Poštnina plačana v gotovini. Maribor, četrtek 12. marca 1936 Štev. 60. leto X. (X¥il.) MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in uprava: Maribor, Goapoaka ul. n ' ralalon uredništva 3440, uprava 34*6 lakaja raaaa nedelja in praznikov vaak dan ob 14, url ' Velja mesečno prajeman v upravi ali po poiti 10 Dla, doatavijen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglaee aornjeme tud! oglasni oddelek Jutra" v L| ubljani / Poitni čekovni račun St. 11.406 99 JUTRA ave»wW*vv 'PORAČUN DOHODKOV IN FIN AN-CNI ZAKON SPREJETA. Narodna skupščina je včeraj definitivno zaključila proračunsko razpravo in o-dobrila celotni proračun dohodkov in finančni zakon z vsemi amandmani, ki jih je predložila vlada. Po končani proračunski razpravi se je opozicija, ki pri Proračunu ni sodelovala, zopet vrnila v Narodno skupščino. Opozicijski poslanci so se živahno udeležili debate o izročitvi narodnih poslancev sodišču, in sicer Dra-Siše Stojadinoviča. Radivoja Nanoviča, Dragiše Milovanoviča, Mirka Uroševiča, inž. Kabalina, J. Nenadoviča, D. Ivanoviča, Mihajla Djuroviča, Vasilja Trbiča, Tanasiia Diniča in dr. Srpka Vukanoviča V imenu vladne večine je predlagal narodni poslanec Bogoljub Kneževič* izročitev, dr. Branko Kalember pa se je v imenu opozicije izrekel proti izročitvi na-vedeih poslancev sodišču. Pri glasovanju le vladna večina odobrila izročitev vseh vedenih poslancev sodišču Pri glasovanju nem redu je še bilo poročilo odbora za Prehrano pasivnih krajev ter za prošnje in pritožbe. Ob 19. je predsednik Čirič zaključil sejo in napovedal, da se bo Prihodnja seja sklicala pismeno. IZ IMUNITETNEGA ODBORA. Na včerajšnji seji je imunitetni odbor z 11 proti 8 glasovom sklenil, da se izročita narodni poslanec Tasanije Dinič in dr. Srbko Vukanovič v smislu zahteve notranjega ministra. BORBAŠI ZBORUJEJO. Te dni so imeli v Paračinu zborovanje Nodžerovi borbaši. Na omenjenem ztoo-rovanju so poleg Hodžerc, ki je govoril p potrebah kmetijskega stanu, govorili Še borbaški prvaki Miloš Dragovič, Vojin Suljevič ter Miloj Jovanovič. Hodžeraje med drugim govoril tudi o atentatu v Narodni skupščini in dejal, da pada mo-mlična odgovornost radi skupščinskega Mentata na bivši Jevtičev režim, ki je nstvaril vzroke sedanje težke politične ntmosfere. TEMNE SILE . . . »Trg. list« piše v št. 30: »Slaba politika Se začenja, kadar o njej odločajo temne 'sde. Toda še neprimerno nevarnejše je, *adar dobe temne sile vpliv na gospodarstvo. Zato treba temne sile čisto izlo-c'ti iz našega gospodarskega življenja in žato treba že enkrat ustanoviti korpora-C|io, ki bo odločala o naši državni gospodarski politiki. V tej korporaciji bo kontrola javnosti tako močna, da ne mo r®io prit; temne sile niti do besede. Zato Da ustanovite že enkrat gospodarski svet, jpUsti še, ko nas dejanja uče, da naš pomični parlament za gospodarska vprašaja ni dorasel.« JADRANSKA NOČ, DON BOSCO IN PAPEŽ. ^ zadnji številki tuk. »Nedelje« čita-10: »Dne 2. marca t. 1. se je pojavil čez uriborsko Slovensko ulico plakat z vse-yn°:^ »Jadranska noč, 14. marca 1936.« ^Prašamo prireditelje in pristojno oblast, • 1 to prireditev rabimo v postnem času Francija hole izstopiti iz Dru-itva narooov NOVI JUGOSLOVEN. »Južna Tribuna«, glasilo JRZ, ki izhaja v Kosovski Mitroviči, piše v svoji zadnji številki: »Mi hočemo izgradnjo novega Jugoslovena...« Omenjenega pasusa ni- ponatisnilo nobeno slovensko radikalno glasilo. Drobne od vsepovsod Po 50 dnevnem trajanju se je končala splošna stavka v Siriji. Vse trgovine so zopet odprte. Medjimurske konje za Nemčijo. Neki trgovec iz Hamburga je v okolici Čakovca kupil 100 konjev, ki jih bo izvozil pravljene prevzeti vse posledice, ki bi nastale radi stališča, da morajo vse' ' Nemčijo. Cena konjev je od 4 do 6000 določbe locarnske pogodbe ostati v veljavi. LONDON, 12. marca. V angleških oflcielnih krogih je povzročilo odklonil-! no stališče francoske vlade močno vznemirjenje. Na včerajšnji seji angleške ČE SE NEMCI NE UMAKNEJO IZ PORENJA IN ČE BI SE NE PROGLASILE SANKCIJE. — ANGLIJA BO POSREDOVALA MED PARIZOM IN BERLINOM. — ITALIJA ODKLANJA SANKCIJE PROTI NEMČIJI. — O FRANCOSKI MOBILIZACIJI NI GOVORA. — NEMČIJA UKINJA INTERNACIONALIZACIJO REK? PARIZ, 12. marca. Minister Flandin je vzel s seboj v London točne in strukcije vlade. Francija sicer ne odklanja načelno pogajanj s Hitlerjem, zahteva pa, da umakne Nemčija svojo vojsko iz Porenja. Če se