XIII, [telefon UREDNIŠTVA: 25-67 S«. I OPRAVE? 25-67 in 28-67 I a»ev.2l9 I POSLOVALNICA CELJE. Prešernova 3. tet 280 j POSTNI ČEKOVNI RAČUN 11.409 I Maribor, ponedeljek 25. septembra 1939 NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošti 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din Cena din iv- Varšava se brani na ruševinah Naglo napredovanje Rusov na Poiiskem — Pred nemško ofenzivo na zahodni fronti — Nove nemške potopitve trgovskih ladij v*3ava in Modlin se ie branita PoMflli lUlf®! MeillCeV M ZallOdU tatah 25‘ sept- Reuter- Varšava ^oepret ena satna velika ruševina. Nem-%l obstreljujejo mesto z najeta ^ Niti ena hiša ni nepoško-'%o itevii 3e zahtevalo tudi Jtvon, y . žrtev med civilnim prebi-^ in L zgodovinski spomeniki, pa->eč ‘ Vne zgradbe s6 porušeni. Na !?Sistr! ^raiih so veliki požari. Na ^ite, . ran‘ mesta so bile nemške čete V ^ noč^.0^”’ pa so Polaki naredili 1 ‘ri izpade, popolnoma prese- netili nemške čete in ujeli veliko število nemških vojakov. Nemške in poljske oblasti so dale jamstvo za svoboden odhod ruskega poslanika in več članov tujih diplomatskih predstavništev. Nemci trdijo, da je v kleti ruskega poslaništva interniranih nad 50 uradnikov sovjetskega poslaništva. Tudi trdnjava Modlin je z vseh strani obkoljena. Nemci jo obstreljujejo z najtežjimi topovi, vendar se junaško brani. %ajšnje napredovanje ruskih cel BERLIN, 25. septembra. Prevažanje nemških čet s poljskega na zahodno bojišče se nadaljuje v vsej naghei. Tja se prevaža tudi bojni material v izredno velikih količinah. Po zanesljivih informacijah imajo Nemci zbranih že sedaj na zahodnem bojišču poldrag milijon vojakov, mejo. BERLIN, 25. septembra. Tukajšnji glavni generalni štab poroča, da se gibanje nemških čet na vzhodnem bojišču nadaljuje brez incidentov in v soglasju z ruskimi oddelki. Nemška armada je večkrat uspešno napadla vojaške objekte v Na zahodno bojišče je odpotoval tudi ge- Varšavi. Osem francoskih letal je bilo v neral von Brauchltsch in se zato pričakuje, da bodo Nemci pričeli tam sedaj veliko ofenzivo, katere namen bo vreči sovražnika iz zasedenih nemških krajev čez bitki sestreljenih. Neka nemška podmornica je potopila angleško protitorpedov-ko. Javljajo nove uspehe v bitki s sovraž nimi trgovskimi ladjami. 2- - ^Ptembra. Havas. S&vjet-X w\štab poroča, da so 24. sep-^vanje nr^. e čete nadaljevale naprest Hes/>o.emarter0 ^viiati dvel1 dneh Nemci za-^ Hi ° fr3nc0ci, >f^0 aktivnost, na ka-krnsko reagirale s proti-\fi so i post°janke. Francoske \> 'Z,vr5;'« Mkaj izvidniških ,ranem ozemlju izmed Sn>n0 odZsa.Sti 'f gozdnatem pod-Sgi?a- a tud; in južno od Zwei-"l'tli ,Sel«toriih "rMalil> vogezih in na Siu^t' namVn ' 'Zvidniški pohodi so l ^ier ^ oknr l'^0*0v'ti učinkovitost VS° ^emči Ji se b’jej° boi' %j|a a P°dietnrw P°iačenja. Nepri-s Pov v°20rnost Sf Z nem^ke strani je \nii, ^tva. Vnrasan.COSlcega vrhovne-S teni izvain^6 ^e’ a*' b°če so* nava juf0po a Vla(}a ip’ 2 SePtembr.a Novo ^i|ižu’^P°lnomu eni,a’ da pošlje v j^v%0la ie uspeia0p/en,ljeno divizijo. Vm,^trek VeČje 8e je prijavilo ikl l An J, VOJakov‘ kakor n tvijo 80 zelo zado- 5vdh’ L'nNovega Zclanda in 4naai ,?eri 8 preI'? ^‘Vizija zelo ve-' ga ie Sa.„V_al8tvoni Novega ne demonstracije v zvezi s fiihrerjevo nav zočnostjo na fronti, ali pa je to znamenje da pripravljajo Nemci operacije večjega obsega. Napad proti naprej pomaknjenim francoskim oddelkom ima za cilj osvojiti v zadnjih dveh dneh izgubljeni teren med Siegfriedovo črto in francosko mejo. Tu pa bodo nemške napadalne čete imele zelo težavno nalogo, ker so to ozemlje Francozi v zadnjem času močno utrdili. Letalstvo je tudi zelo delavno. V zadnjih dneh so francoski letalci izvršili mnogo izvidniških poletov nad nemškimi postojankami in je prišlo tudi do spopadov s sovražnimi letali. V teh letalskih operacijah so Nemci imeli izgube. LONDON, 25. sept. Reuter. Sovjetiza-cija novodobljenih pokrajin napreduje z veliko naglico. Včeraj so bile odprte šole in tudi nekatere tovarne. Uveden je bil ruski koledar, ki ne pozna nedelje. Aretiranih je večje število dosedanjih lastnikov tovarn, in sicer z motivacijo »izkoriščanja proletariata«. Poljskim vojakom je ukazano, da iščejo in naznanijo svoje bivše častnike. Nemška polja morskih min LONDON, 25. sept. Reuter. Nemci so razširili mrežo svojih morskih min med Nemčijo in južno obalo Švedske. Mine so sedaj položene od 55 stopinj in 5 minut severne širine, 12 minut vzhodne dolžine, 55 stopinj in 14 minut severne širine in 15 stopinj vzhodne dolžine, 55 stopinj 19 minut severne širine in 12 stopinj 55 minut vzhodne dolžine, 58 minut severne širine in 12 stopinj 55 minut vzhodne dolžine. To pomeni, da se raztega mreža min na sledečih področjih: vzhodno od polotoka Moen na otoku SJaland, na katerem leži Kjebenhaven, v smeri otoka Vigend, nato na področju Severnega morja, nekoliko vzhodno od omenjenega področja na pol poti med Riigenom in južno švedsko obalo, nato na področju južnozahodno od tega področja, t. j. med nemško obalo pri VVarnemiindu in otokom Laalandom, kakor tudi na področju nekoliko vzhodno od njega. Vsa štiri polja se širijo torej med teritorialnimi vodami južnozahodne ter vzhodne Danske in Nemčije. RUSI NE PUSTE FINSKIH LADIJ V LADOŠKO JEZERO LONDON, 25. septembra. Reuter poroča iz Moskve: Sovjetska vlada je preklicala dovoljenje finskim trgovskim ladjam, da plujejo iz Baltiškega morja po Nevi do jezera Ladoga. Zadevno noto je sovjetska vlada včeraj izročila finskemu poslaniku. Svobodo plovbe finskih trgovskih ladij skozi Leningrad po reki Neva v jezero Ladoga je dala pogodba h leta 1932. Posebna točka te pogodbe pravi, da ima sovjetska vlada v primeru vojne pravico to pogodbo preklicati. Nemške podmornice potapljajo trgovske ladje V zadnjih dneh so potopile več angleških in nevtralnih transportnih ladij Kanski ** bo!lfne dani SGr>t' Proslave !Iav6J'Ulj Roun 25. ker it«'!.“l.lSK®Ka kralja Krisli-srčen napad. lnia kralj PARIZ, 25. sept. Havas poroča iz Dublina: Neka nemška podmornica je napadla in potopila angleški tovorni parnik »Hazelside«. 22 članov posadke se je rešilo z rešilnimi čolni In se izkrcalo na obali. Kapitana in radiotelegrafista, ki sta bila ranjena, so prepeljali v bolnišnico. Baje je mrtvih 12 oseb. LONDON, 25. sept. Nemška podmornica ]e brez predhodnega opozorila torpedirala neki angleški 4500 tonski parnik. Pri eksploziji torpeda sta bila ubita dva mornarja, pogrešajo pa 12 mož, med njimi kapitana in prvega častnika. Dvanajst mornarjev se jo rešilo na rešilni čoln, kjer so čakali 6 ur, da jih je prevzela neka britanska vojna ladja. PARIZ, 25. septembra. Havas poroča iz Osla: Danes zjutraj je v Severnem morju neka nemška podmornica potopila švedski trgovski parnik »Gertrud«. Posadka se je rešila v čolnih in se je izkrcala na norveški, obali. Parnik je bil naložen z lesom. Podoba je, da neko letalo obvešča podmornice o gibanju ladij. OSLO, 25. septembra. Nemške podmor nice so potopile včeraj že drugo finsko trgovsko ladjo. Ladja je bila torpedirana, ne da bi se nemška podmornica prej prepričala kaj vozi in kam je namenjena. Finski poslanik v Berlinu je proti tej potopitvi že protestiral. STOCKHOLM, 25. septembra. V švedskih in finskih krogih je velika razburjenost zaradi potopitve dveh finskih in enega švedskega tovornega parnika. Hn-ska parnika sta vozila celulozo in les, stvari, ki niso v nemškem kontraband-nem spisku. Nemške podmornice pa so jih navzlic temu potopile na južni obali Norveške. »Aftenbladet« piše, da bodo morale nevtralne države same osigurati varnost svojih ladij na morju. PARIZ, 25. septembra. Havas poroča iz Antverpna: Belgijski parnik Jean Sa-deau, ki so ga angleške oblasti 14 dn* zadržale v Dovveru, je sprejel na krov 44 brodolomcev s potopljene »Athenie«. — Njegovega tovora se angleške oblasti niso dotaknile. NEW YORK, 25. sept. Sem je prispel ameriški parnik »American Farmer«. Na krovu ima tudi 21 mornarjev, ki so se rešili z neke angleške ladje, ki jo je pred dnevi potopila nemška podmornica. Kapitan ladje pripoveduje, da se je v trenutku, ko je podmornica potapljala angleško ladjo, kakor iz neba pojavilo angleško letalo ter začelo obstreljevati s strojnico nemške mornarje, ki so bili na krovu podmornice. Le-ti pa so se naglo umaknili v notranjost podmornice in se začeli potapljati. Pilot angleškega letala .ie vrgel dve bombi. Verjetnost je velika, da se je zaradi tega podmornica potopila. Govor italijanskega ministrskega predsednika v Beneški palači v Rimu — Odmevi govora v italijanskem in zahodnem