sem zmotnim namignva-njem- S svojim uradnim obiskom osvobojenega morja in primorja od Bara do Šibe-nika je leta 1925. potrdil neodvisnost svobodne Jugoslaviie. Točno tisoč let potem, ko se je dal v baletu Splitu kronati mogočni hrvaški kralj Tom>«lav, ki ie s tem činom zaokroži svojo obširno državo ter postal važen činitelj v tedanjem mednarodnem življenju. 1925. je zgodovinsko leto, najvažnejše v tisoč letih naše zgodovinske preteklosti-Pričela se je kraljeva zgovodinska pot na jugoslovenski Jadran v spremstvu Nj. Vel. kralji Marije skozi rodno Črno goro v slikovito obrežno mestece Bar. Črnogorsko Primorje in Jadransko morje se je razprostiralo pred visokima gostoma nalik pisani bogati preprogi, ki je vladarsko dvojico navdušila. Vsa njuna pot je bil zmagoslaven pohod, poln ljubezni, občudovanja in vdanosti svobodnega naroda svojemu narodnemu kralju in njegovi plemeniti življenjski to- varišici. . , 23. septembra 1925. je stopil jugoslovenski vladar na svojo obalo, kjer ga je v barskem pristanišču pričakovala čarobno osvetljena bela ladia >Karadžordže«. Vse edinice naše vojne mornarice so pozdravljale kra Ijevskri par. Kralj, videč te male ladjice, ki so bile tedaj le znak bodočnosti, ki mora priti. ?e ganien izrekel besedo,-»Malo jih je, ali so — naše!« In ni ostalo le pri vzkliku. Kraljeva odločnost je razvidna tudi v naši vojni mornarici: leto za letom so se poslej starim malim vojnim ladjam pridruževale nove moderne edinice- Dva dni kasneje. 25- septembra, je kralj prisostvoval manevrom vojne mornarice v Tivtu sredi čarobnega Kotorskega zaliva. Celokupno vojno ladjevje in hidroavijacija sta pred Njunimi Veličanstvi izvedla pravo pomorsko bitko- Z največjo pozornostjo je sledil kralj v spremstvu admirala Priče manevrom na jahti »Vila«, kasneje se je pre-kreal na torpiljarko št. 8. ki je po četrt-urnem križarenju lansirala torpedo, nakar se je vsa mornarica skozi zaliv vrnila v Ti-vat. — Naslednje jutro je kralj v nasproti ležečem Gjenoviču pregledal vse tamošnje mornarske edinice. Štirinajst hidroplanov se je dvignilo v zračne višine in izvajalo najsmelejše vaje, kar je Nj. Vel. tako navdušilo, da se je zaželel tudi sam dvigniti nad Lovčen. Pripravili so mu šolski hidro-avion št. 5 novosadske tvornice »Ikarus« in pilot Nikša Nardelli. Dubrovničan, je krožil z vladarjem preko četrt ure nad Boko Kotorsko. Izstopil je kralj vesel in zadovoljen in tisoeglava množica mu je vzklikala: »Živio kralj!« Prisostvoval je še tekmi mornarjev s čolni na vesla, odlikoval zmagovalce, nato pa nadaljeval svojo zmagoslavno pot vzdolž jugoslovenske obale. V Kotoru je občudoval kolo starodavne bokeljske mornarice, v Ercegnovem se je na banketu poslovil od nepozabne Boke in njenih prebivalcev, v slavnem in nič manj div-nem Dubrovniku je v hotelu »Imperial« izrekel pomembno zdravieo, pa dalje mimo kapetanskega Orebiča na naše otoke, na Korčulo. Hvar in Vis, in povsod ga ie spremljal enak plamen narodnega navdušenja, ki je zgrabil tako mirne meščane in mrke mornarje kot vzhičeno mladež. V torek 29- septembra je njegova zmagoslavna pot dosegla višek v srcu jugoslovenskega Primorja, v sončnem Splitu. Po tisoč letih so bili oni stari zidovi snet neme pri če veličine in moči jugoslovenskega rodu, svedoki. kako narod obožava vladarja svoje krvi. Z isto ladjo, na kateri so leta 1914. avstrijski krvniki odvedli splitske narodnjake v mariborske in aradske ječe. z isto ladjo je prihitel s slavo ovenčan jugoslovenski kralj in po petnajstih letih spet stopil na svobodna splitska tla. pozdravljen od nepregledne množice ljudstva- Spomnil se je svojega zadnjega obiska leta 1910- ter s krova svoje ladje izrekel zbranemu narodu sledeče nepozabne besede: »Kakor doslej, bodite tudi poslej zresfi čuvarji našega morja (urnebesni: Hočemo!), za rami trdno stoji uedinjena domovina!« Te zlate besede so kot večen spomin vklesane v skalo na divnem splitskem griču Marjanu, čigar najvišji vrh z obširno razgledno ploščadjo tja po Kaštelanskem zalivu gori do Trogira in doli do mrkega Bio-kovega ter daljnih črnogorskih planin in daleč ven do slavnega otoka Visa, se imenuje »Vidilica kralia Aleksandra«. V veličastno južnjaško razkošnost 6e je odel tedanji Split, podnevi kakor ponoči ob nepopisni razsvetljavi. Splet je s sprejemom svojega narodnega kralja prekosil samega sebe in tako najbolje naglasih da smo Jugoslovani tam nad tisočletni gospodarji in da hočemo to tudi ostati. Velik italijanski apetit V pogajanjih s Francijo je glavna skrb Italije, da ne bi izgubila svojega vpliva v Podunavju Rim, 16. decembra, d. Pariški dopisniki tukajšnjih listov poročajo, da je senator Be-renger po referatu predsedniku republike Lebrunu in zunanjenemu ministru Lavalu o uspehu svoje misije v Rimu ter po svoji konferenci z ministrom za mornarico Pie-trijem podal zelo optimistično izjavo novinarjem, v kateri je poudaril, da bodo v kratkem rešena vsa vprašanja, ki so predmet razgovorov med italijansko in francosko vlado, in da bosta mogli Italija ter Francija sodelovati v popolnem soglasju v Afriki in Evropi. To njuno sodelovanje v Evropi bo postalo po mnenju senatorja Be-rengerja gravitacijska točka za vso evropsko politiko. Glavna ovira sporazuma Na podlagi vesti iz Pariza pričakuje fašistični tisk, da bo francoski zunanji minister Laval prispel v Rim v času od 3. do 5. januarja. Listi pripominjajo, da pričakujejo v gotovih francoskih krogih povsem zanesljivo, da bo dosežen načelen sporazum v vseh vprašanjih, ki bo omogočil učinkovito sodelovanje Francije in Italije v srednji Evropi V prav glede avstrijskega vprašanja in »Sanja organizacije gospodarskega sistema v Podunavju podlaga za sporazum še ni ustvarjena, kar predstavlja glavno zapreko francc .»ko-italijanske-mu zbližanju. Bojazen pred zbližan jem Francije in Nemčije Zanimivo je, da kaže italijanski tisk skrb, ker je francoska vlada, namestu da bi pospešila pogajanja, ki jih vodi že mesece z italijansko vlado, pričela šele sedaj podrobno proučevati uspehe dosedanjih razgovorov. V poročilih iz Pariza trdijo fašistični listi, da izziva rezerviranost francoskih oficielnih krogov, ki je v ostalem v sedanjem trenutku razumljiva in upravičena, vendar le vznemirjenje, ker ne more nihče vedeti, ali bodo dospela pogajanja zares v zaključno fazo. Po mnenju fašističnega tiska je škodljivo, ker izziva ta negotovost francoske liste, o katerih trdi, da so pod vplivom tujih faktorjev, ki niso naklonjeni Italiji, da še nadalje ■ .dijo in celo poostru-jejo kampanjo proti italijansko-francoske-mu zbližanju, pri čemer govore celo o možnosti francosko-nemškega zbližanja, ki bi po mnenju italijanskih listov ne bilo fatalno samo za Francijo, temveč za vso Evropo. V zvezi s tem poudarjajo fašistični listi, da bi Francija ne smela nasedati tem intrigam, temveč bi morala, dokler je še čas, skupno z Italijo napraviti odločen korak, ki bi presekal nemško igro v stremljenju, da izpremeni ravnotežje v srednji Evropi ne samo v škodo Italije, temveč vsega latinskega sveta. Fašistični tisk smatra kot potrebno, da se brez obotavljanja določi metoda, s katero bi Francija in Italija skupno izvedli organizacijo gospodarskega sistema za vse države v Podunavju. S tem sistemom naj bi bil zajamčen obstoj Avstrije na ta način, da bi bila za vedno odstranjena nevarnost njene priključitve k Nemčiji. Ker je bil pred dnevi s skupno akcijo likvidiran v Ženevi jugoslovensko-madžarski spor, upajo fašistični listi, da bi mogla francosko-itali-janska diplomacija s skupno akcijo rešiti tudi vsa kočljiva vprašanja, ki so doslej onemogočala sodelovanje podunavskih držav. Podunavski sistem, ki ga je pričela Italija izvajati na podlagi rimskih protokolov o italijansko-avstrijsko-madžarskem sodelovanju, naj bi se razširil in izpopolnil. Za ta sporazum je potrebno, da se najdejo primerna sredstva in metode, s katerimi bi mogli skupno braniti Avstrijo, če bi bila ogrožena njena neodvisnost. Na tej podlagi, zaključujejo fašistični listi, bi zbližanja Italije z Malo antanto, kakor tudi ureditve odnošajev med Italijo in Jugoslavijo ne bilo težko doseči. Nova ureditev kolonij alnih mej Kar se tiče kolonijalnih vprašanj in razdelitve interesnih sfer v severni Afriki, pogajanja po informacijah fašističnega lista niso bolj napredovala kakor o evropskih zadevah. List »Stampa« trdi, da je Francija pripravljena odstopiti Italiji polovico goratega pasu Tibestija na jugu Tripolitanije, in sicer njegov severni del. Razen tega bi bila Francija pripravljena priznati Italiji koncesije tudi glede njenega sodelovanja pri upravi železniške proge Djibuti-Adis Abeba, po kateri ima Abesinija edini izhod na morje. Toda Italija se po trditvi omenjenega lista ne more zadovoljiti s tem in zahteva, naj ji Francija odstopi del ozemlja svoje kolonije Djibuti, ki meji na eni strani na italijansko Somalijo, na drugi pa na italijansko kolonijo Eritrejo. Italija bi na ozemlju Djibutija. ki bi ga dobila od Francije, zgradila pristanišče, ki bi ga mogla sama eksploatirati, pa bi to pristanišče zvezala po železniški progi z Abesinijo. Strah pred Malo antanto Kakor ne more Italija, pravi »Stampa: pristati na tako neznatne koncesije, prav tako ne more odstopiti niti v vprašanju Avstrije niti v zadevi organizacije gospodarskega sistema v Podunavju od dosedanjih smernic svoje zunanje politike- Najmanj more Italija pristati na to. kar bi Francija želela, namreč, da bi dobile države Male antante privilegiran položaj v srednji Evropi. ker bi v tem primeru izgubila Italija svoji zanesljivi prijateljici Avstrijo in Madžarsko, ki bi se morali prepustili vplivom onih. ki niso italofilski orientirani. Za avstrijsko vprašanje niso zadostne deklaracije, ki so jih podale velesile v februarju in septembru, ker niso v njih določena niti moralna niti materijalna jamstva za ohranitev avstrijske neodvisnosti. Italija nima, pravi »Tribunam, nobenih prikritih stremljenj ter bo v obrambi Avstrije še nadalje prednjačila in bo v bodoče njena morebitna akcija v tej smeri samo pospešena. Ta akcija mora odstraniti nevarnost, da bi Društvo narodov s svojo počasno proceduro onemogočilo pomoč, ki se mora v gotovih kritičnih trenutkih izkazati Avstriji. Italija mora skupno s Francijo in Anglijo spraviti na čisto vprašanje jamstev za ohranitev Avstrije, pri čemer želi, da hi se angažirale tudi druge srednje-evropske države z enakimi jamstvi za obrambo Avstrije. Prezgodnje kombinacije Pariz, 16. decembra. AA. članek, ki ga je včeraj objavil : Matinc o koncesijah, ki naj bi jih bila Francija pripravljena dati Italiji, je dal povoda za živahne komentarje v današnjih listih, ki trdijo, da so »Matinova« poročila najmanj preuranjena. Tako pravi »Journal« med drugim: Nekateri bi hoteli, da se stvari hitreje razvijejo, kakor je treba. V zvezi s fran-cosko-italijanskimi odnošaji v Afriki je izšla cela vrsta vseh mogočih vesti, toda vse te vesti so netočne. Ne smemo pozabiti, da je sleherna ureditev spornih vprašanj med Francijo in Italijo podrejena mnogo važnejšemu sporazumu glede statusa quo v srednji Evropi, o tem se morajo v prvi vrsti vršiti razgovori. »Ere Nouvelle« pravi: Kraji, o katerih je govora, obvladujejo prometne zveze med vzhodnim delom naše severne Afriko in čadskim jezerom. Vsaka izprememha meja v teh krajih bi pomenila velik greh za bodočnost. Tudi list »Ordre« se ustavlja ob »Mati-novih« vesteh in pravi, da je prirodna pot, po kateri hodijo karavane, praktično Francoska. Zato ne moremo pristati na prav nobeno koncesijo v teh krajih. >-Figaro« pa pravi, da želi francoski zunanji minister Laval pred obiskom v Rimu počakati na dejanski sporazum s italijansko vlado o srednji Evropi. Abesinija obtožuje Italijo Svet Društva narodov bo moral razpravljati o abesinski pritožbi zaradi vpada italijanskih čet na abesinsko ozemlje ženeva, 16. decembra, g. Abesinska vlada je poslala tajništvu Društva narodov brzojavko, v kateri sporoča o obmejnih incidentih in o borbah z italijanskimi četami. Brzojavka je v ženevi povzročila veliko presenečenje, ker so upali, da bo ta incident urejen mirno in brez intervencije Društva narodov. V ženevi menijo, da bo italijanska vlada storila vse, da ta nov spor ne bo prišel pred svet Društva narodov. Ker je Abesinija članica Društva narodov, ima seveda pravico, da zahteva posredovanje ženeve. V tem primeru je celo dolžna obrniti se na Društvo narodov, ker odklanja Italija izpolnitev sklenjene pogodbe. Ni izključeno, da bo spor prišel že na dnevni red januarskega zasedanja sveta Društva narodov. Brzojavka ki jo je poslala abesinska vlada tajništvu Društva narodov, pravi med drugim: Abesinska vlada soproča s prošnjo, da se obveste o tem svet Društva nardoov in države članice Društva narodov, da je bila angleško-abesinska komisija pri proučevanju pašnikov v abesinski pokrajini Ogaden, preprečena z vojaško silo od italijanske strani po svojem prihodu v Ual-ual, torej od 23. novembra dalje, da bi nadaljevala svoje delo na kraju, ki se nahaja približno 100 km znotraj meje. Dne 5. decembra je italijanska četa s tanki in vojaškimi letali nenadoma in ne da bi bila izzvana napadla abesinsko spremstvo komisije. Abesinska vlada je v noti od 6. decembra proti temu protestirala. Kljub protestu so italijanska vojaška letala tri dni kasneje bombardirala Ado in Gerlogi-bi v isti pokrajini. Na naš protest od 6. decembra in zahtevo od 9. decembra, naj se izvede arbitraža na podlagi ČL 5 itali-jansko-abesinske pogodbe od 2. avgusta I. 1928., je itaJijansld odpravnik poslov zahteval, ne da bi sprejel protest na znanje, v noti od 11. decembra odškodnino in moralno zadoščenje. V nadaljnji noti od 14. t. m. je izjavil, da njegova vlada ne uvideva, kako bi se mogel ta incident rešiti z razsodiščem. Ker gre za italijanski napad, opozarja abesinska vlada svet Društva narodov na resnost položaja. Posla- la bo še podrobno z dokazi opremljeno spomenico. Rim, 16. decembra, d. Italijansko zunanje ministrstvo je objavilo po agenciji »United Press« glede na abesinsko demar-šo v ženevi, da je postopanje vlade v Adis Abebi odveč, ker ni nobenega dvoma, kdo je pri dogodkih v Ualualu prvi napadel. Veliko zanimanje je zbudil tudi članek v »Giornale d' Italia«, ki trdi, da je že de jure in de facto od 1. 