N.
fioštice...
No. 69
AM€RICAN IN SPIRIT fOR€!6N IN LANGUAGE ONLY
SLOV€NIAN
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING NGWSPAP€B
Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg Denver, Indianapolis, Florida, Phoenix, *ly, Pueblo, BockSpringe
CLEVELAND, OHIO, MONDAY MORNING, MAY 8, 1978
LEfO LXXX — vol. LXXX
Pozdrav 19. redni konvenciji Ameriške Dobrodelne Zveze!
V
Danes se je v Slovenskem delavskem domu na Waterloo Road v Clevelandu zbrala k zasedanju 19. redna konvencija Ameriške Dobrodelne Zveze, slovenske bratske organizacije v državi Ohio.
Vse delegate in delegatinje, vse člane glavnega odbora in vse druge zborovalce toplo pozdravljamo. Želimo jim, da bi uspešno zborovali, da bi po temeljitih razpravah našli najboljšo pot, sprejeli najkoristnejše sklepe za svetlo bodočnost te naše ameriško-slovenske ustanove!
tožna Afrika razbila
Novi grobovi
Miško oporišče
JuŽno-afriške oborožene sile so pretekli Četrtek udarile preko meje v Angolo lri tam uničile glavno gverilsko oporišče SWA-PO.
Pretoria, j. al — Pretek-11 četrtek ^o-afriške unije udarile na glav- ' oporišče marksistične gverile Judske organizacije jugozahod-Afrike (SWAPO) Cassinga, DO milj globoko v Angoli, ki je Uo med gverilci znano pod ime-n°m “M o s k v a”. Južno-afriški v°jaški viri pravijo, da je bilo na oporišču od 600 do 1000 gve-
John Mihalič Sr.
Na svojem domu na E, 78 St. je umrl 91 let stari John Mihalič St., vdovec po leta 1950 umrli ženi Magdaleni, roj. Furdek, oče Josepha, Petra, Johna Jr. in Mary Boldin, 3-krat stari oče in 7-krat prastari oče, brat pok. Nicka. Pogreb bo iz Grdinovega so oborožene sile Juž- |p0grebnega zavoda na E. 62 St.
v cerkev sv. Filipa Nerija, kjer bo danes ob 10. dopoldne sv. maša, nato na Kalvarijo.
Doris B. Menart Nenadno je umrla na svojem domu na 17626 Harland Avenue zadeta od srčne kapi 51 let stara Doris B. Menart, roj
rilcev.
Betty Ford se vrnila zdrava iz bolnišnice
LONG BEACH, Calif. — Žena bivšega predsednika ZDA Betty Ford je pretekli petek zapustila tukajšnji Naval Hospital, kjer so jo skoraj štiri tedne zdravili zaradi prekomernega u-živanja zdravil in alkoholnih pijač.
Zdravljenje je popolnoma u-spelo, kot je dejal nekdo v imenu družine, ona sama pa je izjavila, ko je zapuščala bolnišnico, da se počuti “res dobro”. -------------o-----
Carter obsodil poseg Sovjeti je v Afriko
Predsednik ZDA je v govoru v Spokanih svaril Sovjetsko zvezo, da njen poseg v Afriko spravlja v nevarnost ameriško-sov-jetske odnose.
SPOKANE, Wash. — Predsednik ZDA Carter je tekom svoje tridnevne poti po zahodu ZDA v svojem govoru tu ostro obsodil sovjetski poseg v Afriko kot “nevaren” ameriško-sovj et-Major,	0dn0S0m. Moskvi je dejal,
žena Edwarda J. Menarta, hči £ja ne njkdar dosegla trajne-
v. med njimi tudi precej pok_ jy[atta in Barbare, roj. Mes- voliva v Afriki zaradi svoie-VjS' NiMe med temi ni bil CiTic- W",	Steva (Allan- *, ..brirojenega rasizma ^
Nač 1 -u i	+	. v jta, Ga.), Jamesa, Matthewa ^rncem”.
Aacelmk glavnega stana juz- j (Atlanta, Ga.) in Barbare (Mrs.
°afriških oboroženih sil gen. ack R. Dutton je priznal, da so
Njegove sile imele' pet mrtvih, ^ar pa ni mogoče primerjati z ^ehko večjimi izgubami terori-st°v’ General je odločno zani-j*! trditve vodnika črnih gve-rkcev Sama Nujome, da je bilo Ded mrtvimi “stotine žena, o-,r°k in starih ljudi”, ki bi naj 1 * v taborišču za civilne be-
Sune©.
Angola je o napadu obvestila ^uružene narode in označila v Nastali položaj za izredno te-2ak.. ”
Južno-afriški zunanji minister l; R- Bottha je v Pretoriji izja-da njegova vlada še vedno Sce miren prehod v neodvisnost Utežno s črnci poseljenega o-^mlj a Jugozahodne Afrike — . amibije. Vlada Južne Afrike j6 sprejela pretekli mesec pred-petih zahodnih sil, članic arUostnega sveta ZN, med nji-ZDA, za dosego neodvisnosti ^°iom splošnih volitev. SWAPO ,eSa načrta ni sprejela, predlo-,.a Pa je razgovore o njem. Ti 1 Se naj začeli danes v New
Ben) Majers. Pokojna je bila rojena v Clevelandu in je bila članica ADZ št. 51 in SNPJ št.
604, zaposlena kot računska uradnica v tovarni TRW Corp. v Euclidu skozi zadnjih 17 let.
Pogreb bo iz želetovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. v sre-ao zjutraj, čas še ni določen.
-----o------
Hua Kuo-feng podprl stališča Sev. Koreje
TOKIO, Jap. — Vodnik LR Kitajske Hua Kuofeng je tekom svojega obiska v Severni Koreji in Washingtonu. V svojih govo-izjavil, da morajo ZDA “umak- rib je posebej opozoril na sebični ti vse svoje napadalne čete,'nost odvetnikov in zdravnikov, njihovo orožje in opremo iz Juž- Priznal je, da oboji delajo pone Koreje”, odločno je podprl žrtvovalpo za svoje kliente, pa tudi zahtevo po “neodvisni in 1 opozoril, da Odvetniška zborni-mimi združitvi Koreje”, kot ca in Zveza zdravnikov mislita pravi uradno poročilo.	samo na korist svojih članov.
To je bil doslej najostrejši nastop proti sovjetskemu posegu v Afriko ob uporabi kubanskih vojaških enot. Po njegovem delajo Sovjeti veliko napako, ko si skušajo “prijateljstvo kupiti z uničujočim orožjem”. Opozoril je, kako je prekomerno pošiljanje sovjetskega orožja v Somalijo in Etiopijo vodilo do vojne na afriškem Rogu.
Na svoji poti po Zahodu dežele je predsednik bil bolj hladno sprejet v Koloradu in v Kaliforniji, dosti prijaznejše v Oregonu
Katoliški škofje
odklonili podporo "enakim pravitim”!
Izvršni odbor škofovske konference je pretekli teden na njenem zasedanju odklonil podporo “enakim pravicam”, (Ko polnilu ERA zvezni ustavi.
CHICAGO, 111. — Pretekli teden je tu zasedala katoliška škofovska konferenca ZDA ter razpravljala o perečih tekočih zadevah Katoliške cerkve. Posebno pozornost je posvetila razpravljanju in izdelavi programa za okrepitev družine in za izpopolnitev spolne vzgoje katoliške mladine, zlasti njene moralne strani v okviru katoliškega nauka.
Celotni 48-članski izvršni odbor je odklonil predlog svojega posebnega odbora, ki je razpravljal “o ženah v Cerkvi in družbi”, naj bi škofje uradno podprli delo za odobritev ustavnega dopolnila o “enakih pravicah” — ERA.
Škofje so v svoji odklonitvi ERA izjavili:	Ko ponavljamo
našo podporo ženskim pravicam in našo odločnost nadaljevati 1 delo za nje, zaključujemo, da ni dovolj vzrokov za nas verske vodnike, da bi odobrili spre-n.emfcc v politiki nui.u konference, objavljene prvič leta 1972 in nato ponovno leta 1975.”
Škofje so v svoj en1! stališču o-pozorili na možnosti učinka ERA na zakon in družinske pravice. Po njihovem bi mogla “doktrinarni značaj in širina dopolnila uničiti edinost, ki je bistvena za ustaljeni družinski odnos”. Nadškof John Roach iz St. Paula, Minn., je izjavil, da so škofje predlog podpore ERA odklonili na “nasvet pravnih svetovalcev”.
BREZPOSELNOST NA 6% NAJNIŽJA V 3.5 LETIH
V preteklem mesecu je bilo na novo zaposlenih 535,000 ljudi, s čimer je skupno število zaposlenih v ZDA doseglo 93.8 milijonov, število brezposelnih pa se je zmanjšalo za 165,000 na skupno 6 milijonov.
WASHINGTON, D.C. — Brezposelnost se je tekom meseca marca dvignila, za eno tisočinko
John W. Laying je priznal, da vidijo nekateri v Delavskem na 6.2/1, pa se na presenečenje tajništvu znamenja za tako mož-precejšnjega dela opazovalcev nost.
gospodarskega razvoja v aprilu | Gospodarski strokovnjak zmanjšala na 6%. Tekom aprila | b r o o k ings Institution George
Dopisujte v Ameriško Domovino, sporočajte vse zanimive novice o rojakih v svojih naselbinah!
je dobilo na novo zaposlitev 535,000 ljudi, poleg velikega števila takih, ki so prvič ali na novo iskali zaposlitev, tudi 165,000 takih, ki so bili med prijavljenimi brezposelnimi, število zaposlenih je porastlo na skupno 93.8 milijonov, kar je nov rekord. Tekom zadnjih 12 mesecev se je število zaposlenih dvignilo za 3.5 milijona, od tega dve tretjini v zadnjih 6 mesecih.
Gospodarski strokovnjaki so pozdravili podatke o porastu zaposlenosti kot znamenje, da je gospodarski zastoj, ki ga je delno povzročila ostra in dolga zima, prešel in da je to v novem zagonu.
Pri kongresnih zasliševanjih je bilo izraženih nekaj dvomov v gospodarsko bodočnost na daljšo dobo. Dva senatorja sta izrazila zaskrbljenost zaradi nagle rasti cen in pomanjkljive produktivnosti delavstva, oboje bi moglo kazati na ibližanje novega gospodarskega zastoja.
Sen. Lloyd Bentsen, demokrat iz Teksasa, je dejal, da je zmanjšanje brezposelnosti na 6% “dobra novica”, pa opozoril pri tem na naglo rast cen na debelo in drobno, ki vzbuja dvom, da bo mogoče zadržati inflacijo izpod 7%. “To je izredno slaba novica. Opozorilo, da se lahko nekaj zgodi, če ne bomo nič storili,” je dejal sen. L. Bentsen.
Sen. W. Proxmire, demokrat iz Wisconsina, je vprašal zastopnika Delavskega tajništva, če povezava inflacije z nizko produktivnostjo ne bi mogla voditi v zastoj.
SPOMINSKA SVEČANOST NA DUNAJU: TUD! DANES NA DELU POLITIKI Z NAZOROM NACISTIČNEGA IZVORA!
V,
orku.
