jppMi ust
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsak dan vazen nedelj in praznikov oT> £5. nri zvečer.
Uredništvo ln upravnlitvo: Kolodvorako ulico 8tov. IB. — Z urednikom bo more govoriti vaak dan od 11. do 12. uro. — Rokopisi ae no vrauajo. — Inaeratl: Šostatopna petit-vrata 4 kr., pri večkratnem ponav Ijanji d^jo ae popuat. — Velja za IJubljano v upravni&tvu: za colo leto 0 gld., za pol leta 8 gld., /a čotrt leta 1 gld. 50 kr., na meaoo 60 kr., pošiljatev na dom velja moaečno 0 kr. več. Po poiti velja *a eelo
leto 10 gl., za pol lota 6 gld., za četrt lota 2 fjld. 60 kr. in za jodeu moaeo 86 kr.	_____
Štev. 176.	V Ljubljani v sredo, 5. avgusta 1885.	Tečaj II.
V	Ljubljani, 5. avgusta.
Slednja debata v fraucoski zbornici gled6 kredita za Madagaskai obrnila je zopet pozornost vse Evrope na-se. Ljudovlada stoji pred volitvami, in delj časa bodo te merodajne za politični razvoj dežele. Če pomislimo, s koliko strastjo in s koliko brezozirnostjo se je napadal pri slednji debati Jules Ferry in politika oportunizma, zdi se nam skoro kot da bi radikalna stranka dobivala n»oč, da bi se njena samozavest krepila. Tudi ne menj niso bile živahne parlamentarne demonstracije, s katerimi so zmerne stranke izražale palemu ministru svojo zaupnico gled<5 po njem razvitih načel o francoski prekomorski politiki. Vsekako bode pri bodočih volitvah velike važnosti, kako bode javno mnenje sodilo o tej politiki. Če si nekoliko ogledamo do zdaj izdane programe ter izločimo od ujih vse ono, kar je preračunjeno samo na topa po nepotrebnem vznemirjavno mnenje, vidimo skoro v vseh programih izraženo vprašanje, ali naj liancoska ljudovlada nadaljuje ekspanzivno vojaško in trgovinsko politiko, katero je tak6 zelo negoval Ferry, ali če je naloga ljudovladnega kabineta, da varuje vojaške in trgovinske moči, da jih po nepotrebnem ne rabi ter si jih hrani za druge čase in bolj primerne namene. Med tem vprašanjem in onem o maščevalni in povračilni vojski proti Nemčiji pa je precej zveze, in bivši ministerski predsednik se ni plašil ob muogih Prilikah izraziti tudi javno te nikdar mirujoče na-tleje. Burno vpitje zbornice, katero je sledilo be-sedam, da nobena vlada ne bode v naselbinah ^kala povračila za 1871. leto, je pokazalo, da je '/■bornica umela pravi pomen besedij
Jules Ferry je hotel v zbornici dokazati, da P°djetje Francije v Tonkingu in Madagaskarji ne
Listek.
P r o k 1 e t a!
'ft°nian. Spisu! Krnile Richobourg; po E Vacanovi predelavi prosto poslovonil Janko Leban.)
(Dalje.)
Uro pozneje je bila Lucila na znanem kraji ter najde pismo. Hitro je poskrije v svoj da ’ boječe okrog sebe pogledavši. Vsa mirna, (j ni Uikogar videla, povrne se v svojo sobo z ag’m ji listkom, da ga tam zamore nemotena kitati.
si . Ni se brez vzroka tresla uboga deklica. Ker .je bila v svesti krivnje, ni mogla najti nikjer “ru in bala se je zmerom, da bi njena skrivnost j ® Prišla na dan, bodisi po rudečici, ki jo je tako oblivala, bodisi po lastnem očesu, ki ni °glo več očeta gledati brez vsega strahu. Tudi ^ biia opazila, da je Jacques Mellier, kar je ne-■I dnij, postal le še čemernejši nego je bil po tt(h. Ni je več nagovarjal, iu zdelo se ji je, 0r da se je izogiba.
izvira iz volje in častihlepnosti posameznikov. Francoska podala se je na ono ozemlje, ker jo je v to prisilila potreba, da varuje svoje svetovne interese, da brani žaljene pravico ter da prepreči usodne posledice hude ekonomične krize. Konkurenca evropskih vlastij je potrdila Francosko, da se drži dozdanje poti v politiki. In pravo javno mnenje Francije se gotovo ne obotavlja ni za tre-notek, odobriti tako postopanje ministrov. Da so bile ekspedicije koristne, je priznano. To ni bila politika pustolovcev, marveč hotele so se uporabiti narodne moči na primeren način v to, da se pospešuje gmotni blagostan ljudovlade ter se povzdigne moralna moč in samozavest.
Ne more se odrekati, da je Ferry svoje tolikanj napadeno stališče zagovarjal z ono hrabrostjo in nadarjenostjo, katera ga je za nekaj časa postavila v prve vrste francoskih državnikov. A kdor zahteva, naj se težko pridobljeno premoženje delavskega prebivalstva ne potroša za ničeve in slavohlepne ekspedicije, žanje pač več priznanja pri masi, nego korenita razmotrivanja daleč sezajoče politične spekulacije. Radikalci v Franciji vidijo v Ferryjevem programu program vojske. Če pa se prične vojska, ne moro biti nje smoter Tonking in nje namen tientsinska pogodba, marveč v slednji vrsti Nemčija in zopetna pridobitev Alzacije in Lorene. Francoska irredeuta je sicer močna, vender pri vsem tem silno zmerna, trezna. Skoro niti opaziti ni bilo, da misel na povračilno vojsko še živi. Nakrat pa se je pokazalo, kako so bodoče razmere z Nemčijo vedno kot merilo vladinemu postopanju. Če so si pa stranke tega tudi v svesti, je dvojljivo.
Razvoj Francije v notranjem pa je zavisen od vnanje politike, ali z drugimi besedami rečeno, ljudovlada bode ostala ljudovlada miru ali pa je
„Moj Bog, je-li možno, da morda kaj sluti?" povpraša se preplašena. Le ta misel sama na sebi bila je zanjo grozna muka. Pa ves ta strah, vso to negotovost in vse slutnje prenašala je stanovitno. Saj trpela je le za njega, ki ga ljubi iz vsega srca, z ono gorečo ljubeznijo, katera prenese vsako žrtev!