1926. gotovo, da spada Ualual v italijansko kolonijalno področje. Pravica Italije do tega ozemlja temelji na podlagi italijansko-abesinskega dogovora iz 1. 1928. o mejah, v katerem je bilo določeno, da se mora primerna razmejitev takoj izvršiti. Francosko-rusld dogovor in Mala antanta Beograd, 16. oktobra, p. Kakor poročajo iz Bukarešte, pričakujejo tamkaj, da bosta tudi Jugoslavija in Rumunija pristopili k dogovoru Francije in Rusije, ki ga je podpisala tudi češkoslovaška in po katerem ne bo nobena država sklepala brez medsebojnega sporazuma bilateralnih pogodb pred zaključitvijo vzhodnega pakta. Povratek Schuschnig-ga na Dunaj Dunaj, 16. decembra. AA. Zvezni kancelar dr. Schuschnigg in zunanji minister Berger-Waldenegg sta se snoči vrnila iz Budimpešte. Otvoritev nove sofijske univerzitetne knjižnice Sofija, 16. decembra. AA. V navzočnosti kralja Borisa, članov diplomatskega zbora, bolgarske vlade in zastopnikov vseh kulturnih, narodnih društev in ustanov ter ostalih korporacij in velike množice ljudi so danes posvetili novo poslopje rektorata in knjižnice sofijske univerze. Poslopje so zgradili iz sredstev posebnega fonda, daru bolgarskih patrijotov Evlogija in Hrista Georgijeva. Posvetitev je opravil arhiepiskop Štefan. Jadranska straža, ki se je v Splitu rodila in ima tam tudi svoj glavni sedež, se je po vseh obrežnih mestih poklonila svojemu najvišjemu gospodu in Nj. Vel. kralj se je povsod živo zanimal za njen napredek. V Splitu sta mu ustanovitelj JS in njen tedanji predsednik min. v p. Juraj Biankini ter glavni tajnik direktor S- Alfirevič poklonila v imenu organizacije znak JS. Radosten ga je kralj sprejel. Pozval je svojega adjutan-ta polkovnika V- Dimitrijeviča: »Da mi je prikačiš, Veljo, jer bez nje sad nesmem da budem!« Značka je bila za gumbnico. ki je pa uniforme nimajo. To kralja ni motilo, zataknil jo je za silo za vrvico, kamor se obešajo odlikovanja- Vse dni svojega bivanja v Snli-tu, pri vseh svečanostih in na lovu na Marjanu je dičil kraljeva prša tudi znak JS. v Jadran potopljeni buzdovan kralieviča Marka. ki mu je po narodni pesmi Marko tedaj govoril: Kad moi topuz iz mora izišo, onda 'vaki djetič postanuo! Iz Splita ie šla kraljeva pot leta 1925. še v Šibenik, ki se je kosal v 6ijajnem spre- jemu s Splitom, potem pa je kraljevska dvojica zapustila jugoslovensko morje z obljubo, da se še in še vrne. In vračali so se ponovno, osobito Nj. Vel. kraljica s kraljeviči. Naš mladi kralj Peter II. je že svoj tretji rojstni dan praznoval ob sinji jadranski obali in mudil se je zdrav in zadovoljen ob njem leto za letom. Po prizadevanju pokojnega viteškega kralja se je naša še 1925. leta tako borna vojna mornarica leto za letom izpopolnjevala in lansko leto oktobra je že spremljala svojega vrhovnega admirala iz Črnega morja na jugoslovensko obalo- Novi moderni kr. brod »Dubrovnik« z deplasmanom 2400 ton in z brzino 38 vozlov na uro. opremljen z najmodernejšimi pripravami ter s posadko 20 častnikov in 220 podčastnikov in mornarjev ter z vsem kr spremstvom, je v družbi novih pomorskih edinic ponesel svojega vrhovnega poveljnika preko tujih voda na domače bregove, kjer je bil snet enako zmagoslavno sprejet kakor pred štirim? leti. Izkrcal s« je tedaj kralj sredi kotorskega zaliva v Tivtu. sprejpf od vse moderne svoje vojne mornarice in tisočev ljudstva. In letos se je po uspelem posetu bratske Bolgarije še neodpočit spet ukrcal doli v divni Boki. da ga njegova vojna ladja »Dubrovnik« ponese na daljne obale prijateljskega, zavezniškega naroda, s katerim skupno je hotel služiti najvišjemu cilju 6vojega naroda in vsega človeštva. Ni bil slučaj, da je nastopil jugoslovenski kralj to tako idealno zamišljeno, a take nesrečno pot po morju! Prav so pisali ino zemski časopisi da je hotel veliki naš vladar pred vsem svetom na ta način poudariti dejstvo, da je Jugoslavija pomorska država, da smo gospodarji vzhodnega Jadrana. In pred dvema mesecema se je tretji?, po-slednjič vračal v sončni Split Kraljevsko je bil sprejet, ali z drugimi Čuvstvi kakor leta 1910- in leta. 1925 Tuga je trgala sto-tisočem ob naši modri morski obali srca stari morski junaki so plakal? za Njim. — Danes ob 46 obletnici Njegovega rojstv.-prisegamo z njim. da bomo storili vse, d: očuvamo s kraljevo krvjo tako drago odkup lieno državo. Čuvati hočemo morje, čuvati Jugosla-vi io l Jadranski. GROZOVIT UMOR V ŠIŠKI Ločena žena Frančiška Planinškova je s sekiro ubila svojega dni gega neporočenega moža, tudi ločenega zidarja Nina štruklja noge. V bi§o je k 2ivčevim zahajal tndi Štrukelj, ki je bil ožji rojak Zivčeve. Tudi štrukelj je živel ločeno od svoje Ljubljana, 16. deoembra. Šiška in Dravlje so danes pod vtisom strašnega zločina, ki je bil izvršen v zgodnjih jutranjih urah in ki po svoji brutalnosti kakor tudi glede načina močno spominja na gnusni umor starega Seršeta letos v poletju v Rebri nad Starim trgom. Trgovska uslužbenka Frančiška Planinškova je umorila zidarja Ivana Štruklja, s katerim je skupaj živela. Frančiška Planinškova je bila rojena leta 1904. v Zgornjem Lakencu pri Mokronogu in je pristojna v Šmartno pri Litiji. Lani v februarju se je v Mokronogu poročila z mesarskim pomočnikom Viljemom Flaninškom. Čeprav sta dobila v zakonu otroka, zakon ni bil srečen, pa sta se mož in žena kmalu zopet razšla in se sporazumno ločila. Planinškova ie nato odšla v Ljubljano, kjer si je poiskala službo kot prodajalka. V septembru se je nastanila v Zgornji Šiški v hiši posestnika Konjarja, ki ie bila zgrajena šele letos pomladi. Hiša leži kakih 5 minut od Gorenjske ceste ob poljski poti, ki se odcepi pri tramvajski remizi na desno. V tej hiši sta ji zakonca Alojzij in Slavka Živec, ki stanujeta v I. nadstropju, odstopila kuhinjo s štedilnikom. K zakoncema je prihajal v posete večkrat 411etni zidar Ivan Štrukelj, doma od Sv. Mihela pri Šenpasu na Goriškem, odkoder je bila tudi Zivčeva žena. Seznanil se je s Planinškovo in med njima se je razvilo Ijubavno razmerje. Tudi Štrukelj je bil ločen, pa sta se s Planinškovo sporazumela, da se je pred kakima dvema mesecema preselil s Šmartinske ceste k njej. Nekaj časa sta se štrukelj in Planinškova dobro razumela, vendar pa ne dolgo. Začela sta se prepirati. Za Vse svetnike je odšla Planinškova v Mokronog po svojega otroka in se z njim vrnila v Ljubljano. Od takrat so se prepiri še poostrili in končno doživeli kosten konec v današnjem zločinu. Strahovito odkritje Okrog pol 8. zjutraj je potrkala Planinškova pri Živčevih in prosila, naj vzamejo njenega fantka v varstvo, češ da mora za nekaj časa v mesto. Živčevi so res vzeli otroka, nakar je Planinškova odšla. Malo pozneje je šel Živec na stranišče. Čedno se mu je zdelo, da je stranišče popolnoma zamašeno. Povedal je to ženi, ki je res šla pogledat in je pri tem opazila na tleh kaplje krvi. To je vzbudilo v njej sum, da nekaj ni v redu. Njen sum je postal še večji, ko je našla v kotu škaf, poln okrvavljene vode. Povedala je to možu in oba sta odšla do sobice Planinškove in potrkala na vrata. Vedela sta. da je Štrukelj še doma, saj ni bil odšel z doma. Čudno se jima je zdelo, da so bile šipe na vratih proti običaju zastrte. Živec je trkal na vrata in klical zidarja po njegovem imenu »Nino, Nino«, toda nihče se mu ni odzval. Zato je z dletom odstranil šipo iz okvira in skozi odprtino zlezel v kuhinjo. Našel je posteljo popolnoma v redu, a Štruklja ni bilo nikjer. Zdrznil pa se je, ko je natančneje pogledal okrog sebe: tla so h:la okrvavljena, v kotu je stala otroška banica, polna krvavega perila. Ko je pogledal pod posteljo, je prestrašen odskočil. Pod njo je ležal Štrukelj, mrtev in ves krvav. Naglo je zapustil Živec kuhinjo. Skupaj z ženo sta obvestila druge ljudi v hiši, a nekemu dečku so naročili, naj naglo teče na šišensko policijsko stražnico povedat, da je bil v hiši izvršen umoT. Aretacija Planinškove Kmalu je prišel stražnik Ivan Likar, ki je stražil hišo in poskrbel, da je ostalo vse nedotaknjeno, dokler ni prišla komisija. Okrog 9.45 so ljudje pred hišo opozorili stražnika, da se vrača Planinškova na kolesu. Ta je že od daleč videla gručo ljudi pred hišo. Uganila je najbrž, da je umor že odkrit, pa se pri hiši ni nič ustavila, ampak se kar hitro odpeljala naprej proti Klečam. Stražnik Likar si je naglo izposodil kolo. sedel nanj in zdirjal za Planinškovo. Kmalu .io je dohitel in jo pripeljal nazaj k hiši. Tam je potem vsa zbegana takoj priznala, kaj je storila. Povedala je, da se s Štrukljem že dolgo ni razumela, ker je sovražil njenega otroka. Davi med 6. in 7. se je otrok zbudil in zajokal. Vstala je, da bi mu skuhala zajtrk, tedaj pa je štrukelj za godrnjal: — »Kaj pa se spet usajaš? Ali boš temu mulcu zopet kuhala?« Zaradi tega jo je pograbila silna jeza, da sama ni vedela, kaj dela. Pobrala je pri štedilniku ležečo sekiro in z njo trikrat oplazila Štruklia po glavi. Ugotovitve policijske komisije Na kraj zločina je med tem prispela policijska in sodna komisija: namestnik državnega tožilca Branko Goslar, policijski zdravnik dr. Avramovič, nadzornik Močnik, podnadzornik Macarol, fotograf in daktiloskop. Komisija je ugotovila naslednje: Planinškova ni udarila Štruklja samo trikrat, kakor je trdila, temveč je Štru- kelj dobil okrog petnajst udarcev. Nad levim očesom je imel od strahovitega udarca preklano lobanjo. Ze ta rana sama na sebi je bila smrtna. Velika zevajoča rana je bila tudi zadaj na tilniku, prav taka spredaj na goltancu, razbito pa je imel tudi vso levo stran obraza, da ga je bilo strašno pogledati. Komisija ga je našla še pod posteljo, kamor je bil stlačen s takšno silo, da so morali posteljo razdreti, da so truplo lahko potegnili izpod nje. Morilka je najbrž računala, da bo svoj zločin prikrila. Po zločinu je svojo žrtev stlačila pod posteljo, ki jo je nato prav lepo uredila, položila nanjo odejo in koče, pomila na zidu krvave madeže, poribala tla, okrvavljeno rjuho in blazino pa vrgla v otroško banjo. Hotela je najbrž pozneje vse oprati. Nato je zaklenila stanovanje, izročila otroka sosedovim in odšla. Seveda ni slutila, da bo njen strašni zločin tako kmalu odkrit. Planinškova na policiji Po ugotovitvi dejanskega stanja je komisija zapečatila kuhinjo. Planinškovo so odvedli na policijo, Štrukljevo truplo pa so prepeljali v mrtvašnico v Dravlje, nebogljenega otročiča pa izročili banovinskemu otroškemu zavetišču v StTeliški ulici. Policija je popoldne zasliševala Planinškovo. Ta je vedno in odločno zatrjevala, da je ubila štruklja le zato, ker je sovražil njenega otroka. Zaslišane so bile tudi vse v hiši stanujoče stranke. Večina prič sploh ni vedela, da je Štrukelj stanoval pri Planinškovi, mislili so, da prihaja samo tu pa tam v posete. Bili so prepričani, da se dobro razumeta, saj nikoli niso čuli kakih prepirov. Planinškovo so slikali kot mirno, zelo pridno in delavno in naravnost čudno se jim zdi, da je bila sposobna takega dejanja. Kaj pripoveduje 2ivčeva Glavni priči sta oba Zivčeva, ne le ker sta odkrila zločin, marveč tudi zato, ker sta podrobneje poznala Štruklja in Planinškovo. Slava Zivčeva, rojena 1910. v Šenpasu pri Gorici, se je s svojim možem pred kakšnimi petimi meseci preselija v Konjarjevo hišo. Pri zaslišanju je Zivčeva med drugim povedala: Nekako pred 4 meseci je prišla k nji iskat stanovanje Planinškova. Rekla je, da ima otroka, njen mož pa da dela v Rušah. Zivčeva sta ji res odstopila kuhinjo s štedilnikom in naslednjega dne je prišla Planinškova skupaj z možem. Ta pa je ostal tam samo 4 ali 5 dni, nato pa se je poslovil, češ da gre v Št. Vid, kjer je dobil delo. Potem ga niso videli več. Kasneje je Planinškova pripovedovala Živčevi, da z možem ne živi skupaj, češ da je grdo ravnal žnjo. Zato ga je zapustila in se postavila na lastne eene. Planinškova je večkrat potožila Živčevi, da težko živi in da bi se rada seznanila s kakim moškim, ki bi ji lahko nekoliko pomagal. Vprašala jo je, če bi bil Štrukelj primeren mož za znosno življenje, nakar je Zivčeva dejala, da bi se morda lahko razumela. Poleg tega ji je še pripomnila, da ima štrukelj dosti denarja. Vedela je, da ima Štrukelj prihranjenih okrog 30 do 40.000 Lir, kar so ji povedali njegovi znanci. štrukelj je vedno pogosteje prihajal v hišo in kmalu sta bila s Planinškovo dofrra prijatelja. Ostal je kar v hiši in plačeval mesečno za kuhinjo, ki je bila obenem tudi nekaka pro vi zorna sobica, 180 Din mesečno za oba skupaj. Kakor večina zidarjev pozimi, zadnje čase tudi Štrukelj ni bil zaposlen, a zadnje tedne tudi Planinškova ni imela dela. To pa najbrž ni bil vzrok, ker je bfl Štrukelj, kakor rečeno, gmotno dobro situ-iran. V oktobru se je štrukelj nastanil pri Planinškovi, ki pa je že kakih 8 dni pozneje