Mondale obiskal begunsko taborišče
BANGKOK, Taj. — Podpred-Se6nik ZDA Walter F. Mondale e ^kom svojega obiska tu raz-Ovijal z vlado Tajske o polo-aW in usodi beguncev iz Viet-^ha, Kambodže in Laosa, ki je na Tajskem v taboriščih 100,000. Eno takih tabo-si je osebno ogledal in se ^ko prepričal na lastne oči o lski beguncev.
, Obljubil je, da bo po povrat-u v ZDA skušal pospešiti po-toPek za sprejem njihovega te^ega števila v ZDA. Te naj bi ekom prihodnjh petih let spre-vsako leto po do 20,000 teh ^fdncev.
^remenski prerok
utežno
postopna
oblačno z dežjem, razvedritev. Da-
dajvišja temperatura okoli (18 C), jutri nekaj hlad-
nejše.
“Zavedam se, da mnogo pričakovanj ni bilo izpolnjenih, ki jih je slovenska narodna skupina na Koroškem stavila po vojni v svojo republiko,” je izjavil zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchschlaeger na sipominski svečanosti v dunajskem Albert-S chweitzer-Haus-u. Svečanost sta priredila NSKS (Narodni svet koroških Slovencev) in ZSO (Zveza slovenskih organizacij) ob sodelovanju KZ-Ver-banda 22. aprila 1978.
Svečanost se je pričela v soboto dopoldne v cerkvi Sv. Duha. Tam je daroval mašo Ivan Olip iz Sel, sam potomec in sorodnik selskih žrtev za dobe nacizma. Njegovega deda so tik pred osvoboditvijo nacisti ustrelili. Selški pevski zbor je z zelo lepimi melodijami pretresljivo spremljal bogoslužje, katerega se je u-deležilo veliko Korošcev in dunajskih Slovencev. Pretresljiva pa je bila predvsem pridiga Ivana Olipa. Govoril je o junaštvu, zvestobi in o značajnosti selskih žrtev in o
njihovem križevem potu.
Po maši se je sprevod pomikal proti 1. dunajskemu kazenskemu sodišču, ali kakor ji pravijo, Siva hiša. Tam je v pritličju na desni majhen spominski prostor žrtvam nacizma, ki sb po smrtnih obsodbah takratnih rabljev izgubili v tej hiši življenje. Tabla z imeni žrtev zajame skoraj celo steno. Pliberški oktet je zapel žalostin-ko, potem pa so zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchschlaeger, zastopnika obeh o-srednjih organzacij, zastopniki selskih in kapelskih žrtev, jugoslovanski vele poslanik, dunajski klubaši ter zastopniki KZ-Verbanda položili vence. Pa kratkem molku se je zvezni predsednik v spremstvu dr. Grilca, dr. Zwittra, veleposlanika Pribičeviča in za njimi vsega občinstva, napotil peš v bližnji Albert-Schweitzer-Haus, kjer je bila kratka proslava, katere se je udeležilo okrog 40 0 oseb. Kanclerja Kreiskega je zastopal sekcij ski šef Adamovich,
kot strankinega šefa pa osrednji tajnik poslanec Fritz Marsch. Med častnimi gosti so bili veleposlanik Pribiče-vič, svetnik ambasade Ribica, generalni konzul Samec, šef kulturnega centra Franki, predsednik Grad iščanskega kulturnega društva dr. Mueller, šef KPOe Muihri in drugi.
“Oj Doberdob, slovenskih fantov grob” — s to pesmijo je selski moški zbor pod vodstvom Mire Oraže otvoril spored svečanosti. Spregovorila sta nato predsednika obeh o-srednjih organizacij dr. Matevž Grilc in dr. Franci Zwit-ter. Oba sta poudarjala junaštvo selskih žrtev, oba sta o-pozorila na današnji nezadovoljivi položaj, ko se množijo spet znaki duha, ki je že enkrat prinesel pogubo, opozorila sta na procese proti potomcem selskih žrtev, kar vsekakor ni slučaj (govor dr. Grilca objavljamo v uvodniku) .
Zastopniki dunajskega Kluba slovenskih študentov so
recitirali iz obsodbe proti selskim žrtvam ter iz Kajuha. Selski mešani zbor pod vodstvom Francija Čertova je obrobil nagovor zveznega predsednika K i r c h s c hlaegerj a. Nadvse močan aplavz je prekinil nagovor dr. Kirchschlaeger j a, ko je le-ta ugotovil, da selske žrtve niso brez časti, kakor je rečeno v obsodbi, ampak da so vredni častnega spomina republike.
Po svečanosti se je zvezni predsednik še dolgo časa mudil v pogovoru s Selani ter zastopniki NSKS in ZSO.
Po spominski svečanosti za žrtve nacionalsocializma sta se srečali vodstvi obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev s predstavniki Hrvat-skega kulturnega društva na Gradiščanskem pri delovnem pogovoru na Dunaju. Pri tem pogovoru so razpravljali o vseh bistvenih vprašanjih glede izpolnitve člena 7. Glede tozadevnih potrebnih bodočih ukrepov sta obe manjšini dosegli popolno soglasje.
N. T.
Perry je o objavi poročila Delavskega tajništva o zaposlitvi dejal, da “smo v močni rasti”, da pa velika zaposlitev “potiska navzgor plače”. Po njegovem je pospešena rast gospodarstva odstranila potrebo po znižanju davkov, kot ga je predložil Carter, vsaj za letošnje leto. Po njegovem je to, kar naša dežela sedaj najbolj potrebuje, vladni ukrepi, ki bi prekinili rast plač in cen, ki druga drugo potiskajo navzgor.
-----o-----
Zadnje vesti
RIM, It. — Aldo Moro je poslal svoji družini pretekli petek svoje “zadnje poslovilno pismo”, v katerem ji sporoča, da bodo skoro končali njegovo življenje. Oblasti so pospešeno izvajale obsežne preiskave v Rimu in drugod, prijele skupno okoli 25 oseb, toda Alda Mora niso našle. Sodijo, da utegne biti 16. marca letos ugrabljeni Aldo Moro še vedno živ, ker ugrabiteljem Rdečih brigad mrtev ne more nič več služiti.
WASHINGTON, D.C. — Delegacijo ZDA pri umestitvi novega predsednika Kostarike Rodriga Carazo včeraj je vodila Rosalynn Carter, ki bo ostala v Kostariki na krajšem odmoru do petka, ko se bo vrnila domov z rednim potniškim letalom.
W ASHINGTON, D.C. — Predsednik Ameriške odvetniške zbornice William Spann je dejal, da je iznenaden nad Carterjevo obdolžitvijo , da Odvetniška zbornica “zavira uvedbo novosti” posebno v času, ko “je določeno, da se. bomo prihodnji teden sestali v Beli hiši za ustanovitev Središča za obrambo revnih, obtoženih zločinov”. Tudi Ameriška zdravniška zveza je odlonila Carterjevo kritiko, njen podpredsednik C. H. W. Rhue je poudaril njene pretekle napore in uspehe na področju zdravstva in zdravstvene oskrbe.
Iz Clevelanda in okolice
Maša za žive in mrtve članice SŽZ št. 47—
V	soboto, 13. maja, bo ob petih popoldne v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za žive in mrtve članice Podružnice št. 47 Slovenske ženske zveze.
Še nekaj vstopnic—
Pevski zbor Korotan sporoča, da je na razpolago še nekaj vstopnic za njegov družabni večer s plesonr v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue v soboto, 13. maja.
Seja—
Podružnica št. 25 Slovenske ženske zveze ima jutri, v torek, ob 1.30 ponoldne sejo v društveni sobi farne dvorane pri Sv. Vidu. Seja je važna, vse vabljene!
Zadušnica—
V	sredo, 10. maja, ob sedmih zvečer bo v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Frančiško Cerar ob 1. obletnici njene smrti. Premalo podpisov—
Preštevanje in preverjanje podpisov volivcev na predlogu za odpoklic župana D. J. Kuci-nicha je bilo včeraj končano. Po neuradnih poročilih naj bi manjkalo okoli 1500 veljavnih podpisov volivcev. Zbiratelji podpisov bodo dobili dodatnih 20 dni, da zberejo manjkajoče število podpisov, nakar bodo posebne volitve, pri katerih bodo volivci odločali o tem, ali hočejo odstavitev župana Kuci-nicha ali ne. Če se odloči večina proti njemu, bodo v Clevelandu nove primarne in glavne županske volitve, pri katerih bo imel D. J. Kucinich polno pravico ponovnega kandidiranja.
-----o-----
Izginotje Jimmyja Hoffe bo skoraj razrešeno?
WASHINGTON, D.C. — Zvezna preiskava je, kot trdijo, razrešila izginotje nekdanjega predsednika Unije prevozniškega delavstva Jimmyja Hoffe poleti 1975. Neki pripadnik organiziranega zločinskega podzemlja je menda izdal imena udeležencev pri tem zločinu. Napovedujejo, da bodo ti obtoženi še pred letošnjim poletjem.
Med sedmimi novorojenci povprečno eden nezakonski
WASHINGTON, D.C. — Narodno središče za zdravstveno statistiko poroča, da je bil leta 1976 med vsakimi 7 novorojenimi otroci 1 nezakonski, med
ZDRUŽENI NARODI, N.Y. —'črnimi je število nezakonskih o-
Varnostni svet Združenih na- trok preseglo 50%.	__________
rodov je v soboto na izredni
seji soglasno izglasoval resolu- BEJRUT, Lib. — Med sirijskimi cijo, v kateri obsoja nastop, četami in med kristjansko
Južne Afrike proti gverilske-J mu oporišču v sosednji Angoli, od koder so vodili in vr-! šili vpade v Jugozahodno | Afriko, pokrajino, ki je pod upravo Južne Afrike.
BONN, ZRN. — Kancler Hel-j mut Schmidt je označil trgo-
milico je prišlo v zadnjih dneh do ponovnega streljanja, ki je zavrlo sestavljanje nove libanonske vlade “narodne edinosti”. Vlado sestavlja po naročilu predsednika republike Eiisasa Sarkisa dosedanji predsednik vlade Selim Hoss.
vinsko pogodbo, ki jo je pod- WASHINGTON, D.C.— Vodnik pisal z Brežnjevim preteklo soboto “kot brez primere”. V njej je poudarjena potreba po končanju oboroževalne tekme.
Trgovinska pogodba je veljavna za 10 let in jo je mogoče podaljšati po trikrat za pet let. Je v stvari okvirna brez točnih določil, vrste in obsega izmenjave.
demokratske večine v Senatu R. Byrd je dejal, da po njegovem v Senatu ni dovolj podpore za resolucijo proti prodaji orožja Savdski Arabiji, Egiptu in Izraelu, kot jo je predložil predsednik Carter. Pri sedanjem razpoloženju v Senatu taka resolucija ne bo dobila večine.
Ameriška Domoviwi
imiXuSSBSB&m
0117 SX. CLAIR AVE. — 431-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
James V. Debevec — Owner, Publisher
Published daily except Wed., Sat., Sun., holidays, 1st 2 weeks in July
NAROČNINA:
Združene države:
£28.00 na leto; $14.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesec« Kanada in dežele izven Združenih držav:
$30.00 na leto; $15.00 za pol leta; $8.00 za 3 mesece Petkova izdaja $10.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$28.00 per year; $14.00 for 6 months; $8.00 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$30.00 per year; $15.00 for 6 months; $8.50 for 3 months Friday Edition — $10.00 for one year.
Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio
No. 69 Monday, May 8, 1978
Junaška smrt trinajstih Slovencev naj bo nam vsem opomin in svarilo
Na pobudo obeh osrednjih organizacij koroških Slo-vencev — Narodnega svete koroških Slovencev (NSK-b) in Zveze slovenskih organizacij (ZSO) — in ob sodelovanju nekdanjih političnih jetnikov v nacističnih koncentracijskih taboriščih (KZ-Verband) je bila v soboto, zz. aprila 1978, na Dunaju spominska proslava, za 35-letmco izvršitve smrtne obsodbe nad 13 Slovenci, obsojenimi pred nacističnim “ljudskim sodiščem” zaradi njihove predanosti in zvestobe slovenstvu. Na tej spominski svečanosti je govoril predsednik republike dr. Rudolf Rixch-schlaeger in uradno izjavil, da so na smrt obsojeni bi i in so “vredni častnega spomina naše republike . izmec drugih govorov je bil posebno jasen in odločen govoi predsednika NSKS dr. Matevža Grilca, ki ga v naslednjem v celoti navajamo.
Spominska maša
CLEVELAND, O. — Ko so milijoni pred kratkim gledali na televiziji film “Holocaust”, so mnogi verjetno verjeli, da se take grozote ne bi mogle več ponoviti.
Toda take strahote so se pogosto ponavljale od leta 1944. V deželah, kjer je vodstvo prešlo v roke komunistične diktature, je sledilo množično, prelivanje krvi onih, ki so jih komunisti smatrali za “opozicijo”.
Po končani drugi svetovni vojni v maju in juniju 1945 je bilo 12,000 Slovencev pobitih, ker niso odobravali komunističnega mišljenja in nasilja.
Filma o slovenskem “holo-caustu” ne moremo pričakovati, ker se režim doma na moč trudi, da bi bili ti strahotni dnevi izbrisani. S tem pa nam ne morejo preprečiti javnega spomina na vse te žrtve. Skozi vsa povojna leta so se svobodni Slovenci naj večjega masovnega pokola svojega naroda spominjali s spominskimi sv. mašami.
V zadnjih letih so se mladi A-
Marjanu Jakopišu -spomin s Koroške
VOGKČE, Kor. — Naj res pišem le žalostne osmrtnice? Mauser, Vošnjak, Radanovič in sedaj še Jakopič... Prehitro mi slovesa ranijo srce ,da se ne more pozdraviti. In stisnilo me je v srcu: prijatelji, mlajši od mene odhajajo; kdaj pridem jaz na vrsto.
Enako kot pri Mauserju: dan po smrti me pokliče telefon. Ali je mogoče? En dan pred odhodom v bolnišnico mi je še obširno pisal in mojega odgovora najbrž ni več prejel. Velikokrat sva si pisala; v vsako pismo je priložil dolar, četudi sem mu pisal, naj ne pošilja. Bila sva si
slovensko srce’. “Gallus’ pa se bo ob pesmi “Rož, Podjuna, Žila, nagelj, rožmarin” vedno spominjal, da v Ameriki počiva njegov veliki prijatelj, slovenski sin — Marjan Jakopič. Hvala in slava Ti! Počivaj v miru Kristusovem.”
Vinko Zaletel
Franee Kozina -sedemdesetletnik
MILWAUKEE, Wis. — Ko lezemo v leta, se vse to kaže v gubah na našem obrazu, pleša na glavi, ki ji na Štajerskem pravijo drsališče za muhe, pa kakor žaromet razglaša našo starost. Malce usločena postava in nesi-gurna stopinja tudi pričajo, da smo res že v visokih letih. Ljudje seveda tudi kaj radi pribijejo še leto ali dve in so v tem pogledu neverjetno radodarni.
Nobenih teh starostnih pojavov nismo opazili pri našem članu in prijatelju Francetu Rozi-
res dobra prijatelja, enih misli, j ^ se je v mesecu marcu prav
enega srca. Kadar sem bil v A-meriki sem bil večkrat njegov gost, vozil me je z avtom, koliko sva si imela povedati! V zadnjem pismu pa mi pove o bolezni in pristavlja: Kakof je božja volja. Ne le po načinu smrti, tudi po pripravljenosti in vdanosti podobnost z Mauser jem.
CLEVELAND, O. — Prihodnjo nedeljo, 14. maja, popoldne hvaležen spomin nanj
Letos 29. aprila se ponavlja petintridesetič dan, ki ga bodo pomnili v zgodovini slovenske narodne skupnosti na Koroškem kot enega najbolj usodnih in grozovitih.Ti-stega dne leta 1943 so usmrtili po sodbi nacionalsocialističnega ljudskega sodišča (Volksgerichtshof) trinajst pripadnikov naše narodne skupnosti.
Bili so to kmetje, gozdni delavci, rudarji, hišne pomočnice, matere številnih otrok, bili so to delavni, pošteni ljudje, vsi tisti, bilo jih je 35, ki so stali v prvih aprilskih dneh leta 1943 v Celovcu pred ljudskim sodiščem pod predsedstvom nacionalsocialističnega rablja Freis-lerja. Nihče izmed njih ni imel kriminalne preteklosti, njihov “zločin” je bil, da so bili Slovenci, da so bili vzgojeni — kot se vedno spet pravi v sodbi — v katoliško-slovenskem duhu. Bili so to ljudje, ki so ljubili svojo domovino in svojo narodnost in niso bili pripravljeni, da bi se odpovedali tema vrednotama. Cena za tako stanovitnost je bila grozna — 13 jih ni žrtvovalo samo svobodo, ampak najdragocenejše, kar človek ima, svoje življenje. S tem, da so brez usmiljenja in milosti izvršili smrtne obsodbe, je razgalil vso svojo nečloveškost režim, ki je hvala Bogu razpadel; toda sence njegove miselnosti moramo občutiti prav mi Slovenci še danes vse preveč pogosto.
Kako je že dejal Jurij Pasterk gorski kmet iz Lobnika pri Železni Kapli, ko se je poslavljal pred svojo u-smrtitvijo od svojega prijatelja: “Morijo nas, ker nočemo umreti. Vi, ki ostanete živi, ne dovolite, da bi vam prepovedali naš jezik in naše »pesmi.”
Ta .oporoka moža, ki je šel v smrt zaradi svojega prepričanja, je sveta nam koroškim Slovencem in vsepovsod naj končno vzamejo na znanje, da kot narodna skupnost nočemo umreti in cla bomo živeli. Naši starši so pretrpeli velike žrtve v boju za svobodo in ponovno vzpostavitev demokratične Avstrije in kljub temu nam danes še v veliki meri kratijo, tiste pravice, ki so neobhodno potrebne za obstoj kake narodne skupnosti.
Ni mogoče tajiti dejstva, da imajo na Koroškem v manjšinskem vprašanju glavno besedo še vedno tisti I ljudje, katerih prepričanje izvira iz osnovnega hotenja
Tretjega rajha, da bi vse ponemčili. Odvzeli so nam leta | bic ter stričkov in tetk, ampak 1958 obvezno dvojezično šolo, ki je pospeševala slovensko jza Vse, ki slovensko čutijo, z že-narodno skupnost, zožili so nam pravico do uporabe naše | ij0> da’oi slovenska narodna mi-materinščine pred uradi in oblastmi, dvojezični napisi, ki 'selnost še lepa leta živela v na-tudi na zunaj dokumentirajo naš obstoj. Stojijo Samo V Kem Velikem Clevelandu, ker ti, zakotnih krajih Karavank, v zadnjih letih so ojačili asi- ki so danes otroci, bodo’ kmalu miladjski pritisk, koroške Slovence pa, ki se borijo zal to kar mislimo da smo mi se-enakopravnost, pozivajo pred kazenskega sodnika. |daj. Sadove teh’šol vsi uživamo
Ni nikakršen slučaj, da so tisti, štirje fantje iz Sel,: brez razlike, ker si je skoraj neki stojijo pred sodiščem zaradi oviranja ljudskega štetja j mogoče predstavljati, da bi brez
merikanci slovenskega rodu po- ' Najbolj naju je vezala Koro-globili s prizadevanjem za skup- F slovensko Koroško je bil no komemoracijo, ki bi najlepše zaljubljen. Zanimal se je za nje-pokazala interese slovenske svo- no življenje; za vse nase narod-bodne skupnosti in dala našim ne> kulturne in verske proble-pobitim žrtvam zasluženo čast. me in ° Koroški pisal v AD. Ka-Brez dvorna je skupna proslava srečen je bil, ko je pred leti tudi zagotovilo, da spomin na obiskal Koroško; bival v Št. Ja-slovenski “holocaust” ne bo pre- kobu, domovini Miklove Zale,
minil, pač pa bo živel iz rodu v katere zgodbo prav zadnje ted-rod.
Spominska sv. maša za slovenske žrtve proti komunizmu iz let strahot, iz vojn v Koreji in Vietnamu se bo vršila 21. maja v cerkvi Marije Vnebovzete v Collinwoodu ob dveh popoldne.
Vse Slovence prisrčno vabimo, prav tako tudi narodne noše.
Zastopniki slovenske mladine 881-1725 -------------o------
Pogled v otroški svet
ne šentjakobčani uprizarjajo po naših odrih. Upam, da mi člani Pripravljalnega odbora za gostovanje “Gallusa” pritrdijo, da je bil prav rajnki Marjan gonilna sila, ki j e mnogo pripomogel k tolikemu uspehu. Po nepozabnem koncertu v Clevelandu mi je rekel, da je bil to najlepši dan v njegovem življenju. Da so mu od veselja solze polzele! Tako je živel z Gallusom, se zanj zanimal, kot bi bil njegov otrok in zadnje njegovo delo za “Gallusa” je bila priprava nove Gallusove plošče. Naj bo plošča tudi
nam bo dala Slovenska šola pri Sv. Vidu (istočasno tudi pri Mariji Vnebovzetij lepo priložnost, da se vživimo v otroški svet v raznih točkah sporeda, ki bodo podane v vsej otroški preprosto-
Njegova zavzetost za Koroško ni bila le pesniška, sentimentalna, ampak praktična, realna. To dokazuje njegovo požrtvovalno delo kot poverjenik in propagator Družbe sv. Mohorja. Za rev-
sti brez domišljavosti. Imeli bo- nejše dijake slovenske gimnazi-mo priložnost lepega razvedrila j je je zbiral denar, da bodo sploh in se nam bodo vzbudili sporni- j mogli študirati. Vse to mu je dani na leta naših šolskih let, ki Jo mnogo dela, ki ga je zastonj gotovo niso bila brez zanimivo- opravljal ob svojem poklicnem sti, kakor se je tudi pisatelj Ivan delu.
Cankar s posebnim poudarkom | Upam, da bo vsaj nekaj Iju-spominjal “visoke enajste šole bežni do Koroške živelo v hčer-
pod mostom”.
potihoma in neopazno primaknil k svoji 70-letnici.
Kdo bi si mislil, da je ta cvetoči in mladostni mož naložil sedmi križ na svoje rame. In marsikateri od teh križev je bil dovolj težak, da bi ga upognil prav do tal. Pa France se zmeraj spet vzravna, zarjaveli vijaki malce zaškripljejo, pa ga spet smejočega in ljubeznivega pozdravimo med seboj.