to ne zgodi, potem bo Francija skupno z Malo antanto, Balkansko zvezo, Poljsko, Belgijo in Sovjetsko Rusijo zahtevala od Društva narodov razglasitev gospodarskih in finančnih sankcij proti Nemčiji. Če Društvo narodov tej zahtevi ne bi ugodilo, potem bo Francija zapustila Društvo narodo.v, ker se je utrdilo prepričanje, da je sistem kolektivne mirovne varnosti v okvirju Društva narodov doživel brodolom. Francija opozarja na včerajšnje sklepe zastopnikov Male antante, ki povdarjajo v svojem komunikeju, da so države Male antante pri ‘ “ ' . ! dinarjev za komad. Italijani bodo sami lovili ribe v severnem Atlantiku, da se na ta način iz- vlade se je sklenilo upreti se vsakemu poskusu nasilnih ukrepov proti Nemčiji, ?£?le(0,uvof? SU*!'J1. rib’ za *'atere Je P*a ker politika ultimativnih zahtev lahko prinese samo poslabšanje položaja. An- ta a.. ? , IJ0110V ,n\ gleška vlada bo skušala posredovati med Berlinom in Parizom, in sicer v tem mar' or!..f ... b . , smislu, da vsaka stran nekaj popusti, da se najde srednja pot. Prvi cilj je ™'lh,on2v d|,ianev za razširjenje ustvaritev nadomestne pogodbe za Locarno in ustvaritev načina za vrnitev za e v Zenici je odobrila vlada. Z Nemčije v Društvo narodov. PARIZ, 12. marca. Včeraj je bila večurna seja vrhovnega obrambnega sveta. Po tej seji je izjavil visoki funkcionar zastopnikom časopisov, da ni v zvezi s celotnim evropskim položajem nikakšnega govora o francoski mobilizaciji. Potrebni varnostnj ukrepi na vzhodni meji so se že izvršili. Če bi sc pa pokazala potreba nadalnjih vojaških ukrepov, bo nekaj lahkega, da se izvede vpoklic rezervistov v obmejne predele. PRAGA, 12. marca. V tukajšnjih političnih krogih se je razširila vest, da namerava Nemčija ukiniti internacionalizacijo rek. kakor je predvidena v smislu versejske pogodbe. NEWYORK, 12. marca. Nemški konzulat v Neivyorku je objavil, da je prejel navodilo za izvršitev popisa vseh nemških podanikov, ki živijo v Zedinjenih državah ameriških. RIM, 12. marca. Italijanska vlada še ni zavzela konkretnega stališča k Hit lerjevemu udaru. V dobro poučenih krogih pa se zatrjujeje da bo Italija v enaki meri odklonila načelno sankcije proti Nemčiji, kakor jih je proti sebi. To stališče bo pojasnil italijanski zastopnik Grandi v okviru londonske konference locarnskih pogodbenic in ravno tako v Svetu društva narodov. Novice iz vzhodno-afriškega kotla ITALIJANI V OFENZIVI? - LITO RARI ADEMA OBSOJEN NA SMRT —MESTO BADOGLIA GENERAL AGO? AŠMARA, 12. marca. Italijani so pričeli ofenzivo na severni fronti v vseh smereh. V Tembienu je prišlo do oboroženega spopada z abesinskimi oddelki. ADDIS ABEBA, 12. marca. Havas poroča: Neguševo sodišče je uvedlo preiskavo radi poraza proti nekaterim poveljnikom rasa Deste. Fitou Rari Ade-ma, eden od poveljnikov južne fronte, je bil obsojen na smrt. PARIZ. 12. marca. Nekateri listi so prinesli vest o odpoklicu maršala Ba-doglia v Rim in imenovanju generala Aga za njegovega naslednika. Vest še ni potrjena. Španija v ognju in dimu m nost v teh dneh vsestranske krize?« Jav- n„ pa bi rada slišala odgovor »Nedelje« MaS, vprašanji: kaj potrebujemo v s!a?^°ru don. Boscove in papeževe pro-j^ve.-' [n v časih vsestranske krize in ^esinske vojne. V GRANADI OBSEDNO NOVI VAL LEVIČARSKIH REVOLT. STANJE. — MRTVI IN RANJENI. MADRID, 12. marca. DNB poroča: Španska vlada jc včeraj proglasila obsedno stanje v Granadi. Komunisti so izvršili celo vrsto napadov in so požgali več poslopij. Opustošili in razdejali so prostore katoliškega lista »Ideal«, MADRID, 12. marca. Havas poroča: Službeno se kategorično zanika vest, da bi bili demonstrantje izropali in zažgali katedrali v Toledu in Sevilli. Razen lega je prišlo še drugod do pobojev in obračunavanj. V Saragossi so se zapečatili prostori organizacije »Španske falange« in so se prvaki te falange aretirali. MADRID, 12. marca. K dogodkom v Granadi se naknadno doznava, da je zahtevalo obračunavanje 17 žrtev, od katerih sta dva mrtva in 15 ranjenih. Nemiri levičarskih elementov so se raztegnili v pretekli noči tudi na Madrid. Predmestje Puente de Valences je bilo vse v dimu radi požigov, ki so jih izvršili komunisti. Okoli 2000 ljudi je hotelo prodreti v notranje mesto ter tamkaj zažgati cerkve in samostane. Glavni stan klerikalne stranke v razširjenjem prično že prihodnji teden. Tudi je po daljšem presledku včeraj zopet pričela obratovati velika železarna, kjer je zaposlenih zaenkrat okrog 900 delavcev. 