On je bil mlad in tako lep! Da-li je bil bogat? Tega ni vedela. Pa blago mu je bilo srce, bil je jako ponosen ter imel je navdušene naklepe za bodočest, take, kakeršne more imeti le pesnik; manjkalo mu ni ničesar, kar more une-mati domišljijo mlade rahločutne deklice! — Videla sta se vprvo o priliki nekega vaškega cerkvenega blagoslovljenja. Prvi pogled uže vzbudil je bil njijno medsobno simpatijo. On je bil bled in žalosten; zdelo se je, da trpi, bil je nesrečen . . . Simpatiji sledilo je zanimanje. Pravil jej je, kar je vedel o svoji minolosti: živel je žalostno, samotno živenje, brez ljubezni, brez zavetja, brez blaženega materinega blagoslova! . . .
Lucila se je prizadevala, da bi ga tolažila ter dejala mu je, naj se nadeja boljših časov. A sto-
sploh ne bode. Težko bi se zgodilo, da bi general, kateri bi potolkel nemške vojne čete ter si osvojil Alzacijo in Loreno, hotel odstopiti svojo moč pariškim parlamentarcem, kateri vodijo danes francosko državno krmilo, ali, težko da bi se vzdržati mogel vladni zistem, kateri bi deželo aa-plel v nesrečno vojsko z Nemčijo. Zmaga kakor poraz, oba bi bila usodna za republiko kot tako. Želeti bi bilo torej v interesu ljudovlade, da se splošno ukorenini v Francozih prepričanje, da je za obstoj in vspešen razvoj primerna le politika miru.
Boj med radikalizmom in oportunitetnimi načeli se ni še odločil, vender je bil v mnogem oziru za vlado uče zdaj koristen, ker jej je pokazal pota do njenega pravega stališča. Če si bode pa vlada tudi vedela priboriti stališče ter bode imela dosta moči je obdržati, se ne more z gotovostjo trditi. Za francosko ljudovlado pa more biti primeren in plodonosen samo program miru na zunaj in na notranje trdna vladna kontinuiteta. Če se zdanji vladi posreči doseči in izvesti ta program, rešila bode lehko ljudovlado vseh zdanjih zadreg.
Politični pregled.
Avstrijsko-ogerska država.
»Montags-Revue“ poroča, da je prisotnost grofa Kaluokyja v Išlu v zvezi s shodom cesarja Frana Josipa in cava Aleksandra, kateri se ima v kratkem vršiti. Car prišel bode k shodu s carevno; kje in kdaj se bode shod vršil, še ni določeno. Minister Giers ne bode spremljal cara, istotako našega cesarja ne bode spremljal K&l-noky. — nPr.“ pa v<S povedati iz zel6 verodostojnega vira iz Berolina, da se cesar Fran Josip in
rila mu je še več: darovala mu je svoje srce, nepokvarjeno, to miločutno srce! Pač ni slutila kak propad jej zija ob kraji rožnatega bregu!
Prve ljubezni sladkost provzročuje nekako omamo, katera nas veselja prevzema in vpijani. Po šestih mesecih še ni bila Lucilina radost prošla.
V	svoji naivni iu plemeniti udanosti do njega, ni še umela, pri čem da je. Ljubila ga je slepo, ne da bi mislila, kaj bode, in kakor mu je dala svoje srce, tako bi mu bila dala tudi življenje! Spomlad je cvela njeni ljubezni, a pomislila ni na jesen!
Njena edina dosedanja žalost je ta bila, da je pred očetom morala ljubezen svojo skrivati.
„To je potrebno v interesu najine ljubezni !H dejal jej je Leon. Pojasnjeval jej je, kako to misli, in ona je, zlagaje se z njim, molčala.
A vrnimo se k poprejšnjemu! „Ti ljubi Leon!“ reče Lucila prebravši Leouovo pismo. „Nakanil se je, da odpotuje. — Ah, mora pač tako biti — dnevi ginejo, čas hiti. ... O, posreči se mu, srce mi to pravi. Nij-li uže zadosti trpel? Ljubi Bog, ki čuva nad vsemi svojimi stvarmi, tudi njega ne zapusti. Boji se odpotovati. Ah, saj meni tudi nič
car Aleksander snideta sredi meseca septembra; kje, tudi ne vč povedati.
Gremij trgovcev v Gradci sklenil je pred kratkim vložiti prošnjo na trgovinsko ministerstvo, naj bi izvolilo določbe o nedeljskem počitku tako spremeniti, da se določi, naj se prodajalnice, izimši tabačne trafike, v večjih mestih zapro ob 10. uri, v manjših krajih pa ob 12. uri. S to prošnjo hotč varovati trgovci svoje interese proti krošnjarjem, kateri prodajejo tudi ob nedeljah, v tem ko morajo trgovci imeti svoje prodajalnice zaprte
Nekateri nemški listi poročajo, da namerava vladika Strossmayer sredi tega meseca obiskati hrvatskega bana, grofa Khuen-Hedervaryja. Vladika izjavil se je obiskovalci v Rogatci, kjer se zdaj bavi vladika, da mu je mnogo ležeče na tem, da se snide z banom. — Kar se tiče potovanja na Velegrad, je dejal vladika, da namerava vse-kako uresničiti to romanje; da bi se pa tega romanja udeležila velika množica iz Hrvatske in Slavonske, o tem da zdaj ni govora.
Ogerski državni dohodki znašali so v drugem četrtletji 62 438 870 gld., torej so za 1461 826 gld. ugodnejši nego v minolem letu. Izdatki so znašali 77 242473 gld., torej so za 6 637 492 gld. neugodnejši od lanskega leta.
Tuje dežele.
Nemški socijal demokrat j e nameravali so tudi letos sklicati običajni letni občni shod ; a kakor se zdaj poroča, odložili so ga za jedno leto, »ker se situvacija ni nič spremenila in ni važnih zadev reševati.“
Ruski car in carevna zapustila sta dnč 3. t. m. Petrov dvor ter nastopila potovanje v Finlandijo. Na tem potovanji, katero bode trajalo pet dnij, spremljali ja bodo skoro vsi veliki knezi.
V	glavnem mestu Finlandije, v Helsingforsu, se vstavita tri dni; v Willmanstrandu, kjer bodo vojaške vaje, pa jeden dan. Dnč 10. avgusta se zopet vrneta v Petrov dvor, in čez kakih deset, dnij pozneje odpotujeta v Kiev.