Mnogi od nas poznamo Franceta šele, odkar se je naselil v Milwaukeeju. Zato nam je težko pisati o njegovih mladih letih. Iz razgovorov s Francetom vemo, kako globoko spoštovanje je gojil do svojih vernih staršev in kako se je zmeraj trudil, da bi živel, kakor so ga oni učili. Celo življenje je France hodil z zravnanim hrbtom, vedno zvest v eno smer. V mladih letih je sodeloval pri kulturnih in telovadnih krožkih katoliških društev, bil je načelnik pri Orlu, delal pri fantovskih odsekih in društveno življenje je bil bistveni del njegovega življenja. Ko je prišel v ZDA, je bila njegova prva misel, kako bi ostal čim bližje slovenskim rojakom in kako bi vlil malo vzajemnosti med razkropljene Slovence.
Kmalu po njegovem prihodu v Milwaukee je vzklila med Slovenci ideja za slovensko kulturno društvo in France je bil med prvimi ustanovnimi člani te skupine, ki se je iz Lige katoliških Slovencev razvila v Društvo Triglav. Od tiste ure naprej je bilo življenje društva in Francetovo žiljenje en sam ne-razvezljiv vozel. Neumorno je delal za njegov uspeh. Nastopal je na igralskem odru, pomagal pri prireditvah, ustanovil in vodil telovadno grupo, prirejal te-
da je vedno naredil, kar je bilo v njegovih najboljših močeh — ne samo za sebe, ampak v dobro skupnosti. Pomlajuje ga njegovo živahno zanimanje za vse, kar je slovenskega, in vnema za vse, kar se dobrega godi v katoliškem svetu. In njegova družina, ki je bila vedno center njegove skrbi in ljubezni, mu izpolnjuje življenje z veseljem in ponosom. Kdo pa ima ob vsem tem še čas šteti leta in brskati po starih datumih?
Zdaj, ko je v pokoju in si je postavil nadvse lep domek na vrhu hribčka nad jezercem, prebije France veliko poletnih dni v parku. Tam ga čakajo njegovi stari prijatelji in znanci, tam ima zdaj morda tudi nekaj časa zase, za branje, za dopisovanje, za stike s prijatelji po celem svetu. Čas najde tudi za svoje rožice, ki mu tako lepo cveto okoli hiše. Saj je bil vedno vnet za vse, kar je lepo, bodisi za dušo ali telo.
Vsi Triglavani mu iz srca želimo, da bi sadove svojega truda še dolgo v zdravju užival. Kličemo mu “Na mnoga leta!”
da bo ta nedelja pri Sv. Cirila na Osmi lepa. Napoved sem P°' stavil na dve trdni postavki-Ena je bila prosvetna ura. Vedel sem, da poleg nas stalnih, bodo na to nedeljo prišli k sl°' venskemu Sv. Cirilu tudi vsi stalni “mesečniki — prosvetar-ji”, in tako bo naša cerkvica le' po posedena in polna bo naša dvoranica.
In drugo, za kar sem bil g°' tov, je bilo to, da bo program prosvetne ure, čeprav je obsegi samo eno točko, lep in spet nekaj izrednega in posebnega, kar vse skupaj poživlja, ker sw° imeli tokrat v gosteh Slovensko gledališče iz Toronta. To Sl°' vensko gledališče na tujem vodi prav uspešno g. Vilko Čekuta že 23 let. Ni več daleč od svojega srebrnega jubileja!
Torontsko Slovensko gledali' šče je tokrat nastopilo s speV°' igro ali kratko in preprosto opereto, če hočete, NA PhA' NINCAH NAŠIH. Odrsko delce, kateremu je dal besedno okost' je Miha Kunaver, glasbeno nh selje in dušo pa Stane. Žnuderl, so poznani slovenski Kanadčan
in naj gre vsa čast delu in pri- podali v polni mladostni zased
zadevanju zavednega Slovenca.
Društvo Triglav
Iti kmm aprila m pred farnim dnevom.,,
ki Bernardi. Ko sem bil pri Ja- lovadne nastope, vzpodbujal in
za mamice in morda za očete o-trok z dodatkom dedkov in ba-
Te vrste prireditve niso samo kopiču na obisku, sem jo namreč prekrstil v “Koroško Mojco”. Vedno sem jo tako imenoval in tako se je tudi ona podpisovala. Kako prisrčno lepo mi je junija lani pisala, na dan svoje graduacije, ko se je poslovila od sošolk:	“Življenje naše je
večno srečanje in večno poslav-
se zanimal za druge športne prireditve. Vsa ta leta je tudi pridno delal pri odboru. Služil je vedno v eni ali drugi funkciji. Videli smo ga kot predsednika, kot dramskega referenta, kot referenta za mladinski odsek in dolgoletnega tajnika. Marsikateri'članek je napisal za Ameriško
bi. Od deset nastopajočih je ^ samo_ hlapec Jaka, ki ga je 4° vršeno podal g. Aleks Kozeh; igralec starejše generacije. ^si ostali pa so bili mladi, da zeF mladi, in prav takšni so hi
------	i tudi člani — šest po številu -'j
NEW YORK, N.Y. — Težko,malega modernega orkestra, F je napovedovati vreme v aprilu, 'je, kot je Igralska skupina, P°' Prav tako pa je nevarno govo- kazal vitalnost in umetnišh0 riti, kako se bodo v skupnost- stremljenje, nem življenju obnašali farani f lz programnega lista spozu3' slovenskega sv. Cirila na Osmi vam, da so to delce slovens^ in kako vsa slovenska srenja na idile podali, kar osemkrat na od' Njujorškem. -	jrih različnih dvoran. S u'e
V letošnjem koledarju čelov- mi predstavami so bili pred sl°' ške Mohorjeve — na Ligi v New venskimi ljudmi v Torontu, Pa Yorku lahko dobim tudi goriške v Hamiltonu, Windsor ju in °' in celjske — družbe berem o a- shawi v Kanadi ter 15. apr d3 prilskem vremenu: Večkrat, ka- zvečer v cerkveni dvorani sv’ kor ima leto dni, aprila se vre- Križa v Fairfieldu, Conn., in V me spremeni; če se aprila vre- nedeljo, 16. aprila, dopoldne v me smeje, se bo še kesalo pozne- cerkveni dvorani sv. Cirila 113 je - • •	Osmi v New Yorku na redni 3
Takšno je po opisu slovenske prilski prosvetni uri, ki j° } kmetske modrosti aprilsko vre- Liga slovenskih Amerikance3’ me. Le-tega pa je naš kmet skrb- Inc., povzela kot svoj Ligin h«1' no opazoval, ko seje loteval po- turni dan v našem mestu, mladnega dela na polju. Oboje To krožno gledališko pot ^ je dobro poznal.	torontsko Slovensko gledal^
Kot njujorški slovenski kro- napravilo z nastopom z opere 3 ničar sem se navadil skrbno o- “Na planincah naših” menda pazovati življenje slovenske pobudo Lige. Vešči režiser 113 njujorške srenje ter njene fare odrski človek g. Vilko Čekuta 3 sv. Cirila. Tako sem v zadnjem je znal zamisliti odrsko scen0’ svojem zapisu o našem življe- da bo enostavna, sestavljena s£^ nju med -drugih dejal in napo- mo iz bistveno potrebnih Vrip°.[ vedoval tudi tole:	| močkov, ki bo zlahka postaGU
“Dve lepi nedelji — prav za-' Va in prenosljiva. Če pomish1^ gotovo — se nam obetata pri ^ na vso to njihovo gledališko P°. Sv. Cirilu na Osmi, predno bo- in na njihovo predstavo v 13a^ mo proslavili njegov farni dan cerkveni dvorani — v Fairfie v Ridgewoodu, v soboto, 13. ma- jdu je nisem videl, ker me je s: maja, z lepo zabavo, po dobri j Kregar potegnil za nos —- se ^ večerji in lepem prepevanju, s zazdi, kot da so člani sodobu^ katerim, bo to našo farno prire- jga primitivnega Shakespea^
in
&
in
ditev obogatil sosedni slovenski j vega gledališča, kar zadeva oktet “Zvon”.	|hovo scenerijo, pa tudi kar P
Ko sem to zapisoval in napo-j lEazuje na njihovo gorečnost
predanost gledališki stvari-tisti igralci, ki so poklicni ^ plačani, so idealisti v veliki ^ posebno igralci narodni
malih uar° moral
Ijanje.. . Ko boste šli po prelepi Domovino in želimo mu samo,
Koroški, ji dajte moj poljub, saj ga zasluži. Vsak dan je bolj uboga, zapuščena... O, ko bi mogla za tiste ljudi . . . že-
mentatorje in lektorje, M lepo joči, da bi se z nami mladimi ve-slovensko berejo, ter igralce s selili božjega sonca in njegove-svojimi talenti pri odrskih na-‘ ga stvarstva.... Zbogom in pristopih.	dite.mednas! Vaša Mojci.”
Pridružimo se učiteljstvu in | Bernarda, kmalu in kruto si staršem v njih trudih in žrtvah, da mladi rod ohranimo v zavesti
posebne vrste iz leta 1976, bližnji ali daljni sorodniki ti- njih imeli pred našimi oltarji kaj storiti ... ........... „
stih Selanov, ki SO bili usmrčeni leta 1943, in prav takoj pri slovenskih mašah mlade ko- Ilim Vam več sreče, pa zdravja llu, on ni slučaj, da določeni krogi na Koroškem zahtevajo rav-1	■ '	'
no zanje najstrožjo kazen.
Ob tem vsi prezrejo, da narodni skupnosti, ki je morala pretrpeti v svoji zgodovini toliko gorja, ni mogoče dodeljevati pravic po številčni moči, zlasti še, ker so koroški Slovenci obmolknili s tem, da nas bodo oni statistično zdesetkali, jim rečemo samo to, da smo sicer narodna skupnost, ogrožena v svojem obstoju,, da pa smo prepričani, da je naša trdna življenjska volja močnejša kot moč tistih, ki nam odrekajo pravico do življenja.' Prepričani smo, da bodo zmagale tiste sile, ki se zavedajo tega, da se meri odnos kake družbe do demokracije tudi po tem, v koliko je le-ta pripravljena, da sprejme kot enakopravne tudi manjšine.