4000 novih letal bo gradila USA v teku prihodnjih pet let. Tako so sklenili v odboru za vojne zadeve. 6000 ponarejenih 50 dinarskih kovancev so izdelali ravnatelj, neki delničar in knjigovodja »Kovnice d. d.« v Beogradu. Storilce so zaprli. V Varšavi stavkajo študentje, ki so se zabarikadirali v poslopju tehnike. Vse varšavske visoke šole so do nadalnjega zaprli. Pri gradnji podzemeljskega bencinskega rezervoarja za italijansko vojno mornarico v Regio de -Calabria se je zrušila zemlja in .ie bilo zasutih 50 delavcev. Doslej so izkopali 30 mrtvih. Dr. Hodža na Dunaju. Včeraj je prispel na Dunaj predsednik češke vlade dr. Hodža, ki je vrnil obisk avstrijskemu kanclerju dr. Schuschniggu. Avstrijski zvezni kancler dr. Schusch-nigg potuje jutri v petek v Budimpešto* kjer bo ostal dva dni. 2 njim pojde tud: avstrijski zunanji minister. Švicarsko vojsko bodo temeljito reorganizirali in sicer v najkrajšem času. Ustanovili bodo tudi več novih polkov, ki bodo opremljeni z najmodernejšim orodjem. Italijanski ministrski svet je sklican za soboto 11. aprila v Rim. Poveljnik angleškega brodovja v bitki pri Skageraku admiral Beatty je v starosti 65. let umrl v Londonu. omenjenem predmestju se je demoliral in zažgal. Navzoči policijski oddelki so bili preslabi, da bi bili kos pustošenjem in požigom. Demonstranti so zažgali okoli 30 hiš. med katerimi sta hiši dveh županov prejšnjega režima in veČ samostanov. Gasilcev množica ni pustila, da bi ogenj pogasili. Predme- ■ hoslovaška stje nalikuje opustošenem pogorišču. Alarmirani so bili tudi gasilci iz no-j vaška, tranjosti Madrida, ker gasilci iz Puente de Valences niso bili Jkos svoji nalogi. PLANICA! Prijavljeni tekmovalci za 15. III. v Planici: Rudolf Rieger, Avstrija, Jos. Brandl, Avstrija, Walter Dellaharth. Avstrija, Gustav Maier, Avstrija, Franz Aschenwald, Avstrija, Marcel Raymond, Švica. Rihard Buhler, Švica, Jean Lasseur, Švica,-Kainersdorfer, Švica, VValter Kuster, Švica, Gunnar Hagen. Norveška, Henry Oedegard, Norveška, Olaf Ulland, Norveška, Bjorn Karlson, Norveška, Birger Ruud, Norveška, Sigmund Ruud, Norveška, Kaarby, Norveška, Raabe, Norveška, Albin Novšak, Jugoslavija, Rudolf Vrana, Čehoslovaška, Jaroslav Lukeš, Če-0!drych Berauer, Čehoslo- Stran 2 Vlartborsld »Ve Ser a tli« Jutra d 20. ajrepj ruski balalajski zbor s prvovrstnimi pevskimi točkami. Pevski zbor Slovenskega trgovskega Jruštva ima 10. letnico v soboto 21. t. m. ' Narodnem domu. »Pntnik« opozarja občinstvo na poljc-ielsko razstavo v Budimpešti, ki se vrši 'd 20. do 25. marca. Dovoljen 50% popust na madžarskih železnicah in 50% K)pust pri povratku pri nas. Vizum pri 'restopu meje nepotreben. Legitimacija ■)in 60. Vse drugo pri »Putniku« Maribor u Celje. Jadranska noč. Unionska dvorana še ii bila tako bogato in pestro dekorirana, norje zastav in luči in barv te upijani, ko topiš pred to veličastno sliko. Bar pa je >ravcati odsev,naše sončne riviere, tre-itttno se zamisliš v vse ono. kar te premija na morju, ladja in viseči morski 'ies pa bosta za občinstvo prava senzacija’ __________ imodm REPERTOAR. -etrtek, 12. marca ob 20. uri: »Ples v Sa-voyu«. Red B. Gostovanje primadone ljublj. opere Zlate Giungjeneeve. !etek, 13. marca: Zaprto. 5obota, 14. marca ob 20. uri: »Kariera kanclista VVinziga«. Globoko znižane cene. Zadnjič. 'fedella, 15. marca ob 15. uri: »Princezka in pastirček«. Znižane cene. Ob 20. uri: »Cigan baron«. »Kariera kanclista VVinziga« — zadnjič. 'rivlačno satirično komedijo »Kariera ■anclista \Vinziga«, ki je radi aktualne 'sebine .splošno ugajala, ponove v sobo- 14. t. m. zadnjič v sezoni in po globoko znižanih cenah od 15 Din navzdol. Kaj bo v nedeljo? Ob 15. uri bo otroka predstava — Golieva zabavna prav-iica s petjem in godbo »Princezka in pa-Urček«, ki je deci radi svoje pestre raz-'olikosti prav všeč. Veljajo znižane cene. -Večer bo prva nedeljska uprizoritev kla-ične operete »Cigan baron«, izredno me •idioznega Stuassovega dela. ki je 'ajlepšitni starejšimi operetami. »Siromakovo jagnje« bo poleg »Bratov ^ramazov« najmočnejše letošnje dram-ko delo. Ni samo delo velike literarne rednosti, temveč je poleg tega tudi zelo ’rarnatično. Režija je Kovičeva, večje iloge igrajo Rasbergerjeva, P. Kovič, ironi, J. Kovič, Furijan, Nakrst in Gorin- Mariborski »Ve 6 te*H Ut OHitH Odprta noč in dan so groba vrata... Na Glavnem trgu 14 je preminul v starosti 58 let mestni upravitelj Josip Sterle. — Na Ruški cesti 7 je umrla tkalka Marija Medvešek, stara 36 let. — V splošni bolnišnici je izdihnil 42 letni trgovec in posestnik Albert Ravnik. Žalujočim naše toplo sožalje! Šef mariborske katastrske uprave inž. Vladimir Vrtel zapušča te dni Maribor in se podaja na svoje novo službeno mesto šefa odseka finančne direkcije v Banjaluki. V Mariboru je služboval od 1. 