»Polit. Corr.“ poroča iz Petrograda, da včst o Mahdijevi smrti v tamošnjih političnih krogih ni vzbudila posebnega veselja, ker se je s tem za Angleško odpravila velika zadrega; po Mahdijevi smrti dobila je Angleška v Afriki bolj proste roke in zdaj jej bode možno bolj krepko se vstavljati ruskemu pritisku pri razpravi afganskega vprašanja.
Francoska vlada namerava še pred sklepom zasedanja predlagati zbornici, da dovoli 947 000 frankov kredita za naselbine ob gvinejskem zalivu; od te svote pa se določi 300 000 frankov odškodnine afrikanskemu društvu.
Ker je afgansko vprašanje izgubilo vznemirljiv značaj, skuša se javno mnenje vznemirjati z izmišljenimi depešami o sukobu afganskih in ruskih čet pri Meručaku in v dolini Pinci. Vse te
menje ni tesno, nič menje se ne žalim radi tega, kakor on! pa mora biti tako, sreča pač zahteva nekaterih žrtev. Jaz se snidem to noč z njim. Saj je vender zadnjikrat! Dosti se osmeljujem . . . kajti, če bi me kdo videl, spoznal. . . . Uže misel na to me stresa! Pa da me Leon še enkrat ne vidi, ne imel bi poguma odpotovati. On me kliče, hočem mu prinesti, kar zahteva: pogum in upanje."
To rekši prižgč luč ter sežgč pismo — žal, da je ta njena previdnost bila prepozna! Njene oči 8e napolnijo s solzami. Hitro jih obriše ter stopi dol v pritličje, da tam da zaukaze za večerjo in opravi sploh svoja mala dela. Rouvenat pride s travnika domov, za njim se je vozil polen voz sena. Ljubeznivo pozdravi mlado deklico. A njegov žalosten pogled ae zdi dekletu čuden.
»Ljubi moj Pierre, kaj pa imate?" povpraša ga. »Nekam žalostni ste mi.“ — „Res je, gospo-dičina, teško mi je pri srci." — »Morda pri delu ni kaj v redu ? Meni se vender zdi, da se sen6 lepo in hitro suši, ko solnce už.e nekaj časa tako pripeka." — „Da, res je, solnce samo na sebi tri četrtine dela opravi Pa ni j to, kar me žalosti “
včsti pa nimajo niti trohice resnice na sebi. Dogovori o afganskem vprašanji med Anglijo in Ru-f-ijo zdaj mirujejo, a kakor poročajo angleški listi, je Anglija pripravljena, da se določijo točke pogodbe ter se odpravijo nedorazumi.
Dopisi.
Iz Železnikov, 3. avgusta. (Izv. dopis.) — (Hudič je ponj prišel.) Ker o najnovejšem do godku, ki je razburil v našem okraji duhove ter navdal jih s strahom in trepetom, še nikdo ni poročal, bodi meni dovoljeno, poslati zanimljivo novico v svet. Od peklenščeka se dau danes mnogo manj sliši, nego njega dni, a da tega klicati tudi sedaj ni varno, spričuje nam sledeči slučaj.
Dne 30. julija t. 1. med 8. in 9. uro zvečer spravljal se je nek posestnik in oštir v Dolenji Vasi k počitku. Bil je baje po polnem trezen. Ko zapušča spodaj gostilniško sobo, da bi šel v prvo nadstropje spat, poslovi se s temi lepimi besedami od navzočih: »Naj pridejo štirje hudiči pome, jeden od zdolej, trije od zgorej!" To bila bi oštirju najbrže tudi večerna molitev, ko bi ne bilo drugače prišlo. A glej! komaj je dospel na vrh stopnic, ko se mu prikaže majhna živalica, podobna miži, ki mu tebi nič meni nič zleze po jedni nogi gori in gre potem po drugi zopet doli. Moža, ki je ravno pred še imel toliko poguma, da je hudiče klical, spreleti' mraz in smrten pot ga oblije. A to ni bilo še vse. Mlada živalica začne se pred njegovimi očmi najedenkrat daljšati, daljšati in kmalu vila se je pred njegovimi nogami dolga, debela in v gorenji polovici kosmata kača. V svojem obupu zgrabi jo s tako močjo za vrat, da je začela cviliti. Toda kmalu premaga ga zopet strah, spusti strašno žival in zbeži po stopnicah doli v gostilniško sobo. Kača hitela je za njim, a v sobi izginila je.
Sedaj poklekne nesrečni oštir pri peči na koleni in moli s svojo družino prav goreče rožni venec. Toda nesrečnež tudi sedaj še ni našel miru. Ni dolgo molil, ko Be mu prikažejo v sobi štirje psi, dva večja, dva mauja. Prva dva podasta se k mizi in začneta gristi lesene noge, druga dva pa se vstopita vsak na jedno stran oštirja in ga s srpim pogledom opazujeta, kakor bi se pripravljala skočiti vanj. Ta pogled nesrečneža tako premaga, da se zgrudi na tla in da se celih pet minut, ne zavč. Ko ga pripravijo zopet k zavesti, videl je še vedno pse okolu sebe, kojih pa so drugi se v6 da zastonj z lučjo iskali. Med lem prišli so tudi g. župnik iz Selc, ker so bili po nje poslali in nekoliko tolažijivih besedi iz njih ust, vlilo je zopet mir v razburjeno srce mučenega, — Nesrečni oštir je baje zelo žganjepitju udan, in tedaj ni čuda, da so začele plesati pred njegovimi očmi take prikazni. Naj bi bilo to v svarilen iz-gled vsem žganjepivcem!
Iz Rudolfovega 4. avgusta. (Izviren dopis.) Danes zjutraj ob '1 /44. uri pridrvilse je strašan vihar z dežjem, primešanim tudi nekoliko z drobno točo, čez naše mesto in bližnjo okolico. V nekaterih minutah prevrnenih in pretrganih je ležalo mnogo kozolcev, med temi jeden čisto nov. Da se tudi drevju ni prizaneslo, je umevno. Najbolj čudo napravil je vihar na Bregu nad Krko, kjer so na vrtu Brunarjeve gostilne zjutraj na kostanjih videli viseti kositreno streho, katero je zlobni vihar odnesel bližnji, tudi Brunarjevi hiši. Blizu dvajset m6ž imelo je dovelj opravila, da so vbeglo streho privedli nazaj na njej odkazaui prostor. V kapi-teljski cerkvi odtrgalo je okno in ga vrglo v cerkev, pri delegirani soduiji zmočilo je nekolik0 aktov; tako da več ali manj spomina dobil jeskoto vsak prebivalec v mestu Največ pa so trpeli nedolžni ptički po gnezdih; otroci so jih zjutraj P°" birali po tleh kot hruške. Videli smo gnezdo, v katerem je uboga starka z razprostrtimi peruti varovala svoje mladiče — a bilo je vse mrtvo. Res žalosten in ginljiv prizor. — Toča, kakor se čuje, poškodovala je nekoliko pridelkov v Irči Vasi in Brodu, katastralne občine Kaudije.