Junaška smrt trinajstih Slovencev 29. aprila 1943 naj bo nam vsem opomin in svarilo, kam lahko privedeta nestrpnost in sovraštvo med narodi, a tudi spodbuda, da je treba za svobodo in človečnost marsikaj žrtvovati. Tedaj bomo namreč zapustili ta kraj spomina danes v spoznanju, da njihova smrt ni bila zaman.
naj mu ljubi Bog da zdravja in korajže, da jih bo še veliko več. France je tisti, ki vedno vzpodbuja društvo h kulturnemu deje tisti, ki vedno najde
vedoval, sem mislil na tretjo in četrto aprilsko nedeljo. Za prvo in drugo sem že vedel, da se nam je farno življenje skujaio, za peto, pred katero danes spet kroniko pišem, pa me skrbi, da
bo na Osmi pri Sv. Cirilu april- poznati osebna žrtvovanja v ska. Zato bom po deseti maši odšel še k sbrskemu Sv. Savi. Za
ri
Ij udskih gledališč dov. Še plačani igralci
cejšnji meri. In kaj naj P°
teh1
tu-'
pravoslavne bo ta nedelja letos Vstajenj ska in bo njihova velika katedrala napolnjena na ta Gospodov dan, kot je bila naša mala cerkvica sv. Cirila na Velikonočno nedeljo. Ker sem kristjan, bom duhovno in lepotno u-
kako lepo črtico ali deklamacijo za naše proslave. Pridno tudi zasleduje delo naših misijonarjev,'žival tudi zadnjo aprilsko nede-i raztresenih po'vseh kontinentih. Ijo, kar je tudi to Gospod nare-France je bil' tudi med onimi idil zame.
ob očetu doživela “večno poslav- j člani, ki so iskali in našli zem- Ko to zapisujem, je verjetno Janje”, le da ni “za večno”! Oče djo- za naš Triglavski park:	Z	Lilo objavljeno že poročilo o
Te je bil vesel. Jaz vesel Tvojih j vnemo se je zavzemal za njegov tretji nedelji. Ker je prišlo v besed in lepe slovenščine! 'Naj-j razvoj in se zavzema'še danes. ; navado, da o njej poroča -tudi očetov duh dalje v Tebi živi! j “Domovina, ti si kakor zdravje,” [vodnik “prosvetne ure” dr.
Dragi Marjan! Iz Tvoje meh--je-napisal'Cankar. Tudi za nas Zdravko Kalan. V Clevelandu ke. lirične, duše in plemenitega je Park košček- domovine, kakor in-okolici ste o-njej' že brali, mi srca je privrelo toliko lepih pc- (balzam'po tegobah'vsakdanjega;v New Yorku pa ne. Krivda ne smi! Za vse vesele in žalostne življenja v mestu. Veliko-je do- leži na g. Kalanu, niti ne na u-dogodke. Pretresljive pesmi si prinesel France, da se je ta ko- redniku in upravniku Ameriške napisal ob smrti Mauserja in šček zemlje ogradil in olepšal za Domovine, ampak na tej preko poslopij v glavnem mestu - škofa Rožmana, ki si ga imeno- nase rojake.	sneti'brezhibni pošti...
ZDA je brez vogelnega kamna, j val Veliko slovensko srce’. Kdo ; Da, to drži Franceta mladega 'Kaj pa hočem-jaz o tej nede-med njimi Bela hiša in poslop- bo Tebi pesem zapel? Naj še Te- in svežega:	zavest, da je svoje Iji? Pobahati se hočem, ker sem
je Nakladnega tajništva.	Le za obema imenujem ‘veliko življenje koristno izrabil, zavest, kot srenjski kroničar napovedal,
slovenskega izvora. Materinske proslave se gotovo udeležimo, če je le mogoče. Ni škoda našega prispevka in ne brezplodna zamuda časa!
Janez Ovsenik
-----o-----
Brez vogelnega kamna
WASHINGTON, D.C. - Veli-
rečemo za diletante in to ,na jem, ki jim skoraj vse v vem okolju gre proti nj1 idealni težnji in žrtvovanjLl- ^ Kar v srce in dušo me je to ^
lečino močno urezalo,
k0 seZt*
AD bral poročilo o nastop11 gledališča z isto opereto v rani pri Brezmadežni v F01-0.^; ko je g, -O. Mauser za^1jt0t “Škoda, da ebisk ni bil ta > bi človek pričakoval•	.-,ar
In zato pa sem — kot ki on ^ njujorške slovenske srenj6- ,
je prostorno, razpršena ko- ^0,
da nobena na Ameriškem "^p}-
cer
liko bolj vesel, ko lahko ^ šem, da smo napolnili svoj0 kveno dvorano in mladina -e alistom'narodnim dali PD^tofl-za.njihov osebni trud za 3 0 sko skupnost na tujem- ^ . gjd V tem' jih v naši srenji nismo razočarali^ v,a-oni nas niso v naših Pr‘-a (Dalje na 3- sU-aaB.
Marija in zensko vprašanje
Preden razmišljamo o tem gana od stvarnosti, v katerih se vprašanju, je treba ugotoviti, da razvija življenje sleherne žene. evangelij ne rešuje socialnih Sodobna žena se hoče teh stvar-vprašanj. Prav tako Jezus Kris- nosti rešiti, ker jo po njenem tus ni socialni reformator. Evan- mišljenju ponižujejo pod moža; gelij je radostno oznanilo o od- išče enakopravnosti v vsem in rešenju, ki ga prinaša Jezus zdi se, da gre v tem tako daleč, Kristus.	da hoče prekoračiti tudi meje,
Sodobni človek ne doživlja ki jih postavlja narava. Marija nujnosti odrešenja. Svoje dopol-nJenje išče v sebi, a pri tem se
zaveda, da so stvari, ki si jih človek sam sebi ne more dati.
Vera v Kristusa ni pri vseh ver-~nih zavest, da je Jezus Kristus naš Odrešenik. V kolikor pa čudijo potrebo po odrešenju je njihovo pojmovanje odrešenja nepopolno in pomanjkljivo. Zato sodobni človek išče, čeprav mu ni jasno česa mu manjka. Svet ]e poln odgovorov na vprašanja, hi jih še ni slišal. Morda mu je zato Jezus Kristus samo eden med mnogimi, ki odgovarjajo in Ponujajo svoje nauke.
To moramo upoštevati, da bo-nro vsaj slutili, zakaj danes mnogi pravijo, posebno žene, da Marija več ne more biti zgled sodobni ženi. Marija je živela v preprostem svetu, sedanji svet lo kompliciran in prinaša vprašanja, ki jih nedavno še slutili nismo. Predvsem pa je Marija živela v družbi in v času, ko je bila žena v vsem odvisna od naoža in zanjo v javnosti sploh ni bilo prostora.
se v vseh vzvišenih nalogah in odgovornostih ni iztrgala od stvarnosti. In tudi to njeno razpoloženje jo je usposobilo za naloge, ki jih je morala sprejeti kot mati Odrešenika vsega človeškega rodu. Njeno materinstvo je mesijansko in je usmerjeno k izpolnjenju božjih obljub prihoda Odrešenika na ta svet. Marija je v vseh svojih nalogah popoln odsev in popolna podoba božje svetosti in božje ljubezni do človeškega rodu. Ona ni sveta in popolna samo na nekaterih področjih svojega udejstvovanja. Njena veličina je prav v tem, da v malenkostnih in velikih nalogah, v skritem življenju in v skrbi za red v hiši, v Kani Galilejski na svatbi, med množico, ki posluša Jezusa, in odločilnem trenutku pod kri žem, vrši voljo božjo. Velika je torej v izvrševanju božje volje. V tem ne misli samo nase, korak za korakom v svoji skrbni hoji za svojim Sinom odkriva kot nevesta Svetega Duha naloge in odgovornosti, ki jih prinašajo
pobožanstvenju sveta. To pa za Jezusovi materi. Marija je po- Njujorška srenja . . • Marijo ni pomenilo, da se je stala mati Jezusova prav zato,
iztrgala iz dnevnih in skritih ker je božjo besedo poslušala, (Nadaljevanje s 2. strani) odgovornosti, ki jih je imela sprejela in se ji uklonila. Evan- njih na lep dan in bogat narod-kot mati in gospodinja v dru-.geljsko presojano: žena je ve- no-kulturni užitek. Glasba, pe-
žini.
Marijina podoba je nepopolna, ako je ne poznamo v njenih ma-
terinskih odnosih do njenega blagor ljudi.
lika v izvrševanju božje volje. Izvrševanje božje volje ji odpira pot k resničnemu delu v
božjega Sina. O* tem nam poročajo trije evangelisti: Matej, Mark in Luka. Matej poroča tako:
— Ko je še govoril množicam, glej, so stali zunaj njegova mati in njegovi bratje (op.: sorodniki) in so želeli z njim govoriti. Rekel mu je nekdo: “Glej, tvoja mati in tvoji bratje stoje zunaj in žele s teboj govoriti.” On pa je odgovoril tistemu, ki mu je to rekel: “Kdo je moja mati in kdo so moji bratje?” In stegnil je roko proti svojim učencem ter rekel: “Glejte, moja mati in
V preteklosti so posebno v pobožnostih poveličevali Marijine odlike preveč ločeno od njenega sodelovanja z Jezusom Kristusom. Tu je vzrok, da so bile te pobožnosti nekak dodatek k svetemu bogoslužju. Marijo moramo spoznavati, jo častiti in posnemati posebno v njenem izvrševanju božje volje. Izvrševanje božje volje je naj-večja naloga Kristusovih učencev, saj je Kristus sam ponavljal, da je zato prišel na svet, da spolni voljo svojega Očeta. Mnogi zelo napačno razumejo
moji bratje! Kdor namreč spol-;obnovo Marijinega češčenja. Ne
ni voljo mojega Očeta, ki je v nebesih, on mi je brat in sestra in mati” - (Mt 12, 46-50).
Ko je ob neki priliki Jezus
gre za to, da bi Mariji odvzeli darove in odlike, ki jih je prejela od Boga, marveč da jih razumemo v celoti z vsem, kar je
Poleg tega je Marija v krščan- posamezni trenutki v napredu-£ki pobožnosti povzdignjena jočem delu Jezusa Kristusa za Preveč visoko, da bi sodobna rešitev človeškega rodu. Sodob-žena lahko našla v njej zgled, ki na žena, ki hoče biti enakopravni jo podpiral v problemih, ka- na, in se mora še boriti za svo-tere ji prinaša sodobno življe- bodo, govori samo o svojih pra-nJe-	I vicah, ki jih zahteva. Niti na
Tudi Marijini častilci nismo misel ji ne pride, četudi pravi, brez krivde za ta položaj sodob-Ma je verna, da bi v svojem ži-Jle žene v razmerju do Marije, j vljenju uresničevala božje na-Pobožnosti do Marije so se pre-jčrte. Marija ni takoj in ni ved-Več razvijale ob robu krščan-mo vedela, kakšni in kako veliki skega življenja; niso bile dovolj! so božji načrti za njeno mesi-
trdno povezane z bistvom Cerkve in z namenom, za katerega je Kristus' Cerkev ustanovil. Cerkev doseže višek in namen svo-?ega obstoja v cerkvenem bogoslužju.
Marija kot zgled je zoževala Podobo žene na gospodinjske kreposti. Marija je bila tudi predeč prikazana kot izredna žena 2 raznimi privilegiji, ki so jo ločili od vsega človeštva.
Ob doživljanju krize v češče-nju Marije skušajo premnogi ‘‘rešiti” pravo podobo Marije, Podobo, ki se je izoblikovala v ujihovih mislih. Zato se dogaja, da ne pridejo do pristne podobe
jansko materinstvo, zakaj to je bilo edinstveno in ni imelo zgleda v zgodovini ne preje in ne pozneje. V tem je veličina njenega zgleda.