1930 in si je v vseh krajih pridobil s svojim ljubeznivim nastopom iskrene simpatije. Iz zdravniške službe. Zdravnik združene zdravstvene občine Sv. Lovrenc na Pohorju dr. Lojze Pirnat ie napredoval^ v 8. položajno skupino. Banovinski službi, se je odpovedal zdravnik murskosoboške bolnišnice dr. Emanuel Perl. Hranilnica Dravske banovine v Mariboru. Izbrisal se je član upravnega odbora Franjo Žebot. Mariborčani reagirajo. »Volkischer Be-oibachter« od 9. t. m. piše, da bodo dne 15. marca smuške tekme na Planici na — Visoki Tatri. Te dni pa je šla iz Maribora na naslov slavnega hitlerjevskega lista dopisnica s prilepljenim zemljevidom in označeno razdaljo 500 km. ob katerih se bodo gospodje pri omenjenem listu lahko prepričali, da je Planica precej daleč od visoke Tatre. Ali je mar to nemška temeljitost...? Zopet volitve. Inšpekcija dela je raz-veljala volitve obratnih zaupnikov v tukajšnji tvornici Doctor in drug ter so nove volitve določene za 14. t. m. Razveljavljenje se je izvršilo na predlog volilnega odbora. Cene kvišku. V zvezi z znano akcijo kmetske samopomoči, o čemer smo obširno poročali, so nekateri mesarji v o-kolici zvišali cene mesu za dva dinarja. O stvari bomo še spregovorili. 103 verski prestopi so bili v preteklem letu v Mariboru, iti sicer jih je iz katoliške vere izstopilo 91 in prestopilo pretežno v starokatoliško oziroma pravoslavno veroizpoved. Iz rok v roke. Anica Robičeva je kupila od Ferkovih dedičev poslopje na Jugoslovanskem trgu 3 za 545.000 Din. Marelice že cvetijo. Da bi v prvi polovici marca cvetele marelice, tega ne pomnijo mnogi. Zdi se pa, da bo letos ta žlahtni sadež doživel isto tragično usodo, kakor v preteklem letu. Jutranja slana je že t: čila prve cvetoče marelice. Obstoja pa vendarle upanje, da bodo poznejše vrste prospevale. Črne gostilne ... V Loški ulici 2 so odkrili »črno gostilno«, kjer so točili vino mesto po 10 1 * vsaki poljubni količini. — Šesteronogi »Miško« zopet v Mariboru. Šesteronogi bik »Miško«, ki je bil svoj-čas razstavljen na »Mariborskem tednu«, se je po absolvirani turneji po Avstriji zopet vrnil v Maribor. Ta26mesečni bik pa se je včeraj pri iztovoriivi pokazal tako divjega, da ga je šest mesarjev z veliko mujo ukrotilo. Naše polže bodo eksportirali v inozemstvo! Tako napoveduje zadevni letak g. Fridolina Bišofa, ki organizira eksport naših polžev v tujino. Lov na to »brzonogo« divjačino traja samo do konca marca. Za brezposelne se nudi prilika za zaslužek! Pozor čevljarji! Prejeli smo od tuk. čevljarske organizacije: Po mestu in bližnji okolici se klati slepar, kateri ponuja nabave za vojaške čevlje (200 do 1000 parov) s pripombo, da ima vsak, ki nabavo sprejme, pravico do 10 kg sladkorja a Din 9, katera svota pa se mota plačati v naprej. Izdaja se pod raznimi imeni ter so izgovarja, da je dobil naslove pri združenju čevljarjev. Dobrodošle so mu tudi šivilje in krojači, katerim ponuja nabavo perila in obleke. Policija te prijave odklanja. Brezposelni trgovski akademiki, bivši gojenci in absolventi tukajšnje Trgovske akademije, naj se zglasijo pri ravnateljstvu tuk. Trg. akademije, ki ima na razpolago nekaj služb. Železniškim upokojencem. Finančna direkcija v Ljubljani nakazuje zaostale pokojninske prejemke iz prejšnjih let. Ako tbi pa kateri upravičeni svojih zaostalih čer ni k« Jutra pokojnin iz prejšnjih let ne prejel do 1. aprila, naj to sporoči Društvu železniških upokojencev za dravsko banovino v Ljub liani, in sicer natairčno, koliko in za kateri čas ima še v zaostanku svoje pokojninske prejemke. » Vremenske zadeve. Polagoma se bo vreme poslabšalo, zlasti v Južnih Alpah. V Severnih Alpah mogoče še lepo. Splošni vremenski vzgledi: v enem ali dveh dneh mogoče severni vetrovi in ohlaje-nje. Tako pravi dunajska vremenska napoved. ■ Nočno lekarniško službo imata danes v četrtek Savostova in Minafikova lekarna, jutri v petek Albaneževa in Koni-gova. 1100 dinarjev v aktih. V zvezi z včerajšnjo notico pod tem naslovom je evidentna popolna nedolžnost v poročilu