— »I kaj vas pa teži? Mi-li ne morete tega povedati?" dobrikuje se deklica.
Stari služabnik se zgane. Dva koraka naredi proti njej in uže ima besede na jeziku: „Ne zapuščajte danes z večera svoje sobe!" Pa ker se naenkrat prikaže Jacques Mellier, zaprta so mu bila nagloma usta. Zatorej le milo in proseče pogleda deklico ter potem zapusti sobo globoko vzdihnivši.
»Ubogi Pierre", misli si Lucila. »Izvestno ga iaj žali. Gotovo je bil oče zopet slabe volje."
4.
Proti polu osmi uri pride na pristavo seuil-lonsko velik, močan mož. Imel je klobuk na glavi, s železom okovane črevlje na nogah, a čez svojo modro platnasto blouso je nosil lovsko puško.
Kakor vsi kmetje v tem letnem času, bil je ogorelega obraza, pa navzlic temu, da mu obraz ni bil gladek, vender ni mu bil nesimpatičen. Mož je moral biti pri štiridesetih Jetih. Njegovo široko čelo, njegove goste obrvi, ki so se stekale nad uosno kostjo, in nekaj pouosnega in pogumnega
Razne vesti.
— (V o s u v,) ki jo začol uže pred nekolikimi moseci metati ogenj iz sebe, doluje še zdaj zelo intenzivno. Iz treh razpoklin vali se lava na dan. Ponoči dela vs® to krasen prizor.
— (Skesala sta se.) Z Dunaja se poroča: Pred dobrim tednom	zapustil	je bil	251otni	komij
Karol Baier s svojo za sedem let mlajšo soprogo svoj® stanovanje, ne da bi	bil ked6	vedel,	kam je	mladi
zakonski par izginil.	Par dni	pozneje pride	materi
mlade soproge od nje	pismo, v	kateri	ji naznanja, d®
se ne vrneta z možoni nikdar več, ampak da ste 80 odločila storiti vkup kon*ec svojemu življenju. zakonska bila sta namreč v zelo žalostnih denarnih razmerah in on imel se je bati tudi kazensko pr0' iskave, kajti njegov dosedanji gospodar dolžil ga j®> da mu je izneveril blaga za 300 gld. Vse je bilo pr®' pričano, da sta nesrečna zakouska res izpolnila svoj sklep, in od strani redarstva, kakor tudi od strani sta-rišev mlade soproge, pozvedovalo in iskalo se jo uže po kraju, kjer se je izvršila žaloigra. V soboto zvečer pa so vrnota mlada zakonska nenadoma v svojo stanovanje. Kakor sta pravila, bila sta Dunaj res zapustila s trdnim sklepom, da se usmrtita, a ko so je P1'1' bližal odločilni trenutek, zapustil ja je pogum in P°' dala sta se raji zopet v grenkosti in bridkosti žiV' Ijenja. Njega se \6 da ni čakalo nič veselega donA kajti policija je uže prežala nanj in ga jo tudi takoj odvedla v preiskovalni zapor. Soprogo pa so izro<$* njenim starišem v nadzorstvo.
— (Galantno.) Na Dunaji vstopila je te ^ mlada, krasna blondina v tramvay-voz, a ker jo b^0 prepolno, morala je stati. Da ne bi omahnila, držala
v njegovem pogledu, vse to je kazalo, da je a10^ energičen in žilav.
Pod to poludivjo robato obleko živelo je pa goiko srce, polno junaštva in sposobno veliki udanosti, ki se je lehko vs| ela do žrtvovanja sft" mega sebe.
Ta mož se je zval Jean Renaud; v vsem okraji Saint-Irunskem pa so ga bolj poznali z ime' nom: »Volčji ubijalec".
Vstopivši v sobo, sname klobuk z glave ter pozdravi Lucilo. Mlada deklica je pogrinjala ravn° dolgo, hrastovo mizo, kajti delavci so mori kmalu priti domov s travnikov
»Ah, vi ste, Jean Renaud!" dč. „Veselim jako, da vas vidim. Uže nad osem d&n ni vas k nam in jaz hranim uže dolgo zavitek rečij, aem jih namenila vaši ženi Genevi&vi."
»Vi ste zmerom jako dobrotni, gosp01!*'°ai Istina je, uže teden dnij me ni bilo s^m- . sem svojo puško obesiti ua želez ter k o«0	0
v roko. Ko je trava zrela za košnjo i'1 •>*' v‘em lepo, mora vsak na travnik ven. Včeraj zve ei so mi naznanili, da so vidčli velikansko volkuljo z dvema mladičema v bližini gozda seureskega,
al>
bi*0
ki
se je z nežno ročico za jednega usnenih vajetov. V vozu pa je sedel mlad gospodek, kojega je pa deklica na prvi pogled očarala. Vzdigne se tedaj z svojega sedeža in jo galantno poprosi, da naj se vsede. Deklica zahvali se za prijazno ponudbo, a ne vsede se sama na prostor, temveč, namigne postarni dami, ki je bila njena mati, da naj so vsede. Galantnega mladeniča je to tak6 razjarilo, da je čisto na glas vskliknil: „No, taki stari šk , . .. na ljubo bi pač ne bil zapustil svojega sedeža!" Materi krasne blondine pa ta poklon nikakor ni bil p0 volji. Obrne se takoj do okoli nje sedečih ter jih naprosi, da bi hoteli pričati zoper mla-&a moža pri sodniji, pri kateri ga hoče zaradi raz-žaljenja časti tožiti Morda bode ta pri sodnijski obravnavi dobil bolje pojme o galantnosti, uego jih je imel do sedaj.