Marija je vključena v Jezusovo poslanstvo. To razodeva evangelij. V Kani Galilejski Je-^us na njeno posredovanje naredi prvi čudež, prvikrat javno razodene in potrdi svoje poslanstvo. Na Kalvariji je Marija soudeležena v Kristusovi žrtvi. X1 Kani Galilejski in na Kalvariji Kristus ne imenuje Marije z imenom MATI, marveč jo imenuje ŽENA. S tem je pokazal, da želi postaviti Marijino sode-
Marije, ki jo upodabljajo nauki lovanje nad zasebne odnosa j e Cerkve ne le z besedo, marveč med sinom in materjo. S tem je tudi s svojim delovanjem in iz-'poudaril njeno vlogo v svojem vrševanjem svojega poslanstva,1 delu za odrešenje ljudi. V tej ki se razvija v svetem bogo- misli je razodeta veličina Mari-služju. Prisluhniti moramo jc'in vesoljnost njenega zgleda. Cerkvi, ki je prisluhnila vpraša- Marijino delo ne nadomestuje ^jem in potrebam sodobnega dela Jezusa Kristusa, je pa tes-človeka.	v	no povezano z njim. Tak je bil
Kar verujemo o Mariji in za- božji načrt ali božja volja. Jezus radi česar jo častimo, moramo Kristus je prišel na svet spolnit Presojati in premišljevati samo; volj o svojega Očeta. Marija je Pod vidikom volje Boga Očeta,[tudi popplno podrejena božji ki jo je povezal s svojim Sinom j volji in je v tem najpopolnejši y veliko delo odrešenja člove-'odsev Jezusa Kristusa. Marijin štva. To je bolj potrebno kot se'zgled osvetljuje naloge in odgo-2avedamo, zakaj čutimo, da žena Aornosti, ki jih ima žena v zahteva svoje pravice v družbi Cerkvi. Kot lahko uvidimo, je M v Cerkvi, žena hoče biti ena-' značilno za te naloge in odgo-kopravna v vsem. In ker Mariji vornosti, da jih ne zahtevamo, rusmo posvečevali dovolj pozor- marveč jih spoznavamo pod n°sti, da bi bilo tudi v češčenju | vodstvom Svetega Duha in jih Marije razvidno njeno mesto v| sprejemamo. Tako doprinašamo Cerkvi, sodobna žena zahteva, v svoj delež pri ustvarjanju no-Cerkvi stvari, ,ki niso pq božji vega človeštva. v°lji. Cerkev govori “o Mariji- Marijo moramo spoznavati v
v skrivnosti Kristusa in Cerkve” njenem celotnem poslanstvu.
°smem poglavju dogmatične. Vse odlike in darovi, ki jih je konstitucije o Cerkvi. V tem po-’prejela od Boga, je ne ločijo Slavju je pojasnjena Marijina 0d ostalega človeštva, zakaj preslika vloga v skrivnosti odre- jela in sprejela jih je zato, da je Senja vsega človeškega rodu in doprinesla ^voj delež v veličast-v delu odrešenja za vsakega po- nem božjem načrtu za odreše-sameznega človeka. Mesto, ki ga njei človeštva. Marija je “nova Ibia Marija v Cerkvi, v verskem Eva”, žena, ki sodeluje s Kris-udejstvovanju in molitvi, je tusom pri ustvarjanju novega Prav tisto, ki je bilo v božjem človeštva. Zato je, Marija po vsej
govoril, je neka žena iz množice Marija za človeški rod: v Mariji povzdignila svoj glas in mu rek- in po Mariji je človeški rod pre-la: “Blagor telesu, ki te je no- jel Odrešenika in vse, kar je pre-silo, in prsim, ki so te dojile!” jela Marija od Boga, da je lahko On je pa rekel.” “Da, še bolj pa postala mati Jezusa Kristusa -blagor tistim, ki božjo besedo Odrešenika, je dar Boga vsemu poslušajo in ohranijo” (Lk 11, človeškemu rodu. Njene odlike
27 in 28).
'je ne oddaljujejo od drugih Iju-
sem in slovenska beseda ne more ustvariti nič drugega kot od' prtje steze, ki vodi od srca do srca, od duše do duše, kar povezuje in skupnost utrjuje. Ker pa smo vsi Slovenci, to se pravi, da taki nastopi našo narodno skupnost na tujem povezujejo in utrjujejo.
Ko so odhajali, vsi mladostni in veselih lic, sem pomislil, kako jim te radosti nič ne zakriva velika žrtev, ki jo morajo še darovati za to sveto skupnost, predno bodo v zgodnjih jutranjih urah utrujeni legli k svojemu počitku.
In ali smo mi, njujorški farani Sv. Cirila in slovenski srenj ča-ni njujorški, sposobni in voljni delati takšna žrtvovanja za našo ožjo in širšo narodno skupnost na tujem, sem premišljeval, ko sem se vozil proti Ridgewoodu iz mesta in ko so avtomobili kanadskih slovenskih bratov in sester hiteli po široki avtomobilski cesti in premagovali miljske daljave, ko mlada srca stoje pred skupnim oltarjem žrtvo-valnega plamena.
Te lepi nedelji pri Sv. Cirilu je sledila lepa domača, preprosta, polna srenjska nedelja, ki je bila menda prva Jednotina
Čeprav Jezus v obeh primerih di, marveč pomenijo njeno glo postavlja svoje poslanstvo nad boko soudeležbo pri usodi člo-odnose do svoje matere, vendar veštva in njen delež pri delu nedelja v našem mestu. Na to lahko spoznamo, da so vsaj ne- odrešenja. Zato nam je Marij a'nedelj o so se zbrali v naši cer-kateri sodobniki spoznali veli-najpopolnejši zgled, kako mora-1 kvici v kar lepem številu, v to-cino Jezusove matere. Mati, ki mo sprejemati Jezusa Kristusa likšnem, da so cerkvico zares ima sina, ki vrši velika dela in in njegovo delo odrešenja. j posedli, člani in članice Društva oznanja vzvišene nauke, je za- Tako mora verovati in čutiti sv. Jožefa, v katerega je zdaj vidanja vredna mati. Jezus pa v veren kristjan. Kdor pa Marijo vključeno tudi Društva sv. Ane, vsem svojem delovanju posta- iztrga iz človeštva in jo loči od in pa članice Društva Marije vij a nad vse Marijino izvrševa- Cerkve in njenega dela, se od- Pomagaj, ki še stoje izven trd-nje božje volje. Blagrovanje dalji od evangelija in od virov nejše organizacijske povezave.
vseh, ki božjo besedo poslušajo odrešilnega dela. in ohranijo, velja v prvi vrsti	P. Fortunat, OEM
j Vendar podoba na to nedeljo je
150-LETNICA ROJSTVA ANIONA JANEŽIČA, ORGANIZATORJA SLOVENSKEGA SLOVSTVA
1828-1849
bila vse drugačna, kot smo jo
1 gledali v prejšnjih letih, ko so
posamezna društva ločeno o-
pravlj ala skupno velikonočno
obhajilo. V cerkvi je bilo lepo,
čeprav župnik oče Richard ni
i zagrabil momenta te strnjeno-
!sti, a izredno lepo petje nam je
„	,	,	.	• . t	,.	-. v „ dalo ob polni cerkvi pravi praz-
Za uvod v ooravnavanie o mi tudi vse zvrsti domačega .v . ,
nični dan
Janežičevem Slovenskem glas- slovenskega slovstva kot odlomku nekaj zgodovinskih podat- čilno znamenje slovenske naro- In polna je bila tudi dvorana, kov, predvsem o marčni revolu- dne individualnosti.	jv katero so se člani podali na
ciji v Avstriji in o Bachovem ] Odprava cenzure in pa razmah zajtrkovalno kosilce. Prvič so absolutizmu, kateri je po njej domačega slovenskega časnikar- jcdnotarji imeli skuno obhajilo zavladal, ter nekaj o stanju ta-jstva sta v močni meri pospeše- Pr* c^ese^’ slovenski masi. Tu kratnega slovenskega slovstva, j vala’prizadevanja takratne slo- sta vse pozdravila predsednik Marčna revolucija je velik po- venske mladine. Slovensko čašo-, Društva sv. Jožefa g. Joco Za-litični preobrat, ki je 13. marca ipisje vseh smeri se je začelo §ar predsednica Društva Ma-
Prijafei’s Pharmacy
AID FOR AGED PRESCRIPTIONS St. Clair Ave. &;	68 St. 361-4111
IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO
MAJJ OGLASI
For Sale
2 family house on E. 67 St. with four garages.
Call 881-0013
(x)
NAPRODAJ
Nov hladilnik za stanovanje $100, električna teflon kozica $15, električni kuhalnik $7, enoj-
] Brežnjev za zmanjšanje eboroženih si! v Evropi
BONN, ZRN. — Sovjetski vodnik Leonid I. Brežnjev je v razgovoru s sodelavcem socialističnega glasila “Vonvarts”, objavljenem ta teden, dejal v zvezi z razogovori na Dunaju za omejitev oboroženih sil v Srednji Evropi:	Mi smo pripravljeni
vsak čas podpisati sporazum o zmanjšanju oboroženih sil v Srednji Evropi za 5, 10, 20 in celo za 50%.
Brežnjev je izjavil dalje: ‘Sovjetska zveza nima namena
na postelja, stol in vojaška odeja napasti nobene države na Zaho_ $15, nekaj posode. Kličite 531- dU; Vzhodu, Severu ali Jugu. '	___________________[Sovjetska zveza nima namere
Lastnik prodaja	, osvojiti Zahodne Evrope.”
Bungalov, opažen z alumini- - T . .	. ■	,
jem, 2 spalnici, ves podkleten, 2! Iz 1Zjave S0T)etskega vodnika
in pol garaži, zaprta veranda, lep vrt. Cena v srednjih 40-tih. Kličite 531-0852.
(69)
ni jasno, ali je Sovjetska zveza pripravljena sprejeti zahodni predlog o vzajemnem, uravnote-! ženem zmanjšanju oboroženih
sil ali še vedno vztraja pri svo-HIŠA NAPRODAJ j jem, ki predvideva zmanjšanje Hiša z veliko ograjo, vrtom v enakem številu, kar bi stvar-in garažo je naprodaj na E. 71 no sovjetsko številčno premoč
St. Kličite od 4. pop. do 6. zvečer 881-2438
(69-78)
še povečalo.
Help Wanted
Družabnico za starejšo žensko
Življenje v hiši, lahko gospodinjsko delo, stanovanje, hrana in plača. Kličite B. Rowe 481-
Hiša naprodaj
Tristanovanjska hiša, vsa prenovljena, aluminijasta okna in vrata, ogrev na plin, štiri zidane garaže, je ugodno napro- ;6500 od 8. zj. do 5. pop. Po 6. zv. daj na Prosser Avenue. Kličite pa 732-8198.
881-3282.	(64-70)
Iščem samsko Slovenko, izpod	Custodian
39 let staro, v svrho resnega ^ Couple or family for ethnic hall, poznanstva.	[Excellent opportunity. Rent,
Pišite s sliko na naslov: “Dok-; utilities, plus salary. Call 261-tor , P.O. Box 443, Tyler, Texas 0436 0r after 6 p.m. 442-0142 75710.
(57-71)
Hiša naprodaj
Na 6211 C!arl Avenue je naprodaj enodružinska hiša, vsa podkletena in z garažo.
(68-69)
Repairs of AR Kind
Interior and Exterior. — Call ROC DUSHAJ at 881-0683 after p.m. — 1103 E. 72 St.
