lin 15. september 1967 LETO XIV. št. 10 C NKARNAR GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA CINKARNE CELJE Naloge delovne skupnosti in sindikata na področju rekreacije Mimo nas je tudi glavna letošnja počitniška sezona. Malo jih je, ki še niso bili na dopustu in se niso naužili zraka, sonca in vode ter prijetnih izletov v naravo. Nekaj dni dopusta, ki ga nekateri hranijo pa je predvsem namenjen raznim obiskom, domačim praznikom, pripravi ozimnice, morda nabiranju gob. jesenskim izletom v planine ter smučanju v prvih zimskih mesecih. Vse to pa ni ovira, da se ne bi začeli pripravljati na obrač-čun letošnje počitniške sezone in zlasti na programiranje nekaterih perspektivnih nalog s tega področja. PRAVILNIK O REKREATIVNIH DEJAVNOSTIH Zadnje dni junija je kadrovski sektor posredoval okoli pet- sti osnutek pravilnika o rekreativnih dejavnostih, z namenom, da bi le-ti dali svoje kritične pripombe nanj. Žal razen »častnih izjem« ni bilo odziva; čeprav to vprašanje tako močno prizadene slehernega člana delovne skupnosti, še posebej, če pri tej oceni upoštevamo »neuradne« razprave in mnenja, ki jih registriramo v podjetju in zunaj »ograje«. Skratka, s tem pravilnikom želimo za daljše obdobje regulirati pravice članov delovne skupnosti na področju rekreacije in zato nam je konstruktivno sodelovanje slehernega člana kolektiva izredno dobrodošlo in dragoceno, to poudarjamo zlasti zato, ker bi v drugi fazi razprave o tem vprašanju nujno morali sodelo. vati vsi in še posebej tisti, ki so osnutek pravilnika prejeli. Kje so osnovni motivi za sprejem takega pravilnika in desetim članom delovne skupno-kaj želimo regulirati — uzakoniti? Pravilna regeneracija delovnih sposobnosti vpliva na delovne rezultate. Če je tako, je dnevni, tedenski in letni oddih sestavni del poslovne politike podjetja; kar je vodstvo podjetja že sprejelo v svoj delovni program in v ta namen v kadrovskem sektorju ustanovilo ustrez- delovni teden. S tem skrajšanim delovnim časom bi prihranili okoli 38,000.000 starih dinarjev na mesec. Sprejet je bil tudi sklep, da morajo naše službe pripraviti do konca avgusta predlog, kateri obrati in službe bi prešle na 42-urni teden. To je bilo tudi opravljeno in centralni delavski svet je na svoji seji dne 28. avgusta 1967 sprejel naslednji sklep: no strokovno službo. Taka služba (če dela strokovno) pa ne more delovati po dosedanjih neustaljenih principih. Ne more in ne sme biti njena programirana usmeritev odvisna od slučajnih razpoloženj in konstelacij sil ter sredstev temveč mora biti v temeljih stabilno postavljena za daljše obdobje. Razumljivo je, da razvoj odpira nove potrebe in probleme, toda temeljnih principov, na katerih slone pravice članov delovne skupnosti pa vendar ne kaže vsako leto ali še bolj pogosto spreminjati. Gre torej zato, da po predlaganem pravilniku predvsem določimo, kako naj sredstva sklada skupne porabe med drugim trošimo za rekreacijo na principu regresiranja; da so te pravice dane vsem članom delovne skupnosti (izjemoma nekaterim večje glede na višino osebnega dohodka); da vsakdo ve pred »počitniško sezono«, kolikšen bo prispevek podjetja; da se točno določi odstotek sredstev sklada skupne porabe po sprejeti bilanci, ki gre za rekreativne dejavnosti; • celotna uprava, kamor spada tudi kemijski laboratorij dela 42 ur na teden in to vse dni v tednu od 7. do 14. ure. Isto velja tudi za vsa skladišča, razen za pakovalce pločevine, ki delajo tako kot valjarna. • Transportni oddelek dela normalno 8 ur in to v dveh izmenah od 6. do 14. ure in od 14. do 22. ure (48 ur na teden). (Nadaljevanje na 2. strani) Jlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllljl | Proizvodnja | in produktivnost | I v avgustu = V mesecu avgustu je bila § | proizvodnja za 4,5% večja | | kot v juliju tega leta. Vzpo- § | redno s povečano proizvod- | | njo je porasla tudi realiza- | = cija izdelkov doma in v tu- = | jino. Kumulativno je v os- = = mih mesecih proizvodnja i | že za okoli 1 % večja od i | proizvodnje, ki je bila do- | | sežena v istem obdobju f 1 preteklega leta. Kumulativ- § Š ni plan za osem mesecev je I | bil dosežen z 87,4 %. = V avgustu je proizvodnja § | cinka ostala na višini pre- | | teklega meseca, povečana § | je bila proizvodnja cinkove | | pločevine, čašic za galvan- | § ske elemente, cinkove žice, 1 = cinkovega sulfata, super- = | fosfata, aluminijevih ofset = | plošč in mineralnih barv. | | Na tržišču je še vedno | | nezadostno povpraševanje | | po žlebovih in ceveh, ani- | | tinskih barvah, natrijevem = = hidrosulsitu in natrijevem S = sulfidu, po svinčevih oksi- = = dih in zemeljskih mineral- = | nlh barvah, medtem pa je | T povečana prodaja vodotop- I E nih barv. Tudi v mesecu | I avgustu nam še ni uspelo | | zaključiti večjih količin | I žveplene kisline za izvoz, 5 = pogajanja so še v teku. = Zaradi vse večje nelikvid- = | nosti naših kupcev imamo = = z obratnimi sredstvi občut- = | ne težave, kljub stalnemu | | manjšanju zalog. | Plan izvoza za avgust je | | bil presežen za 12,8 %, s če- | = mer se je tudi kumulativna | = izpolnitev plana izboljšala = = ter smo dosegli 61,2 % let- = | nega plana. V primerjavi z = | istim razdobjem lanskega | = leta je izvoz le še za 3,7 % | | manjši. Struktura izvoza je | | bila ugodna, saj smo na | = konvertibilno področje iz- = | vozili 76,75 % vrednosti, na | | vzhodno evropsko 18,61 % | = in na ostalo klirinško pod- = | ročje 4,64 %. | Produktivnost dela je bi- | = la v razdobju letošnjih os- = | mih mesecev za 2,8 manjša | | kot v lanskem letu, ker je | = število zaposlenih bolj po- | | raslo kot vrednost proiz- | | vodnje. = V jesenskih mesecih pri- = = čakujemo izboljšanje pro- | | daje nekaterih kemičnih I = proizvodov, kar pa še ne bo | | moglo bistveno vplivati na E = občutno povečanje obsega | = poslovanja. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiniimiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiimmr> Pogled na nov valjni dvojček (Nadaljevanje na 2. strani) C DS ODOBRIL SKRAJŠAN DELOVNI 'ČAS Centralni delavski svet je že v začetku avgusta razpravljal o zelo težkem finančnem stanju v katerem se nahaja naše podjetje ter o potrebnih ukrepih, s katerimi bi čim manj boleče prebrodili te težave. Že na tej seji je centralni delavski svet sklenil, da bi s 1. septembrom 1967 nekateri naši obrati in vse službe v podjetju prešli na 42-urni Skrajšan delovni čas (Nadaljevanje s 1. strani) 0 Kuhinja toplega obroka in čaja, počitniški domovi, samski domovi, vratarji in čuvaji delajo normalno po 48 ur na teden, in sicer od 6. do 14. in od 14. do 22. ure ter od 22. do 6. ure. • Strojni obrati, elektro obrati, merilni oddelek ter gradbeni odedlek — vse vzdrževalne densko s tem, da se ure od 42 do 48 ne obračunavajo kot nadure, temveč kot normalne delovne ure. Vse nadzorno tehnično 'osebje, vključno obrato-vodje imajo isti delovni čas kot njihovi obrati. V tistih obratih, kjer delajo 48 ur tedensko je delovni čas obratovodij od 7. do 14. ure in trikrat tedensko popoldne po 2. uri in to v ponedeljek, sredo in petek. Za vse pisarne in pomožno osebje v obratih velja 42- urni tednik, pravtako kot v upravi podjetja. Centralni delavski svet poziva vse člane kolektiva, da se v tem resnem in izredno kritičnem času maksimalno angažirajo tako pri proizvodnji kot v vseh administrativnih in ostalih službah, da bo delo v celoti izvršeno tudi v skrajšanem delovnem času. D. Murovič USTANOVLJENO NOVO DELOVNO MESTO V RAZVOJNEM SEKTORJU V podjetju se je že dalj časa kazala potreba po ustanovitvi delovnega mesta, kjer bi s strokovnega vidika analizirali različna družbeno-politična vprašanja, ki vsakodnevno nastajajo tako no notranjem, kot na zunanjem področju. Taka delovna mesta so že dalj časa ustanovljena pri večjih podjetjih v Jugoslaviji. Centralni delavski svet je na predlog upravnega odbora s 1. septembrom 1967 ustanovil novo delovno mesto analitika za družbeno samoupravna vprašanja v okviru razvojnega oddelka. Delovno mesto je ocenjeno s 950 točkami. Naloge na tem delovnem mestu so naslednje: — strokovno študijsko delo pri razvoju in krepitvi samoupravnega sistema. — pravilno in objektivno seznanjanje kolektiva z odločitvami in stališči vodstva podjetja in ostalih organov upravljanja ter seznanjanje le-teh z že- ljami in potrebami kolektiva. — Izdelava analiz iz družbe-no-socialnega področja. — Sodelovanje z družbeno po litičnimi organizacijami v podjetju in pomoč pri izdelavi njihovih programov in analiz. — Študijsko delo na področju organizacije upravljanja, predvsem z vidika, ki se nanaša na prvo točko. — Opazovanje in primerjanje delovnih mest v podjetju, predvsem na tež in o in zahtevnost in še nekatere druge operativne naloge. D. M. službe delajo skrajšan delovni čas, to je 42 ur na teden, in sicer vse dni v tednu od 7. do 14. ure. Kolikor delajo v dveh izmenah, dela druga izmena od 14. do 21. ure. Naloge delovne skupnosti in sindikata na področju rekreacije # Vsa metalurgija dela normalno v treh izmenah 48 ur tedensko, tako kot dosedaj, razen stare aglomeracije, ki dela skrajšan delovni čas 42 ur na teden, in sicer: 5 dni v tednu po 8 ur na dan in vsako prvo soboto v mesecu 8 ur. 0 Valjarna dela normalno v treh izmenah po 8 ur ha dan — 48 ur tedensko, medtem, ko traja delovni čas v obratih žica, žlebovi, čašice, cinkografija 42 ur tedensko in to 5 dni v tednu po 8 ur in prvo soboto v mesecu 8 ur. _ • Obrat organske kemije dela 5 dni v tednu po 8 ur in vsako prvo soboto v mesecu 8 ur — 42 ur na teden, razen 22 delavcev', ki zaradi procesa proizvodnje delajo normalno 6 dni v tednu po 8 ur. 0 V obratih kemija I, delajo obrati superfosfat, barijev sulfid, svinčevi oksidi, modra galica, novi litopon, aluminijski ofset normalno 6 dni v tednu po 8 ur, medtem ko delajo v vseh ostalih obratih 5 dni v tednu po 8 ur in vsako prvo soboto v mesecu 8 ur. Centralni delavski svet je nadalje sklenil, da lahko v vseh obratih, kjer se zaradi naročil pokaže potreba po večji proizvodnji, obratovodje odredijo normalni delovni čas 48 ur te- CINKARN AR (Nadaljevanje s 1. strani) da se na osnovi prostih sredstev sestavi letni program; da poleg lastnih zmogljivosti najamemo dodatne itd. Nadalje želimo, da bo to stabilen sistem, ki se lahko spreminja samo v vprašanju višine regresa, tehnike uveljavljanja pravice, (obračuna in dokumentacije) sprememb po sklepu delavskega sveta glede pravic posameznih kategorij zaposlenih, glede na višino osebnega dohodka in podobno. Druga skupina nalog pa je sistematično razvijanje dnevne in tedenske rekreacije, katera doslej še nima tistega mesta in pogojev, ki ji v sodobnem gospodarjenju gre. Pri tem je predvsem treba poudariti, da uvajanje novih tehnologij, perspektivnih sprememb v delovnem času in s tem spremenjen način življenja, vedno bolj terjata od ljudi psihične sprostitve in istočasno telesne krepitve. To pa lahko zagotovi le organizirana in strokovno vodena rekreacija. Doslej je to odgovorno in zahtevno nalogo v celoti opravljal sindikat. Tudi v prihodnje bo sindikat Lniciator in usmerjevalec politike na področju rekreacije le, da ne bo več administrativ-no-tehnični izvrševalec. Gre namreč zato, da se v sedanjem obdobju pred sindikat postavljajo predvsem drugačne in zlasti bolj odgovorne naloge. VLOGA SINDIKATA Povojni položaj sindikata je bil tak, da je bil izpolnjevalec nalog Partije in države ter zaradi splošnega pomanjkanja po-trošnih dobrin posredovalec za boljšo preskrbo svojih članov. Takšna njegova vloga in vsebina dela se je v mentaliteti članstva in ponekod tudi vodstva obdržala vse do sedanjega časa. Demokratični odnosi, decentralizacija in spremenjeni medsebojni delovni odnosi tako v pravno-političnem kot ekonomskem smislu terjajo od sindikatov povsem druge napore. Samoupravni sistem, ki v delovni skupnosti poleg direktorja edini lahko sprejema pravno veljavne odločitve, po vseh vprašanjih in torej tudi o rekreaciji, socialnih problemih itd. jemljejo v tem pogledu pristojnost sindikatom ali pa se prizadevanja na reševanju le-teh vprašanj »duplirajo« oziroma se re- šujejo dvotirno. V sedanjem času je predvsem naloga sindika-ta, da vztraja na takem gospodarjenju, ki zagotavlja sedanji nivo realnih osebnih dohodkov in istočasno postavlja načrtna izhodišča in rešitve pred'strokovne službe in samoupravne organe po vprašanjih družbene- ga standarda zaposlenih. To pomeni nadzor nad politiko trošenja sredstev, ki se za namene družbenega standarda formirajo v delitveni skupnosti. Ob zaključku bi poudarili, da je dobra, pravična, solidna in stimulativna uveljavitev pravic iz rekreativnega področja stvar vseli — to pa terja tudi sodelovanje vseh. Lu. Bo. Dne 9. septembra so se nekateri člani naše planinske sekcije na svojem pohodu ustavili tudi na Ojstrici. Za take in podobne Izlete bi bilo treba vzbuditi večje zanimanje. Sodobna tiskarska tehnologija, ki je zadnja leta zajela tudi Jugoslavijo, je zahtevala od Cinkarne, kot proizvajalca klasičnih einkografskih plošč, da začne z razvojem proiz- vodnje miEriocinka. ... . vv . . Začeli smo pri poizkusili izboljšanja klasičnih einkografskih plošč, ki so bile do tedaj in so delno še tudi danes