tisku — Ducejev predlog za ustavitev sovražnosti Je francoska vlada v sporazumu z angleško odklonila Anglija in Franci • *® dalje borlii xa Poli*« RIM, 25. septembra. V soboto je imel ministrski predsednik Mussolini pred zastopniki fašističnega vodstva iz Bologne govor, v katerem je dejal, da ni v sedanjem usodnem času na kocki samo zemljevid Evrope, ampak tudi vseh ostalih celin. Nato se je obrnil proti razšir-jevalcem alarmantnih vesti, ki se nanašajo oelo na njegovo lastno osebo. Ti ljudje so se pojavili po vseh kotih kot ostanki protifašističnih elementov, katere bo treba temeljito pomesti. Italijanski narod se po taki podtalni akciji ne bo dal begati in ve, da se bo Mussolini, kadar bo potrebno, pojavil na balkonu Beneške palače v Rimu in objavil zgodovinske sklepe, kakor jih je tedaj, ko je šla Italija v boj proti Abeslnljl. Za enkrat se pa to še ne bo zgodilo, ker ostane italijanska zunanja politika zvesta svojim nacionalnim težnjam, zvezam in pogodbam, kakor tudi težnjam nevtralnih držav in Nemčije, katerih želja je, da se sedanja vojna v Evropi omeji. Prava vojna po Mussolinijevem mnenju še ni nastala in jo je zato še mogoče preprečiti. Zaman bi pa bilo vdajati se iluzijam, da bi se mogle obnoviti stare pozicije in razmere. Angleška in francoska vlada sta ravnali pametno, da nista napovedali Rusiji vojne zaradi njenega vpada na Poljsko, ne ravnata pa pametno, da ne priznata dovršenega dejstva razkosanja Poljske. Ukaz Italije v tem trenutku je zato: Pripravimo se vojaško, da bomo lahko odgovorili na vsako eventualnost in podprli vsak poizkus, ki stremi za tem, da se vrne mir. Delati v miru in bedeti, to je In ostane cilj italijanskega naroda. Mussolinijev govor v soboto je imel velik odmev v italijanskem, pa tudi v drugem evropskem tisku. Italijanski Usti pravijo, da pripada Mussoliniju in Italiji velika naloga posredovati za mir, ali vsaj omejitev vojne ter čuvati nad interesi, ki so za Italijo nedotakljivi. Mussolini bo nadaljeval svojo posredovalno akcijo. Listi mnogih nevtralnih izjav pozdravljajo Mussolinijevo izjavo v istem smislu, do-čim vztrajajo v Angliji In Franclji na svojem starem odločnem stališču. V Londonu zatrjujejo, da je In ostane angleški cilj v tej vojni osvoboditi narode Evrope strahu pred Nemčijo ter jim omogočiti, da ohranijo svojo svobodo in neodvisnost. Anglije in Franclje ne bo od tega cilja odvrnila nobena intriga, naj se poizkuša s katere koli strani. Razkosanja Poljske ne bosta nikoli priznali in bosta zato vojno nadaljevali do konca. PARIZ, 25. septembra. Iz poučenega vira se izve, da je italijanski ministrski predsednik Mussolini poslal francoski vladi predlog, pj katerem naj bi se ustavile sovražnosti med Francijo in Anglijo ter Nemčijo, in sicer na podlagi priznanja Izvršenega dejstva na Poljskem. V ta namen naj bi se sestala posebna konferenca velesil, na kateri bi se pretresla in rešila vsa vprašanja, ki so v zvezi s sedanjo vojno v Evropi, pa tudi vsa druga, ki bi jih po Mussolinijevem mnenju bilo treba še rešiti. Francoska vlada je pa v sporazumu z angleško vlado Mussolinijevo iniciativo odklonila In mu sporočila, da se ne more spuščati v nobena taka pogajanja, ker cilj Francije in Anglije ni sklepati kake kompromise, še manj pa priznavati dovršena dejstva. Take razmere, kakor so bile ustvarjene v Evropi v zadnjih dveh letih, so nadalje nemogoče. Francija in Anglija sta šli v vojno prav zato, da jih enkrat za vselej zrušita. Ta cilj hočeta doseči, pa naj se dogodki razvijajo kakor se hočejo in naj traja vojna kolikor hoče dolgo. Japonska ofenziva na Kitajskem ŠANGHAJ, 25. septembra. Japonska vojska na Kitajskem je pričela južno od Hankova na 250 kilometrov dolgi fronti novo ofenzivo proti četam maršala Cang-kajška. Kitajske čete so se že pričele umikati v smeri proti Čangčevu. Bombardiranje in obstreljevanje kitajskih čet po letalcih je povzročilo med njimi silno paniko in se je njihov umik spremenil mestoma v kaotičen beg. PARIZ, 25. septembra. Havas poroča iz čunginka, da so japonske čete na fronti Huan, južno od Janceja, v poslednji bitki izgubile okoli tri tisoč mrtvih in ranjenih. To je bila ena najsrditejših bitk v zadnjem času. Kitajske čete so odbile več japonskih kombiniranih napadov na kopnem, z morja in iz zraka. V pokrajini Fengsing so bili istotako odbiti japonski napadi Japonci so imeli velike izgube. LONDON, 25. septembra. dej; da ves jutranji angleški tisk stvo, da zlom Poljske ne ^e JL da* obvez Velike Britanije in Pta ujjejf borita za Poljsko. Zaradi tegaVji listi, da Velika Britanija 111 .-^ueviS ^ moreta sprejeti novih Mus50‘ rovnih predlogov. ARABSKI PROSTOVOLJK LONDON, 25. sept. Reuter, za informacije sporoča, da s®J® p:-cev na dan obletnice arabsK s ^ stavilo na razpolago britans ^ nijam v Harfi. To je tam & ker angleške oblasti ne P°zl% cev, naj se vpisujejo v rekrutn ŠVEDSKI IZDATKI ZA VA*0{!' RIM, 25. septembra. Stefani f ^ Stockholma: švedski finan^01 v3^ju, izjavil na nekem javnem zbor je povečanje državne obranr nove izdatke v preračunu v z ^ ^ milijonov. Ti izdatki bodo nimi davki na dohodke in na kar bo povzročilo zmanjšanje ga standarda v državi. OBRED ZA CALINESCOM DONU PARIZ, 25. sept. Havas pojj* r dona: V ruski cerkvi v Lon v včeraj žalni obred za Cann vesnosti sta prisostvovala tuHeriaiBa ka predsednika vlade Chan}.^ zunanjega ministra lorda ”a LetfCIl' RUDNIŠKA NESREČA V Ng Vr' BOCHUM, 25. novembra- v J kajšnjem rudniškem revirju »Hannover« včeraj nastala P # or plozija. Do polnoči so izvlek1 trupel. Zaradi požara, ki Je , je d«' zasilnih hodnikih, je zaprta — ................ tim rudarjem in se najbrze rešiti. Štirinajst rudarjev je nih. $ Razmerje med Nemci in Rusi BERLIN, 25. septembra. Nemška uradna agencija pobija na odločen način vsa tolmačenja sovražnega tiska, ki hoče prikazati demarkacijsko črto med nemškimi in sovjetskimi četami na Poljskem kot prikrajševanje Nemčije ter kot dokaz njene podrejene vloge nasproti sovjetski Rusiji. Uradno se še enkrat izjavlja, da sedanja demarkacija nikakor ne pomeni definitivne razmejitve in ureditve poljskega problema. Vsi poizkusi, da bi se nernško-sovjetsko sodelovanje kompromitiralo, bodo ostali brez uspeha. To sodelovanje je postavljeno na trdne temelje in bo tako tudi ostalo v bodoče. BERLIN, 25. septembra DNB. »Volki-scher Beobachter« komentira pomembno dejstvo, da so bile izmenjane ratifikacijske listine med Berlinom in Moskvo o vprašanju pogodbe o nenapadanju in medsebojnem posvetovanju in pravi med drugim: Kakor je bilo uradno že prej ugotovljeno, je pogodba stopila v veljavo že na dan podpisa. Dogodki v teku rai-nilfh tednov so medtem jasno pokazali, da ima ta pogodba temeljno zgodovinsko pomembnost in da se bodo na tem temelju odslej vedno urejevali odnošaji med obema največjima narodoma v Evropi, In ta temelj je čvrst in neomajen. Nemčija in sovjetska Rusija hočeta, da namesto versajskega mira nastopi nov red in da se napravi konec trajnemu ogražanju miru na vzhodu od strani Poljske. Dejstvo je, piše list, da je v Poljski zarisana demarkacijska črta, dokaz več, s kakšnim zaupanjem sodelujeta obe državi in v k>kšnem duhu rešujeta hitro in brez prepira vsa pojavljajoča se vprašanja. Njuno medsebojno razmerje je narekovano od velikega števila njunih vzporednih interesov in na ta način izključuje vse tiste vplive, s katerimi z zahoda poskušajo zasejati neslogo med Nemčijo in sovjetsko Rusijo. Vodja rajha je v Gdansku izjavil, da se Nemci in Rusi ne bodo nikoli več med seboj vojskovali na ljubo Angležem in da ne bodo dopuščali tujim narodom se vmešavati v vprašanja vzhoda. Vojaška in diplomatska aktivnost Rusije Pogreb ubitega predsednika Caiifl^ BUKAREŠTA, 25. septembra. Rador poroča; Včerajšnji pogreb predsednika vlade Calinesca je dal povod za lepe manifestacije narodne solidarnosti. Govori, ki so jih imeli ugledni predstavniki vseh struj in tudi narodnih manjšin, so pokazali vdanost in zvestobo vsega romunskega prebivalstva do države. Pogreb Ca-linescov je bil romanje romunskega naroda na njegov grob. Zastopnik madžarske narodne manjšine je v svojem nagrobnem govoru, med drugim dejal: »Veliki pokojnik je bil pobudnik ureditve narodnostnega vprašanja na novem temelju, temelju za sporazum med romunskim in madžarskim življem. On je pojmoval zgodovinski trenutek in je odkrito prožil roko madžarski manjšini.