odšla v Mokronog po otroka. Zivčeva pripoveduje, da se je od teda-j razmerje med štrukljem in Planinškovo nekoliko ohladilo. Pokojni Štrukelj je večkrat tožil, da je otrok siten. Živčeva sta videla Štruklja zadnjič v soboto okrog 17-30, ko ie prišel v njuno stanovanje. Kmalu za njim je prišla tudi Planinškova in mu prinesla čaja, ki ga pa Štrukelj ni maral. Zapustil jih je in odšel spat, nakar ga niso več videli. Planinškova je nekoliko pozneje še enkrat prišla k njim, pa brez besede zopet odšla. Davi je pa Planinškova okrog pol 8. prinesla otroka in prosila, naj pazijo nanj, češ da mora v D. M. v Polje terjat neko stranko za denar, ki ji ga dolguje. Sedla je na kolo in se je odpeljala. Živčevi so nato odkrili zločin. Policija bo še danes preiskavo zaključila ter jutri izročila Planinškovo in vse spise državnemu tožilstvu. Frančiška Planinškova Planinškova je stara 30 let in je srednje postave. Dosti čedna je, v obraz rdečkasta, z močnimi ličnicami. Kljub strahotnemu zločinu, ki ga je zagrešila, je ohranila mirno kri in ni prišla iz ravnotežja. Na policiji se je vedla ves čas prav mirno. Skoro hladno je odgovarjala na stavljena ji vprašanja. Vedno na novo pa je zatrjevala, da je v velikih skrbeh za svojega otroka, o katerem pravi, da ga ima neizmerno rada. Prevelika ljubezen do lastnega otroka ji je, kakor zatrjuje, bila tudi v pogubo. Obdukcija umorjenega Štruklja bo jutri popoldne v mrtvašnici v Dravljah, nato pa bodo žrtev zverinskega umora pokopalL Mariborska kronika Maribor, 16. decembra. Zaradi zaprisege je bila za danes dopoldne razglašena alkoholna prepoved, odpovedane so bile vse druge dopoldanske prireditve in zborovanja, med drugim tudi kolesarske tekme. Edina prireditev, ki je bila poleg zaprisege v ospredju današnjega dne, je bila prisrčna poklonitev šolske mladine v veliki unionski dvorani. Poklonitev mladine kralju Ljubka in prisrčna je bila poklonitvena prireditev mariborske šolske mladine, ki je bila danes v veliki unionski dvorani. Na sporedu so bili pevski, deklamacijski in harmonikarski nastopi naše šolske mladine, ki je z občutjem in ljubeznijo izvajala posamezne točke. Nastopili so učenci in učenke osnovne šole, I. dekliške osnovne šole I. in IL, potem še gojenke zavoda šolske meščanske šole ter dekliške meščanske ole I. in IL, potem e gojenke zavoda šolskih sester. Posebno ljubka je bila zaključna poklonitev z živo sliko blagopokojnemu Viteškemu kralju in novemu ljubljenemu vladarju kralju Petru II. Naša šolska mladina zasluži za današnji krasno uspeli nastop, ki se je izvršil v okviru Podmladka Rdečega križa, polno priznanje in hvalo. Enako vsi, ki so mladino za ta prelepi nastop pripravili. Naše domačije v plamenih Včeraj ponoči okoli 23. ure je pri Sv. Martinu pri Vurbergu nastal velik požar, ki je posestniku Darku Kumerju do tal upe-pelil velikansko gospodarsko poslopje. Domača gasilska četa je bila takoj na mestu požara pod vodstvom častnega načelnika Janka Kostajnška in načelnika Gregorja Toplaka, katerima gre posebna hvala, da se je posrečilo ogenj lokalizirati ter da se je ohranila stanovanjska hiša, kakor tudi sedem objektov najbližjih sosedov. Gasilsko delo je bilo požrtvovalno in zaradi pomanjkanja vode posebno otežkočeno. Sosednjih gasilskih čet na mesto požara ni bilo, ker zaradi goste megle ni bilo mogoče opaziti ognja. Obstoja sum, da je ogenj podtaknila zlobna roka. Rabuka v policijskih zaporih V noči na nedeljo so aretirali 4>-letno brezposelno kuharico Jožefo M., ker se je nedostojno obnašala. Ko se je posrečilo pripeljati jo v policijske zapore, je pričela besneti, da je kar niso mogli ukrotiti. Iztrgala se je varnostnim organom iz rok in navalila na navzočno ženo zapornega policijskega nadzornika in jo s takšno silo udarila v trebuh, da so morali poklicati zdravnika. Vznemirjeno Pepico so slednjič vendarle ugnali. Slično rabuko si je dovolil neki 34-letni zidar Valentin K. V neki gostilni v Vetrinj-ski ulici je okoli polnoči nastal med gosti prepir, ki mu je nato sledil hud spopad. S pomočjo organa javnega reda se je posrečilo nemimeže pregnati z bojišča na prosto, omenjenemu Valentinu pa to ni šlo v glavo, ampak je na vsak način hotel v gostilno nazaj. Besnel je in tulil, dokler se stražniku ni posrečilo spraviti ga na stražnico, kjer so ga zvezali in nato odpremili v policijske zapore. Zveza nacionalnih organizacij v kraljevini Jugoslaviji Članstvo naših glavnih nacionalnih organizacij je že večkrat vidno izrazilo željo, da bi se organizacije medsebojno povezale za čim jačje in prisrčnejše sodelovanje. Naša patriotska javnost je simpatično pozdravila vsak skupen nastop nacionalnih organizacij, kar je dokazal zlasti veličastni protestni miting v maju 1933 v Beogradu V tem razpoloženju so se predsedniki in pooblaščeni predstavniki Narodne Odbrane. Udruženja vojnih invalidov, Saveza vojnih dobrovoljcev kraljevine Jugoslavije, Saveza strelskih družin, Udruženja rezervnih oficirjev in bojevnikov, Aerokluba kra- ljevine Jugoslavije in Udruženja upokojenih oficirjev m vojaških uradnikov posvetili delu ter s svojimi soglasnimi odločitvami izpolnili željo članstva svojih organizacij. Dne 8. novembra 1934 je bil v svečani dvorani Narodne Odbrane pni sestanek in je bilo načelno sklenjeno, da se osnuje Savez nacionalnih organizacij v kraljevim Jugoslaviji Na dveh naslednjih sejah 11 in 14. novembra so bila izdelana in na praznik našega Uedinjenja že tudi podpisana pravila Saveza, ki bodo te dni predložena pristojnim oblastvom v potrditev. Delo Saveza vodi vrhovni odbor, ki zaseda v prostorih Narodne Odbrane v Beogradu Most Velikega Beograda Nj. Vis. knez-namestnik Pavel je slavnostno otvoril novi most, ki veže Reograd z Zemunom Beograd, 16. decembra. AA. Danes dopoldne so na svečan način izročili prometu novi most kralja Aleksandra L med Beogradom in Zemunom. Svečanosti so prisostvovali Nj. Vis knez-namestnik Pavle s kraljevim namestnikom dr. Stankovi-čem, vsa kraljevska vlada, zastopniki diplomatskega zbora, člani narodne skupščine in senata, zastopniki občine s predsednikom Petrovičem na čelu, vsa kulturna društva in ustanove, korporacije itd. in velika množica prebivalstva. Svečanost se je začela z nedeljskim obredom, ki ga je izvršil patri jarh Varnava ob asistenci velikega števila svečenikov. Nato je imel svečan govor minister za gradnje dr. Srkulj, za njim pa predsednik občine mesta Beograda Miljutin Petrovič. Nato sta dr. Srkulj in predsednik Petrovič zaprosila Nj. Vis. kneza-namestnika, naj blagovoli izvršiti simbolno dejanje otvoritve mostu s tem, da prestriže tro-barvni narodni trak, ki je bil razpet čez most. Nj. Vis. knez-namestnik Pavle je v spremstvu namestnika dr. Stankoviča, ministra dr. Srkulja, prvega adjutanta generala Ječmeniča, predsednika občine g. Petroviča in drugih odličnih osebnosti pristopil in prerezal trak. Navdušene manifestacije ln vzkliki mnogoštevilnega prebivalstva »o sprejeli gesto Nj. Vis. kneza-namestnika, ki Je odprla novo prometno žilo v Velikem Beogradu. Zbrane množice so navdušeno vzklikale Nj. VeL kralju Petrn II-, kralir^~Tiu namestništvn in veliki Jugoslaviji. - nk \ f *-•" " i • <8 ■esr * '' >* Beograd, 16. decembra. Dolgo je trajalo, nad tri leta, pa se sedaj naposled vendarle izroča prometu veliki most viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja, ki bo preko Save, tik nad njenim izlivom v Dunav, vezal stari Beograd s svojim novim 17. kvartom, Zemunom. »Jutro« je že toliko pisalo o tem znamenitem mostu, znamenitem po svoji gradnji sami, kakor po nepregledni vrsti okoliščin, ki so toliko zavlekle dovršitev te ne samo za našo prestolnico, temveč za vso našo državo tako važne prometne zveze, da pač ni treba več ponavljati podrobnih podatkov o njenih razmerah, gradnji in graditeljih. Most je sedaj Izročen prometu in bo kmalu pozabljeno vse. kar je bilo vzrok, da nimamo te zve-*e že nad leto dni. Takoj po slovesni otvoritvi zdrče že z obeh strani čez most avtomobili in druga vozila, pa bo zvezan naš sever z jugom in naš lug s severom. Most se otvori sedaj seveda Ie za vo-rovni promet in promet pešcev, ker beo-erajska občina še nI dovršila vseera. kar je potrebno za tramvajski promet med Beogradom ln Zemunom. toda je tramvajski promet pač le krajevnega pomena, dočim vozovni posega zelo občutno v gospodarsko življenje vsega ozemlja tostran Save ln po njem tudi vse ostale države Predvčerajšnjim, včeraj in danes pa so se vršila zadnja, vsekako najvažnejša dela pred izročitvijo most« javnemu prometu. Vršile eo se obremenitvene preizkuš nje. ki naj bi pokazale, ali most v svoji gradnji odgovarja občim zahtevam sodob-ne mostovne eradbene tehnike, a ravno tako vsem posebnim, ki jih nareknjejo krajevne razmere in potrebe. Obremenitvene preizkušnje so se vršile pod vodstvom posebnega stroko vnlaka dr. Mirka Roša, profesorja tehnične visoke šole v Zurichu. Prvi dan so ee nekoliko zakasnile, ker je ponoči parobrod, ki je plul po Savi, z jarbolo pretrgal električne žice merilnih naprav, ki so bile že pritrjene na mostu. §lo pa je prvi dan za ugotovitev, koliko se npogne most ob zmerni obremenitvi. V ta namen je vo- zilo čez most pet največjih občinskih motornih škropilnic s približno 60 tonami v kupne teže. Kakor je ugotovil dr. Roš, se je most upogibal za $5 do SO centimetrov, kar se mora smatrati za popolnoma normalen učinek. Zuriški strokovnjak je še dodal, da je most zgrajen po najnovejših izkušnjah in ugotovitvah mostovne gradbene tehnike. Gradivo samo pa je tndi najboljše kakovosti, kakor se uporablja pri največjih modernih mostovih tostran in onstran Atlantskega oceana. 3>rugi dan se je vršila preizkušnja z največjo postopno in vsevknpno obremenitvijo. V ta Damen Je prljahak) na most 7O0 konjenikov, če se računa, da konjenik e konjem vred tehta povprečno 500 kilogramov, je bil most, ko je vsa ta konjenica stala na njem, obremenjen s 350.000 kg ali 250 tonami. Merjenje se je vršilo na sredi mostu in več drugih krajih in Je konjenica štirikrat Sla v koraku čez most, postajala, pa se zopet pomikala. 700 konjenikov je zavzemalo ravn« polovico mostu ln se je most občutno gibal, ko se je ta teža pomikala čezenj, kar je po strokovnjaški izjavi pri mostn, ki visi na verigah, odnosno kablih, ne samo dovoljeno, temveč popolnoma naravno tn potrebno. Merila so tudi drugi dan pokazala čisto normalno upogibanje mostu. Konjiča se je pomikala po mostn v vrstah po deset konj in most se je npognil za 13 centimetrov. Včeraj zadnji dan preizkušnje, je šlo čez most 400 konjenikov, dvakrat v koraku, dvakrat pa v diru in ee je most pod njihovo težo okoli 200.000 kg (200 ton) upognil za približno 10 cm. Merila se Je tudi vzdržnost kablov. Dr. Mirko Roš 1? izjavil, da je iz.i preizicnšeaj zelo zadovoljiv. Natančnejše preračunavanje pa bo trajalo dva do tri tedne. Tedaj se Izve točni izid preizkušenj, katere je most p.-*-stal v vsakem pogledu kar najbolje. Od danes dalje smemo torej brez strahu čez novi most iz Beograda v Zemun odnosno: zdai se šele moremo prav sprehajati po velikem Beogradu. Nenavadna eksplozija Ribno. 15. decembra. V Ribnem pri Bledu se je pripetila neobičajna nezgoda, ki je domala zahtevala človeško žrtev. Gospa Francka Mencingerjeva. šivilja, je kakor običajno vsak dan napolnila pločevinasti ogrevač z vročo vodo, da bi pogrela pri njej stanujoče-mu vpokojenemu uradniku posteljo. Ogrevač je nato dobro zaprla in ga položila na štedilnik. Ker je ravno kuhala za obed in pripravljala oglje za likalnik, je močno kurila v štedilniku. Naenkrat pa je nastal pok. Ogrevač je para raznesla in njegove dele zagnala s tako silo v strop, da je nastala v njem luknja. Mencingerjevi pa je puhnila para naravnost v obraz in je sirota padla na tla, kjer je obležala nezavestna Seveda je para napolnila tudi vso kuhinjo. Ko se je čez nekoliko časa gospa zopet zavedla, je le s težavo vstala in odprla vrata, da je para odšla iz kuhinje. Mencingerjeva ima obraz ves oparjen in tako zatekel, da le s težavo gleda. Pri padcu si je poškodovala tudi desnico, ki je do komolca vsa otekla ter jo Ie s težavo giblje Ako bi bili deli ogrevača treščili v gospeiino erlavo, bi nedvomno obležala pri priči mrtva. ee svojo udeležbo dne 5- januarja 1935 pri referatu za pospeševanje obrta v Knaflj^-vi ulici 9, soba '22 levo. kjer se dobe tudi podrobne informacije.