napravljene iz cinka, legivanega s svincem. Poizkus izboljšave ni dosegel svojega namena, ker so bile tiskarne premalo zainteresirane za nekaj novega in boljšega. iinmmiimmiuiiiimiimimnmmminitmiimn I TEČAJI 1 I TUJIH JEZIKOV ! E E | V drugi polovici septembra e = se prično intenzivni začet- | 1 ni, nadaljevalni, konverza- E | cijski in korespondentski f | tečaji naslednjih tujih je-1 E zikov: ' | E nemščine, E E italijanščine, E | angleščine, E = francoščine, § E ruščine in = E španščine. E E Vsi tečaji trajajo po šti- e E ri mesece in bodo dvakrat = I tedensko po dve uri, in si- | = cer v dveh izmenah: 1 @ izmena A prične ob 16. § i uri in konča ob 17,35 uri; | I © izmena B pa prične ob E E 17,45 uri in konča ob 19,20 = 1 uri. . = S šolnina za vse tečaje je e E enaka in znaša 280,00 N- E | din ter je plačljiva v štirih E | obrokih; skripta dobite v E E Centru. E Prijavite se takoj z do- | 1 pisnico, na kateri navedite | E poleg stopnje in jezika tu- = = di izmeno. = = O pričetku tečaja bo E I vsakdo obveščen! = E DELAVSKA UNIVERZA CELJE, E Center za proučevanje | tujih jezikov, E Celje, Cankarjeva i/II, ~~ Telefon 32-24 in 25-34. = 1 I UltmUliillllllllllllllillUllilllMillliSmiHIlilKUIIi! Vendar v Cinkarni kljub temu nismo odnehali z razvojem tovrstne dejavnosti. Glavne težave so izvirale ravno iz premajhne potrošnje mikrocinka na domačem tržišču. V tej fazi razvoja, to je pred štirimi leti, je bilo v Jugoslaviji le nekaj strojev za enostopenjsko jedkanje. Ljudje v tiskarnah, kjer so stroje imeli, še niso znali z nji- mi dobro delati in se niso ho-teli podati v sodelovanje s strokovnjaki iz Cinkarne, ki bi le z njihovo pomočjo lahko plošče preizkušali in ugotavljali njihovo kvaliteto in izboljšali morebitne pomanjkljivosti. S tem pa je bil tudi razvoj mikrocin- ka do nadaljnjega obsojen na stagnacijo. Leta 1965 je postala potreba po mikrocinku že tolikšna, da je zahtevala večjo pozornost ne samo s strani Cinkarne, ampak tudi s strani tiskarn.. Ker so morale tiskarne mikrocink uvažati in so s tem naletele na različne težave, so bili vedno bolj zainteresirani za kvaliteten domači mikrocink. S pomočjo tiskarne »Delo« v Ljubljani, kjer smo jedkali vzorce, (doma še nismo imeli za to potrebnih strojev), nam je uspelo že v letu 1965 izdelati nekaj poizkusnih šarž in tudi te plošče prodati omenjeni tiskarni. Seveda to še ni bila kvaliteta s katero bi lahko prodrli na tržišče. Poleg tega, da smo bili šele v fazi razvoja je bila tu še ena težava. Elektrolitski cink iz »Zorke« v Šabcu ni služil svojemu namenu. Vse kar smo delali s tem cinkom je bilo pod kvaliteto, ki je zahtevana za enostopenjsko jedkanje. Pojavil se jc problem, kako bi se stalno oskrbovali z dovolj čistim cin- kom, ki bi bil stalno enake kvalitete in bi svojemu namenu povsem ustrezal. Trenutno je bilo to stanje rešeno z uvozom 20 ton elektrolitskega cinka 99,995 % iz Avstrije. S tem je bil začasno rešen problem. Ta cink se je odlično izkazal, saj so bile vse šarže in s tem okrog 1500 plošč mikrocinka odlične. Večino teh plošč je odkupila tiskarna »Delo« v Ljubljani. Z njimi so bili zelo zadovoljni. Izjavili so, da je naš mikrocink enakovreden nemškemu. Manjše količine smo poslali tudi v Novi Sad. in Subotico, kjer so do takrat delali s poljskim mikrocinkom; naš jim je po kvaliteti mnogo bclj ustrezal. S tem je bila potrejna zahteva po kvalitetnem finem cinku s čistoto 99,995%. S tem pa je minilo tudi leto 1966. Delo naših samoupravnih organov v preteklem mesecu Na svojih sejah, ki sta jih imela upravni odbor in centralni delavski svet konec avgusta, sta razpravljala o naslednjih poročilih, predlogih in problemih: Upravni odbor je razpravljal o viških in manjkih na gradbišču Hudinja, ki so nastali v preteklem letu. Ob letni inventuri na gradbišču stanovanjskih hiš na Hudinji, ki je bila opravljena konec leta 1966 so inventurne komisije ugotovile precejšnje primanjkljaje gradbenega materiala (opeke peska, lesnih izdelkov itd.) Takrat je upravni odbor predlagal centralnemu delavskemu svetu, da jc treba inventuro ponovno opraviti, da sc ugotovi dejansko stanje na gradbišču. Ponovna inventura je jiokazala, da so bili sorazmerno visoki primanjkljaji gradbenega materiala pravzaprav malomarno delo tedanje skladiščne službe in samih graditeljev. Graditelji so gradbeni material jemali, zanj pa niso bili obremenjeni. Ponovna inventura pa je prikazala minimalni primanjkljaj v znesku 690,85 novih dinarjev, za katerega so začasno osebno obremenjeni graditelji na Hudinji. Upravni odbor je tudi dodelil dvoje novih stanovanj (stanovanjska komisija jia je razdelila še troje novih stanovanj). Nadalje je upravni odbor rešil sporno vprašanje glede dodelitve enega starega stanovanja in odobril prenos nadaljevanja gradnje na gradbišču Hudinja in posojila z enega graditelja na drugega. Na isti seji jc upravni odbor odobril več službenih potovan j v inozemstvo našim strokov- ijakom ki bodo vodili izgradnjo naših novih laprav. Odobril pa je tudi službeno potovanje ivema strokovnjakoma, ki delata na obnovitvi naše stare topilnice in potovanje našim komercialistom in finančnemu strokovnjaku, ki morajo rešiti več spornih vprašanj, nastalih ob prodaji naših izdelkov v tujino. Pod točko razno jc upravni odbor obravnaval več prošenj s katerimi razne organizacije prosijo za finančno pomoč. Nadalje je obravnaval tri prošnje, s katerimi naši štipendisti prosijo za oprostitev vračila štipendije. Enemu našemu strokovnemu delavcu pa je podelil štipendijo, da bo lahko nadaljeval študij druge stopnje na fakulteti v Ljubljani. Centralni delavski svet pa je obravnaval predlog upravnega odbora o izvršeni inventuri na Hudinji, potrdil je predlog upravnega odbora o povečanju števila upravičencev iz komercialnega sektorja do uporabe lastnega osebnega avtomobila v službene namene, odobril je tudi predlog upravnega odbora, ki odloča skrajšan delovni čas za nekatere obrate in vse službe v podjetju. Na isti seji je centralni delavski svet izvolil delegata, ki bo zastopal naše podjetje pri volitvah članov skupščine Gospodarske zbor-niče SR Slovenije. Ta delegat jc tovariš Slavko Vrhovec dipl. inž., pomočnik glavnega direktorja. ... O ostalih vprašanjih, ki sla jih obravnavala upravni odbor in centralni delavski svet podrobneje poročamo v tej številki »Cinkarnarja«. D. M. CINKARN AR Nove količine elektrolitskega cinka 99,995 % BBUiz Avstrije nismo dobili, ker je ponovno prevladalo mnenje, da bo vse- eno veljal elektrolitski cink iz »Zorke« — Šabac. Prepričani, da smo sposobni založiti jugoslovansko tržišče z domačim