navedenega sluge Friderika Štancerja, kar so čitatelji gotovo sami izbrali iz vsebine notice. K radizelskeinu 'uboju. Z ozirom na zadevno poročilo v predvčerajšnji številki nas naproša brat pokojnega Kučera za objavo, da je stvar precej drugačna in da da je Julijana grozila delj časa pokojnemu Jožefu Kučerju. O stvari bomo obširnejše poročali, ko se bo vsa zadeva pred sodiščem pojasnila. Nesreča mestne reve. Danes zjutraj se je ponesrečila mestna reva 65 letna Antonija Turkuševa. V mestni oskrbnišnici je reva padla tako nesrečno po stopnicah, da si je zlomila levo roko v komolcu. Poklicani so bili tukajšnji reševalci, ki so ponesrečenko prepeljal; v. mariborsko splošno bolnišnico. Otrok pod avtomobilom. Včeraj popoldne je neki osebni avtomobil pred Babičevo gostilno v Košakih povozil nekega dečka. Nesrečnežu so avtomobilska kolesa povzročila na vsem telesu zelo nevarne poškodbe. Avtomobilist, ki je dečka povozil, je poškodovanca takoj naložil in ga nemudoma odpeljal v tukajšnjo bolnišnico, kjer pa se nesrečnež še doslej ni zavedel. Poškodovanec je baje 9 letni Edo Kerič. Podrobnosti o hudi nesreči niso znane, ker je avtomobilist naglo odpeljal, od dečka pa tudi ne morejo ničesar izvedeti. Nočni gost in rejena denarnica. V noči na sredo se je splazil v Taborski ulici skozi odprto okno v hlev Edvard C. ter ukradel hlapcu Ivanu Fajdigi, ki je spal v hlevu, denarnico, v kateri je bilo 700 dinarjev. Prometna nesreča. Včeraj dopoldne je neki tovorni avtomobil na Meljski cesti trčil v kolesarja Franca Povodeta, mizarskega vajenca v Mariboru. Kolesarja je vrglo z vozila in je k sreči zadobil le lažje poškodbe, dočim je avtomobil njegovo kolo docela zdrobil. U kealjestvu filma ,.Vesela vdova" So stvari, ki imajo neko trajno privlačnost in vrednost. Tudi v kraljestvu filma srečavamo proizvode filmske produkcije in industrije, ki so se tako priljubili ljudem, da gredo ti filmi od mesta do mesta, kjer se predvajajo z ogromnim u-spehom. V seznamu, takšnih ve ko trajnih del sodobne filmske industrije je nedvomno tudi »Vesela-vdova«. čar in žar čudovite mikavnosti prihajata iz prevzemajočih blagodonečih zvokov nedosegljive Leharjeve glasbe, ki človeka na mah osvoji in ga priklene v središče dogodkov. V Parizu. Berlinu, Dunaju, pa tudi v Zagrebu in Beogradu je »Vesela vdova« zajela vnete čestilce filmske umetno sti. V neki veličastni priprostosti se razpletajo dogodki in so postavljene scene v tem edinstveno lepem filmu. Vse gre nekako svojo naravno pot, rahlo stopajoč preko navideznih ovir. Dvoje src, ki se srečata, se primikata in odmikata ter zopet primikata in odmikata, dokler se v tesnem objemu in v neverjetno iznajdljivo organizirani sceni ter situaciji v temačni celici ne 'znajdeta in združita. Kapetan Den je krasen človek. Osvaja vsa ženska srca. Njegovi osvajalnosti in srčni ofenzivi se ne more ustaviti nobena ženska. Ta ofenzivnost se ne zaustavi niti ob popolnoma umaknjeni bogati vdovi, ki ima v mali državici ogromno premoženje. Po prvem svidenju s kapetanom Denotn se poda v Pariz, da preboli prve vtise in kjer hoče igrati vlogo najveselej- Stran 3. tkaeitotska tatuHišijakja Blagor njim, ki več dobijo, kakor pričakujejo... Oni dan sem imel neke opravke na rotovžu. Nimam sicer navade, da bi prisluškoval raznim razgovorom. Radovednost pač ni moja krepost. Nočem se sicer s tem bahati; toda očitki od strani moje stare so v tej smeri tako vztrajni, da sem postal celo sam prepričan o tem, da nisem prav nič radoveden, firbčen ali kakor se že tej lastnosti pravi. Ko sem tako stal tam na rotovžu, pa se mi je nehote zapičilo v uho nekaj, kar je moralo vzbuditi mojo pozornost. Ušesa so se kar sama od sebe nategnila, odlična gospoda sta se med seboj naprej pogovarjala o zanimivi stvari, ki me je kar osupnila. V tem trenutku je radovednost planila na dan in si nisem mogel kaj. da ne bi prav natančno prisluhnil pomenku obeh gospodov. Slišal sem med drugim: »2500 Din so mu dali.« »2500 Din mesečno?« »2500 Din mesčeno. Sam pa je v prošnji navedel, da je zadovoljen z mesečno plačo 1800 Din.« » Jojmene ...« »Prejšnji, ki je te posle opravljal, je prejemal 1400 Din. Prosil je za povišanje, pa so mu odklonili.« »No, in sedaj imajo nekoga z 2500 Din? Vsekakor varčevanje.