(69-78)
1848 v stari Avstriji zrušil Metternichov absolutizem in z njim združeni policijski sistem, ki je zatiral vsako politično ali kulturno izživljanje avstrijskih narodov, zlasti še slovanskih. Marčna revolucija pomeni konec vsega policijskega nadzorstva nad vsem avstrijskim javnim življenjem. Z marčno revolucijo so avstrijski narodi dosegli tudi polno enakopravnost. V tem pogledu je bila naj večjega pomena tiskovna svoboda in svoboda združevanja, katere pod Metternichovim policijskim režimom v Avstriji ni bilo. Leta 1848 je zategadelj opravičeno dobilo ime “pomlad narodov”.
Z marčno revolucijo 1848. leta
živahno razvijati.
Slovenski jezik, ki je bil do revolucije tako po šolah kakor zlasti po uradih skrajno zapostavljen, se je po marčni revoluciji začel polagoma uvajati
Marčna revolucija je tudi slovenskega kmeta oprostila tlake.
V tem obdobju so rastla kakor gobe po dežju po mestih kakor po podeželju, vseh vrst narodna društva, kot v Ljubljani, Gorici, Trstu, Celovcu Gradcu, na Dunaju itd.
Neposredno po marčni revoluciji je začelo nastajati tudi naše slovstvo.
Po vsem tem tudi Slovenci lahko pravimo, da je bilo leto 1848 tudi za nas pomlad našega
smo tudi Slovenci stopili v od- naroda.
ločilno obdobje svoje najnovej-j Toda po zmagi nad Madžari še zgodovine. Marčna revolu- in Italijani je že leta 1849 av-cija je velik mejnik tudi v naši'strijski cesar Franc Jožef v svo-zgodovini. V marčni revoluciji Iji državi spet vpeljal hud cen-
se je tudi Slovenija zavedela sebe.
V marčni revoluciji smo Sio-
traiistični režim, ki je potem celo desetletje davil in dušil vse tako lepo započeto narodno po-
venci dobili svoj prvi narodno litično in drugo narodno življe-politični program:	minimalni,!nje. Vendar ta režim, v zgodo-
zahteva po združenju vsega slovenskega ozemlja v samostojno
vini nosi ime Bachov absolutizem, vsega tega ni mogel uni-
upfavno politično zakonodajno čiti; preveč se je bilo že zako-
rije Pomagaj ga. Agnes Cepu-der ter župnik oče Richard, ki je v pozdravu tudi vabil na farni dan v Ridgewoodu, kar so vsi pozdravili z aplavzom. Upam, da je bila v tem aplavzu predvsem izražena volja in odločitev, da bodo tudi vsi ti jednotar-ji, ki niso vsi farani Sv. Cirila, ampak slovenski njujorški srenj čani, prišli na farno prireditev v soboto, 13. maja.
Za aprilsko kroniko pa sta mi ostala še dva dogodka v naši njujorški narodni skupnosti: e-den žalosten in en vesel. Pa bom tudi o teh dveh pekaj zapisal v prihodnjih dneh.
Tone Osovnik
Oglašajte v “Amer. Domovini’'’
Novi zidani ranči V Willowicku nedaleč od Lake Shore Blvd, so v gradnji novi zidani ranči s 3 spalnicami, v ce-oti podkletni. Kličite za pojasnila
UPSON REALTY CO. UMLA
*99 E. 260 St.	731-1070
Odprto od 9. do 9.
Stanovanje oddajo
Petsobno stanovanje oddajo mirnemu paru brez otrok in živali. Kličite 432-1450.
Guy Friday
East side firm looking for young man with good figure aptitude and strong back, to learn complete operation, including shipping - receiving and fabrication work. Some exp, preferred. Full benefit package. Excellent opportunity for energetic individual. Must be self starter. Call 881-2327 for appointment.
(67-70)
Kovači
Kovači s skušnjo v ročnem kovanju in obratovanju velikih kladiv pri kovanju raznih delov lin kovin dobijo zaposlitev pri | starem, upeljanem podjetju. Podnevi, stalno delo, mnogo ugodnosti.
Rose Metal Industries, Inc.
1536 E. 43 St.
881-3355 ali zvečer 371-2025
(65-68)
mladinska slovstvena družba. Gre namreč za mlade pesnike in pisatelje, ki so v tem letu izdali rokopisni list Vaje. Po Slodnjaku so vajevci tudi tisti, ki so prvi za Prešernom iskali zvez z velikimi literaturami.
Njihov učitelj slovenščine je bil profesor Fran Matelko, znani slovenski jezikoslovec, o katerem je bilo v tem sestavku i
telo Zedinjeno Slovenijo, in.reninilo. Ponemčevalnemu Ba-že govora. Njihov duhovni vodi-
maksimalni program, povezava’chovemu absolutizmu se je uprl
Slovenije s Hrvatsko odnosno zlasti mladi rod, zaenkrat sicer vendar že ugledni slovenski pes- j City
telj pa je bil takrat še mladi, a [
BISHOP BARAGA ASSOCIATION
Cleveland Chapter
We offer these memberships in the
BISHOP BARAGA ASSOCIATION
Annual .........j.....................................         $5.00
Sustaining .................................................. $10.00
Life (individual or family) ................................. $50.00
Life (institutional) ....................................... $100.00
By enrolling now, you can help ns in our work to raise this humble Missionary Bishop from Slovenia to the highest honor that can be bestowed by the Church.
: Enclosed-is $	... .... .... ...................
fčr my ............. ......... ... .... membership.
Nome	.............................
Street .................................rj..........
.................... State ........... Zip...........
nik Fran Levstik, ki si je z njimi iz Olomcuca na Moravskem
z drugimi jugoslovanskimi dr- samo na literarnem**področju, pa žavnopolitičnimi edinicami. Zla-'vendar ....
sti med na Dunaju in Gradcu ta- V šolskem letu: 1854-55 je štu-'dopisoval in katerega Pesmi so j krat študirajočo slovensko aka- diral na ljubljanski gimnaziji' v izšle prav istega leta, in ki jih i „ .	„ dernsko mladino je takrat, pnoč-'osmem razredu, rod, ki je ,V lite- ie zlasti mladina sprejela z veli-
načrtu zaupano ženi. Idealna pravici podoba pristne ženske;no vzplamtela 'slovenska narod-'rami zgodovini dobil ime vajev- kim navdušenjem.
n'a izavest., Ta mladina je zlasti ei. So to osmošolci: Simon Jen
Podoba Marije ni v njenem skri- emancipacije. V njej. se žena ^rn življenju in gospodinjskem dvigne iznad družinskega in delu, čeprav je bilo tudi to delež gospodinjskega obzorja, da po v njenem življenju. Kot mati in božji volji sodeluje pri delu, ki gospodinja Marija ni bila odtr- je obsežnejše: pri odrešenju in
Donatjuas under $5.00 will be appreciated and acknowledged, but will not entitle the' donor to the “Baraga Bulletin,” published quarterly. Printing and mailing costs allow for mailings to ordinary, sustaining, and life members only.
Vajevci so leta 1858, ko je za-itudi zahtevala, naj se vse slo- ko, Fran Erjavec, Valentin Man- čel Janežič izdajati svoj Sloven-venske kulturne in druge vrhun- dele, Vaclav Bril in Ivan Tušek. ski glasnik njegovi najbolj zve-! ske ustanove' čimprej izobliku- Dr. Slodnjak jim v svoji knjigi sti sodelavci, jejo do najvišje ravni; med te- Slovensko slovstvo pravi “nova	Prihodnjič naprej |
Donations payable to Rev. Victor N. Turne, Vice Postulator, 155111 Holmes Ave., Cleveland, Qliio 44110.
AMERIŠKA DOMOVINA, MAV 8, 1978
BREZ DOMA
Hektor Malot

Sicer pa že ni hodil več poleg A ta opomin je bil odveč, kajti mene. Kakor bi se bal, da bi ves čas sem hodil tik za njim slišal iz mojih ust to, kar se mu in se zaradi večje varnosti držal je že zdelo, da bom odgovoril, roba njegovega kožuha, je odšel naprej in zopet korakal j Preko velikega dvorišča smo nekaj kokrakov pred menoj. Šel dospeli do nekakega temnega sem za njim in prav kmalu sva stolpa, kamor sonce gotovo še dospela do neke reke, prek ka-j nikoli ni prodrlo. Ta kraj je bil tere sva prišla po mostu, kjer bolj umazan in strašnejši kakor
se je sneg spremenil v tako umazano brozgo, kakršne še nisem nikoli videl in ki nama je segala do gležnjev.
Na drugi strani reke je ležala vas, kjer je pot med hišami bila nenavadno ozka. Za vasjo pa so
vse, kar sem videl do zdaj.
“Ali je Garofoli doma?” je vprašal Vitalis nekega moža, ki je obešal cunje na zid in si pri tem svetil z majhno svetilko.
“Ne vem. Pojdite sami gor in poglejte. Saj veste, kje stanuje.
se zopet razprostirala poja. Po- Prva vrata na vrhu stopnic.” vsod naokrog so bile raztresene “Garofoli je gospodar, o kate-
borne hiše.
Po cesti, koder smo šli, pa so
rem sem ti govoril,” mi je pojasnjeval Vitalis, medtem ko sva
neprenehoma ropotali razni Vo- se vzpenjala po stopnicah, ki so zovi. Približal sem se Vitalisu in bile pokrite z zemljo in spolzke, šel vštric njega, Kapi pa je hodil kakor da bi bile narejene iz mo-
tik za nama.
Kamalu je odprta pokrajina
kre gline. “Stanuje tukaj.”
Ulica, hiša, stopnišče, vse to
prenehala in znašli smo se na mi ni obetalo nič dobrega. Ka-
cesti, ki ji ni bilo videti konca.
Ob obeh straneh so se vrstile hiše, ki pa so bile siromašne in umazane in mnogo manj lepe dstropje. Vitalis je odprl vrata, od onih v Toulousu, Bordeauxu ne ^ potrkal, in vstopili srno
kšen neki bo novi gospodar? Povzpeli smo se v četrto na-
in Lyonu.
v velik prostor, ki je bil podoben
•Sneg je bil spravljen na kupe. Podstrešju. Ob stenah je bilo Na vrhu teh črnih in trdih ku- razvrščenih kakih dvanajst-popov pa je bil nametan pepel, s^j> v sredini pa je bil velik gnila zelenjava in razna nesna- Prazen prostor. Strop in stene ga. Zrak je bil prepojen z vsa- 80 nekoč morale biti bele> sedaJ kovrstnimi neprijetnimi duhovi. Pa so 'od dima’ Prahu in razne •Mimo nas so ropotali težki vo- umazanije popolnoma potemnele, zovi, ki so se jim ljudje zelo ^ Pa tam 3e !bil omet okrušen, spretno umikali, ne da bi se zme- P° ^ekod. Pa 50 bile narisane nili zanje.
“Kje smo?” sem vprašal Vit-alisa.
“V (Parizu, otrok.”
“V Parizu! . . ”
Kje so torej bile marmorne hiše? Kje so bili ljudje oblečeni v svilo? Kako (bedna in umazana je bila resničnost!
To je torej bil tisti Pariz, ki sem si ga tako zelo želel videti! Tukaj bom torej preživel zimo, ločen od Vitalise in . . . Kapija!
Čeprav se mi je vse, kar nas je obdajalo, zdelo tako strašno, sem široko odprl oči in gledal okrog sebe, pozabivši skoraj na težki položaj.