(Nevaren bolnik) Pred nekolikimi dnevi vstavi se v Parizu pred hišo nekega zdravnika voz, iz katerega izstopi tuj gospod. Prvemu slugi ki ga dobi, da srebern denar, tor ga naprosi, da naj ga pelje pred zdravnika, pa da naj tudi pazi, da ga nihče motil ne bo, kei iuia z njim nekaj zel6 važnega in zauimljivega govoriti. Sluga pelje ga k zdravniku, in ko sta ta dva bila sama, spregovori ptujec :	„Jaz sem uže delj
časa na plučih bolan in no po dnevi ne po noči nimam
mini, vsa sredstva, katera som uporabljal, niso pomagala nič; sedaj pa mi je nek znanec svetoval, da naj dobim gorka človeška jetra, zagotavljajoč me, da mi to pomaga. Žrtvujte se vi vednosti 1 Zgovorivši to, potegne nož iz *«Pa in stopi So bližje k njemu. Zdravnik se tega ni mulo vstrašil, a h sreči Sine mu rešilna misel v glavo. »To je res pravo sredstvo, zoper plučno bolezen,“ mu refie> »a jetra morajo biti zdrava, moja pa so bolna, za to dovolite, da vas popeljem k drugemu zdravniku, ki ima zdrava jetra." — Bolnik je v to rad privolil. V tem pa je zdravnik poklical ljudi, kateri so tujca zvezali in ga potem odvedli v blaznico.
—	(Sedaj je druga!) A: „0 srečne oči, da te
Se jedenkrat vidijo! Od kar te je sreča obiskala, se
ne pokažeš nič več; niti jedenkrat me od tega časa
Se nisi povabil, prej pa sem bil vsaki teden tvoj gost."
—	»Dragi moj, sedaj je druga! Prej sem te lahko
vabil, ko nič imel nisem. Sedaj pa, ko sem bogat,
moram gledati, da se premoženje ne zgubi, za to je treba štediti.11
Domače stvari.
Iz seje mestnega odbora ljubljanskega.
V	Ljubljani, 4. avgusta.
Danes zvečer ob 6. uri imel jo mestni zbor ljubljanski javno sejo. Predsodoval je župan Grasselli; navzočnih bilo jo 21 mestnih odbornikov. Overovato-Ijenia zapisnika bila sta imenovana mestna odbornika Geba in Škerbinc.
Zapisnikar prečita dopis c. kr. dežolnega šolskega SY®ta za Kranjsko do mestnega magistrata, po katerem 86 sklepu mostnega odbora gled<5 vpeljave slovenščine
*e iz tega vzroka nisem danes na delu. Na vse
*godaj sem uže izšel, pa sem zaman gozde seure-
8^e in artemontske prehodil."
nVi morate biti jako utrujeni."
»O, meni ne škoduje pot uič, navajem sem
u^e“> smeje se.
>/Pa saj se vsi potite, moj dragi Jean Re-huuii.«
»Res; a je tudi prokleta vročina!"
rtAk "Tu j® stol, vsedite se; dam vam kozarec dobrega vina.«
”To 8« dd slišati!"
»Nisem vas še po Genevi6vi vprašala; kako le njej?«
»Tako dobro, kakor je to možno pri njeuem
a,1Ji- Saj veste, da bo pri ujej kmalu nekaj novega,«
»Da, res", d6 mlada deklica zarudevši.
»Volčji ubijalec" se v tem vsede ter postavi
stfc med UOge‘ Luci,a deue na uliz0 Pre(1 njega
ženico vina, kozarec, kruha in kos mrzlega mesa.
(Dalje prihodnjič.)
kot obligatnega učnega predmeta na c. kr. državni višji realki v Ljubljani iz stvarnih in praktičnih razlogov ugoditi ni moglo. Sicer pa se je učiteljstvo na tem zavodu samo izreklo proti upeljavi. — Dopis se vzame v znanje.
Mest. odb. Murnik poroča v imenu stavbinskega odseka o vspohu pismene dražbe za oddajo dela pri podaljšanji kanala na Poljanski cesti ter predlaga, naj se zdaj določeni stroški v vkupnem znesku 3235 gold.
14	kr. dovolijo in se gradnja odda kranjski stavbinski družbi.
Mest. odb. Ledenig predlaga, naj se dotični kanal podaljša do poskuševališča c. kr. kmetijske družbe na Poljanski cesti Predlagatelj utemeljuje svoj predlog ter živo priporoča, naj so izvede nujno to delo, ose-bito ker se letos več nameravanih gradenj izvršiti no more. Pri glasovanji se sprejme odsekov predlog z dodatnim predlogom mest. odb. Ledeniga vred.
Mest. odb. vitoz Bleiweis Trsteniški poroča v imenu policijskoga odseka o gradnji mestne bolnice za slučaje epidemičnih bolezuij. Po tem predlogu naj bi se sezidala bdlnica poleg Tovorne ceste za južnim kolodvorom v bližini protestantovskega pokopališča. Nakupi naj se tam zemljišče, kupnina v znesku 25 000 gld. vzame naj se iz mestnega loterijskega posojilnega zaklada. Ta svota se poobresti s 5 °/0 ter se amortizujo s prebitki iz dohodkov od poslopja, katero bi so oddalo, kader ne bi razsajale bolezni, za nameščenje k vajam poklicanih vojakov. Natečaj za zidanje te bolnice naj se razpiše še letos in mestni magistrat naj mestnemu odboru še letos poroča o vspehu tega natečaja.
Vsi predlogi so se vzprejeli.
(Konec prihodnjič.)
— (Krajcarska podružnica „Narodnega Doma") prav krepko napreduje, kajti razposlala je uže poverjeuiških knjižic za 50 000 udov. Posobno pohvalno nam je omonjati mesta Kranja, v katerem se plačuje blizo 3000 mesečnih krajcarskih doneskov. Trdno smo prepričani, da dobimo v kratkem tudi iz družili slovenskih mest in trgov enako veselih vesti, ter da ue bode hotelo zaostati nobeno slovensko mesto ali trg v spoluovauji svojih ndrodnili dolžnosti. V novič pa poživljamo vso zavedno narodnjake, da nas podpirajo s tem, da se mnogobrojuo oglasd poverjeniki podružnice. Nikar naj se nikdo ue zanaša na druzega ter naj se le brzo oglasi, kajti več ko je poverjenikov, toliko lepši bode vspoh, toliko hitreje bodo dosežen naš lepi namen. V spodbudo naj nam bodejo Slovonci, živeči v tujini, koji so se oglasili na prvi oklic kot poverjeniki za Dunaj, Beko, Lienc na Tirolskem, Ljubno itd. ter v posnomanje naj nam bodejo slovenski delavci v Seegrabenu na Zgornjem Štirskem, ki plačujejo nad 100 mesečnih doneskov, koje si pritrgajo od težko zaslužene dnine. Torej na delo rojaki ! Oglašajte se takoj za poverjenike in zahtevajte poverjeniških knjižic z onkrajcarskimi ali pa desetkrajcarskimi markami pod naslovom: „Krajcarska podružnica „Narodnega Doma" (dr. Jos. Starš) v Ljubljani.