« To sem slišal in mislil sem si, da je prav, če tudi drugi zvedo za ta razgovor. Nisem pa mogel pogruntati, četudi mi ta stara od časa do časa priznava, da nisem ravno neumen, kje je prav za prav to bilo. Gospoda sta se razgovar-jala nekaj o M(ariji) Pomagaj. Sedaj pa poizvedujem po Mariboru, ali je to kakšna lekarna ali pa kaj drugega. Ko pa takole razmišljam, se mi dozdeva, da za lekarno menda ne pojde, ker tamkaj ni treba vlagati nikakšnih prošenj. Mora pač biti kaj drugega. Ko poizvem, se t»a zopet oglasim. Nimam pa miru, ker mi vseskozi brni po možganih misel: »Kje je danes to mogoče? Blagor njim. ki manj pričakujejo in prosijo ter več dobijo.« — Miha s puško. še vdove. Toda državniki male državice so radi tega v skrfbeh in se bojio, da ne bi vesela vdova našla v Parizu moža in utegnila svoje ogromno bogastvo potegniti iz male dnžave, kar bi bilo za njeno narodno gospodarstvo usoden udarec. — Skuje se rafiniran strateški načrt. Vesela vdova se mora zaljubiti v moža te zemlje. da ostane bogastvo v državi. Po naključju pade odločitev za to precej te-ško nalogo na kapetana Dena. Sledijo razna usodna in manj usodna naključja v pariškem Maksimu, dokler končno neza-utripljeta obe srci v zakonskem življenju. Tako je zadoščeno dvema srcema in zadoščeno interesom male države. Ali ni to izvirna, zabavna, zanimiva in mikavna zgodba? In razen tega: za ta velefilm sta angažirana dva najboljša i-gralca sveta, ljubljenec ženskega ,sveta Maurice Chevalier in šarmantna oboževana pevka Janette Mac Donald. Pri včerajšnji premieri je film dosegel krasen uspeh. Zato vam, mariborskim ljubiteljem lepega filma, priporočam, da si o-gledate ta edinstveni lepi umotvor filmske proizvodnje v tukajšnjem Grajskem kinu«. aAamAo TTZr " IZ. Vremensko poročilo Tujsko prometne Zveze v Mariboru iz Planice 11. marca 1936: Planica: Temperatura — 1“ C, barometer zelo visoko, jasno, jugozapadni veter, 85 oni solnatega snega. Smuka; prav dobra, skakalnica uporabna. Mesto venca na krsto umrleg: sanitetnega podpolkovnika v p. dr. Rado Schobera so ptujski zdravniki d rovali Protituberkulozni ligi v Ptuju 430 dinar: jev. ' Str*M 4. Mariborski »V e č e r n i k« Jutra EVV3BN (J SABANOV: Jkaštmkfe fuofeseeja Maja roman »Antikrist, ki hoče svet pokončati...« »Krščanski Hotentot, ki je izgovoril to trditev, je nenadoma dvignil roko in zakričal : »Da, bratje, Antikrist. Morda ne veste vsi, kdo in kaj je Antikrist? To je tisti, ki pride pred koncem sveta, da uniči delo Kristusovo in s tem vse človeške rodove na zemlji. Ubijmo ga! Samo tako rešimo sebe in svet pogina...« Delavci so se prestrašeno spogledali, izrečena je bila strašna, a zapeljiva beseda. »Ubijmo ga! Kdo je za to?« Hotentot je divje zavil oči in spačil o-oraz. Množica je molčala. Naposled seje pa nekdo le predramil iz te otrplosti, poskočil in zarjul: »Da, ubijmo ga!« Tedaj so se zgenili naenkrat vsi in v vseh najrazličnejših eksotičnih jezikih se je raztegnil divji krik:. »Ubijmo ga!« Tedaj se je pa zgodilo nekaj vsem docela nerazumljivega: naenkrat, ne da bi vedeli od kod in kako, se je pojavil v sredi med njimi on sam dr. Servacij I Evarjpt... Stal je vzravnan in negibno [ kakor kip samo njegov magični pogled, ki je ledenil kri, je bil zaboden vanje. Delavci so odreveneli, starec je pa'dejal: »Ubijte me!« Temnopolta množica se ni genila, ni odgovorila. Šele čez nekaj mučnih hipov se je opogumil Hotentot in kriknil s strahotno divjim glasom; »Po njem! Planimo po njem! Sedaj ali nikoli!« Ta krik je divjake elektriziral. Podzavestno so se mu vdali, pograbili pali» ce, kole, razna orodja in se zagnali z njimi proti maklenskemu graščaku. Nekaj korakov pred njim so pa obstali, kakor da so trčili ob nevidno steno, se nato odbili in večinoma popadali na tla. »Po njem! Znova!« je zarjul Hotentot in se zagnal prvi proti dr. Evaristu, a tudi njega je odbilo od nevidne stene, ki je obdajala velikega maga. Hotentot se je z bolestnim krikom onemogel zgrudil na tla. »Na kolena, svojad!« je kriknil tedaj d*. Evarist in grozeče dvignil desnico. ! Delavci so brez volje, prisiljeni po neznani moči, izpolnili njegov ukaz. »Tako,« je dejal dr. Evarist. »Uprli ste se proti svojemu gospodarju. Napasti ste me hoteli in celo umoriti. Imenitno. Ne veste, da je ni na svetu sile in ga ni človeka, ki bi mogel uničiti moje življenje? Vse voiske lahko pošljete proti meni, vsa morilna orožja lahko namerite name, umaknil se ne bom. Pa ste mislili, da mi boste vi lahko prišli do živega. — črvički, ki vas lahko z enim samim za mahom z roko vse pokončam prej ko v odlomku sekunde. Toda dobro: napove dali ste mi boj, sprejmem ga.