« Nepoboljšljivi Madžari Varaždin, 16. decembra, č. Da se Madžari niso odrekli svojim aspiracijam do našega ozemlja, dokazuje najboljše dejstvo, da so pričeli izdajati nov revizijoni-stični list »Topole, pisan v našem jeziku in v duhu listov »Griča« ter »Ustaša<-. Kadar prihajajo naši dvolastniki na svoja posestva onstran meje ali pa plačevat davke madžarskim oblastem, ga jim povsod vsiljujejo. Razen tega so v Veliki Kaniži pri frančiškanski cerkvi postavili nov spomenik Medjimurju, ki so ga odkrili zastopniki madžarske vojske in ki predstavlja vojaka, kako meče bombo proti naši meji. Prav tako bo v kratkem odkrit v Veliki Kaniži spomenik, ki je sedaj še zadelan z deskami. V ta spomenik so vklesana imena vseh občin v Medjimurju in Prekmurju ter bo slovesno odkrit na Veliko noč prihodnje leto. Objave Soknlska srca! Ker je nrva naklada steklenih sokolfkih rdečih srčee — 200 000 komadov — ie noveem razprodana, ie Savez Sokola kralievine Jugoslavije preskrbel še nadalmiih 100.000 komadov. _ Brateke župe (ed:nioe rw žunam> nai takoi sporoče Savezu. koliko takih »okotaVih srčec no i se iim še po^He. Pnseiraitp pridno no niih. rnrrv*-čajte iih tudi med ostalo občinstvo Do Božiča mora biti za leto« ta «or?alnn akcija za-klMilena, zato pohitite! Zdravo! Ljudska univerza. Peto predavanje, ki bo zadnje ▼ tem semestru, bo izjemoma v torek 18. t. m. ob 20- v dvorani Delavske zbornice. Prevaval bo univ. prof- g. dr- Spek-torski Evgen: O moderni državi- Tema je aktualna za vsakogar- Vslon prost. Vajenski dom priredi pod okriljem ZKD iutri ob 19. uri predavanje o temi »Od Sušaka do Bojane«. Predavanje spremljajo skfomfčne slike. Govoril bo g. Viktor Pirnat, učitelj. Sokolsko društvo Brezovica Priredi v gasilnem domu 19. t- m- ob 20. uri predavanje. Predaval bo predavatelj ZKD g. Mariano-vic Humbert. tainik učiteljišča, o temi: »Kako liiibez^n do države«. • Prikrojevalne tečaje za krojače in šivilje v LJubljani priredi kr. banska unrava pod vodstvom obrtnega učitelja g. Knaflja v začetku novega leta. Interesenti naj prigla- Iz diplomatskega sveta Beograd, 16. decembra, p. V Beograd je prispel egiptski poslanik na našem dvoru Omer bej, ki biva stalno v Atenah. V Beogradu bo ostal več dni. Prav tako je prispel v Beograd danski poslanik na našem dvoru Bering, ki ima stalno rezidenco v Bukarešti. Na krajši dopust je odšel iz Beograda albanski poslanik Rauf Fico. Radijska razstava v Beogradu Beograd. 16. decembra, p. Danes je bila v paviljonu Cvijete Zuzorič otvorjena zelo uspela radijska razstava. Zagrebški in ljubljanski dijaki na Oplencu Zagreb, 16. decembra, č. Nocoj so odpotovali dijaki zagrebške in ljubljanske univerze na Oplenac v dveh vlakih, da se poklonijo grobu pokojnega viteškega kralja Aleksandra Uedinitelja. Prvi vlak je odšel ob 22. z 800 dijaki zagrebške univerze, ob 23.19 pa so odpotovali ljubljanski dijaki. Dijaško delegacijo vodi univ. profesor in sokolski prvak dr. Laza Popovič. Zagrebški mestni proračun Zagreb, 16. decembra, n. Novi proračun zagrebške mestne občine izkazuje dohodkov in izdatkov 127,254.759 Din ter je za 10 milijonov manjši od letošnjega. ZBOR SLOVENSKIH PLANINCEV Naš planinski parlament se je spet odlično obnese! Ljubljana. 16- decembra. V dvorani Delavske zbornice je bila dopoldne redna glavna skupščina Slovenskega planinskega društva- Spet eo zastopniki planinskih organizacij iz vse dravska banovine pretresali aktualna vprašanja svojega organizacijskega dela. Že v soboto zvečer se je v salonu pri Slamiču zbralo okrog 50 delegatov in funkcijonarjev SPD, da na zaključenem Sestanku pripravijo vse gradivo za skupščino samo. Zasluga te intenzivne priprave je bila. da je današnje zborovanje vkliub dejstvu, da so bila prav važna vprašanja na dnevnem redu, trajalo ramo pičli dve uri in po bMa vsa poročila podana kratko, lap'darno. Bila so sprejeta brez dolgih debat. Na skunščini je bilo zastopanih 14 podružnic z, 82 delegati. Tzmed pred-stavn;kov oVnstev so bili prisotni mestni evetrvk dr. Fettich kot zastoonik mestnega načelsfva. inž- Božič za šumsko upravo, inšpektor Erjavec za železn;ško direkcijo ter spnntor dr. Rožič in narodni poslanec Pust oslemšek. Komemoracija Predsednik dr. Pretnar se je v nagovoru spominjal smrti Viteškega kralja, ki so ga naše planine navdajala s toliko ljubeznijo, da je ure svojega najtežjega dela za državo in narod in najlepše ure svojega oddiha najrajši prebil v obiemu naših gora- Planinci so videli v njem uresničenie_ našega hrepenenja po nacionalni osvoboditvi, za katero ie ravno slovensko planinstvo od vsega poretka doprinašalo težke žrtve, ko nam je hotel val germaniznciie in italijanizaciie ugrabiti nailepše predele naših gora. Dosledni svoji svet i zaobljubi, da bodo čuvali Jugoslavijo, izražajo slovenski planinci svojo globoko liubezen in zvestobo Ni- Vel- kralju Petm TT. Po tVar i« bila ob poldvanajstih skupščina zaključena. Ljubljanska nedelja Ljubljana, 16. decembra. Lilo je danes. Lilo ves dan in po vsej banovini. Vremensko poročilo pravi: Glavni ciklon vlada nad Veliko Britanijo, sekundarni nad severno Italijo, oba ustvarjata oblačno, deževno in mestoma burno vreme v zapadni in južni Evropi. Visoki pritisk je le še nad evropsko Rusijo. V Jugoslaviji oblačno in deževno vreme na zapad-nem, severozapadnem in južnem delu države. Mestom aoblačno je v ostalih delih države. Močan veter široko gospodari nad Primorjem. zmerna kosava nad Podunav-jem. Vremenska napoved za 17. december je: oblačno, mestoma burno vreme z dežjem posebno v zapadnih in severozapadnih krajih. Predavanje o Bolgarski v „Soči" »■Soča« je imela v soboto predavanje o Bolgarski in o turneji naše Glasbene Matice po tej bratski zemlji. Dvorana pri »Levu« je bila natlačena in nad sto ljudi se je vrnilo domov, ker ni bilo več prostora. Predavatelj g. ravnatelj Mahkota je s svojim pomočnikom pri skioptikonu imel izredno smolo, ker je počila svetilna žarnica v aparatu in s tem oropala rodoljubne poslušalce vseh 100 skioptičnih slik. Predaval pa je kljub tej nezgodi in nam podal jasno zgodovinsko in zemljepisno sliko bratske zemlje. Govoril nam je pre-srčno o njenih naravnih lepotah in dobrotah, o prosveti in krasoti naše jugoslovenske (tudi bolgarske) pesmi, da smo ga Sočani in naši prijatelji nagradili z lepim aplavzom. Enako pozornost so poslušalci posvetili predavanju gospoda Ivana Jelačina, predsednika zbornice za TOI, ki je s svojo simpatično govorniško spretnostjo popol-nil kulturni in politični, a posebno še gospodarski in socijalni pregled naše bratske države Bolgarije. Z njegovimi res lepimi in zanimivimi izvajanji je mnogo pridobilo jugoslovensko bolgarsko zbližanje, kar je bil tudi namen našega odličnega in preizkušenega gospodarstvenika, ki je tudi podpredsednik Jugoslovensiko-bolgar-ske lige v Ljubljani. Sočani so hvaležni obema predavateljema, katera so prosili, da v tej zimski sezoni še olepšata svoja izvajanja s skioptičnimi slikami vseh najlepših krajev in mest. ki nam dajejo toliko zlatih nad v veliko jugoslovensko mogočnost in bratsko edinstvo od sinjega Jadrana do Ornega moria, od Tilmenta do Varne ... Vsem pa kličemo: »Na svidenje pri prihodnji manifestaciji bratske popoln jene jugoslovenske ljubezni!« Naš etnografski muzej Predhodna otvoritev Grebenčeve narodopisne zbirke v Narodnem muzeju. Pičlo Število povabljenih gostov je bilo ob 14. uri priča izredno važnemu dogodku za našo domačo kulturo. Na hodniku v prvem nadstropju Narodnega muzeja je namreč profesor O. Grebene namesto odsotnega ravnatelja Mola provizorno otvo- Ljubljana govori o GRETI GARBO in njenem velefilmu K1ALJICA KRISTINA ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Predstave danes ob 4., in 9.% uri zvečer. Predprodaja od 11. do %13. ril na novo urejeno razstavo svoje etnografske zbirke, ki je, kakor znano, prešla v last Narodnega muzeja. Zbirka, ki je pregledno nameščena v vrsti visokih vitrin in deloma na vmesnih stenah, je izredno bogata ter je kljub tesno odmerjenemu prostoru urejena zelo pregledno in okusno. Slovenci smo se s to prelepo kolekci-cijo postavili dostojno ob stran ostalim že obstoječim jugoslovenskim etnografskim zbirkam v Beogradu, Zagrebu, Sarajevu in Splitu. Najrazličnejše panoge domačega umet-no-obrtnega udejstvovanja iz davno preteklih časov do današnje dobe so s to znamenito zbirko odslej dostopne širokemu občinstvu, predvsem pa interesentom iz krogov umetnikov, znanstvenikov, obrtnikov, šolnikov in učencev iz raznih zavodov. Ni dvoma, da bomo kmalu opazili vpliv te zbirke pri praktičnem ustvarjanju sodobne umetnostne obrti. Vsa kolekcija izžareva resnično domačnost ter se v tem smislu ugodno razlikuje od drugih zbirk, ki sicer pokazujejo ustvarjajoče delo v Sloveniji, ne pa dela, ki so ga izvršili Slovenci. V tem pogledu smemo pripisovati Grebenčevi zbirki — če je dopuščena primera med kmečkim delom in delom umetnikov-skrokovnjakov — večjo važnost za spoznavanje naše kulturne preteklosti, nego jo imajo umetnostne zbirke. O vsebini zbirke, ki nazorno prikazuje razvojno pot ustvarjanja na poprišču lesne, kovinske, kamene, slikarske, keramične in tkaninške domače obrti, bodo gotovo izčrpno poročali poklicani strokovnjaki. Omejujemo se za danes le na kratko poročilo o predhodni otvoritvi. Po uvodnih besedah marljivega zbiratelja in prvaka na polju propagande za gojitev domače umetnosti, predsednika »Probude« profesorja O. Grebenca, se je s prisrčnimi besedami odzval g. stavbenik Ogrin, ki je izrazil nado, da bo zbirka postala integralni del obrtnega muzeja ter da bo kot taka služila za podlago za ustvaritev bodoče slovenske domače umetnostne obrti. Njegovim čestitkam zbiratelju Grebencu, ki si je s svojim delom postavil spomenik za vse bodoče čase, so se pridružili vsi navzočni ter so si nato natančno ogledali razstavljene predmete pod vodstvom g. zbiratelja. Oficielna otvoritev se bo zaradi zimskega časa vršila 1. maja 1935. Mortuos plango... Rudarski glavar inž. Strgar na zadnji poti Sredi najhujšega naliva je danes naš prvi rudarski glavar inž. Vinko Strgar nastopil svojo zadnjo pot. Kljub dežju se je pred hišo žalosti v Gradišču 8 zbrala ob 16. ogromna množica pokojnikovih prijateljev, znancev in stanovskih tovarišev, prišle so deputacije rudarjev iz vseh krajev Slovenije s prapori m godbami, a neprestano so prihajali tudi še nosilci krasnih vencev — en sam velik dokaz, koliko simpatij je pokojnik užival v naši javnosti. Ob 16. so oo. frančiškani blagoslovili krsto ob vhodu v vežo, nato se je od zaslužnega pokojnika v pietete polnih besedah poslovil univ. prof. inž. Pehani, na-glašujoč izredne zasluge pokojnega glavarja za razvoj slovenskega rudarstva, kakor tudi rudarske industrije, njegovo delo v udruženju inženjerjev kakor tudi njegovo odločno nacionalno prepričanje. Poslovil se je od rudarskega tovariša z rudarskim pozdravom »Srečno!«. Rudarski oktet iz Trbovelj je zapel Adamičevo »Rudarsko pesem«, za njim pa Akademski pevski zbor žalostinko očlovek glej«. Takoj nato se je začel pomikati veličasten žalni sprevod, kakršnega Ljubljana že nekaj let ne pomni. Na čelu sprevoda so nosili križ in zastavo, sledili so nosilci vencev, niim pa pevci iz Trbovelj, nato rudarska godba iz Trbovelj v črnih krojih. Za godbo so se razvrstili rudarji a prapori iz Trbovelj, s Jesenic in iz Mežice in rudniški uradniki in nameščenci v svojih slikovitih krojih s prižganimi svetiljkami v rok ali, sledili so jim montanisti in drugi akademiki. Za vozom z duhovniki je stopal rudar v kroju, ki je nosil na blazini pokojnikova odlikovanja, a ob dvovprežnem vozu s krsto so na vsaki strani tvorili po štirje rudarji v krojih s prižganimi svetiljkami časten špalir. Za krsto so se razvrstili ožji sorodniki, predstavniki rudarskega glavarstva, TPD, univerze, banovine in raznih uradov ter številni drugi pogrebci, ki so ga spremili prav na pokopališče k Sv. Križu. Pred viaduktom se je pogreb ustavil in oktet iz Trbovelj je še zapel žalostinko »Poljana toži«, nato pa je krenil sprevod na pokopališče, kjer so se od pokojnika v toplih besedah poslovili njegovi ožji prijatelji. Metod Brezi gar f Danes ob 13.30 je v Križah pri Golniku župnik g. Hartman blagoslovil krsto s truplom prerano umrlega uradnika Poštne hranilnice v Ljubljani g. Metoda Brezi-garja. Nato so krsto naložili na avtofur-gon Mestnega pogrebnega zavoda in jo prepeljali v kapelico pokopališča pri Sv. Križu, kjer so bili že zbrani ožji sorodniki. številni znanci in prijatelji, da ga spremijo na njegovi zadnji poti. Pogreba so se udeležili tudi minister dr. Albert Kra-mer s soprocro, predsednik konzorcija »Jutra« g. Ribnikar, direktor Poštne hranilnice dr. Vidmar in številni drugi, a polnoštevilno je bilo zbrano tudi uradni-štvo Poštne hranilnice, ki mu je bil po-koini drag tovariš. Počivaj v miru, blaga duša! Ivan Krivic t Ob istem času ko je nastopil zadnjo pot inž. Vinko Strgar, so pokopali tudi uglednega ljubljanskega trgovca Ivana Krivica. Pogreb se je vršil izpred mrtvaške veže hiralnice sv. Jožefa. Blagega pokojnika so poleg bridko prizadetih svojcev spremili zlasti številni njegovi trgovski tovariši; a častno je bilo zastopano tudi uradništvo Mestne hranilnice z ravnateljem Pretnarjem na čelu. Pogreb je pokazal pokojnikovo priljubljenost kakor zlasti tudi tovariško vzajemnost ljubljanskega trgovstva. Ivan Mllohnoja f Dne 15. t. m. je po kratkem bolehanju preminil vpokojeni finančni nadsvetnik g. Milohnoja Ivan. Rojen je bil 1. 