mikrocinkom smo stopili v dogovore z večjimi grafičnimi podjetji. Vendar, težava se je pojavila ravno v finem cinku. Ponovno je bilo dokazano, da elektrolitski cink iz »Zorke« — Šabac ne ustreza za proizvodnjo mikrocinka. (Nadaljevanje prihodnjič) CELJSKA SKUPŠČINA 0 STRUKTURI KADROV Konkretna razprava v delovnih organizacijah V osrednji točki tretje redne seje članov obeh zborov celjske občinske skupščine je bila razprava o strukturi kadrov v gospodarskih organizacijah občine. Tako se je tudi skupščina lotila problematike, ki zaradi svoje obsežnosti, odgovornosti in težavnosti, saj zadeva predvsem na človeka, zahteva trajnejšo obdelavo. To ni akcija kampanjskega značaja, marveč začetek procesa, ki pa se mora začeti in nadaljevati tam, kjer se kadrovska politika izvaja, to je v delovnih organizacijah. Gre pa tudi za to, kako ustrezno šolanega in strokovno izobražene človeka vključiti v konkretno delovno mesto v gospodarski organizaciji, da bo lahko izvrešval vse svoje pravice samoupravijalca in proizvajalca. Odborniki celjske občinske skupščine so se lotili tega vprašanja tudi zavoljo tega, ker je setavni del izvajanja intencij gospodarske refome, ker moramo tudi v delovnih organizaci-cdjah prilagajati strukturo kadrov zahtevam in potrebam proizvodnje. Zato ta razprava ne pomeni samo ugotavljanje dejstev, marveč začetek akcije. Ta pa seveda zavisi od delovnih organizacij, od njihovih samoupravnih organov, od kadrovskih služb in podobno. Prav zaradi tega so na seji, ki jo je vodila predsednica Olga Vrabi-čeva in katere se je poleg velikega števila poslancev udeležil tudi predsednik Ljudske skupščine Slovenije Sergej Kraigher, sprejeli nekatere zaključke, ki jih bodo posredovali vsem kolektivom in njihovim samoupravnim organom z željo, da jih temeljito proučijo in na njihovi osnovi najdejo same sebe, izluščijo lastne probleme in sprejmejo tud perspektivne načrte razvoja kadrovske politike. Kot je znano, so o strukturi kadrov že prej razpravljali v nekaterih občinskih družbeno političnih organizacijah, zlasti pri občinskem komiteju Zveze komunistov pa tudi na sejah nekaterih svetov pri celjski občinski skupščini. Zdaj se je tem razpravam priključila še celjska občinska skupščina in s tem opozorila na važnost problema, ki v eni ali drugi obliki zadeva skoraj vse delovne organizacije. Pa še nekaj, kaže, da je treba močno poudariti dejstvo, da ne gre za kampanjsko akcijo, ne gre za napad na direktorje in ljudi, ki zasedajo odgovorna delovna mesta pa morda nimajo ustrezne izobrazbe, ne gre za boj proti ljudem, ki so dali vse od sebe in pripomogli k razvoju in napredku delovnih organizacij, marveč za izredno trezno in pametno obravnavo vprašanj o strukturi kadrov. 4 Brnim Na osnovi ugotovitev so odborniki obeh zborov skupščine občine Celje sprejeli več zaključkov in jih posredovali delovnim organizacijam in njihovim samoupravnim organom s priporočilom, da o njih razpravljajo in ukrepajo. To delo bo tudi še nadalje sprejemala skupščina, ga po potrebi koordinirala, svetovala in podobno. Na prvem mestu je priporočilo naj delavne organizacije ugotovijo realne zahteve delovnih mest z vidika izobrazbe in potrebnih delovnih izkušenj za vsa delovna mesta. Posebno skrbno je treba proučiti zahteve za vodilna in ključna strokovna delovna mesta. Zahteve delovnih mest naj bodo regulirane s splošnimi akti. Posebej je treba evidentirati delovna mesta za zaposlovanje žensk, mlado- letnih oseb, invalidov in fizično manj sposobnih ljudi. Na teh mestih naj zaposlujejo prvenstveno takšne ljudi, če so delo zmožni opravljati in če iščejo zaposlitev. Priporočila posebej opozarjajo, da je treba vsa izpraznjena delovna mesta javno razpisati. Izredno pomembno je stališče naj v koliktivih na osnovi razčiščenih zadev za delovna mesta in perspektivnih programov razvoja delovnih organizacij sprejmejo tudi perspektivne plane zaposlovanja. Poleg tega opozarjajo zaključki na urejenost napredovanja delavcev na delovna mesta, za katera nimajo ustrezne izobrazbe. To naj uredijo tako, da poslej ne bo mogel nihče več zasesti delovnega mesta, če zanj ne bo imel ustrezne izobrazbe in strokovne usposobljenosti. Razumljivo je, da bodo morale kadrovske službe izdelati analizo tistih kadrov, ki zasedajo določena mesta pa zanje nimajo ustrezne izobrazbe. In končno, tudi organi samoupravljanja morajo izoblikovati stališča kadrovske politike za postopno izboljšavo in dosego optimalne izobrazbene strukture zaposlenih. (Nadaljevanje na 6. strani) Leto krajevnih skupnosti Po petnajstem septembru se bo v vsej Jugoslaviji začela posebna akcija — leto krajevnih skupnosti, katere namen je vzpodbuditi to obliko krajevne samouprave v boljšemu in si-stematičnejšemu delu. V to tekmovanje se vključuje tudi celjska občina. Zato bodo krajevne skupnosti setavile delovne programe, v katerih bodo predvidevale obravnavo in reševanje najbolj j>erečih problemov svojega območja. Zlasti se bodo morali lotiti vprašanj o urejevanju otroškega varstva, pa varstva ostarelih in onemoglih ljudi, urejevanja stanovanjske soseske in podobnih zadev, ki jih ljudje s skupnimi močmi veliko lažje rešujejo kot imaginarna skupnost. I. B. NOVI ŠOLI Otroci dveh šol so letošnje šolsko leto začeli v novih zgradbah. To so učenci osnovne šole Štore in njihovi vrstniki s Fran-kolovega. Medtem ko gre v Štorah za popolnoma novo poslopje, ki je stalo približno 400 milijonov starih dinarjev, pa so v Frankolovem šolo samo nadzidali, vendar so s tem pridobili šest novih, svetlih učilnic. Novo osnovno šolo v Štorah pa lahko po pravici štejemo med najboljše v občini. Ob njeni otvoritvi so prebivalci štor in okolice pripravili tako slavje, kot ga ne pomnijo. To pa je tudi razumljivo, saj je minilo že več kot desetletje, odkar so na zboru volivcev prvič povedali, da poučevanje in učenje v starem šolskem poslopju ni več mogoče. Glasbena vzgoja STARŠI, premislite, mar ne bi vpisali vašega otroka v glasbeno šolo? Vaš otrok bo imel v življenju mnogo koristi in veselja z glasbo. Glasbena vzgoja je izredno važna; mladega človeka primerno zaposli v prostih urah, da se ne potika po cestah, odvrača ga od slabe družbe, obenem ga vzgaja v plemenitega državljana. Na glasbeni šoli v Celju je za šolsko leto 1961168 še nekaj prostih mest za instrumente: — violino, — violončelo, — kontrabas, — trobento, — rog, — pozavno in — kitaro. Primerna starost je za različne instrumente različna in se giblje od 8 do 16 let. Šolnina znaša 20 do 30 N-din mesečno, lahko pa se pridnim učencem zniža. Večino instrumentov posoja učencem šola proti mali odškodnini. Dobrim