« — Predstavnik nemške manjšine je dejal: »Prišli smo, da mu rečemo zbogom, a obenem da se mu zahvalimo za pokazano modrost v stališču, ki ga je zavzel do narodnih manjšin, prizadevajoč si, da M ^ to modrost na vseh poljih vede. S smrtjo Calinesca Je ^ PL lika praznina, a mi se hočen a Ije navzemati njegovega d« • žati smernice medsebojnega ,0, w, n ja, ki ga današnji Časi n* ljamo, da bomo nadaljeval c. naše dežele.« Ti govori so ^ tuji manti nasproti vestem nC u]a$ti fV stov, češ, da so romunske ^ pile proti Nemcem v ^en!0m0vil1 le preiskave na njihovih do . plenile kompromitirajoče sp1 (i va popolnoma upravičene ^ teroristom in morilcem Ca ., zdaj prenehali. Na včeraj^ p nescovega pogreba so v f- bioskopi in druga z^aVlS° Oogr « p°’ losti zaprta, po končanem # ,n0' spet odprta. Po vsej Ron'.„^a!ji‘ie j# poln red in mir. Vlada # četo delo pokojnega P>e MOSKVA, 25. septembra. Vrhovno poveljstvo sovjetske vojske je izdalo ukaz, po katerem se mora tolmačiti vpoklic rezervistov z dne 7. septembra kot mobilizacija. Rezervisti ostanejo mobilizirani do nadaljnjih zadevnih odredu. Isti>časno je vlada zaprosila za nove kredite v vojna namene. Po zanesljivih informacijah Ima sovjetska Rusija sedaj pod orožjem okoli 4 milijone vojakov. MOSKVA, 25. septembra. Sovjetsko zunanje ministrstvo razvija v zadnjih dneh zelo veliko aktivnost. V Moskvo je prispel estonski zunanji minister, obenem pa prihaja sem tudi turški, z Madžarsko so diplomatski odnošaji že obnovljeni, \ teku pa so še pogajanja za priznanje sovjetske Rusije s strani nekaterih držav, ki tega doslej še niso storile. Velika pozornost se posveča dalje vestem, da bo sklenjena med sovjetsko Rusijo in Bolgarijo nova trgovinska pogodba, po kateri bo Bolgarija oddala Rusiji ves presežek svetih življenjskih potrebščin. Misli se. da se bodo te potrebščine uvozile z ruskim posredovanjem v Nemčijo. LONDON, 25. septembra. Na povabilo zunanjega ministra Halifaxa je obiskal sovjetski veleposlanik v Londonu Majski v soboto Forreign Office in ostal tam s Halifaxom v daljšem razgovoru. To je bil prvi angleško-sovjetski diplomatski stik po 23. avgustu. O vsebini razgovora tli bilo izdano nobeno poročilo, zatrjuje pa se, da gre za angleško iniciativo, katere namen je, doseči novo zbllžanje s sovjetsko Rusijo. LONDON, 25. septembra. Reuter poroča iz Moskve, da je prispel tja estonski zunanji minister v spremstvu načelnika oddelka za trgovino. Zdi se, da bo estonski zunanji minister Seiter sklenil s sovjetsko vlado politične in trgovinske dogovore. Borza. C u r i h, 25. septembra. D e v -ze: Pariz 10, London 17.65, Newyork 442^, Bruselj 74.87, Milan 22.50, Amster-idam 235.25. Berlin 176. Šest do 12 tednov za odločitev ■k . nredl°£ on WASHINGTON, 25. sept. Demokratska I kusije. Novi Pittinanov v # j WASHINGTON, 25. sept. Demokratska večina parlamentarnega odbora za zunanje zadeve se 3e sestala in preučila Rooseveltov predlog o odpravi nevtralnost-nega zakona. Misli se, da bo debata v senatu trajala najmanje 4 tedne. Končna odločitev o usodi nevtralnostnega zakona ne bo padla pred 6 tedni, lahko pa se zavleče tudi na 12 tednov. RIM, 25. septembra. Agencija Stefani poroča: Po podatkih ameriškega zavoda za javno mišljenje je 57% ameriških državljanov za prodajo orožja in nmnicije Franciji in Veliki Britaniji. Od tega števila zagovarja 90% ljudi prodajo proti • gotovini, 94% pa zahteva prevo-z orožja in municije z lastnimi prevoznimi sredstvi. PARIZ, 25. septembra. Havas poroča iz Washingtona: Predsednik senatskega odbora zu zunanje zadeve, Pittnian, je sinoči sklical sestanek osmih pristaše1. ":iz-veljavljenja zakona o prepovedi izvoza orožja, da bi redigirali tekst zakonskega osnutka o nevtralnosti, ki bo danes predložen senatskemu odboru za osnovo dis- kusije. Novi Pittmanov P.^v£)Za razveljavljenje prepovedi daflji p ter ukinitev kazni, ki of0ti L#’ nostni zakon predvidev « 0ii , i<‘ lega zakona. Vseboval ojSi{# ^ zvezi s trgovskimi kred upir3 žavam. Tej zadnji tot: 5Cdan]l,,fedi! opozicija, ker predvi‘ trgovin^ normalne kratkoročne .jju ———' v A VARŠAVSKI DIPLOM BERLIN, 25. se^f£el<> je preko Konigsberga ^ v eV članov diplomatske^ t<> s po v , ki so mogli zapustiti ;va „etf sPr* njem vrhovnega P°' topni!rašanje, ki Je zaradi svo-161 Drerisf8 » Političnega pomena mnogo gostova ay težko obremenitev za razno, o zunan>° politiko, to Je spo-Miju nm, ‘ 'n Hrvati. KiJub neugod-s°lam s?- °Vaniu in Pesimističnim pre-'»k« S* .O0!‘a?al° na obeh straneh ter d0h 'rne smiselnosti in objektivnosti Pot, vo*ie> da se Je končno našla ro sta z zadovoljstvom sprejela M pa v njej sedaj lahko najdejo dovolj živ-ljenskega prostora za svoje kulturne po-sebnosti, tako da sedaj radi in z zaupanjem sodelujejo in se posvečajo državnemu vodstvu, in to tem bolj, ker je v državno vodstvo poleg preizkušenega posredovalca in pomiritelja g. Dragiše Cvetkoviča stopil tudi njihov voditelj dr. Maček. Tako je bilo doseženo notranje pomirjenje, ki smo ga kot prijateljski sosedje že dolgo pričakovali. Nova ureditev vsekakor zahteva nekatere upravne naloge, ki ne bodo lahke in priproste, vendar pa vse to obenem prinaša močno koncentracijo vseh političnih sil, tako da je danes Jugoslavija mnogo močnejša kakor pred mesecem dni. Taka strnjenost je danes potrebna za vsako nevtralno državo in gotovo je, da je na obeh straneh bistveno pripomogla k zbližanju težnja, da se jugoslovanska domovina brezpogojno obvaruje sedanje svetovne krize. Sicer je tudi za nevtralne države veliko nevarnosti in vprašanj in vsak dan vidimo in doživljamo, kako je nevtralnim državam otežkočeno njih nevtralno stališče. Toda Jugoslavija in njene meje bodo na vsak način zavarovane!« s venska žena zahteva volivno pravico ie bii občni zbor Jogoslo- stvo ponovno zahteva žensko volivno V0(jiiae5S ? zveze za Slovenijo, ki ga ^Va. y Dredsednica ga. Mira Engelma-felo na* a Poročila so pokazala, da je - ga, ženstva osredotočeno na so- °tro?IS^e ’ komisija za tisk, za za-za emigracijo in gospodinj-^&iji;.aarska komisija. V slovenski %Štgv . VcBnjenih 20 različnih ženskih °dsekov. Naše napredno žen- tel pravico in se je zato obrnilo na podpredsednika vlade dr. Mačka. JŽZ je skupno z zvezo gospodinj v posebni spomenici zahtevala nujno in pravično socialno ureditev viničarskega vprašanja. Delovala je tudi na ureditvi našega babištva in porodništva na podeželju. Posebna pažnja pa je veljala socialnemu in narodno obrambnemu delu v obmejnih krajih. MOŽ VRGEL SVOJO ŽENO V SAVO Te dni smo> poročali, da je Sava v Kranju naplavila truplo Helene Bučanove, tekstilne delavke iz Kranja. Ker so se po mestu razširile govorice, da ji je njen-mož večkrat grozil, so čevljarja Cirila Bučana aretirali, Po daljšem oklevanju je priznal, da je svojo ločeno ženo v prepiru vrgel pred 14 dnevi v Savo. Truplo je ob bregu spremljal tako dolgo, da- se je prepričal o ženini smrti. 9eraj ezniška nesreča pri Banja Luki ^Poldne se je pripetila na že- njem popolnoma razbili. Nekaj vagonov osebnega vlaka je iztirilo. Vsi so bili močno poškodovani. Izpod ruševin osebnega vlaka se je slišalo obupno klicanje potnikov na pomoč. Na kraj železniške katastrofe je prispela iz Banja Luke železniška komisija z večjim številom zdravnikov. Številne ranjence so s posebnim vlakom prepeljali v banjaluško bolnišnico. Število smrtnih žrtev je precejšnje, ni pa Še točno ugotovljeno. Trupla, ki so jih potegnili izpod ruševin, so tako zmečkana, da jih ne morejo spoznati. rJiWmf,0gi ®atlia Luka—Sunja med !Vanjska i« Bitovica strahovi-e%h ~a nesreča, ki je zahtevala več Zlvbenj. Na postaji Ivaujska je |;!rSal0 5 °v°mi vlak. Nenadoma se je jNftli p. asoiiov, ki so z veliko brzino ^i. i2 s‘rtni progi proti postaji Bito-bt?r?^ne smeri je v tem času Mk je 2 Y>-'edora osebni vlak. Stroje-1 da' drve^e tovorne vagone več 9av'rati- Katastrofe ni mo-% t e?r9čhh Tovorni vagoni so z resČili v osebni vlak in se ob „ Vaška skladišča za seno so letos občutno pri 'V J6 Pesnici. Spomladanski JV n prevlekle z blatom travnike ..Utripi..,, — : ,/^kod so bili obetajoči Trnki'1 * %ijtl0rna uničeni. Poblateno seno jJ*® si ® kvečjemu za gnoj. Pridelke, wvhi UH sd'° opomogli, je doletel še lp arec v poletni suši. čim je % klvaUff^’ veter, so pričele mu-v 0 resne skrbi za zimsko K brvi vrsti so spet prizadeti mali posestniki in kočarji. Ti nimajo ni-kakili rezerv iz boljših letin. Pred zimo stoje brez zadostne hrane za sebe m za živino. Za malega človeka pa je najhujši udarec, če je prisiljen prodati svojo živino. V teh krajih zdaj spet glasno kliče potreba po ustanovitvi vaških skladišč za seno. Tu bi bila najbolj poklicana občina, da organizira vaške zadruge. V dobrih letinah bi nabirali pridelke v skupna skladišča za slabe letine. %sar pod tovornim avtomobilom hud n ljcanah se je v soboto *ar> 20»weweča- Trčila sta skupaj a8i pjj »,nt Majhenič Jože, delavec ;J avto a a_5erIu v Poljčanah, ter to-£ V Pri ^Prevoznika B. V. iz Sta-JOVftčV Maribor.. ,^^‘boru. sttah ?ri Poi;x 36 Vozil firamoz iz Lov-(1C1{eSa k:, anah ProL Mariboru. S a glavic ^VOza ie vračajoč se na ^ e« ^er je , es!