1865. v Komendi pri Kamniku. Gimnazijo je dovršil v Ljubljani, juridične študije pa na Dunaju. L. 1895. je vstopil kot koncipient v pisarno dr. Schmidingerja v Kamniku, dve leti kasneje pa je prestopil v državno službo k finančnemu ravnateljstvu v Ljubljani, kjer ga je tudi zatekla upokojitev kot načelnika pristojbinskega oddelka. Med svojimi tovariši in podrejenim urad-ništvom je bil cenjen kot odličen strokovnjak in mož plemenitega značaja. Pred vojno se je tudi uveljavil v ljubljanskem občinskem svetu, kjer je bil več let načelnik finančnega oddelka in v mestnih gospodarskih podjetjih, m. dr. v Mestni hranilnici ljubljanski, kjer je bil preko decenija član ravnateljstva, nekaj časa pa tudi poslevodeči ravnatelj. Ob - koncu vojne je neozdravljivo zbolel na očeh; zaradi te bolezni je stopil L 1923 v pokoj. Jesen svojega življenja je preživel na svojem posestvu v Kamniku. Smrt plemenitega moža in blagega očeta objokuje soproga Marija in družini hčerke Klav-dije in sina Baldomira. Časten mu bodi spomin, svojcem naše iskreno sožalje! Prisega rezervne vojske Ljubljana, 16. decembra. Danes se je zgrnila v Ljubljano prava »črna vojska«. Že od ranega jutra so bile ulice nenavadno žive. Z vseh strani so prihajali vojni obvezniki naše rezervne narodne vojske, da položijo prisego zvestobe nasledniku Viteškega kralja Uedinitelja, Nj. Vel. kralju Petru II. Za zbirališče je bilo določeno letno sokolsko telovadišče v Tivoliju. Od 8. dalje so korakale kolone za kolono pri glavnem vhodu na telovadišče, ki je bilo že kmalu po 9. skoro nabito polno. Iz ljubljanske okolice so prihajali obvezniki v vzornem redu pod vodstvom predsednikov in odbornikov posameznih občin. Na telovadišču so se zbrali k svečani zaprisegi oficirji vojnega okrožja in poveljniki vseh ljubljanskih edinic. Nastopila je tudi častna četa s polkovno zastavo. Častno četo so tvorili po en vod pešadije, kolesarjev, planincev in topničarjev. Na vzvišenem prostoru je bil oltar, po telovadišču pa so bili razmeščeni zvočniki. Na žalost pa je že zjutraj pričelo deževati in je polagoma rosilo vse dopoldne, proti poldnevu pa se je baš za časa zaprisege vlila prava ploha. Kljub vsemu pa je bilo razpoloženje »črne vojske« odlično. Le nekateri, ki so do gležnjev stali v vodi, so malo godrnjali. Ob 11. je prispel na telovadišče poveljnik dravske divizije general Cukavac s svojim štabom. Sprejel je raport in pregledal zbrano rezervno armado, pozdravivši jo z gromkim »Pomozi Bog, junaci!« Krepko so odgovorili rezervisti: »Bog ti pomo-gao!« Nato so svečeniki rimskokatoliške, pravoslavne in muslimanske veroizpovedi opravili kratke molitve, nakar je vsa zbrana množica svečano prisegla. Po zaprisegi je imel general Cukavac na rezerviste lep nagovor, v katerem je najprvo poudaril pomen vojaške zvestobe, nato pa je v zanos-nih besedah orisal veliko delo pokojnega kralja Uediiritelja, poudarjajoč, da je naša narodna vojska z vso dušo sprejela njegovo poslednjo oporoko: »Čuvajte Jugoslavijo!« To sporočilo blagopokojnega kralja bo vojska zvesto izpolnjevala, pa naj pride, kar hoče! Enako zvesto bo sledila tudi svojemu novemu vrhovnemu poveljniku, Nj. Vel. kralju Petru II. Svoj lepi govor je g. divizionar zaključil s počastitvijo spomina velikega kralja Uedinitelja in s pozivom, naj vojni obvezniki potrde svojo vdanost s trikratnim vzklikom »Živel Nj. VeL kralj Peter II !« Ogromna množica se je navdušeno odzvala temu pozivu. Prvotno se je spontano pojavil in z odobravanjem sprejel predlog, da bi po zaprisegi priredili manifestacijski pohod po me stu, toda zaradi vedno hujšega naliva so morali ta načrt opustiti, tisočglava množica pa se je mirno in dostojno razšla. Proti poldnevu se je v mesto valila vsa množica, ki so jo cenili na najmanj 17.000 duš. Po- lagoma se je vsa ta armada razhajala, še do poznega večera so nekateri ostali v ljubljeni Ljubljani Maribor, 16. decembra. Mesto brez moških je bil Maribor v današnjih dopoldanskih urah, ko se je zu iaj na tezei-fkem vežbališču vrši1* zaprisega vojaških obveznikov, rojenih v letih 18S5 do 1914. Priseglo je 16.000 mož, m sicer iz okolice 9.500, iz mesta pa 6500. Rez. častnikov je priseglo 65. Impozantna množica. V jutranjih urah so prenapolnjeni avtobusi dovažali vedno nove množice, iz okolice so prihajale v mesto skupine vojnih obveznikov. Slika na tezenskem vežbališču je nudi la veličasten pogled na mogočno taborišče vojnih obveznikov, ki so pred polkovno zastavo in častno četo mariborskega peš-polka prisegli zvestobo novemu ljubljenemu kralju Petru II. Obenem pa je današnji vojni zbor pomenil priznanje vsem, ki so imeli nalogo, da organizatorično brezhibno pripravijo vse potrebno za čim gladkejši potek te vojaške slovesnosti. Zaprisego sta izvršila s primernimi navdušenimi nagovori garnizijski duhovnik Pavle Zavadlal za katoliško veroizpoved, prota Trbojevič pa za pravoslavno veroizpoved. Vznešene so b-Je besede mestnega poveljnika generala Hid-žiča. Celje, 16. decembra. Davi Je Celje nenavadno oživelo. V mesto so se zgrinjale velike množice vojaških obveznikov, ki so se okrog 8. zjutraj zdrsle pred evangeljsko cerkvijo, za vojaškim skladiščem pri Glaziji in v drevoredu na Glaziji. Ko so obveznike razvrstili po občinah, so odšli vsi na Glazijo, kjer je bila postavljena četa vojakov z zastavo 39. pp. Navzoči so bili tudi poveljnik vojaškega okrožja in mesta g. polkovnik Gavrilovič, sreski načelnik g. dr. Vidmar ter mestni m okoliški župan gg. dr. Goričan in Kukovec. Po nagovoru opata g. Juraka so najprej prisegli zvestobo Nj. Vel. kralj Petru II. katoliki, po nagovoru prote g. Čudiča pravoslavni, po nagovoru vikarja g. Schaffer-ja pa evangeličani. Slovesnost je bila zaključena z lepim patriotskim nagovorom g. polkovnika Gavriloviča. Zaprisege se je udeležilo okrog 5000 oseb. Zagreb, 16. decembra. Dopoldne ob 11. je bila na sokolskem stadionu izvršena na zelo svečan način zaprisega 45.000 vojaških obveznikov. Zaprisegi je prisostvoval armijski komandant general Marid. Sušak, 16. decembra. Danes dopoldne je na dvorišču vojašnice kralja Aleksandra L priseglo zvestobo Nj. Vel. kralju Petru II. okoli pet tisoč mož. Po zaprisegi so se vršile viharne manifestacije Nj. VeL kralju in domovini. Manifestacije je pa prekinila huda ploha, ki se je vlila nad mestom. Deževalo je nato skoro ves dan. S4MAR0DM0 ■A v u u b l j a n i REPERTOAR DRAMA Začetek ob 20. Ponedeljek. 17.: Zaprto. Torek, 18.: Gugalnica. Gostovanje drame v Celju. — Ob 20.: Cesta. Plesni večer ge. Katje Delakove Izven. Sreda, 19.: žalujoči ostali. A. OPEKA. Začetek ob 20. Ponedeljek, 17.: Zaprto. Torek, 18.: Izgubljeni valček. C. Sreda, 19.: štirje grobi jani. Premiera. Red Sreda. * DRAMA S »Cesto«, plesno reportažo v 12 slikah, je gostovala Katja Delakova pred kratkim na Dunaju in doživela triumfalen uspeh. V torek nastopi s tem plesnim ciklom v dramskem gledališču. Pravo, pristno Je to življenje na tej »Cesti«. Sedaj so ti s »Ceste« pobrani utrinki v grozo resničnosti in življenjske sile projicirani, sedaj v slikovito grotesko in ostro karlkiranost potlačeni, potem zopet v emfazo hrepenenja in vzišenosti povzdig-njeni. Za vez med posameznimi plesi je napisal pisatelj Ljudevit Mrzel globoko občutene pesmi v prozi, katere bo reciti- rala ga. Nada Obereignerjeva. Muzikalno vodstvo tega izredno zanimivega večera Je v rokah g. prof. Pavla Sivica. Glasbeno osnovo te plesne reportaže tvorijo dela: Beethovna, Musorgskega, Chopina, Wind-spergerja in Weilla_ Vstopnice se dobe pri dnevni blagajni. Cene dramske. OPERA V torek 18. t. m. se poje opereta komponista Stolza »Izgubljeni valček« pod taktirko dirigenta A Neffata in v Ciril Debevčevi režiji za red C. Stolzovo muzi-ko, ki je izredno invencijozna odlikuje mehkoba in liričnost. V glavnih pevskih partijah nastopijo: ge. Ribičeva in Poli-čeva, ter g. Janko, za komični element pa skrbita dvojčka-libretista Niki in Viki, gg. Daneš in Sancin. G. Peček kot gledališki ravnatelj, g. železnik kot njegov tajnik in g. Zupan kot sluga so posrečena trojica, ki daje mnogo povoda za smeh. Wolff-Ferrari jevi »Štirje grob jani« go ena izmed najboljših komičnih oper. Gol-dononijev tekst nudi komponistu nebroj možnosti, da uporabi lahkoten stil, ki daje vsaki besedi veljavo. Delo ima dve strani, lirično in grobjansko. V tej komični operi ne nastopa zbor in ansambel, toda pevske partije so silno težke in zahtevajo minuciozne izdelave. To delo ima ogromen uspeh o čemer pričajo pogosti radio prenosi iz Brna. Curiha, Leipziga in Rima. Občinstvo opozarjamo na ta izreden dogodek v operi. Predstava bo v sredo 19. t. m. za red Sreda. Dogodki po širnem svetu I Klepar v vodnjaku Tragedija angleSkega obrtnika Spomenik kralfn-letalcn Dva Napoleona na EM Tri dni se po zadnjih vesteh bori ves oddelek vojaštva z mnogoštevilnimi drugimi pomočniki, da bi rešil iz groznega položaja angleškega kleparja O' Learvja, ki se je •pustil v globok vodnjak neke vasi v bližini Dublina, da bi nekaj tam popravil, a ga je ▼ globini 16 m zasul zemeljski plaz. CPLearyjev pomočnik je ob nesreči ta koj pozval vaščane na pomoč, ki so pa mogli nesrečniku osvoboditi le glavo in ramena. Ostalo telo je v peščenih masah, na katere se še vedno usedajo majhni plazim. Razen tega so se morale nesrečnikove noge zatakniti na lestev, na kateri je stal, kajti ko so poskusili, da bi ga izvlekli z vrvjo, je kričal od bolečin, ker noge niso hotele popustiti. Ker je v vodnjaku zelo slab zrak, mu dovajajo kisik po gumasti cevi in ko so mu osvobodili roke, so mu poslali v globino tudi živeža. Oddelek pionirjev koplje z vso meroo stranski rov, da bi prišli tako do ponesrečenca m ga rešili. Po zadnjih vesteh so bili kopači le še poldrug meter od njega, toda nesrečnež je že tako oslabel, da izgublja zavest in ne more več govoriti. Le od časa do časa še potegne za vrv, ki so jo spustili do njega, kar je znamenje, da še živi Aparat za merjenje spanja Dr. Donald A. Lard s svojim aparatom, ki meri spanje človeka od trenutka, ko zaspi pa do prebujenja Zakrknjen samec do zadnjega Ko Jeremija Benthley še ni bil angleški minister in ko je bil še mlad možak, se je hotel oženiti. Vendar ni imel sreče. V desetih letih je snubil osem miadib dam, a prav tolikokrat je bil zavrnjen vzlic temu, da je bil prav čeden fant in premožen. Podoba je, da ga je tolik neuspeh prepričal, da je zanj najboljše, če ostane samec. In res je moral samsko življenje smatrati za najboljše, zakaj ko je umrl in zapustil lepo prenioženje, je v oporoki bilo določeno, da ee vse premoženje razdeli na devet delov-Vsaka tistih med tem že osivelih dam je dobila en delež v zahvalo, da 60 ga v mladosti odbile kot snubca; deveti del pa je dobil njeeov osebni služabnik, ker je dolga leta zavračal vsak ženski obisk v njegovi hiši. Smrt češkega figuralnega slikarja Te dm" je umrl v Pragi po dolgem trpfj»-nju znani češki figuralni slikar in grafik Hugo Boettinger, ki je signiral svoje risbe z imenom dr. Desiderius. Umetnik je dosegel 54 let. Javnosti je bil znan posebno po svojih posrečenih karikaturah in kot časopisni ilustrator. I V E E R I Noben tiran naj si ne domišlja, de je »gospodujoča čud«. Vsak tiran je samo hlapčevska čud z obrnjenimi predznaki Vsak resnični plemenitnik duha in svobodno rojeni ima samo ob sebi umeven r*>-speikt pred pravico vsakega bitja do samoodločbe in ne bo nikoli zapadei niti sfct»- Dvanajst jih je, izvoljena pa bo samo ena Pogum predstavnikov »tretjega carstva" V Nemčiji kier trka nemila zima na vrata, so imeli pred hotelom Adlonom v Berlinu prošlo nedeljo nenavaden prizor: ministrski predsednik Goring in propagandni minister dr. Gdbbels sta s puščicami v rokah nabirala milodare za ublažitev delnic« hMte. Seveda ie bilo njuno »beračenje« samo pogumna agitacija za režim, ld stoji zaradi svojih nekdanjih obljub pred »vsite težavnimi socialnimi problemi v dejanski politiki Tilnl i častijo Belgijci spomin svojega lani umrlega kralja Alberta L Odkrili so mu spomenik kot letalcu na letališču v Evereju Nemška policija na konjih Na otoku EIbi snemajo tačas dve verzij! filma iz Napoleonovega življenja. Napoleona predstavljata dva igralca: Werner Krauss in Corrado Racca, ki ju vidimo da sliki med odmorom Po smrti odlikovana reševalka JLendespoiisei ima po poročilu francoskega poslanca Arehimbauda 100.000 «3amo«, med njimi tadi konjico, ki zna zelo spretno manevrirati Pogreb Poincarejeve vdove Letos v avgustu sta se kopali pri Bmim v Franciji sestri Moreanjevi. Pri kopanju je mlajša sestra prišla v takšen položaj, da ji je grozila smrt. Starejša sestra Ge-novefa je planila za njo v vodo, pri tem pa jo je prijel krč in je sama utonila. Zdaj jo je francoska vlada za pogumen čin odlikovala s srebrno svetinjo za reševalce Profesor in dijaki Angleški vseučiliški profesor medicine John Batting je neki dan pred predavanjem napisal na tablo: Profesor Batting sporoča svojim slušateljem, da je imenovan za telesnega zdravnika Nj. Vel kralju<, in je nato odšel iz predavalnice. Ko se je spet vrnil, da predava je videl, da so dijaki pod njegovo sporočilo napisali: >God save tho Kiug (Bog obvaruj kraljajc To so besede iz angleške himne. sprevod goaf» Henri Foincarejeve, vdove po slavnem francoskem matematiku Stare samice vzrok zdravega angleškega naroda Sloviti fiziolog Huxley, ki je živel ▼ 19. stoletju, je nekoč izjavil^ da se mora Angleška samo starim samicam zahvaliti, da ima tako zdrav narod, in sicer iz nastopnega vzroka: Človek dobi v veliki meri avojo moč od uživanja volovskega mesa. Vol uspeva najboljše tam, kjer rase detelja. Detelja potrebuje žuželke, zlasti čmrlje, da se dobro razvija. Največji sovražnik čmrlov je poljska miš. največja sovražnica teh mišj pa je maoka. Ker pa je mačka najljubša žival starih samic, gre pac vsa hvala le tem, da je angleški narod tako čil, čvrst in zdrav. Kaj bo v Atenah? Pariza nismo uspeli V razburljivi tekmi smo izgubili tekmo proti Francozom, ko smo že vodili z 2:1 — Naša reprezentanca odpotuje jutri v Atene Pariz. 