pevcem v starosti 17 do 24 let priporočamo vpis na oddelek za solo petje. Posebno priporočamo staršem pripravnico, v katero sprejemamo otroke po končanem prvem razredu osnovne šole. Ravnateljstvo Glasbene šole, Celje, Slomškov trg 10 Nesreče pri delu • Nesreče pri delu • Nesreče pri delu • Nesreče pri delu • Nesreče pri delu V juliju se je število poškodb v primerjavi s povprečjem prvega polletja ponovno povečalo za okoli 35%, v primerjavi s povprečjem leta 1966 pa je za 10,6 % manjše. V JDUJU SO SE POŠKODOVALI število izgubljenih dni na enega zaposlenega je v primerjavi s prvim polletjem naraslo za 45%, v primerjavi s povprečjem preteklega leta pa za okoli 1 %. Število izgubljenih dni na eno poškodbo je v primerjavi s povprečjem preteklega leta za okoli 17 % večje (leta 1966: 16,1 dni; julij 1967: 18,8 dni). Iz analize poškodb ugotavljamo tendenco naraščanja resnosti poškodb in istočasno rahlo večanje števila poškodb. Nezgod na poti v službo in iz službe v tem mesecu ni bilo. Več poškodb in izgubljenih dni so imele ekonomske enote: metalurgija, kemija I. in III. in uprava. Samo v ekonomskih enotah vzdrževalnih obratov in in predlovalnih obratov je bilo opaziti zmanjševanje števila poškodb in izgubljenih dni. Ekonomska enota kemija II. ni imela v tem letu še nobene poškodbe. Primerjava rezultatov v juliju 1967 s povprečjem leta 1966: Celotno podjetje Julij 1967 Povprečje 1966 Indeks Število — poškodb pri delu 22 25,3 87,- — izgubljenih dni 412 «7 101,2 — poškodb na 100 zaposlenih — Izgubljenih dni na 1 zaposlenega 12,4 14,3 86,7 2,32 2,30 100,9 — izgubljenih dni na 1 poškodbo 18,8 16,1 116,7 — poškodb na poti — 2 — — izgubljenih dni — 116 Analiza poškodb po vrsti dejavnosti: i Metalurgija Predelovalni obrati M f = Kemija II. Vzdrževalni obrati Uprava Celotno podjetje Proizvodni proces 7 2 — — — — 9 Vzdrževanje — — — — 1 Interni transport 2 — — — — 2 Nakladanje — razkladanje — — 3 — — 2 5 Mazanje in čiščenje strojev — — 2 — — — 2 Čiščenje in vzdrževanje reda in ostalo 2 - — - — i 3 Skupaj 11 2 5 — 1 3 22 Analiza vzrokov poškodb: Nagnjenost — bolezenska — — — — — 1 1 Neprevidnost 5 2 2 — — 1 10 Neprevidnost in pomanjkljiva organizacija dela 2 3 1 __ 6 Neupoštevanje varstvenih ukrepov 2 — — — — I 3 Pomanjkljiva organizacija dela 2 — — — — — 2 Skupaj 11 2 5 - 1 3 22 Analiza poškodb po delih telesa in oblika poškodbe: Roka — urez, ubod 1 I 2 — udarec i — 1 — 2 — stisnjcnje i — 1 — — _ 2 — padec — — 1 — 1 1 3 Oko — opeklina i — — — — - 1 Glava — udarec i — — — 1 — opeklina i 1 — — — — 2 Noga — udarec i — — — — 1 — opeklina 3 — — — — — 3 — padec — stisnjcnje 1 — 1 — 1 — — 1 2 — napor — — — — 1 1 Trup — opeklina * 1 — — — — — 1 11 2 5 - 1 3 22 V NOVI ŽVEPLENI KISLINI: Franc HOHNJEC se je lažje opekel po prsih in po nogi pri pretakanju kisline iz cevnih hladilnikov v traktorsko cisterno. V TOPILNICI: Adem KOVAČEVIČ je padel in se udaril v levo koleno. Ivan LORGER si je poškodoval prst, ko je močno pritisnil držaj japanerja k tlom, da bi preprečil prevrnitev pri tem pa je zadel ob sod. Francu OJSTERŠKU se je pri snemanju alonž ena vžgala in mu je skozi luknjo puhnil vroč plin, ki ga je opekel po obrazu; ponesrečenec ni upošteval varstvenih ukrepov in ni nosil ščitnika. Vladu BIROŠU je pri odnašanju predležev iz pečnih oken brizgnil cink na nogo in ga opekel. Jože TOVORNIK je pri mazanju prednje stene peči vrgel kos vlažne ilovice v retorto, ki je bila polna žareče šarže; šar-ža je puhnila iz retorte in ponesrečenca, ki se je v tistem trenutku obrnil, opekla po vratu. Martinu DEBELAKU je pri vlečenju cinka iz predležev brizgnil curek cinka na rob vozička in od tu — zaradi nepravilno nameščenega ščitnika — pod ščitnik v desno oko. Silvu RUPNIKU je padel zamašek iz zgornjega regenera-torskega okna na glavo v trenutku, ko se je pripognil, da bi popravil spodnji zamašek. Franc OKROŽNIK je pri odnašanju predležev iz pečnih oken preveč nagnil predlež, v kateremje bilo še nekaj cinka; le-ta ga je opekel po levi nogi. V RAFINACIJI CINKA: Jožeta VERBIČA je preklopni model za vlivanje svinca udaril v golen leve noge. V KERAMIKI: Francu RICHTERJU je kletka dvigala stisnila roko ob steklo, ki ga je porezalo in odrgnilo po levi roki od zapestja do komolca. V VALJARNI: Ivan ČERNELČ se je lažje opekel po bradi in pod brado, ko je pri šaržiranju cinkovih blokov v rafinacijsko peč prišlo do brizganja cinka iz peči. Peter JAZBINšEK se je urezal v mezinec leve roke, ko je stehtano platino hotel položiti na voziček, pri tem je zadel sodelavca, ki je platine jemal z vozička. V KEMIJI I.: Stane OCVIRK iz novega lito- pona je pri razkladanju vreč krede s kamiona izgubil ravnotežje in padel preko zaprte zadnje stranice kamiona; poškodoval si je roko in odrgnil po glavi. Stanku GLAŽARJU je pri premeščanju skodelice transporterja v obratu superfosfata ročica zdrsnila tako, da je z desno roko udaril po transporterju in si jo poškodoval. Marija GABER se je lažje zastrupila, ko je pri izpraznjeva-nju kopeli v aluminijskem cf-setu prišla kislina v stik z rano na levi roki, ker je bila zaščitna rokavica vlažna od kisline. Radovanu SEKULIČU sta bobna pri nakladanju pločevinastih posod, polnih odpadnega hidrosulfita, stisnila mezinec desne roke. Albin GORNIK je hotel pie-makniti boben in ker ga zaradi teže ni mogel obdržati, ga je spustil na palec leve noge. V VZDRŽEVALNIH OBRATIH: Jože JARH iz mehanične delavnice je zategoval vezi na deseti destilacijski peči, pri čemer mu je spodrsnil ključ. Zaradi močnega napora je padel zim visokega odra in se udaril v desno roko in nogo. V TRANSPORTNEM ODDELKU: Jožetu MOTOHU je zaradi neupoštevanja varstvenih ukrepov s strani žerjavovodje stisnilo grebalo palec na levi nogi v tie-nutku, ko je na zahtevo žerjavovodje odstranil del jeklene žice, s katero je bila privezana poškodovana stranica vagona. Maks DRAŠKOVIC si je v skladišču metalurgije zvil desno nogo v gležnju, ko je pri nakladanju vagona neprevidno stopil z bobna. V UPRAVI: Marica PAJK si je zlomila roko pri padcu, ko ji je spodrsnilo na stopnicah. Doftisujle v CINKARNAR ■»trmiftJ 5 Nova velika trgovska hiša v Celju Pred meseci so v Celju veliko govorili o tem, kje naj bi stala velika trgovska hiša, za katero se zelo zanimajo najrazličnejši proizvajalci potrošnih izdelkov. Takrat je prevladovalo dvoje različnih mnenj — ali naj zgradijo tako modno hišo na parkirnem prostoru poleg restavracije Koper ali pa ob hotelu Celeia. Odločili so se za prvo varianto. Potem pa so govorice o modni hiši povsem utihnile. Toda pred kratkim je ob- činski skupščina prodala prostor ob