° 2avozil kolesar Maj- v brecH? .navzdol> je Pripeljal kibu ^ tempu. Ko je v - edal tovorni avto, je svoje vozilo naglo zavrl. Tudi šofer tovornega avta, ki je vozil povsem po desni strani, je voz takoj zavrl, vendar je bila nesreča neizogibna. Kolesarja, ki je v zadnjem trenutku še zgrabil za odbijače, je vrglo pod avto. Prišel je pod kolo, ki mu je desno nogo nad kolenom popolnoma zdrobilo. Kolo se je razbilo. Poklicani zdravnik dr. Hronovsky je ponesrečencu takoj nudil prvo pomoč, nakar je fanta avtoprevoznik sam odpeljal s svojim avtom v mariborsko bolnišnico. NAVODILA VRAČAJOČIM SE SEZONSKIM DELAVCEM Sezonskim delavcem v Franciji in Nemčiji, ki se žele vrniti v domovino, je sporočila Zveza poljedelskih delavcev v Mur. Soboti posebno navodilo. V njem pravi med drugim, da se lahko vrnejo delavci tudi pred potekom kontrakta, toda ga s tem prekršijo ter bodo morali tako plačati kavcijo, celo vožnjo do naše državne meje in jim bodo gospodarji tudi odtrgali zaslužek zadnjih dni pred odhodom. Delavcem je dovoljeno vzeti s seboj samo 5000 frankov gotovine, zato naj ostali denar čimprej pošljejo domov. Po pariteti zamenjuje frank samo Narodna banka in ne tudi zasebni denarni zavodi. Delavci v Nemčiji naj pošljejo redno vsak mesec svoj zaslužek domov (pre ko Deutsche Verrechnungskasse in Narodne banke). Pri tem morajo gospodarji oskrbeti potrebne dokumente (Grundzet-tel) s katerimi lahko pošljejo denar. Mesečno lahko pošlje sezonski delavec 40 RM. Letni delavci pa smejo poslati mesečno 35 RM skupaj. Sporočilo trdi, da se poslani denar še vedno zamenja 1 RM za 14.30 din. o. Vlom v župnišče. Neznan vlomilec je vdrl v župnišče na Gozdu pri Kamniku in ukradel župniku Matiji Selanu 2.500 din gotovine, 12 zlatnikov, zlato žepno uro z zlato verižico in precej starega srebrnega denarja. o. Roparski napad na starčka. V Le-tenci pri Golniku sta dva maskirana razbojnika vdrla v hišo starega Logarja in ga do nezavesti poškodovala. Razbojnika sta odnesla 150 din in odpeljala Logarjevo kolo. Celje c. Gledališki abonma za leto 1939-40 razpisan. Gledališka uprava v Celju opozarja cen j. občinstvo, da se za abonma čim-prej priglasi. Cene abonmaja so sledeče: Lože I. reda 1575 din, lože II. reda 1260 din, lože III. reda 1008 din, lože IV. reda 756 din. Sedeži v parterju: od I. do III. vrste 252 din, od IV. do VI. vrste 215 din, od VII. do IX. vrste 177 din. Galerijski sedeži: I. vrsta 126 din, II. in III. vrsta 101 din. Abonma se lahko plača v šestih mesečnih obrokih. c. Na šest mesecev zapora ip 1909 din povprečnine je bil pred celjskim okrožnim sodiščem obsojen veleposestnik Ludvik Cizej iz Podvina pri Polzeli, ker je v silobranu udaril po glavi Svetka Jožefa in mu _ prizadejal smrtonosne poškodbe. O slučaju smo poročali. , c. Grda razvada. Prejeli smo: V nekaterih trafikah se je razpasla grda razvada; zberejo se zastonjkarji in čjtajo v trafikah vse časopise zastonj. Ta grda razvada je neprijetna za trafikante, ki se nadležnih čitateljev ne morejo rešiti, ker se bojijo zamere. Taki zastonjkarji bi lahko sami uvideli, da so po trafikah v nadlego in bi naj v bodoče Lo nelepo razvado opustili. c. Seja mestnega sveta celjskega bo v petek, 29. t. m„ ob 18. v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu so poročila odborov. c. Nesreča pri nakladanju lesa. 30 letni delavec Jakob Trobiš iz Šmartnega v Rožni dolini je padel pri nakladanju lesa in se potolkel po glavi ter si zlomil desno roko v ramenu. Zdravi se v celjski bolnišnici. c. Sokolsko društvo Celje-maHea opozarja, da bo vpisovanje za vse oddelke zaključeno 30. t. m. Vsi, ki se nameravajo vpisali k sokolski telovadbi, se opozarjajo, da po omenjenem roku ne bo nihče več sprejet. c. Sestanek starejših telovadcev obeh celjskih sokolskih društev bo jutri ob 18.30 v telovadnici Sokolskega društva Celjc-malica v mestni telovadnici. Določil se bo urnik telovadbe. Plul p. O razpotju na Bregu. Na prvem razpotju na Bregu je nedavno ptujska elektrarna postavila pred zidanim križpotjem trikotni leseni drog za električni vod. Ta drog zakriva napise krilpotja, Ker so se že pojavile pritožbe, bo posebna komisija ugotovila potrebo ali nepotrebo prestavitve tega prizadetega droga. zaqreb—samobor !tv°dfJrSahtoW d?9rajeiia nova cesta V* bn? ‘9 iz mi Bila danes s CestmCl^a Prometu. Drugo Ce%o 1111 deli nadaljevali in Žgi 6zo Zagreb—Slovenija. slE pQ J s;Ol1 PAST,R NSS!ir jX»m pri Sisku je 16- tv,_ Prijatelja 'k 'grti ■»“■ želel ie Jii* s.e !zučil kak- adi „ JOsin tv 111 a»»KU je 10- ?7ai?Kubič »a paši ubil hi ^'adi’ 'l?, ga Adama Tuti/' ^ed„Vetl1 in t ?r’lec ie popolnoma ko, na- htir, at0 je 'J? bi se izučil kak- ko , da bo n t11'1, da 150 nekOKa ’ ^er sa v v kaznilnico v se Iv, 7 Kaznnmco v vsaKrn sreastev i lahko učil. Tako je največji revščini. pripovedoval Dangubič orožnikom pri zasliševanju. TRAGEDIJA NEKDANJEGA WEST-FALSKEGA RUDARJA V vvestfalskih rudnikih je dolga leta delal naš rojak Ivan Drnovšek iz Zg. Loga v Zasavju, kamor je bil pristojen njegov oče. Ker je Drnovšek težko zbolel, so ga upokojili. Rudar se je odločil, da bo še naprej živel v Nemčiji, kjer se je tudi rodil. Prodajal je časopise. Nekega dne je Drnovšek imel smolo, ker so med časopisi našli tudi nek komunističen list. Zato so ga nemške oblasti nedavno izgnale v našo državo in mu ustavile pokojnino. Pri nas je bil brezdomec brez vsakih sredstev in je te dni umrl bolan v o. Iz sodne službe. Napredovala sla Fran Slabe, starešina okrajnega sodišča v Gor. Radgoni in Jurij Lesjak, sodnik okrajnega sodišča v Celju. Upokojena sta Ivan Grobelnik, pisarniški uradnik okrajnega sodišča v Slov. Gradcu in Franc Avdišek, višji pisarniški oficial pri okrajnem sodišču v Celju. o. Smrt matere 25 otrok. V Ljubljani je umrla popularna 74 letna trgovka s sadjem in zelenjavo Marija Banovceva. Pokojnica je rodila 2o otrok, med njimi tudi znanega opernega pevca Svetozarja Banovca. o. Strela ubila fanta in par konjev. Na Ilovi gori nad Dobrepoljem je peljal 25 letni Tone Miklavčič s parom konj krompir. Med nevihto je udarila strela mladeniča naravnost v glavo, da je bil pri priči mrtev. Strela je ubila tudi oba konja. o. Epidemija paralifusa v Trbovljah. V trboveljski občini je, obolelo mnogo oseb na paratifusu. Epidemija sc med prebivalstvom nevarno širi. Zato so zdravstvene oblasti podvzele vse, da se bolezen omeji. Občani smejo uživati samo dobro prevrelo mleko, uživanje kislega mleka je prepovedano. p. Konj jo je brcnil. 3 letno Petek Minko iz Zlatoličja ciko iz Zlatoličja na Dravskem polju je konj nevarno brcnil v glavo. — Dejal som novemu evropskemu mojstru v boksu, če hoče, da ga malo premikastim. — In kaj je dejal? — Veš, povedal sem mu to po teleto-mi... Ali je ubil svojega prijatelja? V tajni razpravi pred malto kazenskim senatom na okrožnem sodišču v Mariboru je bil koncem januarja obsojen 25-letni posestnikov sin Franc Horvat na 5 let težke ječe in na tri leta odvzema častnih državljanskih pravic, ker je, kakor ga je dolžila obtožnica, lani oktobra napadel svojega »dobrega« prijatelja Franca Tepeha iz Ciglenc pri Ptuju ter ga s kolom pobil na tla. Pri pretepu bi mu naj po obtožnici pomagal tudi mladoletni St. D., vendar pa je bil zadnji zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Obsojeni Franc Horvat je vseskozi zanikal krivdo ter doprinesel tudi alibi, da je bil usodno noč in v kritičnem času, ko se je zločin zgodil, pri svojem dekletu. Napadeni Tepeh se je po nesreči za- vlekel domov, od tod pa so ga če« nekaj dni spravili v mariborsko bolnišnico, kjer je umrl. S seboj v grob pa je odnesel tudi tajno, kdo ga je napadel. Po nekih okoliščinah ter nekih izpovedih ter besedah, ki so bile takrat izrečene deloma od pokojnega Tepeha, deloma pa od njegovih prijateljev, pa je orožništvo aretiralo Horvata, ki je prišel celo sam na orožništvo, ko je zvedel, da ga dolžijo uboja. Zaradi vseh teh okolnosti je Stol sedmerice v Zagrebu ugodil reviziji, izrečeno sodbo razveljavil in vrnil zadevo na prvo instanco. Od takrat do danes sta se potlej vršili že dve razpravi, vendar sta bili obe zaradi zaslišanja novih prič prekinjeni ter preloženi. Maribor Konkurenca med mestnimi