Čim bolj smo prihajali v notranjost Pariza, toliko manj je to, kar sem videl, odgovarjalo mojim otroškim sanjam. Iz zamrznjenih jarkov se je širil gnusen smrad. Blato, pomešano s snegom, in kosi ledu, vse je postajalo vedno bolj črno. Kjer pa J e bilo bolj vodeno, je brisgalo izpod koles mimoidočih voz na vse strani. Izložbe revnih in zanemarjenih trgovin, ki so se vrstile na Obeh straneh ceste, so bile vse unmazane od te brozge.
Gotovo Pariz ni bil tako lep kakor Bordeaux.
Ko smo že dalj časa hodili po široki ulici, ki je bila manj (bedna od tistih, ki smo jih prekoračili
cvetlice, živali in druge podobe.
“Garofoli,” je zaklical Vitalis, ko je prestopil prag. “Kje neki tičite? Ne vidim nikogar. Prosim vas, oglasite se. Vitalis vas kliče.”
(Res se je soba zdela prazna, kakor jie bilo mogoče soditi ob svetlobi zakajene svetilke, ki je visela v kotu. Vendar pa se je na Vitalisov klic odzval slaboten in izmučen otroški glas.
“Gospod Garofoli je odšel. Vrnil se bo šele čez dve uri.”
V tem trenutku se je prikazal tisti, ki je govoril. Bil je deček dvanajstih let. Počasi se nam je približal. Njegova nenavadna zunanjost me je tako presenetila, da kar nisem mogel odtrgati oči od njega. Še danes ga živo vidim pred seboj. Zdelo se je, kakor da sploh ne bi imel trupa. Njegova debela glava se je skoraj neposredno držala nog, kakor opažamo to včasih pri karikaturah. Z obraza je odsevalo trpljenje in dobrota Obenem, njegove oči pa so izražale vdanost. Gotovo je bil vse prej kakor lep, vendar pa je imel na sebi neko priclačnost in ljubkost, ki je izhajala predvsem iz njegovih milih oči.
“Si prepričan, da se vrne Garofoli čez dve uri?” je vprašal Vitalis.
"Seveda, gospod. Čez dve uri
KOLEDAR
društvenih prireditev \
prej, in kjer so trgovine bile bo kosilo. Takrat bo gotovo
vedno večje in lepše, je Vitalis krenil na desno. 'Kmalu smo se znašli v nekem izredno bednem predelu. Med visokimi in temnimi hišami je sredi ceste tekla umazana voda. Velika množica ljudi je hitela po ulici, ne meneč se za blato, ki ga je voda nosila s seboj. V številnih krčmah so moški in ženske kar stoje pili ob cinkastih pultih in kričali na vse grlo.
Na vogalu neke hiše sem čital ime ulice. Bila je Rue de Lour-cine. Vitalis, ki se je zdelo, da dobro pozna ta del mesta, se je spretno umikal gručam ljudi, ki so mu zastavljale pot.
"Pazi, da se ne zgubiš,” mi je dejal.
doma, kajti vedno deli kosilo le on.”
"Če bi se vrnil prej, mu povej, da bo Vitalis čez dve uri zopet tukaj.”
"Da, gospod. Čez dve uri.” Hotel sem iti za Vitalisom, toda ta me je zadržal.
"Ostani tukaj in si odpočij.” Ko sem ga prestrašeno pogledal, pa je dostavil:
"Ne boj se; vrnem se gotovo.” Čeprav sem bil utrujen, bi bil rajši odšel z Vitalisom, kakor pa da bi ostal tukaj. A bil sem tako vajen ubogati vsako njegovo povelje, da se nisem upal upirati. Obstal sem.
(Dalje prihodnjič)
MAJ
13.	— Pevski zbor Korotan priredi večerjo s plesom v SND na St. Clair Avenue ob sedmih zvečer. Igra Alpski sekstet.
14.	— Slovenska šola fare sv. Vida priredi materinsko proslavo.
14. — Slovenska šola pri Mariji Vnebovzeti priredi v šolski dvorani MATERINSK O PROSLAVO. Začetek ob 3. popoldne.
19. — Slovenski dom za ostarele ima redni letni občni zbor ob 7.30 zvečer v SDD na 15335 Waterloo Road.
21. — Slovensko kulturno dru?
štvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Materinski dan v Triglavskem parku. Začetek ob 2. pop.
21. — Slovenska mladina v Clevelandu se bo spomnila vseh slovenskih protikomunističnih žrtev revolucije in vetrinjske tragedije s spominsko sv. mašo ob 2. popoldne v cerkvi Marije Vnebovzete v Collin-woodu.
28. — Društvo SPB Cleveland
obhaja Slovenski spominski dan za žrtve vojne in komunistične revolucije s sv. mašo pri Lurški votlini na Providence Heights na Chardon Road ob 11. dopoldne.
28.	— Otvoritev Slovenske pristave.
29.	— Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi Spominsko proslavo v Triglavskem parku. Po sporedu kosilo.
JUNIJ
17.	in 18. — DSP3 Tabor Cleveland priredi na Slovenski pristavi pri kapelici na Orlovem vrhu proslavo v spomin pobitih slovenskih domobrancev, četnikov in drugih žrtev komunistične revolucije v Sloveniji.
18.	— Slovensko kulturno društvo Triglav priredi prvi piknik v Triglavskem parku. Ob 11. dop. maša, nato kosilo in ples.
JULIJ	„.
1. in 2. — Slovenski dan na
Slovenski pristavi — priredijo1
Pevski zbor Korotan, Folklorna skupina Kres in Dra-matsko društvo Lilija.
L, 2. in 3. — Slomškov krožek v Clevelandu organizira udeležbo na vsakoletnem vseslovenskem romanju pri Brezjanski Materi božji v Lemont.
13-14-15-16. — Fara sv. Vida priredi vsakoletni karneval v farnem avditoriju, na Glass Avenue in na šolskem dvorišču.
16.	— Misijonska znamkarska akcija priredi piknik na Slovenski pristavi.
30.— Slovenska šola fare Marije Vnebovzete priredi piknik na Slovenski pristavi.
23.	— Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi misijonski piknik v Triglavskem parku z mašo ob 11. dop., kosilom in zabavo.
AVGUST
6. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi piknik na Slovenski pristavi.
19.	in 20. — Slovenski športni
klub priredi tekmovanje v tenisu na Slovenski pristavi. (Prvi del).
20.	— Jugoslovansko društvo v
Day tonu, Ohio, priredi letni piknik v prostorih Eintracht kluba s kosilom in plesom.
20. — Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. priredi športni dan v parku. Ob 11. dop. maša, nato kosilo, športne tekme in ples.
20. — Fara Marije Vnebovzete obhaja svoje ŽEGNANJE od 3. popoldne do 9. zvečer v Društveni dvorani (v stari cerkvi) na Holmes Avenue.
26. in 27. — Slovenski športni klub priredi tekmovanje v tenisu na Slovenski pristavi. (Konec).
SEPTEMBER
17.	— Vinska trgatev na Slovenski pristavi.
17. — Oltarno društvo fare sv.
Vida pnredi obed v farni dvorani pri Sv. Vidu od 11. dopoldne do 2. popoldne.
24.	— Društvo SPB Cleveland priredi romanje v Frank, Ohio.
OKTOBER
I.	— Slovensko kulturno društvo Triglav, Milwaukee, Wis. - priredi Vinsko trgatev v parku s kosilom in plesom. (Maše ta dan v Parku ne bo.)
7. — Klub newburških upokojencev priredi večerjo s plesom v Slovenskem narodnem domu na E. 80 cesti.
7. — Pevski zbor “Fantje na vasi” priredi zabavni večer v Slovenskem narodnem domu na St. Clairju ob pol osmih zvečer. Igra Alpski sekstet.
15. — Občni zbor staršev Slovenske šole pri Sv. Vidu.
21.	— DSPB Tabor — Cleveland priredi svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
22.	— Podružnica SŽZ št. 25 bo obhajala 50-letnico obstoja v avditoriju sv. Vida.
22. — Občni zbor Slovenske pristave.
NOVEMBER
4.	— Štajerski klub priredi MARTINOVANJE v farni dvorani pri Sv. Vidu. Igrajo “Veseli Slovenci”.
5.	— Roditeljski sestanek staršev učencev Slovenske šole pri Sv. Vidu.
II.	— Belokranjski klub priredi
vsakoletno martinovanje v veliki dvorani Slovenskega narodnega doma na St. Clair Avenue. Igrajo Veseli Slovenci.
19. — Fara Marije Vnebovzete obhaja ZAHVALNI DAN od 3. popoldne do 9. zvečer v Društveni dvorani (stari cerkvi) na Holmes Avenue.
DECEMBER
3.	— Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi v farni dvorani MI-KLAVŽEVANJE.
4.	— Pevski zbor Slovan poda svoj jesenski koncert v SDD na Recher Avenue.
10. — Glasbena Matica priredi božični koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Avenue.
FEBRUAR 1979
18. — Slovenska šola pri Sv.
Vidu priredi svoje vsakoletno kosilo v farni dvorani pri Sv. Vidu.
TONY KRI ST A V NI K
PAINTING AND DECORATING
Priporočajte Ameriško Domovino, edini neodvisni in najstarejši slovenski dnevnik na svetu, svojim rojakom in rojakinjam! -----------o-----
PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE
NOVICE- z nega sveta
PATRONIZE OUR ADVERTISERS
Keep tKe American Home Alive
NOVICE- ki jib potrebujete NOVICE- ki jih dobile ie sveže NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICE- kolikor mogoče originalne NOVICE- ki so zanimive
vam vsak dan prinaia v hita
Ameriška Domovina
Povejie te sosedu, ki ta ni naročen nanjo
Telephone: 944-8436
Spomlad je tu! Najboljši čas za barvanje vaših hiš! Preglejte vaše domove in pokličite nas za brezplačen proračun. Smo strokovnjaki! Sanitas in papiranje
PROTECT YOUR SLOVENIAN HERITAGE AND ETHNIC VOICE ADVERTISE IN THE AMERICAN HOME newspaper
8
9
I
8
1
ft
1
ft
I
s
B
8
1
|
5?
ft
Draga nevesta!.
Poročni dan naj bi bil najsvetejši, naj veselejši in najlepši dan Tvojega življenja.
Poročna vabila, s katerimi boš povabila k temu velikemu dogodku svoje sorodnike, prijatelje in drage znance, so naj večje važnosti.
Poročne predpriprave zahtevajo ogromno časa in skrbi.
Pridi k nam in izberi poročna
naznanila iz pravkar dospelih naj novejših
katalogov, najmodernejših vzorcev, oblik,
papirja m
!
črk.
Naše cene so zmerne, postrežba
uslužna.
Na svidenje!
AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. __	Cleveland, Ohio 44103
LEI YOUR LIFE INSURANCE WORK FOR YOU
American Mutual has a new concept which combines your life insurance with an exciting new benefit program. This program includes low interest certificate loans, interest mortgage loans, scholarships, social activities, and recreational facilities provided by one of the largest Slove-nian Fraternal Associations in Ohio. For further information, just complete and mail the below coupon.
To: American Mutual Life Assoc. 6401 St. Clair Ave.
Cleveland, Ohio 44103
My date of birth is.........
Name ...................
Street .................
City............... State
SUXSttS*3^