— (Spremembe pri učiteljstvu na Kranjskem) Za trdno so postavljeni:	Gosp. Gašper Gašperin, nadučitelj v Vipavi; gdč. Katarina Drol, II učiteljica v Šem-Petru pri Novem Mestu, in gdč. Neža Lovš ti k, III. učiteljica v Senožečah. Gospod Janez Zarnik, učitelj na Breznici, je začasno upokojen. — Gosp. Poliks Maj er, zač. pomožni učitelj na
I.	mestni deški ljudski šoli v Ljubljani, je iz te službe odpuščen. — Gosp. Janez P e z d i č, učitelj v pokoji v Ljubnem, je umrl
— (Šolstvo.) Iz letnega poročila trirazredno ljudske šolo v Višnji Gori koncem šolskega lota 1884/85 posuemljemo , da je te šole I. razred obiska-valo 63 dečkov in 50 deklic; II razred 2G dečkov in 27 deklic; III. razred 22 dečkov in 15 deklic, torej vse tri razredo vkup 111 dečkov in 92 deklic. Ponavljalno šolo obiskavalo je 30 dečkov in 31 deklic. Poučevali so na tem zavodu gg. dr. Josip Lesar, učitelj verouauka; Janko S k e rbine c, učitelj in šolski vodja; Josip Janovsky, učitelj, in gdč. učiteljica Ernestina Clarici. — V letnem poročilu priobčen je zel6 primoreu spis: »Prijazna beseda mladini o sadjo-reji in o varstvu ptičev"; spisal gosp. vodja šole, Janko Skerbinoc. — Izletnega poročila štirirazredne ljudske
šole v Vipavi za 1. 1884/85 posuemljemo, da je obiskovalo te šole I razred 51 dečkov in 40 deklic;
II.	razred 41 dečkov in 28 deklic; III. razred 46 dečkov in 38 deklic; IV. razred 20 dečkov in 15 deklic, torej vkup vse štiri razrede 158 dečkov in 121 deklic. Kmetijsko napredovalno šolo obiskavalo je 45 učencev tretjega in četrtega razreda. Poučevali so na tej šoli gg. Kaspar Gašperin, nadučitelj in šolski vodja; Feliks Knific, beneficijat; Andrej Pom d, def. učitelj; Andrej Lah, pr. učitelj, in gdč. Marija Arko, def. učiteljica.
— (V kranjsko hranilnico) je v minolem meseci juliji vložilo 1944 strank 633 478 gold., izplačalo pa se je 1909 strankam 591150 goldinarjev 33 kr.
— (Hymen.) Danes poroči se na Vrhniki gosp. Vinko Majdič, posestnik umotalnega mlina v Kranji, zgospodičino Kotnikovo, hčerjo tovarnarja g. Prana Kotnika na Vrdu poleg Vrhnike.
— (Grozna smrt.) Iz Črnomlja se nam piše : Dmš 29. julija pasla je osemletna posestnikova hči Katarina Kraker iz Jarneje Vasi kravo na paši. Pri tem ovijo si vrv, na koji je bila privezana krava, okolu pasa. Hipoma pa se krava spusti v dir in vleče nesrečno deklico čez grm in strm za sehoj, tako da je vsa razbita ostala mrtva.
— (Shod antropologov v Celovci.) Antro-pologično društvo na Dunaji skliče na 19. do 21. dan t. m. v Celovci shod antropologov. Poleg mnogih drugih predavanj bodo predaval tudi . nj svitlost knez Ernest Wi ndisch-Grittz: „0 najdbah pri Vačah in Šmihelu v Kranjski."
— (C. kr. kmetijska družba v Gorici) razglaša: Iz podporo, katero je dovolilo visoko c. kr. kmetijsko ministerstvo v prospeli svilorejo na Goriškem, podeli c. kr. kmetijska družba nekatere štipendije po
15	gld. ženskam, ki bodo obiskovalo tečaj, pri katerem se bo poučevalo, kako se pripravlja svilodno seme po celičnem sistemu in kako se za ta namen rabi mikroskop. Pouk bode na c. kr. svilorejskem poskuševališči v Gorici. Namen tečaja je, da se obiskovalke praktično pouče v vseh delih, ki se tičejo pripravljanja semena po celičnem sistemu, in kako je ravnati z mikroskopom, da so presodi zdravstveno stanje semena. Tečaj začne dne 24. in konča 29. avgusta t. 1. Katera želi dobiti kak štipendij, naj poda dotično pisano prošnjo v uradu c. kr. kmetijske družbo najdalje do 18. avgusta. Štipendiji se podelijo samo takim ženskam, ki so uže prestopile v 16. leto, ki so užo praktično izurjene v svi-loreji in stanujojo v deželi.
— (Človeška kostnjaka) našli so minolo soboto pri Škocijanu na Goriškem. Jeden ležal je vrhu zemlje, glava je bila naslonjena na kamen, drugi pa ni bil še po polnem odkopan.
— (Toča) napravila je minolo nedeljo mnogo škode po Istri. V nekaterih krajih padala je tak6 debela toča, da se ljudje še ne spominajo take; uničila je sotov in močno poškodovala trte.
Narodno-gospodarstvene stvari.
Vremenski pregled za meseo julij 1885.
(Konec.)
Najkrepkeje bil je bar. maksimum razvit 22. dan julija: zel6 visoki vrhunec 774 mm nad Nizozemskem upadal jc polagoma na vse strani, a Si v Zagrebu bilo je 768 9 in stoprv pri Carigradu dojdemo na mejo 760 mm; celo Moskva imela je še 760'9 mm ob
7. uri zjutraj.
V	takih razmerah se je tudi toplina v ozemlji barom, višine nad normalno vzdignila, odkar je avstro-ogerska ciklona 6. dne nehala. Zraven tega so bile nad Osrednjo Evropo barom, razlike razmerno male, tedaj vetrovi nemočni. Nasledek je bil, da do 22. skoro ni dno brez mnogih neviht v Avstro-Ogerski in isto-tako na Nemškem. Vsaj temne oblake videli smo zbirajoče se nad obzorjem, in votlo grmenje oznanjalo je uničujoče sile naravine. Ljubljani in Krškemu so do-noslo novihte le prav malo dežja, in sicer Ljubljani
12., 16., 21 in 24. dan skupaj 43 mm., Krškemu
8., 11, 16., 21. iu 24. dan skupaj 165 mm. Zna-mouito je, da so se te novihte večidel pri nadnormal-nem zračnem tlaku zvršile.