in okoliškimi mesarji Približuje se 1. oktober, ko bodo morale biti mesnice ob nedeljah in praznikih v mestu zaprte. Zaradi odredbe banske uprave o zimskem času glede odpiranja in zapiranja mestnih mesnic trpe mariborski mesarji veliko škodo. Mesto je tako povezano z okoliškimi občinami, da ni niti meja nikjer vidna. Zato bi bile razlike v pravicah med mestom in okolico krivične. Omenjena banska odredba ne velja za okoliške mesarje, ki dobavljajo ob nedeljah in praznikih sveže meso mnogim meščanom na škodo mestnih mesarjev. Že marca je napravilo Združenje mesarskih mojstrov v Mariboru vlogo na bansko upravo glede spremembe uredbe o odpiranju in zapiranju mesnic v zimskem Času, to je od 1. oktobra do 1. maja. Prošnjo in zahtevo so utemeljili z ' raznimi razlogi. Sprememba te odredbe je potrebna že iz tujsko prometnih razlogov, zlasti pa iz krajevnih ozirov. Pozimi ko so v mestu mesnice ob nedeljah in praznikih zaprte, hodijo meščani k okoliškim mesarjem,' ki jim lahko tudi'ob teh dnevih postrežejo. Tako se Stranke privadijo na okoliške mesarje in ostanejo pri njih tudi poleti. Škodo pa trpi mestni mesar. Mariborski mesarji zahtevajo samo to, kar imajo tudi druge živilske stroke, kakor na pr. peki. Tudi pekarne prodajajo ob nedeljah in praznikih pecivo, četudi pri kruhu svežina ne igra tolikšne zdravstvene vloge kakor pa pri mesu. Znano je, da Mariborčani ne kupujejo že dva dni preje mesa, ker vedo, da je zastrupljenje s starim mesom zelo nevarno zlasti pri mladem mesu, ki ga navadno ob nedeljah in praznikih uživajo. Naš delavec zaradi pomanjkanja stanovanjskih prostorov tudi nima potrebnih mrzlih shramb, kjer bi hranil že dan preje kupljeno meso. Razumljivo je zato, da se gospodinje zatekajo v okolico k tamošnjim mesarjem. Dobro utemeljena vloga Združenja mesarjev ni našla odziva. Zato se je ob priliki službenega obiska bana v Mariboru oglasila pri rijem posebna deputa-cija, ki mu je ponovno obrazložila upravičene zahteve mestnih mesarjev. Izročili so mu tudi prepis prve vloge, a problem je ostal zopet na mrtvi točki. Čakali so preko poletja ip bliža še 1. oktober, toda uredba o odpiranju in zapiranju mestnih mesnic še ni spremenjena in mesnice bodo v mestu ob nedeljah in praznikih zopet zaprte. Ali'se ne da z dobro volja ustreči mesarjem in konzumentbm? Roparski napad v Mesarski ulici Vsa betežna in po celem telesu občutno poškodovana je prišla danes na policijo 55-letna krošnjarjeva žena Ivana Kozljaničeva in prijavila, da je postala sinoči v Mesarski ulici žrtev roparskega napada. Sinoči je bila Kozljaničeva s svojim možem: v neki gostilni ob Dravi. K njuni mizi je prisedel mlajši moški in se pričel z njima prijazno razgovarjati. Videl je tudi, da ima žena večjo všoto denarja in poštno hranilno knjižico. Okoli -10. ure zvečer sta Kozljaničeva odšla iz gostilne. Mož je odšel naprej, žena pa mu je sledila po Mesarski ulici. Kmalu je prihitel za njo znanec iz gostilne. V temi jo je zgrabil za vrat in jo vrgel na tla. Zavlekel jo je še bolj v temo in ji; med ruvanjem ter suvanjem -po celem telesu odvzel ročno torbico, v kateri je imela žena 3080 dinarjev, ki jih je šele nedavno dvignila iz poštne hranilnice, ker je nameravala oditi v toplice. Napadena žena se bo morala zateči v bolnišnico, ker je hudo poškodovana;. Policija je nekega osumljenca zaradi, roparskega napada v Mesarski ulici že prijela. • ■' i vasi ^ m. Prometna nesreča v No« * va|! ljarski mojster Josip Kresal motorjem s prikolico svojo zeno. JJ?;. nega sina na sprehod proti -jj jel Med vožnjo je trčil v njegovo'^ osebni avto, ki je motor l?0*'" trav®* in otroka je vrglo iz prikolice n , vJjj ob cesti. Oba sta bila laže poslv p. m. Dvoje ukradenih koles. ji mini Morausovi je bilo z dvo (ji Meljski cesti 95 ukradeno --ze^,rajo> ,,Wanderer" z evid. štev. 24S&>. k. lo je bilo ukradeno Ivanu oei kega dvorišča v Cafovi ulici-kolo je znamke ..Hoventri" m J -rano s štev. 125953. . ;e n$! m. Kolo v koruzi. Nek delave ..I . ji na koruznem polju za dejavni . jjjj. železnic kolo znamke NSU. z jAj# 139260. Lastnik naj se zglasi na r ? * Klopotci vabijo tudi ^’a*’ j^js udeležite zanimivega PutnikoV?S je]jo, ga izleta v Slovenske gorice. vJJ;-aTite # oktobra. Cena samo 50 din. v J čimprej! , a 23 ’ m. Nočna lekarniška služba ( ^of? vključno 29. t. m.): Lekarna Pr.1 ,.....nat Gosposka ulica 12, tel. 28-12; A Angelu varuhu, Aleksandrova ce . 22-13. Usodna vožnja s tujim avtomobilom V soboto zvečer je 22-letni tekstilni delavec Franc Zelenko opazil v Cafovi ulici avtomobil, ki ni bil zaklenjen. Njegov lastnik industrijec Jurij Polak je bil pri kino predstavi v Unionu. Zelenko, ki se še ni nikoli vozil sam z avtomobilom, ie sedel za volan in pognal motor. Pri- peljal se je samo do Zrinjskega trga, kjer je vozilo treščilo v drevo in ga prelomilo. »Šofer« je ostal k sreči nepoškodovan, avtomobil pa je spredaj popolnoma razbit. Polak ima nad 50.000 din škode. Zelenka je policija, aretirala. Šest žensk pobegnilo iz bolnišnice V mariborski bolnišnici so te dni doživeli -pravo senzacijo. Dogodi se, da v ječah pripravljajo skupen pobeg na zlato svobodo. Zelo redek pa je primer,, da bi se tak pobeg organiziral med bolniki v bolnišnici, še manj pa med ženskami. Kljub temu pa je Maribor to posebnost doživel. V neki bolniški sobi v tukajšnji bolnišnici je ležalo šest žensk. Bile so iz raznih krajev, iz Celja, Ptuja, Poljčan ‘n iz mariborske okolice. Očividno jim ni prijalo bolniško ozračje. Zato so se dogovorile za pobeg. Dobro so pripravile načrt. Sredi noči je vseh šest žensk zapustilo bolniško sobo. Splazile so se na vrt in preko vrtne ograje so splezale na urico in kar v bolniških haljah pobegnile ha vse strani. Nekatere so pokradle pri begu, kar jim je prišlo pod roke. Poljčanski orožniki so v soboto postali pozorni na neko žensko v Spodnjih Poljčanah. Ker je nosila s seboj zavitek, so jo ustavili. V zavitku je imela bolniško haljo. Zensko so aretirali. Je to Regina Škrget, ki je ena od begunk iz mariborske bolnišnice. POKOLJ MED SEJMARJI S tovornim avtomobilom se je vračalo od Sv. Trojice v Slovenskih goricah več sejmarjev, Ze med vožnjo so se sprli in skoraj stepli. Bliskali so se že noži Pred Kolodvorsko ulico pa je sejmar V. iz Maribora udaril Egona Turka, tehničnega zastopnika, s kamnom s tako silo po glavi, da se je s krvjo oblit zgrudil. Rešilni voz ga je prepeljal na dom. VINIČARSKO ZBOROVANJE Včeraj dopoldne je bilo v Košakih dobro obiskano zborovanje okoliških viničarjev. Govorniki so razpravljali o problemih obmejnih viničarjev in se dalje časa pečali s stališčem viničarskega stanu do svojih gospodarjev, s katerimi so v sporu zaradi nove uredbe o viničarskem redu. Naši viničarji so poslali na merodajna mesta več resolucij s spremi-njevalniiml predlogi. IZKOPANA OKOSTJA NA POBREŠKI CESTI Med mostom in Tržaško cesto regulira mestpa občina del Pobreške ceste, ki ga imenujejo turške šance. Tam je namreč stala stara Turkova hiša, ki so jo pred leti podrh. Pri kopanju so delavci naleteli na številna okostja, ki so še zelo do-hro ohranjena. Okostja izvirajo z nekdanjega pokopališča okoli magdalenske cerkve. Kosti so prepeljali na pobreško pokopališče. z vilami povzročila več poškodb po celem telesu. Bojeviti ženi se je zahotelo žganja, ki ga je zahtevala od svojega moža. Ker ji Markeš ni hotel dati pijače, ga je pošteno premikastila. ZARADI ŽGANJA NAPADLA SVOJEGA MOŽA V tukajšnjo bolnišnico so pripeljali 57-letnega posestnika Jožeta MarkeŠa iz 2i-karcev v Slov. goricah. Mož je pri zaslišanju izpovedal, da ga je doma napadla niegova 45-letna žena Ivana in mu m. Sodna vest. V višjo skupino je napredoval sodnik Srečko Grmovšek pri okrajnem sodišču v Mariboru, uu h orožniške službe. Za komandirja orožniške postaje v Šoštanju je premeščen orožniški narednik Ivan lljaš iz Selnice ob Dravi. m. Izbira sedežev v gledališču je za nove abonente te dni pred: otvoritvijo jubilejne sezone še mogoča. V olajšanje izbire je interesentom pri gledališki blagajni na vpogled načrt vseh sedežev in .cenik abonmaja ,ki nudi velik popust napram dnevnim cenam. m. Prodaja grozdja v okviru mariborskega grozdnega tedna bo pričela jutri' zjutraj na Rotovškem trgu na dvorišču mestnega socialno političnega urada, m. Umesten pieletni čin. Kakor znano, je zapustil bivši trgovec Simon Novak svojo dvonadstropno hišo v Slovenski ulici 22 kot ustanovo za obubožane mariborske trgovce, da uživajo v njej brezplačna stanovanja. Razen nagrobnega spomenika na mestnem pokopališču v Pobrežju je Združenje trgovcev