16. decembra. Na krasnem igrišču Pare de Prince se je danes odigrala pred 40.000 gledalci mednarodna tekma med francosko in jugoslovensko reprezentanco. Tekmi so med drugim prisostvovali francoska ministra Pietri in Queille, naš poslanik v Parizu Spalajkovič, naš vojaški ataše general Mihajlovič, pred- sednik File g. Rimet, zastopnika JNS inž. Miodragovič in tajnik Milovanovič. Današnja tekma je bila četrto službeno srečanje med obema reprezentancama. Po današnji zmagi Francozov imata Francija in Jugoslavija po dve zmagi in po dva poraza. Goldiferenca je 9:8 v korist Francije. Frastcija : Jugoslavija y.l (1:1) Naša reprezentanca je nastopila v naslednji postavi: Glaser (Čulič)—dr. Ivkovič, Matošič—Petrovič, Gaver, Lechner—Glišovič, Živkovič, Marjanovič, Vujadinovič, Žečevič. Tekma se je pričela točno ob 14.10 ter je končala ob 16. francoskega časa. Naši so bili zlasti v drugem polčasu slabi, zaradi česar je tudi zmaga Francozov upravičena. Francozi so imeli iniciativo večinoma v »vojih rokah ter so pred vsem imeli sigur-nejšo obrambo. Tudi njihov napad je bil mnogo prodornejši. Jugoslovenskemu napadu je od začetka do konca tekme manjkala povezanost med posameznimi linijami. Potek tekme Takoj v začetku je Marjanovič poslal Žečeviča v ogenj, toda francoski branilec Anatol }e odbil strel z glavo. V 3. minuti ie dr. Ivkovič rešil nevarno situacijo. Ta igrač se je sploh odlikoval z dobro igro. Srednji krilec Gaver je delal zelo pridno, vendar je dribljal preveč, da bi mogel koristno dodajati žoge napadu. Opaža se nepovezanost med našimi krilci in med nnpa-dom. l.ep napad naših iz kombinacije Marjanovič-Glišovič brani francoski vratar Theupot. Francosko krilo Langilier je zelo urno in prodira lahko. V 7. minuti kot za Francoze, ki ga Lechner brani. Nevaren napad Francozov ustavi dr. Ivkovič. V S. minuti vi o vi Glaser v skoku ostro žogo. Nato dobi žogo francoski srednji napadalec Nicolas, ki doseže vodstvo 1:0 za Francijo. Glaser mora zaradi blesure zapustiti svoie mesto, ki ga zavzame (*Xilič. V francoskem napadu se s svojimi akcijami odlikuje Rio, toda Culič hrani odlično. Desni krilec Jugoslavije, Petrovič, je zelo slab in francoske krilo Langillier mu lahko uhaja. Naši kri!ci slabo pokrivajo, vendar pa je Lechner še najboljši. V 17. min. čulič bravuroz-no brani. V 27. min. Zečevič s silnim strelom ogroža francoska vrata, toda francoski vratar brani zelo sigurno. V 29. min. ustavi sodnik Baert Vujadinoviča zaradi ofsi-dea. V 35. min. drugi komer za Francoze, ki ostane brez rezultata. V 36. min. krasna kombinacija Vu ja din ovič-Mar janovič-Vujadinovič, toda Vujadinovič zastrelja. Zečevič je sedaj nekoliko boljši. Naši igrajo zlasti z levo stranjo napada. Francoski branilec Anatol je zelo močan in težak igrač ter izkorišča to tako, da z lahkoto ruši na-= e napadalce, ki so sedaj precej nevarnt. V 40. min. komer za Jugoslavijo. Marjanovič odda Vujadinoviču. toda ta iz bližine pošlje žogo v aut. V 42. min. nepopisno energičen napad naših. Marjanovič se prebije skozi oba branilca ter gre z žogo v gol. 1:1 V drugem polčasu diktira sodnik že v 1. minuti komer proti Jugoslaviji. Sledi nato napad Jugoslovenov. ki ga pa odbijeta francoska branilca. Gaver vrne žogo našemu napadu, toda Anatol jo vrne visoko proti našemu golu. Pričakuje jo vollev dr. Ivkovič, ki žanje za svojo bravuro burno odobravanje občinstva. Glišovič zgubi žogo. Sledi krasen napad Francozov, ki so zelo prodorni in nevarni. Pri odbijanju teh napadov je Matošič odličen. Živkovič v napadu ne uspeva ter skuša doseči uspeh 3 solo akcijami. Zelo slabo oddaja kriloma V 3. min. nevarna gneča pred golom Jugoslavije. Zelo so zaposleni Matošič, Lechner in Gaver. Francozi se poslužujejo zelo enostavne taktike. Krilci in notranje krilo oddajajo kriloma, ki sta zelo uma in dobra. V 6. min. preide Rio Matošiča ter ustvari nevarno situacijo, toda dr. Ivkovič reši siguren gol. Sedaj so Francozi nekoliko popustili in naši so se nekoliko znašli. Francoska in naša obramba sta dobri. Toda naša obramba je preveč zaposlena. Lechner se odlikuje z odlično taktiko, Matošič pa s silnim startom. V 8. min. komer za Jugoslavijo, toda Gaver strelja pred golom previsoko. Živkovič izkoristi nesporazum francoske obrambe, toda ne do konca. Kor-ner za Francoze strelja Rio. V gneči rcli Jazbec. Nato sledi oster strel francoske desne zveze, toda žoga se odbije od vrat-nic v aut. Naši so slabi v napadu ter onemogočajo krilci nasprotnika pravočasno vsako njihovo kombinacijo. Gayer često napačno oddaja napadu. Živkovič se zaradi tega razburja, izgubi živce ter prehaja v neprestano dribljanje. Igra je zelo živahna. Francosko občinstvo glasno zahteva od svojih igračev, da izraziio svojo premoč z goli. V 14. min. ustavi Matošič nasprotnikov napad. V 17. min. zopet nevaren n ipsd proti Jugoslaviji, ki konča v autu. V 22. minuti ustavi Matošič francoski trio, ki s hitro kombinacijsko igro utrudi Gaveria. V 24. min. gneča pred jugoslovenski m golom. toda čulič reši. Naši so slabši od Francozov V 26. min. velika gneča pred francoskim golom, toda Theupot reši. Igra je živahna in burna Naš napad se je nekoliko izboljšal. V 30. min. reši dr. Ivkovič nevarno situacijo s tem. da se zoperstavi nevarnemu desnemu krilu Francozov. Oba ostaneta približno eno minuto na travi. V 31. min. strelja Nicolas z daljave 20 m fc-nomenalno bombo, toda Čulič brani. V 38. min. naši ostro napadajo. V gneči nred golom Francozov prevzame žogo Vujadinovič ter doseže vodstvo. 2:1 za Jugoslavijo. Ta gol je podžgal ne samo naše, temveč tudi Francoze. Francozi takoj napadejo ter izkoristijo nesporazum med dr. Ivkovičem in čuličem ter dosežejo izenačenje. Zadnje minute igre so v znamenju napadov Francozov, toda naši se zelo dobro branijo. Nato sledi naš napad, v katerem odda Glišovič Živkoviču, ki pa okleva. Žogo mu odvzame francoski srednji *criicc, odda desni zvezi in Rio zabije iz gneče pred našim golom v 43. m:c. zmagonosni gol za Francoze. 3:2 za Francijo. Finish Francozov je zelo lep, toda naši zelo dobro branijo. Še en komer za Francoze. ki ostane brez uspeha. V zadnji minuti mora francoski vratar Theupot braniti oster strel naših Tekma sama ni bila na posebnem tehničnem nivoju. Naša reprezentanca je dobila svoie gole zaradi nesporazumov obrambe. V drugem polčasu naši niso zdržali hitrega tempa. V splošnem se mora reči, da Jug s!oveni niso dali one igre, ki se je od njih pričakovala. Sodil je belgijski sodnik g. Baert Naša reprezentanca odpotuje jutri zjutraj iz Pariza v Atene vratarju zelo ranljivo točko, pa so streljali iz vseh pozicij in domala vsak strel na gol, če je le bil prav usmerjen, je obtičal. Neprestan dež je tla popolnoma razmo-čil, tako da je bila ta tekma s te strani pač najbolj neregularna v vsem letu. Razume se, da je igra pri tem močno trpela in da ni mogla niti od daleč nalikovati regularni borbi. Zmagalo je vztrajnejše in rutinira-nejše moštvo, izdatnost zmage pa je povzročil predvsem vratar, ki je bil najmanj sposoben igralec na terenu. Belo-zeleni so spočetka igrali predvsem taktično. Pustili so tudi nasprotnikovemu napadu, da se malo razvije, nagli sunki v razredčeno nasprotnikovo obrambo so potem običajno končavali s pozitivnim rezultatom. V drugem delu- igre so pa Svoboda-ši vse svoje napore osredotočili na obrambo, in tedaj se ni dalo od blizu skoro nič več doseči. Score so poviševali streli od daleč, ki so po vrsti gladko pasirali vratarja. Moštvo se je potrudilo, da si pribori čim najboljši rezultat, saj bo o prvem mestu čez zimo odločal količnik. V tem prizadevanju so bili vsi enako požrtvovalni in delavni, od obrambe, ki ji je bila dolžnost, da drži negativno stran razmerja čim manjšo in ki je v svojem delu dobro uspela, preko krilcev, ki so ne samo dobro povezali poedine dele v celoto, temveč tudi sami posegli v delo napada ter uspešno streljali na gol, pa do napada, ki je izkoristil prav vsako pozicijo. L spch teh prizadevanj je 13:1. Svobodaši niso po pokazani igri zaslužili tako bridke usode. Vsaj v polju niso bili toliko inferioren nasprotnik. Utegnili so tudi v prvem polčasu precej paralizirati nasprotnikovo premoč in za cele presledke igro odpreti. V napadu pa so bili prešibki, da bi izkoristili par situacij, ki so se jim nudile. Le na samem začetku je en prodor uspel. Boljši so bili v obrambi, v kateri sta se branilca zelo energično in uspešno borila. Ni njuna krivda, če je vratarju le izjemoma uspelo držati kako žogo. Deloma sta zadovoljila tudi levi in srednji krilec. Na suhih tleh nemara ne bi bilo moštvo dopustilo, da bi prišlo do tako katastrofalnega rezultata. Že uvodne akcije so napovedale obilen blagoslov. Score je otvoril Slapar, takoj zatem je Zelinšek izravnal. Nato je Dober-let pretvoril enajstko, in poslej je začelo število golov na ilirijanski strani naraščati. Tretji gol je zopet dosegel Doberlet, ki je z glavo poslal Icetov center v mrežo, avtor četrtega je bil Pikič, petega zopet Pikič, potem je šestega za spremembo zabil Slapar, a zadnjega v prvem polčasu Ice. Potem so se Svobodaši nekaj časa uspešno branili. Šele prosti streli so jih zopet premagali. Prvega je streljal Pogačnik, drugega Doberlet, potem je Unterreiter opalil od daleč in vratar je tudi ta strel spustil. Naposled je še napad skombiniral tri komade in je vse tri zabil Pikič. Proti koncu je bila igra že bolj podobna oni med mačko in miško. Kljub izredno slabemu vremenu je igri prisostvovalo 200 gledalcev. Sodil je gosp. Cimperman. Rapid : Maribor 5:0 (2:0) Maribor, 16. decembra. Danes se je na igrišču Rapida odigral takozvani mariborski derby, za katerega je bilo precej zanimanja. Kljub skrajno slabemu vremenu, deževalo je ves popoldan, se je nabralo 700 gledalcev. Rapid: Kosem, Barlovič, Antoličič, Fuč-kar, Seifert, Golinar, Heller, Baumel, Prinčič, Klippstadter, Pišof. Maribor: Koren, Korent, Najžar, Kir-biš, Gomolj, Herman, Jurgec, Priveršek, KoniC, Dušan, Miloš. Tekma je nudila mnogo napetih momentov. Poudariti je treba, da je potekla v splošnem zelo fair. Rapid se je izkazal kot zelo močno borbeno moštvo. Od starta do konca je moštvo pojmovalo svojo nalogo z najresnejše strani in čeprav je rezultat po poteku igre previsok, se lahko reče, da je svojo zmago z doseženim rezultatom povsem zaslužil, toliko je bila njegova igra v premoči nad SSK Mariborom. Le dejstvu, da napad ni bil preveč pri strelu, se je zahvaliti, da Koren kljub temu ni bil prezaposlen, pač pa je imela obramba Maribora s tem razpoloženim napadom obilo in preobilo posla. Ožja obramba Rapida je bila steber moštva. Zlasti oba branilca sta bila sigurna in močna. Halfi so dominirali na polju. Zanesljivi in sigurni v obrambi, pa prav tako koristni v podpiranju napada. Odlična je bila zveza med sredo in napadom. Zlasti se je odlikoval Fučkar, ki je znal dobro izkoristiti svoje krilo. V napadu sta kljub njegovi znatni homogenosti do-minirala dva napadalca. Prinčič kot srednji napadalec in Baumel kot desna zveza. Oba odlična tehničarja in prevdarna taktika ter do konca nenadkriljivo marljiva. Izmed ostalih je bil morda Klippstatter najšibkejši mož napada, pač pa je bil zelo nevaren pišof. Vsemu napadu je manjkalo samo odličnejših strelcev, pa bi moštvo doseglo proti Mariboru rezultat, o katerem se mu niti sanjati ne bi moglo. Maribor je predvajal povsem nemogočo ierro V glavnem je krivec mlzerne iare izredno slaba srednja vrsta, ki ni bila niti defenzivno na mestu. Razen tega pa so vsi trije krivci brez izjeme pokazali obupno nerazumevanje svoje naloge. O kritju, tehničnem obvladovanju žoge, smotrenem dodavanju in prenosu ni bilo ae duha ne sluha. Nič boljše ni bilo v napadu. Posrečilo se je sicer nekaj lepih napadalnih akcij, to pa je bilo tudi vse. V notranjem triu igra ni uspevala. Po krilih se je bolj malo igralo in če je bilo moštvo v drugem polčasu v premoči se je ta premoč kazala v nerazumljivem nabijanju žoge. Najbolje je funkcionirala obramba, zlasti v prvem polčasu, v drugem polčasu pa tudi ne brezhibno. Koren v golu je bil mnogo zaposlen, morda bi lahko ubranil zadnji gol, ostali pa so bili neubranljivi. Moštvo je pokazalo bore malo borbenosti, slab start in se je borilo z nemogočo taktiko. Tehničnega znanja, s katerim razpolagajo zlasti napadalci niso znali izkoristiti in so sploh igrali brez ambicije in elana. Goli so padli v prvem polčasu v 34. min , ko je Baumel zabil žogo iz kakih 5 m neubranljivo v kot in v 37. min. po Klippstatterju na isti način, v drugem polčasu pa je Pišof v 33. min. izkoristil nesporazum obrambe ter dosegel iz čiste pozicije tretji gol. V 36. min. je zvišal zopet Baumel na 4:0 in v 42. min. je zabil Prinčič v gneči peti gol. Sodil je g. Nemec objektivno ln tudi dobro. Srednji krilec Rapida Seifert je odigral danes svojo 200. tekmo za svoj klub, čigar funkcionarji so mu izročili lepo spominsko darilo Zmaga Primorja v Varaždinu Varaždin, 16. decembra. Ljubljansko Primorje je danes v prijateljski tekmi gostovalo proti varažrlinski Slaviji. Primorje : Slavi j a 4:0 (2:0). Primorje ni poslalo v Varaždin svojega kompletnega Iiginega moštva, vendar pa je pokazalo zelo lepo igro ter bilo ves ča« v veliki premoči. Pri Slaviji je odpovedal, zlasti napad. Visoka zmaga Primorja je zaslužena. Ostale nogometne tekme Zagreb: Sparta : Gradjanski 5:4. Dunaj: Sportklub : Hakoah 4:1 (2:0). Mulhouse: Libertas : VC Mulhouse 5:3. Pariz: Ilungaria : Lens (vodilni klub II. pariške lige) 7:1. Le Havre: Austria : Le Havre AC 4:2. Lille: Vienna : 01impique 4:1. Rouen: \VAC : Racing Club Rouen 4:1. Strasbourg: Libertas : Racing Club Stras-bourg 4:3. Marseille: 01impique : FC Wien 3:2. Praga: Kolin : Kladno 4:0 (3:0). Dublin: Madžarska : Irska 4:2 (2:1). Rim: Ambrosiana : Pro Vercelli 4:0, F!o-rentina : Lazio 5:3, Torino : Brescia 4 2. Napoli : Sampierdarena 3:1, Milano : Li-vorno 2:0, Roma : Triestina 2:0, Bologna : Juventus 2:0, Alessandria : Palermo 4:2. ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 20. seja sekcijskega odbora pri Rebcu. Zaradi važnosti se prosi polnošte-vilna udeležba. SK Ilirija (Kazenska sekcija). Gimna-stični treningi se vršijo dalje, kakor doslej v telovadnici šole na Grabnu. — (Lahkoatletska sekcija). Drevi ob 19.30 redna seja sekcijskega načelstva v kavarni Evropa. Jutri in v petek gimnastič-ni trening na Grabnu. — (Gimnastične vaje). Redne gimnastične vaje za smučarke in smučarje se vršijo v tem tednu, kakor običajno. Drevi ob 18.30 za dame, ob 19.30 pa za gospode, v četrtek ob 19. za dame, ob 20. za gospode. — (IIockey sekcija). Dne 18. t. m. bo v sobi kavarne Evropa članski sestanek. Sestanka se naj udeložijo vsi oni, ki mislijo letos sodelovati v tej sekciji. Kdor je nujno zadržan naj se opraviči pismeno na naslov: Vodi-šek, kavarna Evropa. Pridite vsi in točno, sestanek je ob 19. Načelnik. Predzadnja prvenstvena nedelja Visoki zmagi Ilirije in Rapida — Ilirija pred jesenskim prvenstvom — Preostane samo še tekma Ilirija : Hermes Včeraj sta se odigrali dve prvenstveni ( Stanje je sedaj naslednje: tekmi v Ljubljani in v Mariboru. Na domačih tleh je Ilirija igrala z mariborsko Svobodo, v Mariboru pa sta se poprijela domača rvala Rapid in Maribor. Obe tekmi sta prinesli z ozirom na dosežena visoka rezultata presenečenje. Da bo Ilirija zmagala, o tem gotovo ni bilo dvoma. Ilirija pa se je tudi zavedala, da bo na koncu jesenskega prvenstva odločila prvo mesto goldiferenca. Potrudila se je ter dosegla »hazen-ski« rezultat 13:1. S tem pa ima že sedaj najboljšo goldiferenco in ji je jesensko pr-vestvo že zagotovljeno, ako bo v svoji zadnji tekmi še premagala Hermesa. To ji bo najbrž uspelo, ker Hermes, ki tiči še vedno na zadnjem mestu tabele, v dosedanjem tekmovanju ni pokazal preveč odporne sile. Presenetil je tudi visok poraz Maribora. Še predzadnjo nedeljo je bil Maribor ob enakem številu tekem z eno točko pred Rapidom Rapid je sicer imel boljšo goldiferenco. vendar pa ni nihče pričakoval, da si jo bo tako močno popravil. Zasedel je v jesenskem prvenstvu končnoveljavno četrto mesto. Tablica se je od zadnjič precej izpreme-nila Ilirija ie skočila od tretjega na drugo mesto, Železničar ie padel na tretje, kjer bo tudi prezimil Rapid je preskočil Maribor, ki ostane do spomladi na petem mestu. Sledijo Celje, Svoboda in Hermes. esK 7 4 3 0 21:8 11 Ilirija 6 4 1 1 28:8 9 Železničar 7 4 1 2 20:17 9 Rapid "T 7 4 0 3 20:10 8 Maribor 7 3 1 3 10:16 7 Celje 7 2 1 4 11:14 5 Svoboda / 1 1 5 12:41 3 Hermes 6 1 0 5 11:19 2 Iliri ja : Svoboda 13:1 (7:1) Ilirija: Malič-Svetic, Berglez-Unter-reiter, Sočan, Pogačnik-Ice, Slapar, Pikič, Luce, Doberlet. Svoboda: Ranftl-Novak, Majcen-Ja-kev. Tkalec. Fila-Ptičar, Selinšek, Stern, Kolar, Tomažič. Srečanje s Svobodo je Iliriji obetalo v naprej siguren plen dveh točk. Samo da je malokdo pričakoval tako izdatnega razmerja, saj je mariborska Svoboda nudila doslej še vsem svojim protivnikom resnejši odpor. Razne okolnosti pa so bile belo-zelenim izredno naklonjene, in ti se niso prav nič pomišljali ter jih temeljito Izkoristili. Pri vsem ustreza rezultat še precej igri, ki sta jo partnerja nudila. Sicer niso vremenske in terenske prilike, na kakršnih se je morala razvijati ta borba, preveč ugodne za velike rezultate, toda belo-zeleni so kmalu odkrili v nasprotnem FILATELIJ Jugoslovenske klasične znamke Zbiratelji predvojnih znamk se utegnejo protiviti že zamisli sami, da bi se povojne, zlasti pa še naše domače znamke mogle spraviti v kako zvezo s starimi, priznanimi, solidnimi klasičnimi znamkami ostalih predvojnih držav. In vendar imamo svojo, povsem domačo povojno izdajo, ki utegne že v bližnji bodočnosti dobiti ta častni naziv, in to v prvi vrsti v inozemstvu, ki bo tudi nas jugoslovanske filateliste prepričalo, da imamo eno izdajo znamk, ki vsebuje vso karakteristiko mednarodno priznanih klasičnih izdaj. Ni težko uganiti, katero izdajo imam v mislih: prvo slovensko kronsko izdajo, znano v inozemstvu kot »Kettensprenger-ji« (»rušilci okov«). Ni dvoma, da je to naša najbolj zanimiva in najbolj solidna izdaja, pri kateri ni opažati raznih namernih manipulacij. Nastanek in izvršitev te izdaje sem sam preučil na licu mesta vsestransko, imel sem na razpolago službene poštne in tiskarske dokumente, govoril sem z organi, ki so takrat vršili nadzorno siužbo in delavci, ki so bili takrat zaposleni neposredno v tiskarnah. Videl sem ogromno količino gradiva in izvodov, ki jih je shranilo poštno ravnateljstvo. Vse to me je dovedlo do zaključka, da je vsa posebnost in raznovrstnost te izdaje nastala povsem nehote, zaradi sile razmer, da za kake manipulacije v večjem obsegu tedaj niti ni bilo časa, ker je bila potreba poštnih vrednot tako velika, nasprotno pa možnost izdelave velikih množin tako omejena, da je poštna uprava takorekoč jemala znamke kar izpod stroja, poleg tega pa celo pregledovala one izdelke, ki so se kot neuporabni izločili, ali ne bi bilo mogoče uporabiti tudi teh zato, da bi se s prenapeto pazljivostjo izenačevale barve, ni bilo časa! Papir se je uporabljal tak, kakoršnega je bilo pač mogoče dobiti! O opremi z lepilom in o perfo-raciji niti ne govorimo! Tiskarska stavka je tudi pripomogla k raznolikosti te izdaje. S to kratko označbo vseh ob času tiska obstoječih težkoč hočem samo poudariti, da je ta skoro neverjetna raznolikost nastala legalno, nehote zaradi sile razmer. Kaj so »klasične« znamke? V mednarodnem smislu se smatrajo za klasične znamke one, ki so bile izdane v preteklem stoletju. Njih redkost in cena je postranskega pomena. V ožjem nacionalnem smislu se za klasične smatrajo znamke prvih izdaj do-tične države. Vrhu tega razlikujemo še klasične znamke v prenešenem pomenu besede, izdaje, ki s svojo karakteristiko sli-čijo starim klasičnim znamkam. Kaka je ta karakteristika? Ali je znak karakteristike redkost odnosno cena? Ne! Večino klasičnih znamk je mogoče nabaviti tudi še dandanes po povsem zmernih cenah. Ce motrimo prve klasične izdaje starih držav, opazimo skoro pri vseh varijacije barv, papirja, lepila, zobčanja in voaoznaka. Vzemimo n. pr. Avstrijo iz leta 1850. Pri tej izdaji se je uporabljal različen papir: a) navaden, b) navpično rebrast, c) navpično proga: l (verge), d) s strojem izdelan — tanek srednje in kartonski debel, ej z roko izdelan papir. Klasične grške znamke iz let 1861-85 nam nudijo skoro vse posebnosti, ki jih opažamo tudi pri naši slovenski izdaji, ne izključivši raznovrstnosti tiska in narisa. Ne maram ses puščati v nadaljnja tozadevna razmotrivanja, ker se lahko vsakdo sam prepriča o mojih navedbah s pomočjo kataloga. Vse te karakteristike opazimo tudi pri slovenski izdaji. Ne nameravam s temi vrsticami propagirati, da se proglase znamke slovenske izdaje za klasične. Pomenilo bi to mega-lomanijo, in bi bilo istočasno smešno. Klasične postanejo znamke same po sebi v teku let, pa tudi še poprej, če imajo za to potrebne predpogoje. Take pa ima slovenska kronska izdaja v polni meri. Le na to želim opozoriti vse domače zbiratelje in na nič drugega. Nemo propheta in patria! V zadnjem času ni bilo nobene inozemske razstave, da bi se ne bila pokazala vsajena velika zbirka znamk slovenske izdaje. Ni take razstave, da bi ne bili razstavniki takih znamk odlikovani z največjimi nagradami! Gotovo pa so bile vse te razstavljene znamke last inozemskih zbirateljev. To naj si domači zbiratelji zapomnijo, ker se količina od dne do dne krči in bo nabava vedno težja. Slovenski »rušilci okov« (»Kettensprenger-ji«) so edina jugoslovenska izdaja, ki ima pred seboj veliko bodočnost pa tudi upravičen izgled, da postane jugoslovanska klasična izdaja. Te vrstice so v prvi vrati namenjene generalnim zbirateljem. Znano je, da zbira- telji klasičnih izdaj vpoštevajo tudi razne razlike v barvi, papirju, zobčanju itd., če tudi že s tem preidejo v špecijalizacijo, ki jo sicer obsojajo. Kateri generalni zbiratelj bi se pomišljal uvrstiti v svojo zbirko ogrsko znamko iz leta 1871, citronormene barve v kamenotisku, če tudi že ima tak komad s pomarančasto nianso ? Pri slovenski izdaji mora razlikovati 3 vinarsko sivomodro znamko in bakrenordečo iste vrednote. Vprašate mogoče, kaka je razlika v ceni. Tudi pri nas cena igra vlogo. Poskusite nabaviti 20 vinarsko znamko rmenoolivne barve in v še več drugih razlikah v barvi, pa se boste prepričali sami. da tudi naše znamke stanejo mnogo denarja! Isto velja tudi glede razlik v papirju, zobčanju itd. To, da za naše znamke na inozemskih borzah ni zanimanja, da so v katalogih prenizko ocenjene in da jih niti mi sami ne poznamo zadostno, nikakor ne sme biti razlog za zanemarjanje te panoge; čim postanejo te znamke predmet borze odnosno se njih ocena v katalogih zviša, bo proučevanje te panoge znamk že prepozno; doslej v tem oziru zamujeno, se da še vedno nadoknaditi. Poseben odbor Jugosl. filat. saveza sedaj proučuje slovensko izdajo ter pri tem vpošteva vprašanje generalnega zbiranja slovenske izdaje. Delo tega odbora se bo v doglednem času objavilo; takrat se bo nudil tako generalnemu kakor specialnemu zbiratelju pregled in dobro proučena, preizkušena smernica. S. V. Nova znamka s črnim robom. 100.000 komadov 3-dinarskih znamk s sliko Oplen-ca, ki so se doslej uporabljale izključno za zračno pošto, je bilo opremljenih s črnim robom. Te znamke se smejo uporabljati tudi na običajnih pismih. Velika železniška nesreča blizu Bremena Bremen, 16. decembra, k. V bližini Lang-wedla, 30 km vzhodno od Bremena, se je na prehodu ceste čez progo zgodila včeraj nesreča, pri kateri se je smrtno ponesrečilo 13 oseb, 7 pa jih je bilo hudo ranjenih. Posebni vlak, s katerim se je Hitler vračal v Berlin iz Bremena, kjer se je udeležil splovitve prekoatlantskega parnika »Scharn-horsta«, je v gosti megli zadel v avtobus, s katerim se je peljala skupina gledaliških igralcev v neki bližnji trg, kjer je imela zvečer predvajati neko dramo. Vlak, ki je vozil s silno brzino, je razbil ves avtobus. Potnikom v vlaku se ni nič hudega zgodilo, zato pa so bili skoraj vsi potniki v avtobusu hudo ranjeni. 13 od njih je kmalu nato podleglo poškodbam. Zbližanje Rusije in Romunije Bukarešta, 16. decembra. AA. Državni podtajnik Savel Radulescu je v poslanski zbornici na vprašanje glede rumunsko-ru-skih odnošajev med drugim odgovoril, da se je ruska vlada obvezala spoštovati teritorialno celotnost Rumunije. Glede gospodarskih odnošajev z Rusijo je dejal, da se to skrbno proučuje. Omejitev nemškega obmejnega prometa Berlin, 16. decembra, č. Nemška vlada je odredila zaporo vseh obmejnih prehodov na meji s Poljsko, Češkoslovaško, Avstrijo, Švico, Luksemburgom, Francijo, Belgijo, Nizozemsko in Dansko. Za promet bodo ostali le še železniški prehodi. To odredbo utemeljuje z navedbo, da so v zadnjem času iztihotapili v inozemstvo mnogo deviz, iz tujine pa vtihotapili v Nemčijo mnogo komunističnih in drugih protihitlerjevskih propagandnih letakov in brošur. Dr. Perovič častni meščan Sušaka Sušak, 16. decembra p. Občinski odboi je na svoji včerajšnji seji izvolil bivšeg£ bana savske banovine in sedanjega kralje vega namestnika dr. Iva Peroviča za čast nega meščana. r««T<» »mfli Iv*r<**»!«>vrv 9S>? VUfUJllIV UU^VUlUflJV* Uh Greta Garbo, ki se nam pravkar predstavlja v Elitnem kinu Matici kot kraljica Kristina, je spet enkrat pokazala, kako magnetično moč ima v Ljubljani film, ki je mojstrovina v vsakem pogledu in poleg tega novost. Od prvega večera dalje je dvorana že nekaj dni zasedena in kar je glavno: sodba vsega občinstva je, da je film res prvovrsten in da zasluži dvakrat- KLEOPATRA ni ogled. Sodba ljubljanskega občinstva je zelo kritična in najde svoje zadoščenje res le ob prvovrstnih filmskih umetninah. Kolikor moremo soditi po napovedanem programu za bližnjo dobo, bomo imeli priliko te dni videti nekatere prvovrstne novosti. Predvsem bo filmu Grete Garbo sledila grandiozna epopeja »Kleopatra«, ki nam jo bo glumila slovita francoska umetnica Claudetta Colbertova. Poznamo jo že iz filma »V znamenju križa« in iz nekaterih drugih filmov. Ali tako maestetično kakor s »Kleopatro« se nam še ni predstavila nikoli. Vsebino filma smo že podali, takisto smo opisali režijo Cecila de Millea. Priob-čujemo danes nekatere prizore. Rimski strelci nastopajo Kleopatra utemeljuje Cezarju svojo pravico do egiptskega prestola fM?§ž Vi Notranjost znamenite Kleopatrine ladje Pogled na ladjo Kleopatre sodobnem svetu Bstza dela za ženske O tej ustanovi prinaša zadnja številka »Ženskega pokreta« jako informativen članek. Ker v naši državi še ne obstoja posebna borza dela za žene, ne bo škodovalo, če se seznanijo tudi čitateljice te rubrike z uredbo te ustanove. Borzo dela za žene v Curihu je organizirala gospa Marta Meyer 1. 1928 in jo tudi vodi sama. Njene sodelavke so same ženske. Vsi, ki imajo opravka v tej posredovalnici zlasti pohvalno omenjajo, da uradnice ne ravnajo z ženskami, ki iščejo službo, kakor s številkami, temveč jih sprejemajo kakor človek človeka, saj se zavedajo, da njihovo delo in njihov nastop sega globoko v usodo sočloveka. Voditeljica borze dela ima sicer odločilno besedo, toda o vseh težjih primerih se posvetuje s svojimi sodelavkami, ki vodijo posamezne oddelke posredovalnice. Teh oddelkov je šest: 1. pranje in čiščenje stanovanj. 2. industrija in obrt, 3. hotelska podjetja, 4. trgovina, svobodni in akademski poklici, 5. gospodinjstvo, 6. vna-nja služba. 