restavraciji Koper na javni licitaciji trgovskemu podjetju Tehnomercator. Ta delovna organizacija bo zdaj poskrbela za to, da bomo Celjani dobili novo trgovsko hišo, ki naj bi po svoji velikosti, sodobnosti in izbiri prekosila vse dosedanje. Seveda pa se to ne bo zgodilo čez noč. Novo moderno hišo pa bodo prav gotovo zgradili tja do leta 1970. IZLETNIKOVI IZLETI Jesen .je čas izletov in j pi i IZLETNIKU so se , temeljilo pripravili na | ta čas. Organizirali bodo « vrsto izletov po domovi- W ni — tu so zlasti zanimi- & vi v Pomurje in Obsote-« lje, v Brda ter na Go- g renjsko ter precej daleč $ ob obali navzdol. V tujino so znani iz- i leti na Dunajski velese- \ jeni sredi septembra za 25.700 S-din in v Miin-elien za -11.200 S-din ter seveda ogledi Budimpešte, Prage. Ziiricha, B -uetk in še vrsto mest bi lahko našteli. Mogoče bi omenili še i samo to. Cene pri IZLETNIKU ro konkurenčne, izleti pa solidno pripravljeni. V novi turistični poslovalnici Izletnika v Stanetovi ulici nabavijo po nizkih cenah potne liste, razne vizume, vozne karte, izvršijo rezervacije in podobno. Povsod je organizirana tudi menjalna služba. Avtoturistično podjetje IZLETNIK CELJE 6 f, CIN K IR NCR Sprememba 11. člena pravilnika o uporabi osebnih avtomobilov Enajsti člen pravilnika o uporabi osebnih avtomobilov določa višino nadomestila tistim našim delavcem, ki imajo pravico uporabljati svoj avtomobil v službene namene. Doslej je ta člen določal naslednja nadomestila: tisti, ki imajo avtomobile do 1.000 cm5, so prejeli 0,40 N-din za prevožen kilometer; tisti, ki pa imajo avtomobile preko 1000 cm,3 so prejeli 0,50 N-din za prevožen kilometer. Zaradi precejšnje podražitve bencina in zavarovalnine pa dosedanje nadomestilo ni več pokrilo dejanskih stroškov. Zato je centralni delavski svet potrdil predlog upravnega odbora glede spremembe omenjenega člena in odobril spremembo nadomestila. Uporabniki lastnih vozil za službene opravke imajo pravico na naslednjega nadomestila: — za vozila do 30 KM DIN prejmejo 0,50 N-din za prevožen kilometer; — za vozila od 30 do 50 KM DIN prejmejo 0,60 N-din za prevožen kilometer. — za vozila nad 50 KM DIN prejmejo 0,65 N-din za prevožen kilometer. — Ce upravičenec do omenjenega nadomestila prevaža zaradi službenega opravka ludi druge delavce podjetja, ima pravico do povračila 0,04 N-din na osebo za prevožen km. D. M. REBUS O strukturi kadrov (Nadaljevanje s 4. strani) Tudi razprava o teh problemih je bila zelo zanimiva. V njej je sodelovalo več odbornikov in gostov. Iz besede tov. Sergeja Kraigherja povzemamo eno misel — subjektivne sile se naj savzemajo, da se razprava o strukturi kadrov prenese v delovne organizacije m da tam dobi zelo konkretno vsebino. Otroci se bodo učili tujih jezikov Center za poučevanje tujih jezikov pri celjski delavski univerzi bo letos spet organiziral tečaje za poučevanje tujih jezikov v otroških vrtcih. Za to so se odločili na podlagi po vsem svetu znane ugotovitve, da se otroci kaj hitro naučijo tujih jezikov. Podobne tečaje so organizirali že lani in izkazalo se je, da so bili zadovoljni tako starši, seveda pa tudi otroci, ki so učenje tujih jezikov sprejeli kot zanimivo zabavo. Vse informacije o tej novi obliki dela lahko dobite v otroških vrtcih ali pa kar pri Delavski univerzi v Celju, kjer bodo 5. septembra začeli tudi z ostalimi tečaji tujih jezikov za odrasle. V razpravi pa je sodeloval tudi inž. Drago Čeh, ki je opozoril, da problem ni tako enostaven kot se zdi. Poudaril je, da je v industriji preveč zaposlenih in da je slaba produktivnost dela tudi odraz slabo zasedenih delovnih mest. To pomeni, da bo treba neustrezno delovno silo nadomestiti s tisto, ki bo sposobna izvrševati vse naloge. Toda, kako to napraviti, ko pa so delovni kolektivi pri tem skoraj brez moči. Kaže, je poudaril inž. Čeh, da smo pri nas socializem zamenjali s socialo. Prav tako je tov. Čeh govoril o neustreznem odnosu med zasedenimi delovnimi mesti v proizvodnji in upravnih ter pomožnih službah. Ta ni ugoden, zlasti pa gre v škodo neposrednih proizvajalcev. Veliko neustrezne, nekvalificirane delovne sile se skriva prav na teh področjih, v upravnih in pomožnih službah. Ko so odborniki sprejeli zaključke in priporočila, so med drugim razpravljali tudi o financiranju šolstva druge stopnje. Tu se je namreč zataknilo, zlasti še, ker mnoge delovne organizacije ne izpolnjujejo obveznosti, ki so jih sprejele. Zato bo skupščina znova opozorila na skupen problem, ki pa ga lahko reši samo z razumevanjem in sofinanciranjem delovnih organizacij. 1 Dopisna delavska univerza v Ljubljani VPISUJE: v tehniško šolo strojne, elektriške, lesnoindustrijske in 1= kemijske stroke v ekonomsko šolo v dveletno administrativno šolo v poklicno šolo kovinarske, elektro in avtomehanske stroke v I. in II. stopnjo osnovne šole za odrasle (5.—8. razred) za ljubljansko območje bo odprt tudi popoldanski oddelek osnovne in ekonomske šole VPISUJE TUDI V TEČAJE: — v začetni knjigovodski tečaj — v tečaj analitične evidence — v tečaj finančnega knjigovodstva — v tečaj tehniškega risanja — x jezikovne tečaje slovenščine, nemščine in italijanščine — v tečaj za skladiščnike — v tečaj za varnost pri delu — v tečaj za preddelavce in kontrolorje v kovinski stroki — po dogovoru organizira za potrebe podjetij izpopolnjevalne tečaje Kandidatom je s plačilom šolnine zagotovljeno tudi do sto ur seminarskega pouka. VPISOVANJE TRAJA DO 30. SEPTEMBRA 1967. Dopisna oblika, kombinirana z občasnimi seminarji, je primerna za vsakogar, ker šolanje ni vezano na čas in kraj. Pojasnila daje Dopisna delavska univerza, Ljubljana, Parmova 39, tel. 316-043, 312-141 vsak dan dopoldne, ob torkih tudi popoldne. Če želite pismena navodila in program, priložite za odgovor znamke vrednosti 1,80 N-din. »Na planineah je fietno.,.