za mesto Maribor nabavilo v počastitev blagega pokojnika sedaj še primerno, spominsko ploščo, s katero je okrasilo te dni notranjost na novo prepleskane hiše, m. Kriza v tekstilni industriji. Zaradi pomanjkanja surovin in zaradi mednarodnega položaja so nekatere mariborske tekstilne tovarne omejile svoje obrate. Nekatere tovarne delajo s skrajšanim delovnim časom, kar gre v pretežni meri na škodo tekstilnega delavstva. m. Manufakturisli in krojači se zadnje čase pritožujejo, nad popolnim zastojem. Nihče ne. kupuje in krojači že dalje časa nimajo naročil. m. Petkova racija. Mariborska policija je v petek oriredila v vseh o k ra i ih mesta obsežno racijo. Prijela .je večje število osumljencev od katerih so mnoge pridržali v zaporu. A c m. Aretacija večkratnega kolesarskega tatu. Orožniki so v Kamnici prijeli Franca čerčaca iz Melja, ki je osumljen številnih kolesarskih tatvin, ki so se dogajale zadnje dni’ v Mariboru. Dve tatvini je čerčec že priznal. m. Tcichmeister sodeloval pri vlomu v Bresteraici. Orožniki so prijeli 31 letnega delavca Franca Teichmeistra s Koroške ceste, kjer je bil ubit razbojnik Rogan, ker je najbrže sodeloval pri vlomu v Brester-nici« m. 300 kg krompirja je nekdo ukradel frančiškanskemu vrtnarju Alojzu Verstovšku iz ute v Cvetlični ulici 28. Vlomilec je skušal vdreti tudi v svinjak, kar pa se mu ni posrečilo. m. Na Glavnem trgu je neki kolesar povozil 70 letnega delavca Simona Cenca, ki je dobil lažje poškodbe. Kino * Grajski kino. Nesmrtno delo^ pisatelja, najboljšega pozna^fp* Rudyarda Iviplinga „Gunga D' ' -ki je stal 2,000.000 dolarjev. rm* se ta film predvaja doseže ogrou * Kino Esplanade. Do vključ „Junak pod copato", najnovej * igra. Lilian Harvey, \Vilh Fnts JI * Kino Union*, Do vključno-.P3 „Tajni agent X-9“, II. del. Višek » K in senzacij. ______ Radio Ponedeljek, 25. septamj^ Ja| Ljubljana: 12. Za boljšo vpl}P 12.45 Poročila; 18.20 Odmevi ;i« (plošče); 19.40 Naši poljedelci ■-» fonija; 20.45 Orkestralne - točk. ^ 22. Napovedi, poročila; 22.1- -in balalajke (plošče), ~ Za' m balalajke (plosce). — fupsii« v Lahka glasba RO; 22.20 Pren°s P1, pl; be. — Beograd: 12. Opoldan*1'• narodnih pesmi; 17.45 Pesmi rt; je^ pa prsa. Smrtno zadet s Aj. zgrudil. Takrat so priskoči _ so mu odvzeli samokres, ^ v .A Poklicali so rešilno PostaJ1(^Atii r®z . zom v bolnišnico je približal. Pri pokojnem puško bJto $ >ma novo kolo, ,aV?ihfa -,} 5v in samokres boji. S seboj_>e nosil v£gioSreči|a namera pa se mu ni izdihnil. . ■ ' raZbf:! m* Na kraju krvave bitkf .^i, “U s® se je zbrala velika mnozlC, ejjaoie' ja ni vedela, kaj pome”1 ?reBla ^ zvedeli, da je policija us ovenjji. " ; nejšega razbojnika v . 81 razburjenje poleglo. , preisl(A t# Policija je nadaljeval3 J)da se ^ aretirala tudi Teichmeis bojni>k^A& tovi njihova zveza i ra^0 so zaplenili tudi veliko zag0 fA stvari. Teichmeistrova s0at da Ju je Rogan a " * prisilil, da sta ga sprfLar, ki11 . je, da bo ustrelil vsa***** J sil v ** Skopsko gledališče in njegov Med gledališki list šoje 7wS?s^0vailskimi gledališči ič v okolju Južne Srbije, ki je bila še - '♦'"vvuoanm situanov^i 1ZVT- - Pslco Posebno poslanstvo, ki ob-v tem, da utira 2“ umetnosti že|a n,vais®^i leti najbolj zaostala de-mačim 6 ^ra'J"evine> ’n da širi med do-toli*;s„.1>re°'valstvoni zavest kulturno' * držav pnpa^nosti- Tega poslanstva se ^ODsif«a v5^° zavedala in podpirala Ninsta •tališče bolj kakor druga po-Kljufa i ’ m često tudi v njihovo škodo. ^boifV6 *e mora'° skopsko gledali-iitia ya 1 z velikimi težkočami. Dasi ma nji.a,0 llad 70 tisoč prebivalcev, ni-lfc"' t ^.sledališke tradicije, in sprva ni imelo gledališke publike. ikQa rflbaV _____________ ___________ i'si£ga fjj°bile zato koncesije na račun ?' kakr!t delutejo tudi mnogi Sloven- %kso p ?r- Vladimir Skrbinšek, 2aietne ^.^kega Poslanstva. Toda te v izm« CZ e 'ie gledališče premagalo iaj tj, ni"°ma kratkem času in stoji se-|6Žiserj. ece^nji višini. Ima vrsto dobrih Valj ai,- '-12ra'cev in igralk. Tam so de-‘ «u se ’ • kor n l^ietLUrian - ^kti 'nio novo sezono je pričela iz- i° SasilA uPrava *udi svoje last-Na na ° zori sni list«, ki iz-^tsecu. p sjraneh vsakega 1. in 15. v in'nnami ležita prvi dve šte-b^Potrlv11.3^ Je treba, da dobro ustre- ^ ITI HflUiemi tolr&rrn o^c-Aisicin B°LGARSKEGA gledališkega žNtSka ŽIVLJEN-IA a?°r; a Pokrajinska opera v Stari te delov ■ ^etos Petnajstletnico svo-^bno a^a- Ustanovljena je bila na s!^e8a ri ° *eta 1^25. pod okriljem » Vefcnru^Va »Kaval« in je delala k®3 ra2vji°ma 2 diletanti. Polagoma se j0 <>Pero u- v zel° pomembno podežel-tun-1 ne nast°pa le doma, ampak S; Vt V P^vdivu, Slivnu, Burga-V1*161! „;tg0ri ^d. Zanimivo je, da je itd. Pred na j ’n namenu takega časopisja. avimatiVnih sestavkov o delih, ki ]ai° in njihovih avtorjih, je še nekaj drugih na gledališče se nanašajočih prispevkov in gledaliških notic. V prvi številki so poleg uvoda sestavki o Shaw-jevern »Hudičevem učencu«, Hamsunovi drami »V krempljih življenja«, spis »Igralci in publika«, pregled lanske sezone itd. V drugi številki je informativni članek o Moliereju in njegovem »Tar-tufiu«, Weraerjevem »Sorodniku z Balkana« in »Novih ljudeh«, razmišljanja A. Štimca o balkanskih gledaliških možnostih, slede pa še gledališke in druge vesti. Sestavki so pisani strokovno neoporečno, pa vendar tako, da so razumljivi tudi povprečnemu obiskovalcu gledališča. Ta način urejevanja in pisanja gledališkega lista bi bil priporočljiv tudi pri n as, kjer so informativni sestavki navadno odmaknjeni od povprečne ravni obiskovalcev in zato za nje brez pravega haska. Gotovo bi bilo treba tudi naš mariborski »Gledališki list« razširiti in reformirati, da bi postal res informativno glasilo gledališča. Priporočljive bi bile tudi ilustracije, ki skopski »Po-zorišni list« močno poživljajo. Iz glasila skopskega gledališča spoznamo dalje, kako upoštevano in važno vlogo so igrali in še igrajo na tem najjužnejšem jugoslovanskem odru slovenski režiserji in igralci, saj nahajamo v obeh prvih številkah celo vrsto vesti in pripomb, ki se nanašajo zlasti na Vladimirja Skrbinška in Maksa Furjana. -r. Ov1 Ma>, ovitelii tudi znani pevec v p ,rov’ ^an dunajske opere. pa f%ifcrn 0 v d i v u, ki je pridružena kot^v U mskemu gledališču, sto-M, s5z°no. Na čelu ji stoji c 3 član sofiiske °T>ere k, 'n M • Subvencijo dobiva od dr-fleJ1* ti0uAmesttle °bčine. too ed W‘,Viatac 0Dctne- — Letos je l!- zopet odprto Zadružno y Sofiji, ki vprizarja sa- ta v v°tn zasebna ustanova pod Wt&dfiecra ravnatelja bolgarske-tališča in pozneje plov- p- k- s'«1- ^a,-. »Boh«, ,je Počela z 1 n s k o nif ljubezen« MedaliS** »BoLSe ,3e Počela z Leharjevo - heni^a ljubezen«. - Po-->q, xjn°vo a 1'5 č e v Sofiji je V^laia it s »Tatarskim ka-hč *«k> nli n,0mova- Gledališče iz-^ f^b-no nalogo z dobrimi krajinskih mestih. — So- dobno gledališče je pričelo svoje letošnje delo v Kazanliku z delom Ivana Vazova »Brez ognja ni kraja«, zasnovanim na stari hajdušiki legendi, v režiji Georgija Kostova. Druga premiera je drama Aleksandra Žiržinova »Letalska vojna«. k Petindvajsetletnica smrti P. K. Ja-vorstva. Te dni slave v Bolgariji 25-1 etni-co smrti bolgarskega pesnika P. K. Javorova, ki je ustvaril kot lirik nekaj del trajne vrednosti. k Nov bolgarski roman. Pisatelj Stilian čilingirov, avtor romana »Kruh naš vsakdanji«, je napisal nov roman, ki je zajet iz življenja v Šumnu, pisateljevem rojstnem kraju. k Legenda o sv. Sofiji. V Sofiji je izšla druga izdaja Stojana Zagorčinova »Legende o sveti Sofiji«. Ta legenda je v resnici zgodovinski roman. k. Slovenske umetnice na zagrebški razstavi Kakor smo že poročali, je te dni odprta v Zagrebu razstava Kluba likovnih umetnic, ki slavi s tem desetletnico svojega obstanka. Izmed slovenskih slikark so se razstave udeležile Elda Pl-ščančeva, Mira Pregljeva in Anica Zu-panc-S6dnikova ter kiparka Karla Bulo-vec-Mrakova. Soorft Prvenstvo LNP Na Železničarjevem stadionu sta se včeraj srečala v prvenstvenem tekmovanju LNP-a Železničar in Rapid. Igra je bila zanimiva in mestoma tudi razburljiva, vendar vseskozi fair. Železničarji so imeli boljši napadalni kvintet, ki je tudi odločil končni rezultat 2:1. V predtekmi obeh rezerv je • zmagal Železničar s 5:3. ISSK Ma- ribor je v Murski Soboti doživel neprijetno presenečenje ter moral napram SK Muri kloniti s 3:L V Čakovcu je CŠK porazil Gradjanski s 3:1. V celjski skupini prvenstvenega tekmovanja LNP-a je Olimp premagal z 1:0 Hrastnik, Amater m Celje s 4:0. Rezultati obeh lig Po petem kolu hrvatsko-slovenske lige je