1. NajmračnejM vtis dobi obiskovalec v prvem oddelku .kjer se vsak dan zbira zelo veliko število žen, starejših, a tudi mlajših z otroki (samo dopoldne od 50 do 60). V tem oddelku gledajo zlasti na to, da dobijo zaposlitev poročene žene, katerih možje so brezposelni. Ker je število onih, ki iščejo delo. mnogo preveliko, da bi ga mogle vse dobiti, zato razdele delo. in sicer tako, da je vsaka zaposlena vsaj dvakrat v tednu po pol dneva, v najboljšem primeru po ves dan. Za delavke, stare nad 40 let. ki iščejo zaposlenja kot perice in čistilke (postrežnice), obstoja v Curihu še posebna borza dela. ki jo vodi poseben odbor vseh curiških ženskih društev. Ta odbor, ki ima posebno nalogo, da zaposluje samo starejše delovne moči, prejema posebno subvencijo od občine in kantonov in je v stalni zvezi z borzo dela ze žene. 2. Oddelek za posredovanje dela v industriji in obrti so uradnice posebno praktično uredile. Izdelale so za vse glavne panoge industrije posebne vprašalne pole, katere brezposelna delavka izoopolni z vsemi potrebnimi podatki in ji priloži prepise dokumentov. Ta postopek zelo olajša administracijo. V tem oddelku se posebno vidi. kako težko ie zaposliti delavke brez strokovne izobrazbe. Zanie je prav malo mest, p še ta so jako slabo plačana. Vsled tega mora večina teh delavk iskati zaposlitve v gospodinjski stroki, v manjših podjetjih zunaj mest ter v hotelskih podjetjih. Vsled velike brezposelnosti v trgovini in industriii je uvedla borza dela posebne tečaje. kjer se delavke, ki nim^io izgleda, da bodo v doglednem času dobile zaposlitev v teh strokah, izvežbajo v drugem poslu, ki nudi več možnosti za zaslužek. V tem pogledu je posebne važnosti šola za izdelovanje konfekcije, ki je sestavni del borze dela. 3. Največ zaposlitve posreduje borza dela za hotelska podjetja, kjer se posebno iščejo kuharice ter osobje za kuhinjo in pisarniška dela. V tem oddelku je razdeljeno posredovanje na tri vrste: a) postrežba in buffet, bi sobe in perilo, c) osobje za kuhinjo Tu je razmerje med ponudbo in povpraševanjem mnogo bolj izenačeno kot v drugih oddelkih. 4. Posebno praktično je ženska borza dela izgradila oddelek za trgovino ter svobodne in akademske poklice. Vse prijave so razdeljene po strokah, poklicih, izobrazbi, sposobnosti ter po plačilnih pogojih. V tem oddelku je poslovanje najbolj komplicirano, ker so zahteve bodisi s strani delodajalca kakor tudi s strani službojemalk najbolj raznovrstne. 5. Peti oddelek — gospodinjstvo — kaže zopet veselejšo sliko, kajti tu je pa povpraševanje po delovni moči večje, nego ga more posredovalnica oskrbeti. Toda gospodinje iščejo navadno pomočnice pod 35 let stare in zahtevajo strokovno izobrazbo. Med gospodinjskimi pomočnicami se opaža čedalje večja tendenca, da se njihovo delo dvigne na stopnjo kvalificiranega dela, ker je vedno večje število onih deklet, ki so izvršile poleg osnovne šole tudi gospodinjsko šolo. Poleg tega zahtevajo gospodinjske pomočnice skrajšanje delovnega časa. več prostega časa in manjšo odvisnost od delodajalca. 6. Zadnji, najnovejši oddelek je bil osnovan zadnje poletje in se bavi izključno z zunanjo službo; uradnica tega oddelka mora osebno iskati informacije .mora obiskovati delodajalce ter ima nalogo, da z osebnimi intervencijami posreduje v eventualnih sporih, da skrbi za oglase itd. Organizacija zunanje službe v mnogočem lajša delo v ostalih oddelkih. Voditeljica posredovalnice za delo, gospa Meyer se posebno ukvarja s posvetovalnico za izbiro poklica kar je v današnji kritični dobi gotovo jako težko, a tudi jako važno. Nasvete iščejo v prvi vrsti tiste žene, ki nimajo posebne kvalifikacije, ker se vsled nekdanjih dobrih družinskih razmer niso izobrazile za kak določen poklic. Ce so tudi našle zaposlitev, vsled neznanja niso ostale toliko časa na svojem mestu, da bi imele pravico do podpore za brezposelne. Tem ženam skuša borza dela oskrbeti strokovno izobrazbo za tisti poklic, za katerega imajo največ sposobnosti. Posredovalnica za delo v Curihu je v najožjem stiku s sreskimi posredovalnicami vsega kantona, a sodelavke si poišče v raznih ženskih organizacijah. Organizacija curiške borze dela daje tudi nam lep zgled, da se lotimo tega pre-važnega vprašanja, vprašanja organizacije ženskega dela in zaposlitve, saj je skrajni čas, kajti konkurenčni boj postaja vsak dan hujši in grozi zlasti ženske potisniti ob stran. Ženska lepota v različnih časih Lepota ni vse, je pa mnogo- In če je bila toliko občudovana Henrietta Angleška grba-sta in de la Valliere, največja ljubezen Lu-dovika XIV., šepava: to niso protidokazi, to eo izjeme. Lepota je ženi največji čar in najmočnejše orožje, in kakšna je lepa žena? Tu tiči paradoks: vsakdo ve. kakšna je, toda "sak jo vidi drugače. In različno so jo videli različni časi in različni narodi. Zato ni čudno: da so lepi lasje pepelnati, plavi, rdečkasti, postanjevi, črni; da so mehki kakor svila, trdi in gladki kakor žima, kodrasti ali kakor volna; da so lepi zobie beli. črni ali rdeči; da so lepa majhna usta in usta z dec-imeter velikimi ploščicami vloženimi v ustnice; da variira teža lepe žene od štirides t do sto štirideset kilogramov. Živimo v dobi eksaktne znanosti. Pred 50 leti bi opevala lepoto žene. Danes mislimo znanstveno: v številkah. Meriti bi jo morali s kilogrami in centimetri, s kraniometrom in s pirometrom. Toda znanost v tem pogledu še ni napredovala. Le izjemoma je mogoče žensko lepoto izraziti v dekadičnem sistemu. Velja n. pr. enačba 1 = t, kjer znači 1 lepoto in t težo. Lepota raste z rastočo težo: čitala sem o sultanih v notranji Afriki, ki umetno pitajo svoje žene. da reve nazadnje komaj še hodijo- Ista enostavna formula je veljala — sodeč po izkopanih statuetah — v kame-niti dobi. Toda niti tako daleč ni treba iti: že v naših krajih so »močni« ljudje »lepi« ljudje. V bližnjem orientu se pa lepota že tehta na kvintale V obratnem razmerju s težo je lepota tipa, ki se danes preživlja: tipa »vitke linije«. Predstavlja pa kombinacijo kosti, mišic, pudra in ruža. Koža je temne barve, v skali pudrov je imenujejo moresque = mav-rijsko, zamorsko. Stasa je visokega z ozkimi, moškimi boki. V eeloti: kombinacija ženske eteričnosti in moške grobosti; modni izraz naše hiperkulture. Matematično je mogoče, in sicer v centimetrih. izraziti tudi lepoto Grkinj iz dobe klasične antike. Gre za lepoto, ki bi io imenovala absolutno. Vsak del telesa, vsaka pro-poreija je dovršena. Te je lepota, ki je brei. vsake primesi, ki je lahko kdaj moda, ki pa nima nobene kaprice v sebi. Ki jo je mogoče v resnici meriti v centimetrih. Ln ki jo tudi merijo. V Ameriki seveda. To^ je zadnji tip. ki ga je mogoče matematično formulirati. Sledeči popisi torej ne bodo strogo sodobni- Dame iz starega Egipta eo zelo simpatične. Do gležnjev. Kar je izpod njih, ni za nas: zelo dolge, zelo ozke in — ploščate noge. Take noge 6e 6icer zelo dobro podajo ministrom in drugim javnim funkcionarjem: hojo delajo dostojanstveno, toda — za Egipčanke niso. Egipčanske lepotice so bile vitke in visoke, gracilne, polne graei-je. Bile so lepotice modernega formata, le da jim je manjkala vsaka moška poteza. Izredno velike oei, ki so jim s šminko dajale še večjo izrazitost in jih za videz še povečale, mehko profiliran nosek, kipeče ustne; polt bronasta, nohte na rokah in nogah oranžno pobarvani. Ko so v Berlinu postavili busto kraljice Nofretete, se je trlo krog nje občudovalcev. Bilo jih je — kakor pri nogometni tekmi (sodobni superlativ). O Kitajkah ne vem mnogo povedati. 400 milijonov Katejcev je konglomerat, ki piše iste znake, izgovarja jih pa vsak po svoje. Pa ne samo jezik, tudi ljudje so različni. Dvoje je 6plošno znano o Kitajkah: puder in »zlate lilije«. Bel puder v debeli plasti zakriva cel obraz. »Zlate lilije« (pohabljene noge) so pred leti prepovedali. Pri nas je to vzbudilo zadoščenje. Toda oni, ki so videli te male nožice, pravijo, da so izgledale — v povojih seveda — zelo srčkano. In razen tega: katera izmed nas je že rekla: Ti čevlii so mi premajhni? Pikantno so žene Zadnje Indije: kakor zalj fantički po- Toda brez arogantnih potez naših »bubijev«. pa tudi brez sorodstva s polenovko. Prednja Indija je dežela mistike in žen-Dva tipa sta: primitivni je tip na vago, civilizirani je tip gazele. Slednji je vitek, pa vendar bujen, vse linije mehke- Obraz z eksotičnim, spodaj širokim ovalom- Ustnice polne, nosek mehko zavit- Najlepše pa so velike oči. temne, polne vdanosti. Dovršen tip prvobitne žene. Egipčanske slike kažejo ženo kot damo z dnevnim treningom, indijske miniature pa kot lijano, ki se ovija močnega debla. Žene, ki ostanejo vedno plahi in sanjavi otroci. Vitezi srednjega veka — oficielno vsaj — niso cenili masivnosti. Ideal trubadurjev je bil vitek stas. Polt bela ko sneg ali lilija, rdeča ko kri. Koža je morala biti tako nežna in prosojna, »da se je videlo teči rdeče vino po belein grlu«. Lasje bujni, plavi, obrvi take, kakor 6 čopičem potegnjene, nosek raven, usteca majhna kakor češnja, v bradici jamica. Stopala majhna in vzbočena, »da se v votlini lahko ptiček skrije«. Renesansa obrne stvar- Ne več nežnost, ne več gracijo: resnost diktira moda. Gravi-ta riposata so rekli v Italiji- Renesansa je moška doba in možate so bile ženske takrat. Niti male brčice niso vzbujale odpora- Ženske so bile mogočne po svojih oblikah, po obleki, po čevljih. Obleka jih je delala široke, čevlji visoke. Čevlji v ekstremu do pedi visoki, da so lahko samo ob dveh palicah štorkljale. — Modna barva las je bila v Benetkah Tizijanovo rdeča, v Neaplju srebrna. Nevenka Steindlova. Nosečim ženam in mladim materam pomore naravna »Franz Josefova« grenčica do urejenega želodca in črevesja. Glavni zastopniki modernega zdravilstva za žensko so preizkusili, da »Franz Josefova« voda v največjih slučajih učinkuje hitro, sigurno in brez bolečin. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. 0MBM——MBIffBIfl^Mlii1 •*WgS53K3 Dvanajsti kongres Internacionalne alianse za žensko volilno pravico se vrši v Carigradu od 18- do 25. aprila 1935- L Ta kongres je posebno važen glede na razmere, v katerih 6e nahajajo danes žene v vseh državah, saj so danes povsod ogrožene pridobitve prejšnjih ženskih generacij. Posebno pa občuti žena dejstvo, da se maje njena gospodarska samostojnost ter da se ji jemlje možnost šolanja. Zato bo tudi glavna točka, okrog katere bo osredotočeno vse delo kongresa, tema:Žena pred ekonomskimi problemi. Drugo važnejše vprašanje, ki je s tem v tesni zvezi, je pa: Položaj žene pod raznimi oblikami vladavin. Od naših društev je član te mednarodne organizacije samo Ženski pokret po svoji centralni organizaciji Aliansi Ženskih Po-kretov v Jugoslaviji. Temu društvu se ie torej treba javiti vsem, ki se hočejo kongrv sa udeležiti. Vse žene opozarjamo na članek A. Ste-bijeve »Vprašanje eksistenčnega minimuma«, ki je izšel vil. številki ^Ženskega Po-kreta«. Postani in ostani člar Koncert Glasbene Matice mariborske Današnji koncert mariborske Glasbene Matice v Unionu ne bo samo velik glasbeni dogodek po vsebini izvajanih del, ampak bo zanimiv tudi zaradi tega, ker se bo na njem predstavil mariborskemu občinstvu novi dirigent prof. Marijan Kozina. Absol-viral je dunajsko glasbeno akademijo, kjer je imel za kompozicijo slovitega profesorja M a r x a. Mojstrsko šolo v Pragi je dovršil pod vodstvom prof. Josefa Suka. Dirigentski tečaj pa je absolviral v Pragi pri znamenitem ruskem dirigentu dr. Nikoloju M a 1 k u. Prof. Malko poudarja v diplomi, ki jo je izročil g. Marjanu Kozini ob odhodu iz seminarja. predvsem prirojeno muzikalno nadarjenost ter znanstveno teoretično podlago, ki si jo je pridobil med študijem. Vse lastnosti dirigenta, t. j. razumevanje za slog. okus in čut za blagoglasnost orkestra ter njegovo dinamiko, dober spomin, temperament. čut za orientacijo in samopremagova-nje, je Marjan Kozina dokazal, ko je ob zaključku seminarja na pamet dirigiral 3. julija 1931 orkester češke filharmonije v Pragi. Po končanih študijah je deloval poldrugo leto kot pomožni dirigent na ljubljanski operi. Pri Glasbeni Matici čaka novega mladega dirigenta hvaležno polje t,a izpopolnitev vseh visokih načrtov, ki si jih je stavil za cilj. Prepričani smo, da mu bo uspelo razširili glasbeno delovanje v Matici, ker mu z veseljem do dela sledita tako pevski zber kakor novo ustanovljeni društveni orkester Naloga, ki jo je gospod Kozina prevzel od dosedanjih preizkušenih dirigentov ni lahka. Sodeč po vestnih pripravah, ki jih je v tem kratkem času izvršil za svoj prvi nasto" v Mariboru smo uverjeni, da jo bo rešil častno. Pridite in sodite sami! Mal i o gli isl Beseda 1 Din, davek 2 Din za šifro al! dajanje aaslova 5 Din Naimanišl znesek 17 Dio. Površniki teeaclHKOot!. afr>;"T*f »tjfc oji&i Na.jt>»t'joru imajo možnost prenesti svoj dolg na zavod, ki prevzame ta dolg proti daljši odplačilni dobi in ugodni obrestni meri. Ponudbe s točno navedbo višine dolga in zavoda, pri katerem dolg obstoja, ter z navedbo zavarovanja (na zemljišču ali z menicami z dobrimi poroki) je čimpreje poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod značko »Posojila 1935«. 10785 . - \ ' - ■ '-■v •"•■ ■ .. '.- - •1 '.' : - '" -V- Globoko pretreseni naznanjamo, da nas je zapustil naš predobri soprog, papa, dedek in tast, gospod IVAN MILOHNOJA višji finančni svetnik v pokoju Pogreb nepozabnega nam pokojnika se bo vršil v ponedeljek, dne 17. decembra t. 1. ob pol 16. popoldne iz hiše žalosti, Kamnik, Samostanska ulica 56, na pokopališče na Žalah. Kamnik — Ljubljana — Zagreb, dne 15. decembra 1934. Globoko žalujoče rodbine: MILOHNOJA, Dr. MODIC Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za tnseratni del je odgovoren Alojs Nojak. Sfei g LJubljani