Precejšnja premena nastopila je z 22. dnem: razdelitev zračnega tlaka v Osredoji Evropi dovedla je zahodnje in severne vetrove, toplina je vsled tega upadala ter bila 28. dan sploh pod normalno.
V Ljubljani in Krškem imel je uže 23. dan naj-nižo toplino (18'2, oziroma 19'3° C). (Še veče olda-jenje je provzročila ciklona 6. dne; v Ljubljani je bilo takrat le 17 1° C povprek.)
Notrajni dežji, ki so za časa imenovanih vetrov tu in tam rosili žejno zemljo, niso mogli več popraviti suše, ki je po Osrednji Evropi kmetijske pridelke zelo oškodovala. V Krškem padlo je le še 26. dan 0'2 mm dežja, tedaj ves mesec vkupaj 35-7 mm. Deževalo je najbolj v Galiciji in sosednjih pokrajinah. To je bil učinek bar. depresije v jugozahodnji Rusiji.
Zadnje tri dni postaja zopot toploje. Povprečna toplina meseca znaša v Krškem 21C°C v Ljubljani skoro za 10 C manj.
Komaj je treba omeniti, da so ob robu barom višine, ki je vladala nad Zabodnjo in Osrednjo Evropo ves čas prestopale barom, nižine, kojih vpliv pa nas ne zanima toliko, da bi jih natančneje opisali. F. S.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu “
London, 5. avgusta. V g6renji zbornici izjavil je Salisbury, da ae bosta Anglija in Rusija držali dogovorov, kateri so se dosegli z Glad stonom; samo gledč soteske Zulfikar še ni dosežen sporazum. Pogodba z emirom se ne bode spremenila; dolino Pinti, katera ni emirova marveč angleška, zasele so britske čete. — Reuterjevo poročilo iz Teherana z dnč 8. t. m. pravi, da se bode afganska posadka ob soteski Zulfikar pomnožila.
Pariz, 4. avgusta.	Privatna poročila pravijo,
da je včeraj v Marseillu	umrlo 2G oseb za kolero.
Tudi portugalski konzul je umrl za koloro.
London, 4. avgusta. D61enja zbornica je rešila pri podrobnem posvetovanji postavo v obrambo deklic proti zapeljavanju k nenravnosti.
Sr e de c, 4. avgusta. Poročilo o nameravani zaroti proti knezu je izmišljeno.
Telegrafično borzno poročilo
7. dnč 5. avgusta.
gid.
Jednotni drž. dolg v bankovcih.......................82 60
>	> i > srebru...............................83'30
Zlata renta.........................................108-85
5% avstr, renta......................................99‘55
Delnice n&rodne banke............................. 874 • —
Kreditne delnice................................... 282'60
London 10 lir sterling..............................125-45
20 frankovec......................................... 9-93
Cekini c. kr......................................... 5-91
100 drž. mark........................................61-45
Tiijoi.
Dn6 3. augusta.
Pri Maliči: Kunc, c. kr. častnik, in Rosenplanter, potov., z Dunaja. — Weissenmann, zasebnica, iz Judenburga. — Jasko, lesotržčeva soproga, iz Trsta. — Arko, župnik, z Gorenjskega. — Zupanc, kaplan, iz Radovljice.
Pri Slonu: Nagy, potov., iz Lipsije. — Contomnoy, zasebnica, z rodbino, in Exner, trgovec, iz Trsta. — Conto-mnoy, dr. juriš, z Dunaja. — Unger, trgovec, iz Gradca. — Močnay, lastnik hotela, iz Banjaloko. — Potsche, trgovec, z hčerko, iz Starega trga. — Potočnik, uradnik, iz Trebnjega.
Pri Tavčarji: Rohde, trgovec, iz Berolina. — Majdič, profesor, in Zupan, profesor, iz Zagreba, — Klobučar, c. kr. sod. pristav, iz Ptuja. — Jager iz Kranichsfelda.
Pri Južnem kolodvoru: Kaiser, potov., iz Wittna. — El-linger, potov., iz Brna. — Titz, c, kr. policijski uradnik, in Paschke, c. kr. brzoj. stavb, vodja, iz Trsta. — Matters-dorfer s soprogo iz Ljubljane.
Pri Avstr, carji: pl. Porcarini, graščakinja, iz Trsta. — Lowy, in Woissraaior,,zasebnici, iz Kaniže. — Stross, po-tovalec, iz Prage. — Šebat, dijak, iz Celja. — Šušteršič iz Železnikov. — Cirman, učitelj, iz Poljan.
Umrli so:
Dne 3. avgusta. Josip Šarc, sin hiš. posestnika, 6 mesecev, Cesta na Loko št. 16. ošpice. — Viktor Dostal, delavčev sin, 4*/a 1-. Kurja Vas št. 15, driska.
Postaje
Meteorologiono poročilo.
9 Q	Čas opazovanja	Stanjo baro-motra v ram	Torapo- ratura	Votrovl	Nebo
5 Ha	7. zjutraj	783 04	18-4	vzh. sl.	obl.
i*	2. pop.	732-47	27-0	svzh. sl.	d.js.
a	9. zvečer	734-85	20-6	vzh. sl.	obl.
					
Mo-krina | v mm
8-2
dež
Vozni red Rudolfove železnice,
veljaven oil 1. junija 1885. Xjj\i'blja.n.a,-rX,erToiž:.
Ljubljana, juž. želez.	odh.
Ljubljana, Rud. želez.	„
Vižmarje...................„
Medvode....................„
Loka.......................„
Kranj......................„
Podnart-Kropa ...	„
Radovljica (ra. p )	„
Losce-Bled.................
Javornik . . . Jesonice ....
Dovje..............
Kranjska Gora . Rateie-Bela Peč. Terbiž............
prih.
O s o b n i vlaki
1.2 3 | 1.2 3. j 1.2 3 razred i razred : razred
po noči zjutraj dopolud
12.15 12.19 12.29 12.4 1 12 56 1.12
1.30
1.49 1.55 zjutraj 2 16 2.27
2.47 :S.16
3.31
3.48
6 40 6 44
6	5:i
7	01
7	17
7.:u 7.48
8	05 8.12
8 29
8.::9
8	56
9	2! 9 37 9.55
II 40 11 45
11	55
12.07
12.21
12.38
12	56 popol.