« Planinska sekcija v našem kolektivu je v preteklih mesecih letošnjega poletja priredila več uspešnih izletov. Na vrhovih naših planin se je v knjige spet vpisalo veliko cinkamar-jev. Skoraj vsakih petnajst dni so se na naše planine odpravljale organizirane skupine ljubiteljev tega mirnega sveta, sveta, ki je osem zimskih mesecev brez pravega življenja, toda poln lepote, očarljivosti in privlačnosti. Tej lepoti in mikavnosti se ne mere upreti nihče, ki ju je že kdaj doživel. Človek leti z letalom in v kratkem času preleti planine, obču-dojoč jih in potem mora v hipu v svojem spominu urediti celotno sliko. Planinec vse planinske očarljivosti doživi konkretno, korak za korakom in ve, da bo z vsakim korakom doživel nekaj novega, o čemer bo pripovedoval znancem z namenom, da tudi oni drugič z njim doživijo i'se to. Z namenom, da našim članom omogoči to svojevrstno zadovoljstvo ter sprostitev od vsakdanjih skrbi, je naša sekcija organizirala več izletov. V drugi polovici junija se je izleta na Peco udeležilo okrog 35 članov kolektiva. Vzdušje je bilo res planinsko, polno šal in planinskih potegavščin. V prvi polovici junija je bil organiziran izlet na Klemenškovo kočo, Ojstrico, Korošico in Robanov kot. Na tem izletu je nekatere člane prvič v življenju potrosil sneg v juliju. Praznik vstaje slovenskega ljudstva so planinci proslavili tam, kjer so naši partizani zadali najmočnejše udarce okupatorju, tam kjer so organizirali napade na okupatorjeva oporišča. Večja skupina se je povzpela na Triglav, Prisojnik, Mangart in dru- 4. avgusta odpravila manjša skupina na Grossglock-ner. Po prihodu na okoli 2.500 metrov nadmorske viišne se je izkazalo, da nam najboljši zaveznik v planinah — vreme, odpoveduje. Začelo je deževati in bilo je zelo mrzlo. Zjutraj, 5. avgusta smo se napotili proti temu planinskemu velikanu, visokemu 3.798 metrov. Po krajši hoji je začelo deževati in snežiti. Imeli smo prekratko ^ N*3 * Naši planinci na Pastercu 'Z ■ ge vrhove Julijskih Alp. Druga manj številna skupi-tia pa je v istem času po zelo ugodnem vremenu preživela praznik na Grintovcu, Skuti in na drugih vrhovih Kamniških Alp. Vrh, ki privablja planince iz vse Evrope je privabil tudi naše. Tako se je 3SŠ5S33SG&3&&S&S&3S&&SSS&3SŠ5&S3&SS6GSSGS&S3&3S& IDEALNA PRILIKA! IDEAL jesenska konfekcija IDEAL jesenska konfekcija IDEAL jesenska konfekcija Konfekcijsko podjetje IDEAL iz Nove Gorice V A M nudi svoje estetske izdelke v razprodaji po 40—70 % ZNIŽANIH CENAH! Tri muhe na mah: LEPO, ELEGANTNO IN POCENI KAJ? oblačila IDEAL Nova Gorica KJE? v prostorih Ljudske tehnike v Cinkarni KDAJ? 15. septembra 1967 od 6. do 18. ure vrv. Zaradi tega in zaradi slabega vremena sta se dva tovariša vrnila. Po zelo ostrem vetru in snežni nevihti smo prišli v planinsko kočo na višini 3.400 metrov. Naslednji dan v zgodnjih jutranjih urah smo se napotili na vrh. Vreme je bilo še slabše, namesto snega nas je pričakal led. Po licih je bodlo kot z glami. Kljub temu smo šli naprej, ker nas je gnalo to, kar čuti vsak planinec: »Priti čim višje«. Na žalost smo okrog 100 metrov pod vrhom odpovedali in verjetno nobenemu od nas ni bilo žal, da je bil moker do kože. Verjetno pa si je vsak rekel: »Moram priti drugič in se dotakniti križa na vrhu Gross-glocknerja«. V začetku septembra smo obiskali vrhove Kamniških Alp. S Planjave, visoke 2.399 metrov, se odpira prekrasen pogled na Koroško, Štajersko, Dolenjsko, Julijske Alpe in južni del Avstrije. Bilo je preletu) na vrhu Ojstrice, visoke 2.349 metrov. S tega vrha smo občudovali jezera megle, ki so napolnila vse slovenske doline. Pojdite z nami in videli boste, da je to res, kar pravi pregovor: »Planinci, lovci in ribiči so največji tovariši in bahavci«. M. Tasič TOVARIŠ UREDNIK. Prosim vas, objavite moje pismo, ker menim, da bom le na ta način izrazil vso pozornost, ki jo zasluži osebje vašega počitniškega doma »Rinka« v Solčavi za izredno pozoren odnos do vseh gostov. S soprogo in prijateljema smo se napotili v Logarsko dolino, kjer smo nameravali preživeti letni dopust. Od doma smo odšli s prospekti Zgornje Savinjske doline, toda brez rezervacije. Ker v Logarski dolini nismo našli prostih mest, nam je preostalo poslednje upanje — Solčava, sicer bi naša velika želja, letovanje v tem čudovitem predelu, splavala po vodi. Ko smo slučajno vprašali za proste kapacitete v »Rinki«, je sprva kazalo, da bomo morali zapustiti čudovito Zgornjo Savinjsko dolino. Tovarišu upravniku smo obrazložili, da smo se odpravili iz Tuzle na to, preko 600 km dolgo kot zgolj zato, da bi letovali v Logarski dolini ali nekje v bližini. Naleteli smo na izredno razumevanje; čez pol ure smo namreč že bili v svojih sobah. Ves čas našega bivanja v počitniškem domu je osebje doma nenehno skrbelo za nas. Pozornost, prijazne besede in ljubeznivost so značilne za kuharico, servirko in upravnika. Razne malenkosti, kot na primer cvetlica ob skodelici črne kave, časnik, ki ga redno beremo — treba ga je bilo naročiti iz Celja, ali skrb o našem zadovoljstvu glede prehrane — bila je les odlična, zapustijo izredno prijeten vtis, ki ga človek zlepa ne pozabi. Čeprav je počitniški dom izredno lepo opremljen, menimo, da pa je v precejšnji meri tudi upravnikova zasluga, da je urejenost doma na tako visoki ravni. Zahvaljujoč vsemu temu se človek že prvi dan počuti v Rinki kot pri svojih starih prijateljih. Vsi gostje in tudi mi smo se tako počutili. Ugotovili smo, da se je izplačalo odpraviti na tako dolgo pot od Tuzle do Solčave. Slovo od »Rinke« in njenih čudovitih ljudi je bilo težko. Nismo se poslovili zgolj z zahvaljevanjem za vse prijetno, marveč smo še dodali »Nasvidenje prihodnje leto!« Slavko Grujičič novinar Tuzla | I # a gg 81 p m (0 i I S§ i I 1 I I I i is i # m I I I * i 1 I Uiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiian (globus! i i § Z nevtronskim obseva- = = njem so uspeli stokrat po- = i večati trdnost bakra. Dom- § | nevajo, da prodrejo nevtro- = = ni z veliko energijo v kri- | | stale bakra in izrinejo po- | | samezne atome iz njihovih | = mest v kristalni mreži. Ni- = = so pa še dognali lokacijo = = in gostoto defektov, ki je = | nastala v kristalni mreži = = pod vplivom delovanja ne- | = vtronov in je privedla do | = tako frapantnega stopnje- H | vanja trdnosti. Test pre- = | oblikovanja na nevtronsko | ~ kaljenem bakru je med = | ostalim pokazal, da je za | | oblikovanje uporabljena § r: energija neodvisna od tem- = = perature. = I ! LHsiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiitiiiiiiiiiiiini Objavljamo filme, ki jih bomo gledali v celjskih kinematografih od 15. septembra do 15. oktobra 1967: KINO UNION Od 16. do 19. septembra »RDEČA PUŠČAVA« italijanski barvni film Od 20. do 21. sentnibra »MOŽ IZ PRERIJE« ameriški kinotečni film Od 22. do 27. septembra »CESAR PROTI PIRATOM« amcriško-ltalijanskl barvni CS film Od 28. septembra do 2. oktobra »ŽIVETI SVOBODNO« anglečki barvni CS film Od 3. do 6. oktobra »CIIERBOURSKI DEŽNIKI« francoski barvni CS film Od 7. do 10. oktobra »DNEVNIK ŽENE V BELEM« francoski film Od 11. do 15. oktobra »ŽIVLJENJE NA VRHU« angleški VV film Izdaja Cinkarna, metalurško-kemična industrija, Celje. Ureja uredniški odbor. Odgovorni urednik Zlatko Šentjur c. Glasilo izhaja vsakega 15. v mesecu. Prispevke sprejemamo do 28. v mesecu. Rokopisov in slik ne vračamo. Naslov: Uredništvo glasila »Cinkar-nar« Cinkarna, Celje. Telefon 39-81, interna 53. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje RIBIŠKI DVOBOJ: KEMIJA I ■ GLAVNI LABORATORIJ KADROVSKE VESTI Po ribiškem tekmovanju med starimi in mladimi je bil dogovorjen dvoboj med ribiči kemije I. in glavnega laboratorija. Ekipo kemije so sestavlja- KINO METROPOL Od 14. do 18. septembra »RFVOLVERAŠ CLAJ« italijanski barvni film Od 19. do 22. septembra »NENAVADNI MENIH« zahodnonemški film Od 23. do 27. septembra »REVOLVERJI IMAJO BESEDO« in »SERIF IZ MEDICINE BOW-a« dva ameriška vesterna Od 28. septembra do 3. oktobra »LORD JIM« ameriški barvni CS film 4. oktobra »PREKRIŽANI MEČI« sovjetski film Od 5. do 8. oktobra »ŽIVLJENJE NA DVORU« francoski film Od 9. do 15. oktobra »ACTEšKI ZAKLAD« nemški barvni fUm KINO DOM Od 14. do 15. septembra »EKSPRES POLKOVNIKA RAYNA« ameriški barvni CS film Od 16. do 21. septembra »POSLEDNJI MOHIKANEC« španski barvni CS film Od 22. do 24. septembra »REVOLVERAš RANCA ČASA GRANDE« ameriški barvni CS film Od 25. do 26. septembra »LJUBEZEN V LOS VEGASU« ameriški barvni CS film Od 27. do 28. septembra »MOJA DRAGA KLEMENTINA« ameriški film 29. septembra »RIO CONCHOS« ameriški barvni CS film Od 30. septembra do 2. oktobra »PESEM PRERIJE« jugoslovansko-nemškl barvni CS film Od 3. do 5. oktobra »BUNNY LAKE JE IZGINILA« angleški CS Ulm Od 6. do 8. oktobra »ČUDNE ŽENSKE« italijanski barvni CS film Od 9. do 10. oktobra »ZLATO JABOLKO« češki CS film Od 11. do 15. oktobra »Z ZAVEZANIMI OČMI« ameriški barvni CS film Predstave so vsak dan ob 16., 18. in 20. url. Program objavljamo po podatkih Kinopodjetja Celje in za spremembe ne odgovarjamo. li inž. Jože Senčar, Mirko Mežnar in kot gost kemije Silvo Dečman, medtem pa sta ekipo glavnega laboratorija tvorila inž. Alojz Verbnjak in Polde Šmon. Vrhovni sodnik je bil Jože Šnajder. Lovni čas je bil dvakrat po pol ure. Rezultat je bil naslednji: kemija I — glavni laboratorij 71:118. Posamezniki: inž. Verbnjak 62, Šmon 56, Dečman 32, Mežnar 28 in inž. Senčar 11 rib. Celotno tekmovanje je bilo izvedeno brezhibno, brez kakršnegakoli protesta. Kot fair ribiči, dajejo člani ekipe glavnega laboratorija ekipi kemije možnost za povratni dvoboj, obenem pa jim svetujejo, naj pridno trenirajo z izrekom: »Mirno roko, hladno kri in bistro oko« — uspeh ne bo izostal. v MESECU AVGUSTU SO PRIŠLI V PODJETJE: Sredovnik Franc, Kovač Jurij, Paher Branko, Cafuta Franc,, Bolko Milan, Babovič Mirko, Krajnc Ivan, Gombač Andrej, Križanec Josip, Polajžer Anton, Bevk Janez, Kopušar Ivan, Mirnik Marjan, Belič Uroš, dipl. inž. Simonič Vladimir, dipl. inž. Ro-ber Jože, Pušnik Franc. ODŠLI IZ PODJETJA: Skalicki Anton, Višnjič Jakob, Stremečki Franjo,Rozman Karel, žurej Ivan, Jezernik Franc, Baldič Borivoj, Pavlovič Slavko, Stoja-dinovič Ilija, Grobin Silvester, Frčar Kost ja, Goleč Ivan, Podrekar Anton, Knez Franc, Brglez Stanko. IZKLJUČENI IZ PODJETJA: Kolar Jože, Bonač Mtjaž, Jus Janez, Golob Ferdinand, Jurša Stanislav, Tovornik Jože, Biruš Vlado, Pintarič Jože, Levovnik Ludvik, Lugarič Franjo, Geršak Ivan. V JLA JE ODŠEL: Muhič Branko. UPOKOJEN JE BIL: Cater Ivan. POROČILI SO SE: Gorenšek Silvo, Planinšek Albin, Rozman Karel. UMRL JE: Klenovšek Anton. Vrednost točke avgust 1967 I. EKONOMSKA ENOTA METALURGIJA: 1. Predpražarna in žveplena kislina.............. 2. Aglomeracija................................... 3. Topilnica I. in II. peč........................ 4. Topilnica III. In IV. peč..................... 5. Topilnica V. peč............................... 6. Topilnica VI. peč.............................. 7. Topilnica VII. peč............................. 8. Topilnica VIII. peč............................ 9. Topilnica IX. peč.............................. 10. Topilnica X. peč.............................. 11. Topilnica XI. peč............................ 12. Topilnica XII. peč............................ 13. Thede peči................................... 14. Cinkovo belilo............................... 15. Keramika..................................... 16. Skupne službe topilnice...................... 17. Plinarna..................................... 18. Nova žveplena............................... 19. New Jerscv................................... 20. Skupne službe metalurgije.................... II. EKONOMSKA ENOTA PREDELOVALNI OBRATI: 1. Valjarna cinkove pločevine..................... 2. Cinkografija .......................... , , , 3. Oblikovalnica cinkove pločevine ............... 4. Žlebovi in cevi........................ , , , 5. Cinkova žica........................... , , , 6. Skupne službe predelovalnih obratov . t . . • . III. EKONOMSKA ENOTA ANORGANSKA KEMIJA: 1. Kromov galun........................... , , , 2. Na-hidrosuflt in mctallt . .................... 3. Na-sulfid...................# ............... 4. Lltopon stari in cinkov sulfat................. 5. Lltopon novi..................... 6. Povprečje lltopona................... , , , , 7. Svinčevi oksidi..................,,,,,, 8. Aluminijski offset in kemikalije............... 9. Superfosfat.................................... 10. Povprečje superfosfata........................ 11. Ultramarin.................................... 12. Zelena galica................................. 13. Modra galica.............................. 14. Modri baker................................... 15. Skupne službe anorganske kemije............... 16. Kemični obrat III — Mozirje................... 17. Skupne službe Mozirje............Illlll 18. Laboratorij...................*............... IV. EKONOMSKA ENOTA ORGANSKA KEMIJA: 1. Vse službe......................... V. EKONOMSKA ENOTA VZDRŽEVALNI OBRATI: 1. Priprava dela........................ . . , , 2. Strojni oddelek................................ 3. Gradbeni oddelek.........................., , 4. Merilni oddelek........................... 5. Elektro delavnica......................... , , 6. Energetika.................................... VI. PREDRAČUNSKE ENOTE: 1. Strokovne službe .............................. 2. Družbena prehrana.............................. VII. CELOTNO PODJETJE: ......................... Sl lasi m i li 1,17 1,17 — 1,29 — 1,22 — 1,29 — 1,17 — 1,25 — 1,17 — 1,29 — 1,1» — 1,29 — 1,20 — 1,22 — 1,17 7,92 1,16 9,00 1,29 — 1.29 — 1,22 — 1,22 — 1,19 — 1.32 3,90 1,27 2,60 1,18 4,10 1,10 7,05 1,18 — 1,26 — 1,13 — 1,17 _ 1,17 — 1,24 — 1,23 — 1,24 — 1,1» — 1,23 5,10 1,23 — 1,18 — 1,1» — 1,19 — 1,19 — 1,1» — 1,12 6,24 1,12 — 1,21 — 1,22 - 1,22 1,22 0,46 1,22 1,96 1,22 — 1,22 — 1,22 — 1,22 6,28 1,22 5,31 1,22 1,86