Ljubljana še vedno na zadnjem mestu, Gradjanski pa z 9 točkami krepko na vodstvu. Včeraj jc Ljubljana proti Varaždinski Slaviji igrala 3:3 (2:2), vendar je bila igra zaradi izgredov v 85. minuti prekinjena. Gradjanski ni mogel novincu Splitu zabiti niti enega gola: igra je ostala z 0:0 neodločena. Hask je š 3:1 premagal Hajduka, Concordia z istim rezultatom Bačko, osiješka Slavija in Sašk pa sta remizirala s 3:3. V bivši ligi je Jugoslavija premagala Bato s 3:0, BSK Vojvodino s 5:3, skopljanski Gradjanski Bask z 2:1 in Žak Zemun s 7:1« KOLESARSKO PRVENSTVO HRVATSKE Prvenstvo Savske banovine so hrvatski športniki prekrstili ter imeli včeraj prvo kolesarsko prvenstvo banovine Hrvatske. Prvak je postal na 100 km Prosenik v 3.6.45 (povprečno 32 km na uro) pred Grgcem in Fiketom. s. Srednješolci so plavali v Ljubljani za tri pokale. Posebnih rezultatov ni bilo, ker so najboljši pač tekmovali na vseh disciplinah. Pelhan in Wernerjeva sta svojima zavodoma prinesla zmage. s. V Ljubljani je bila seja koalicijskega odbora hrvatskih in slovenskih nogometnih klubov. V vsakem oziru je bil dosežen popoln sporazum tudi glede neudeležbe" na občnem zboru JNS-a 1. oktobra v Beogradu ter določeno tudi stališče glede reorganizacije JNS-a. s. Dr. čop, predsednik naše .teniške zveze, se je z italijansko ladjo „Rex“ vrnil iz Amerike, dočim so naši mušketirji odpotovali v Kalifornijo na turnirje. s. Na mitingu „Planine“ v Ljubljani je bilo nekaj dobrih rezultatov. Disk je vrgel Kosec (Pr.) 37.91 m, na 200 m je pri C juniorjih zmagal Černe (Pl.) v dobrem času 24.2. Na 800 m so bili juniorji boljši od seniorjev: Košir je prelelcel progo v 2.02.1, Skušek pa v 2,03. Dober rezultat je dosegel tudi Železničar Gujznik v metu kladiva z 42.47 m. 100 m je pretekel Klinar v 11.8,, Rapidovec. Schmiederer pa 1500 m v 4.19. Na 400 m je bil Skušek prvi v 51.9, Gašperšič pa je skočil ob palici 3.20 m. s. Vrhovno atletsko zvezo predlaga zagrebška atletska podzveza JAS-a. Do občnega zbora bo Hrvatska atletska zveza že organizirana. Dosedanji troboj Beograd— Zagreb—-Lj ubljana bo v bodoče po tem predlogu troboj med Srbi, Hrvati in Slovenci. s. Hašk je imel včeraj lahkoatletski miting, pri katerem sta se dr. Narančič in Curčič kvalificirala za balkaniado. Naš stari reprezentativeč dr, Narančič je vrgel kroglo 13.38 m. V disku helenski stil ,je tudi zmagal s 34.66 m. V metu diska je zmagal Curčič s 43.30 m. Kotniku ni uspel poiskus rušenja rekorda na 3.000 m ter je zaradi slabega terena odstopil. V skoku na daljavo je zmagal Stranič od mariborskega Železničarja s 5.95 m. s. Madžari so katastrofalno porazili Nemce včeraj v Budimpešti s 5:1. Ce bi ne imeli Jacoba v golu, bi bil poraz Nemcev še hujši. ISSK MARIBOR V SEMIFINALU TENIŠKEGA KLUBSKEGA PRVENSTVA Teniška reprezentanca ISSK Maribora je včeraj premagala SK Slavijo iz Varaždina s 3:2. Rezultati so bili naslednji: Albaneže (Maribor)—Mohr (Varaždin) 4:6, 6:3, 1:6, Tončič (M.)—Briksi I (V.) 5:7, 7:5, 2:6, Mali (M.)—Koprek (V.) 6:2, 7:5, Škapin (M.)—Briksi II (V.) 6:3, 6:2, Mali-Tončič (M.)—Briksi 1-Mohr 2:6,'6:4, 6:2. Rešitev križanke štev. 46 Vodoravno: Dolomiti, epoha, iz, lek, zora, ironija, kemal, na, pomota, tat, era, Ivar, Severin, Anatolec, ono. Navpično: delikatesa, opereta, ena, lokomotiva, oh, nani, veto, mazilo, Aron, bj, perilo, tiran, ne, Iza, Avar. Z DANAŠNJIM DNEM JE UPRAVA RAZPOSLALA VSEM CENJ. NAROČNIKOM, KI SO V VEČJEM ZAOSTANKU Z NAROČNINO »VEČERNIKA«, ČEKOVNE POLOŽNICE. ISTOČASNO JE TUDI UPRAVA PREKINILA POŠILJANJE LISTA TEM NAROČNIKOM. CENJENE NAROČNIKE, KI ŽELIJO, DA BODO ČIMPREJ SPET ZAČELI V REDU DOBIVATI UST, PROSIMO, DA ZAOSTALO NAROČNINO ČIMPREJ PO POŠTI NAKAŽEJO. V TRENUTKU, KO BO UPRAVA »VEČERNIKA« DOBILA NJIHOVE VPLA-' ČANE POLOŽNICE, BODO AVTOMATIČNO UVRŠČENI MED NAROČNIKE. CENJENE NAROČNIKE PA TUDI OPOZARJAMO, DA BODO V TEM TRENUTKU, V SMISLU ZAVAROVALNIH POGOJEV »VEČERNIKOVIH<; NAROČNIKOV, ZAVAROVANI ZA PRIMER SMRTNE NEZGODE ZA 10.000 DIN. TO ZAVAROVANJE VELJA LE ZA TISTE NAROČNIKE, KI IMAJO NAROČNINO PORAVNANO VSAJ DO 14 DNI PRED SMRTNO NEZGODO. UPRAVA »VEČERNIKA« cpoole A LJUBEZEN MORNARJA ERICSSONA koriti s "7~. -lc 5 tožiti ukazal raz- g ladko naiT Po peti'k nrinutah Č5’. stati nr,K,redovaIo> tako da je A "pk navil ^ 1,1 Oi0azovati kakor 4ružbe\°i5OŠltil1 let va* vUrav'1,1 jadrati ženske- Znala 'a^° do*hr “prav,iati motorni ie '°.kakor vsak ribič, Se tvi *e Vsa ^?2tla!a kakor svojo f ^ravlva,]tneniirjena pedala, 23 t&ga lir ‘ na suho. je njeno bou*' w Vega vedno V*QVki> S JS je on’ zapo P«C IS ROMAN 23 talent je prišel i, opazovati kakor Se jg0 1T1 «daj gleda, kako in v nenadoma na- •vahnem razgovoru z ih m Se S*, -.^ssc se le Pa, ko je nape-možica počasi io nnl Ueiladoma znašel ^£&rVaK?Vil z »dober r ža je s katero jo jc Oznanil z njo Mag- nus. »Da,* je dejal Ericsson na neko njeno opazko, »dober lov snio imeli, in zame je bil to prvi ribji lov po sedmih letih.« »Moj nečak nam je pripovedoval, da ostanete v Sharsstodu in se začnete pečati z ribolovom,« pravi Švala. »To more biti za Sharsstord samo dobro, kajti« — prekinila se je, se zasmejala in potem nadaljevala: »No seveda, zakaj bi vam tega ne povedala — ljudje so vendar tu neznansko dolgočasni.« Ericsson jo je pogledal postrani in. se tudi zasmejal. Pri tem pa je ves čas z budnim očesom motril ljudi, ki so odnašali ribe v skladišče, in ne da bi bil nevljuden, se je pogovarjal z dekletom približno tako kakor kak nadzornik podjetja, ki je ves zaposlen. »No,« pravi »vsekakor ste vi prvi človek na Islandu, ki sem ga slišal neči kaj takega o Islandcih. Da, počasni so, toda če ji čuti žena do moža, temveč je vplival preje kot odrasel na kakega otroka. In Ericcson, ki se je še v čolnu odločil, da zadene Gudmundssona na najobčutljivejšem mestu, je pozabil na to misel, kajti v Švali ni prav nič več videl ženske. Njen glas, odkriti, otroški način govorjenja in prirodnost njenega bitja sta pripomogla k tej spremembi. Če bi jo bil srečal, preden se je prebudilo v njem tisto strašno sovraštvo do žensk, bi bil učinek enak. Ker Švala je spadala k tistim ženskam — pa najsi so še tako lepe —, ki ne vzbujajo v možeh sle, enostavno zato, ker bi njihovo naravno, nedolžno obnašanje zatrlo vsak tak občutek v možeh. Če bi kdo ljubil tako ženo, bi jo moral ljubiti najprej kot otroka: šele potem bi si jo mogel pridobiti kot ženo. In taka ljubezen potem nikoli ne more umreti. »Da,« je dejala Švala, »prav imate. Kadar se pripravijo do dela, so pa zelo marljivi... Magnus je bil ta čas v ribarnici, kjer je uadzoroval vlaganje, zato ni niti slutil, kako čudovito prijateljstvo se je razvilo ta čas na obali, nenadoma kakor mlada, dehteča roža. • * »Tako!« je dejal Ericsson, ko je sopihajoč mladec odnesel zadnjo ribo iz čolna. »To bi bilo opravljeno. Zdaj pa mo-ram malo naokoli in si ogledati pristanišče. Pomislite, kupil sem čoln, ne da bi si poprej ogledal, kam ga lahko umaknem ob grdem vremenu. Pa saj veste, da so nekateri pristani kakor pasti, ki čolnu zlomijo tilnik.« »Naše pristanišče ni niikaka past!« je ponosno zagovarjala Švala svoj kraj. Najboljše pristanišče je v celem fjordu. Pokažem vam, če hočete. Toda kje je Magnus? Mogoče bi hotel z nama?« »V ribarnici je,« odvrne Ericsson. »Halo, Magnus!« Ko ni bilo odgovora, skoči Ericsson, preveč nepotrpežljiv, da bi še čakal, zopet na obalo. (Dalje jutri:) Uredba o pobijanju draginje in Spekulacije Cilj uredbe: zaščita socialno šibkega konzumenfa Ministrski svet je izdal obširno uredbo o pobijanju draginje in špekulacije. Ob tej priliki je dal minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. Srdjan B u-disavljevič izjavo, v kateri je med drugim naglasil: Prve dni septembra, ko se je v deiu Evrope začelo vojno stanje, so se pričela v posameznih krajih naše države dvigati cene nekaterim življenjskim potrebščinam in drugim predmetom, ki so potrebni širokim slojem prebivalstva, čeprav dejansko za povišanje cen niso obstajali nobeni opravičljivi razlogi. Zato je sklenila nova vlada na svoji prvi seji, da bo izdala n»vo uredbo z zakonsko močjo, ki naj bi odločno preprečila poskuse vseh listih, ki mislijo, da morejo današnje nemirne dni izkoriščati za čezmeren dobiček. Cilj uredbe je zaščita socialno šibkejšega potrošnika. Da se ta cilj doseže so določene občutne kazni za tiste, ki mislijo, da lahko danes, čeprav so razmere v naši državi mirne in normalne, dosežejo velike dobičke na račun tistih, ki v mirnem času komaj žive iz rok v usta. Taki špekulanti ne smejo ostati niti uro v dvomu, kaj jih