I 14 1.24
1 46
1	57
2	18
2	48
3	03 3 20
Terbiž............
Ratečo-Bela Poč . Kranjska G o ra .
Dovje.............
Jesenice ....
odh.
Javornik..................„
Lesce-Bled...............„
Radovljica (m. p.)	.	„
Podnart-Kropa . .	.	„
Kranj.................... „
Loka......................,
Medvode...................„
Vižmarje.................,,
Ljubljana, Rud. žel	prili
Ljubljana, juž. žel.	.	„
|io iimi
12 30 1 01
I 22
1	65
2	23 zjutraj 2.30 2.56
3	03 3.27 3.47 4.06
421
4	34 444
4.50
zjutraj
7 28
7.44 7.57 8.22 8.41
8.47
9.0(5
9.12
9.29
9.45 9.59 dupol. 10.12 10.23 10.31 10.35
popol. 1 10
1.30
1.46 2 19
2.43
2.50
3.15
3.22
3.44 4 02 4 20
4	34
4.46 4.55
5	—
1.2 3
razred
/Verin'
6 35 6.39 648
6 59
7 12 7 26
7 43
8. -8.08
8.25
8 33 8.19
9 11 9 24 9.38
zvcccr 6 20 6 39 6.53 7.19 7.41
7.48 8.13 8 21 8.44 9.03 920
9.34 9.46 9.55 10 —
Terno! Terno! Terno!
Proč z matematiko!
Mi imamo trdno prepričanje, da so potem matematičnega -izračunali j a ne morojo številko, ki imajo biti vlečeno, preračuniti nžo naprej.
Q Naročili smo pri vsuli mateina-*■ tikih in kričačih štovilko, toda ni-kedar dosegli kaj povoljnega, dokler nismo prosili sveta pri svetoznani mojstrinji sedanje dobe, railostivi gospe
Heleni de Csekefalvy, Košiče
(Ogerska), Glavna ulica št. 86, vsled kojega smo na Trst	Lino	Dunaj
s številkami 31 15 65	10 6 61	20	10	G3
veliko terno po 12800 gl. 960 gl. 1200 gl. dobili.
Hočete li srečni biti, potem se lo obrnite do to velike mojstrinje, ker jo le ona poklicana, da vas vslod svojega neizmotljivega sveta reši revščine in bode.
Giarotiu Josip,	Pran	Hulbusz,
čolnar na Reki.	mesar	v	Budimpešti.
Josip Nittiche v Nussdorfu pri Dunaji.
Proti vpošiljatvi zneska 1 gld, 50 kr. in treh poštnih mark dopošljejo se številke.	(119)	5-5
^e5H5BSH5H5BSH5affa5aiaSH5H5iaSHSiSi5HffB5HSB5^
Umetne
ta
zobe in zoTooTrjeLja
vdevlje po naj novejšem amerikanskem načinu brez ^ vsakih bolečin ter izvršuje plombovanja in vse jj zobne operacije	(39)	36	jjj
zobozdravnik A. Paicliel,
{J poleg Hradeckega mostu, 1. nadstropje. jjj
^5 asasEsasHsasasasHSHasasasasasasasasasasH^
Lekarna Trnkoczy
zraven rotovža v Ljubljani
prodaja in vsak dan razpošilja zdravila s pošto na deželo; daljo
salicilno ustno vodo,
aromatična, vpljiva oživljajoče, zapročl pokončanje zob in odpravi slab duh iz ust. 1 velika steklenica 50 kr.,	(115)	4
salicilni zobni prašek,
splošno priljubljen, vpljiva zel6 oživljajoče in napravi zobo blesteče bele, a 80 kr.
f-mm
V na*em založništvu je izišel na svitlo
drugi pomnoženi natis:
v * v
Elegantno vezane in z zlatim obrezkom stanejo
2 gld., nevez. 1 gld. 20 kr.
Ig. v. Kleinniayr & Fed. Bamkrji
knjigotržnica v Ljubljani.
Poddružiiica c. kr. priv.
avstr, kreineoa zavoda
za trgovino in obrt v Trstu.
Novci na obrestovanje
v bankovcih
za 4 dni odpovedbe . .
» 8 » »
30
v Napoleondorili
30dnevna odpoved	. . .	.
3 mesečna >	. . .	.
6 » »	...
3‘/4 od slo 3 >/., » >
37; » .
I
3 od slo
3‘A » »
31/5j »	»
Oddelek za giro
v bankovcih 2'/a proč. obresti za vsako vsoto, v Napoleondorili brez obrestij.
Nakazila
na Dunaj, v Prago, Budimpešto, Brno, Opavo, Levov, Reko, dalje v Zagreb, A rad, Gradec, Sibinj, Ino-most, Celovec, Ljubljano in Solnograd so brez troškov.
Kupovauje in prodaja
deviz, vrednostnih papirjev in inkaso-kuponov p° '/sproc. provizijo.
Posojila
na poroštvena pooblastila (warranls), pogoji po dogovoru ;
proti dovoljenemu kreditu v Londonu ali Parizu '/2pioc. provizije za 3 mesece; na vrednostne papirje (efekte), 6proc. obrestj na leto do svote 1000 gld., za večje svote vsled specijalnega dogovora.	(69)	36—1*5
"V Trstna. dnG 1. oktobra 1883,
■Ir. HiricBi)
dobro znani specijalni zdravnik za sifilitiko >n kožne bolezni, ozdravlja po dolgoletnih izkušnjah v nebrojnih slučajih po sijajno skušenem in gotovo učinkujočem navodu	(58)	18
sifilitiko in kožne bolezni
(tudi zastarele), ulesa, bolezni soala in v m«' hurji, polucije, možko slabost, ženski tolti
v najkrajši dobi radikalno brez vseh zlih nasledkov in brez oviranja v službovanji. Naslov:
Dunaj, mesto, Karntnerstrasse &
(prej mnoga leta v Mariahilferstrasse), zdravi od 9. do 4. ure popoludne, a tudi pismeno in (pod molčečnostjo) pošilja zdravila. Honorar primeren.
Zaloga zemljevidov
c. kr. generalnega štaba.
Mera 1:75000.
Listi mo po 50 kr., zloženi za žep, pri-lupljeni nu platno po 80 kr.
I|[. v. Kleininayr & Fed. Bam berc-ova
knjigarna v Ljubljani. P!
I
i
Odgovorni urednik J. NagliS.
Tiskata in zahirata Ig. v. Kleinmayr A Fed. Bamborg v Ijilbljani.