« »Gospod...« je zajecljal nekdo. »Doslej sem mislil,« je nadaljeval dr. Evarist, »da ste moji vdani služabniki, zato sem postopal z vami kot s prijatelji, kot s sodelavci. Sedaj vem, da ste moji sovražniki in postajam tudi jaz vaš sovražnik. Ne potrebujem vas več. Najamem si novih delavcev. Toda domov vas tudi ne pustim. Zaprem vas v podzemske temnice ali pa pomorim kakor podgane ...« Delavci so pričeli drhteti kakor bolniki v vročici. Samo Hotentot se je opogumil in dejal: »S kakšno pravico?- »S pravico človeka, ki more vse, kar hoče. S pravico človeka, ki pokonča lahko vse človeštvo, ako se mu zazdi.« J Mariboru, dne 12. III. 1936. Samo Tedaj je utihnil tudi Hotentot, zavaljeni Malajec je zaprosil: »Milost, gospod! Neumni smo in nevedni. Strah nas je prevzel, pa smo počeli nekaj, česar se niti zavedali nismo. Odpusti nam! Ne pogubi nas! Obljubljamo ti večno pokorščino.« »Odpusti nam!« je ponovil Senegalec in za njim so proseče dvignili roke proti velikemu magu vsi po vrsti, celo najbolj uporni Hotentot. »Tudi ti, ki si bil voditelj upora, prosiš milosti?« je vprašal dr. Evarist Afričana. »Tudi jaz, gospod. Prevzel sem se. Satan me je premotil...« Starec je nekaj časa molčal, nato je pa spregovoril trdo in poudarjajoč vsako besedo posebej: »Bodi! Zaenkrat vam odpustim vsem, samo Hotentutu ne. Voditelj mora umreti.« »Milost!« je kriknil Afričan in zaihtel »Odpusti tudi njemu!« so zaprosili klečeči. »Dobro,« je zagrmel dr. Evarist, odpustim tudi njemu, toda odgovornost zanj prevzamete vsi. Ako se mi samo še enkrat upre ali le poizkusi upreti, boste plačali skupno njegovo predrznost. Vedite, da vidim vedno vse vaše početje in slišim vsako vašo, tudi najtišjo besedo. Vstanite in pojdite na delo!« (Dalje sledi ) Uaveška esi. Nadalnji načrt je bil, da naj si Hozjan preskrbi puško in ga ustreli, ko bo šel z dela domov. Pri tem pa mu je navedel vse nadalnje podrobnosti, ki pridejo še v poštev pri izvršitvi dejanja. Tudi pravi Hozjan, da mn je Vaš priznal, da si sam ne upa izvršiti dejanja, ker bi takoj njega osumili dejanja. KAKO SE JE IZVRŠIL UMOR V DOL-NJELENDAVSKIH GORICAH? Dne 10. novembra 1935 zjutraj je šel pokojni Jožef Kepe v Lendavo k maši. Vzel je s seboj tudi nekaj denarja, da nakupi usnje za škornje in hlačke za nečaka. Pred neko trgovino je srečal svojega znanca Franca Turula, ki ga je povabil v njegovo klet. Turul se je res odzval povabilu ter prišel okoli 10. ure v klet pokojnega. Med pol 11. in 11. uro je prišel tja tudi Ivan Hozjan, ^unaj kleti pa je patruliral Ivan Vaš. Ko je to pokojni opazil, je še njega poklical v klet, kjer so vsi ostali do okrog 15. ure ter so izpili nekaj litrov vina. Nato je prvi odšel Hozjan, kakih 10 minut zatem tudi pokojnikov prijatelj Turula. Po pričah ie dognano, da je šel Hozjan domov, kjer je na klopi pred hišo zadremal. Prišla sta ga pa zbudit Vaš in pokojni Kepe. Hozjan je nato šel k Čekejevi hiši, kjer je našel Štefana Sečkarja. Oba sta nato šla na Hozjanov dom, mimogrede pa sta dobila pri Sitnerjevih Vaša in pokojnega Kepeja. Tudi ta dva sta odšla na Hozjanov dom, kjer so vsi štiri pili in jedli. Naenkrat je Kepe Jože odšel v svojo klet. To odsotnost je uporabil Vaš in začel nagovarjati Štefana Sečkarja in Janeza Hozjana na izvršitev dejanja. Vprašal je Sečkarja, če je pripravljen pomagati ubiti Jožefa Kepeja in da bo za to dobil 2000 dinarjev. Sečkar prvotno ni maral o tem ničesar slišati, nakar pa inu ie Hozjan dejal: »Ne boj se. dobiš dosti denarja. Kje boš lažje zaslužil, saj se denar Ie težko zasluži.« Nato je Sečkar molče pristal in je obljubil, da bo poma-sal pri nameravanem umoru. Medtem pa se je pokojni Kepe zopet vrnil. Omenil je, da bo šel v klet po usnje, ki ga ie tam pustil, nato pa da bo šel domov. Vaš pa mm je pričel prigovarjati, naj še piše in naj počaka, češ da bosta potem skupai šla v klet. Pokojni pa ni hotel o tem ničesar slišati, in se je odpravljal proti svoji kleti. Ko je Vaš to zapazil, je rekel Hozjanu in Sečkar ju: »Idrta zdaj napravita, jaz dobro stojim za to, kar sem obljubil jn plačam tisto. Midva s Ke-pejem greva zdaj doli v njegovo klet. vidva pa pojdita okoli po vinogradu, tam 5)od kletjo po počakajta, da vidita, kod feo Kepe šel ali po pešpoti ali pa po kolovozu. .Tudi je še Vaš omenil, da ga živega ne smete pustiti pod nobenim pogojem, ker bi sicer Kepe doma ženo ubil. Ves načrt se je točno Izpeljal. Vsak si je KAKO SO SE ZAGOVARJALI PRED SODNIKI? Ko je prečital državni tožilec dr. Hojnik obširno obtožnico, je predsednik s. o. s. Lenart vprašal obtožence, če se čutijo krive. Štefan Sečkar in Janez Hozjan sta odgovora z odločnim »da«, dočim je obtoženi Ivan Vaš le deloma priznal krivdo, soobtožena Katarina Kepejeva pa je sploh vsako krivdo odločno znikala. Nato je predsednik pričel zasliševat obtožence. Štefan Sečkar je natančno opisal, kako sta ubila z Hozjanom Kepeja ter pri svojih izpovedbah precej obremenila soobtoženega Ivana Vaša. Prav tako tudi Janez Hozjan, ki je ves krvavi dogodek podrobno opisal. Sečkar in Hozjan sta tudi dejala, da ju je k dejanju nagovarjal Ivan Vaš. Ko je potem predsednik zaslišal Ivana Vaša, je ta izpovedal, da ni nikdar Hozjana ali Sečkarja nagovarjal, da bi ubila Kepeja. Priznal je le, da mu je nekoč samo namignil, naj bi ga ubil. Tudi je Vaš izpovedal, da s Kepejevo ni imel nobenega intimnega razmerja in da sploh do Kepejeve ni čutil nobenih osebnih simpatij. H Kepejevi je tu in tam zahajal, ker sta bila z možem dobra prijatelja. Sledilo ie nato zaslišanje Katarine Kepeje; ker govori samo madžarski, je bil za tolmača izvedenec za madžarski jezik dr. Lippai. Kepejeva je na predsednikova vprašanja odločno zanikala, da bi bila kdajkoli nagovarjala Vaša ali morebiti Hozjana, naj bi ubila njenega moža. Tudi je zanikala, da bi bila z nekim znancem pobegnila v Budimpešto. Pač pa je priznala, da je imela intimno razmerje z Ivanom Vašem, ki jo je stalno nadlegoval in lazil za njo. Zanimivo je. da je obtoženi Vaš kljub temu, da je Kepejeva priznala, še nadalje vztrajal odločno pri svojih trditvah, da ni imel z njo nobenega razmerja. Ko so bile preči-tane še nekatere listine, je predsednik' ob 12.30 prekinil razpravo, ki se je nadaljevala ob 15. uri. Razprava se je včeraj ob 12.15 prekinila in se je popoldne ob 15. nadaljevala- Ob 17. uri je bilo končano dokazno postopanje. Besedo je povzel državni 'oži-!ec g. dr. Hojnik, ki je v kratkem obtoŽ-benem govoru predlagal senatu sodbo v smislu obtožbe. Ves čas njegovega g°' vora so vsi obtoženci na glas Jokali Ob 18. uri je bila razglašena naslednja težka sodba: Štefan Sečkar, Janez Hozjan in Ivan Vaš so krivi, da so umorili Josipa Kepeja namenoma in po zrelem prevdarku. Ste* fan Sečkar je bil obsojen na 12 let ječe, Hozjan na 15 let težke ječe ter trajno izgubo častnih državljanskih pravic, Iva« Vaš pa na 20 let težke ječe in trajno iz' gubo državljanskih časti. Katarini Kepejevi sodišče ni moglo dokazati krivde h1 jo je oprostilo. Sečkar in Vaš se bosta pritožila zoper sodbo, Hozjan se bo še premislil. Katarina Kepejeva je bila takoj po izrečeni sodbi izpuščena na svobodo. Tako se je sinoči odigralo zadnje dejanje tragedija iz dolnjelendavskih goric. Vsa teža obtožbe se je zvalila na Vaša, ker mu je sodišče dokazalo da je edini on imel interes, da je umrl nasilne smrti J. Kepej-Brezskrbno je hotel Vaš živeti po smrti Kepeja z njegovo postavno in dobro si' tuirano ženo Katarino. Jpomtniatte se CMD Mali oglasi Razno Službo dobi brzojav: Zvečer sveže raznovrstne morske ribe. Gostilna Viccl, Rotovžki trg 8. 11% V nedeljo vsi na OTVORITEV GOSTILNE KREN na Pobrežju. Vljudno vabi staroznani gostilničar Klemen Sak. 1186 Kupim Kupitn elegantno, dobro ohranjeno GOSPOSKO SOBO (Herrenzimmer) brez ali s klubsko garnituro. Ponudbe pod »Elegantno« na upravo »Večcrnika«. '192 PRIDNO FRIZERKO sprejmem takoj za stalno. --Kralj, Meljska cesta. 1195 Prav dobrega KROJAŠKEGA POMOČNIKA za veliko delo tako] sprejmem. Krojaštvo Henrik Kodrič, Koroška c. 47a. 1153 Službo ISie IŠČEM službo za v tovarno ali mesto strežnice. Naslov v upravi »Večer-nika«. 1132 V naiem Oddam.tri lepe GARAŽE v centru m«sta. Vprašati kino »Union«. 1188 Stanovame STANOVANJE. soba in kuhinja, oddam za. Din m.—, 400.—. dve fOb! in kuhinja Din 500.—. v novi hiši, dvosobno Iti kopalnica Din 650.—. Maribor, Smetanova 59. 1183 Posest HIŠA. tristanovanjska z gospodarskim poslopjem in malini tom, z donosom letno D)11 9000.— naprodaj za P,n 81.000. Vprašati Kralja Matia' ža 10, Studenci. 1 ENONADSTROPNA VILA- masivna. lepa stavba, v Bližini kolodvora v Rušah Vt°' gotovini na prodaj. Inforniačue pri g. Pranju SkcrbinieKU’ Ruše. I166 ŠIRITE »VEČERNIK«! k0n“"Ctt ***** V LiUblia“i; ’>redsla™lk “«*>“>!* &-^=W«VO, kehak v »bril«.. 'liska Mari***, 4 d, *»**»»* tLAlmJj DETELA, v Mariboru.