čaka, če neupravičeno navijajo cene ali spekulativno kupičijo blago. Vedeti morajo, da se bo postopek proti njim vodil nujno in z vso odločnostjo. Da bo ta postopek čim bolj uspešen, ie potrebno da tudi prebivalstvo pomaga oblasti v polni meri pri izsleditvi in preganjanju krivcev. Razume se, da uredba ni naperjena proti ogromnemu številu naših poštenih fo solidnih gospodarstvenikov ter poštenih hišnih lastnikov. Vlada je pri izdaji fe uredbe upoštevala, da se cene življenjskih potrebščin in ostalih predmetov, ki so navedeni v točki 1., ne morejo regu- lirati samo z upravnimi ukrepi ter sodnimi in policijskimi kaznimi, pa čeprav bi bile te kazni še tako ostre. Pravi regulator cen je in ostane množina blaga na trgu. Zato je vlada sklenila, da po svoji strani stori vse, kar je v njeni moči, da bo naše tržišče oskrbljeno z zadostno ko. ličino blaga. V tej smeri so bili že izdani nujni in učinkoviti ukrepi od strani trgovinskega in kmetijskega ministrstva. Ko razlagam nagibe in namene, ki so vodili vlado pri izdaji te uredbe, prosim tisk, da posamezne odredbe kritizira. Nobeno delo ljudskega razuma ni popolno. Z objektivno kritiko v tisku se bo lahko določilo tudi tisto, kar v uredbi ni dobro, kakor tudi tisto, kar je dobro, pa se z uredbo ni reguliralo. Na ta način bo imela vlada možnost, da uredbo v posameznih odredbah spremeni oziroma izpopolni. Uredba Cl. 1. Pod uredbo spadajo: a) življenjske potrebščine (ljudska hrana), jedi, pijače in živinska hrana, obleka, obutev, kurivo m razsvetljava; b) kmetijske naprave, kmetijsko orodje in ostala sredstva, ki so potrebna za kmetijsko proizvodnjo; c) pogonski material; d) gradbeni material; e) stanovanje in lokali; f) drugi nujno potrebni predmeti, kolikor niso v seznamu luksuznih predmetov po zakonu o skupnem davku na poslovni promet in g) material in orodje za izdelavo vseh prej imenovanih predmetov. Pod določila te uredbe ne spadajo: a) proizvodi kmetov z lastnih posestev; b) monopolski predmeti in prodaja zdravil v lekarnah. Prepoved kopičenja živil CI. 2. Vsak proizvajalec, posredovalec ali prodajalec življenjskih potrebščin in ostalega blaga, bodisi da ga prodaja na drobno ali na debelo, je dolžan dati v prodajo življenjske potrebščine in ostalo blago, proizvedeno in nabavljeno zaradi prodaje. Prepovedano je kupičenje življenjskih potrebščin in ostalega blaga z namenom, da bi se blago odtegnilo prometu in bi se s tem povišala njihova cena. Za kopičenje pa se ne bo smatrala nabava življenjskih potrebščin in ostalega blaga za potrebe lastnega gospodinjstva, če njihova zaloga ne presega običajne potrebe. Ne bo se smatrala za kopičenje zaloga blaga pri na-bavljalno prodajnih zadrugah in njihovih zvezah, če je zaloga namenjena za redno preskrbovanje zadrug. Prepovedano je omejevanje proizvodnje, nabave in prodaje življenjskih potrebščin in ostalega blaga pod običajnim obsegom, prav tako je prepovedano drugo postopanje, ki lahko dovede do dviga cen življenjskih potrebščin in ostalega blaga. Kdor se pregreši proti predpisom tega člena, bo kaznovan z zaporom do enega leta in z denarno kaznijo do lftO.OOO din. Prekupčevanje Čl. 3. Prepovedano je večkratno prekupčevanje odnosno uvajanje nenavadnih posredovanj v prometu z življenjskimi potrebščinami jn ostalim blagom, kar bi lahko pospešilo verižniško trgovino. Prepovedano je kupovati življenjske potrebščine in ostalo blago na trgih, tržiščih in sejmih zaradi prekupčevanja na istem mestu in v času trajanja istega sejmskega dne. Prodajalci na drobno morejo zaradi svoje preskrbe sklepati s prodajalci na debelo kupoprodaje na trgih in sejmih samo po času, ki je določen za prodajo na drobno na dotičnem mestu. Prepovedano je brez opravičljive potrebe prodajanje življenjskih potrebščin in ostalega blaga od strani proizvajalcev, posrednikov in prodajalcev v nasprotju z običajnimi pogoji in proti običajnemu načinu. Kdor se pregreši proti predpisom tega člena, bo kaznovan z zaporom G mesecev in denarno kaznijo do 50.000 din. Čl. 4. Prepovedano je kupovati od ljudi, ki prinašajo življenjske potrebščine na trg, to blago od njih že na potu do trga z namenom prekupčevanja. Prepovedano je prav tako odvračanje proizvajalcev in drugih oseb od tega, da bi prinašali življenjske potrebščine na trg. Kdor se pregreši proti predpisom lega člena, bo kaznovan z zaporom do 30 dni in denarno kaznijo do 5.000 din. (Dalje jutri,) Zanimivosti Znamenitosti z bolgarskega morja Na severu od največjega bolgarskega pomorskega mesta Vame stoji na Rtu sv. Dimitrija bolgarski kraljevski dvorec Evksinograd. Orad sta zgradite dva francoska anhitekta na. obali ob Črnem morju, obdala sta ga s prekrasnim parkom, za njfon se pa dvigajo kraljevi vinogradi, ki dajejo najzuamemtejše bolgarsko vino. Sicer pa je vsa ta bolgarska črnomorska obala porasla ali z vinogradi ali z gozdovi ter vse drugačna, kakor naša jadranska. Tam ni iz kamenja zidanih hiš in ribiških po rtiče v. V Črnem morju ni toliko rib, kakor v Jadranskem, in Bolgari spteii niso ribiči. Bolgarski primorci so vinogradniki in poljedelci; za morje se ne zmenijo, kakor da ga sploh ni. Severno do Evksinograda se pa dviga strmina, v kateri žde ostanki nenavadnega samostana Aladja. Kdaj je bil ta samostan ustanovljen, ni znano, gotovo pa ob prihodu Turkov. Menihi so se zatekli v nepristopne stene Aladja in napravili v votlinah svoje samostanske celice, v katerih so živeli in moliiH. V največji votlini so imeli cerkev. Do votlin so izklesali ozke stopnice, po katerih ni mogoče človeku, ki ima slabe živce ali se mu vrti v glavi. Turki so jih večkrat napadli, a menihi so bili v svojih nepristopnih pečinah vendarle varni. Po osvo-boijenju so se menihi izseljevali, oziroma so izumirali brez novega pritoka. Dandanes živi tam, a nekoliko nižje, samo še eden, zadnji. To je nad 90 let stari oče Teodor, ki goji čebele in se spominja nekdanjih časov. Vendar kraj ni popolnoma zapuščen, kajti samostan Aladja je turistična zanimivost, ki si jo hodijo ogledovat Bolgari in tujci, zlasti letoviščarji iz Varne, Včasih prirejajo tja večje skupinske izlete. Na drugi strani, tik nad morjem, se spušča strmo v vodno globino gladka skala, čez katero se je po pripovedovanju domačinov vrglo po prvem prihodu Turkov 300 bolgarskih deklet, ki so se Oddočiie raje za smrt, kakor za suženjstvo v turških haremih. Morda jih ni bilo toliko, morda jih je bilo le 30, kajti kdo ve, kako je ustno sporočilo skozi stoletja spremenilo resnico in jo po svoji fantaziji okrasilo, gotovo pa je, da brez podlage ni. Zato sta ta skala in samostan Aladja dve zgodovinski zanimivosti obmorske Bolgarije, kakor je sedaj zanimivost prekrasni kraljevski dvorec Evksi-nograd mailo južneje. Spoštovanje, zvestoba, vestnost, marljivost, požrtvovanje, vera — vse te čednosti so večne zahteve do nas, ki jih moramo v menjajočih se oblikah zgodovinskega življenja vedno znova izpolnjevati. CIGANSKA ZGODBICA ^ Neki kmet tam nekje na iugU ^ svojega staregu Šarca, ki mu ^ |a leta zvesto služil, prodal mes® mu je obljubil, da bo ubogo kil ^ zaklal. Ko pa so se tedaj Pn . a|j slučajno oglasili cigani, P0V?ra:' jar po- ima naprodaj kakega konja, je n} ^ai zabil na svojo obljubo in je k°nja jj0je ciganom. Preteklo je nekaj \e nekega večera na dvorišče tiste« pritekel konj vranec, z slav0 hlevska vrata in se postavil n sj je nekdanjega starega Šarca. K° j0gxia!, kmet tega konja bliže ogleda1',-,e ^ c-. da je to njegov lastni šimelj, k'* |j- gani le črno prebarvali. Ko so P° i{ borili v bližini te kmetije, Pa s o i , ubralo - n ea zvesto kljuse odtrgalo in kar so noge, po najkrajši poti jo domači hlev. GLEDALIŠKA KRIZA V ŠVICI •. tu Gregorčičeva ul. 24. 9186—4 SLADEK VINSKI MOŠT prodaja Ma}or Lochert, Meljski hrib 19. 9187—4 Prima NEPOSNETO MLEKO se dostavja na dom po din 2.— liter. Komiann. Vinarska ul. 1, tel. 24-05. 9196—4 PES VOLČJAK sc odda. Istotam se proda neč s pečnicami. Rošpoh 213. 9197—4 Stanovanie STANOVANJE sobo in kuhinjo takoj oddam v novo zidani hiši. Dr. Ver-stovškova 31. Špesovo selo, Pobrežje. 9184—5 z vsemi Pr,UR odda. Naslov v Sobo sep., sončna, se boljši osebi. Prodam poceni majhno čež 4 johe POSESTVO (gozd. njiva in sadonosnik). Vprašati Kocbet Anton. Gačnik št, 5, p. Pesnica. 9201—2 Prodam IZB^DEN CVETLIČNI MED po din 16,— za kg oddaja Kmetijska družba Meliska c. 12, tel. 20-83. 8910—4 STANOVANJE 2 sobi, kuhinja s pritiklinami, se odda s 1. oktobrom ali novembrom. Aljaževa ul. 4. . 9188—5 SOBO in kuhinjo oddam na Pobrežju takoj. Vprašati Strma ul. 11. gostilna Potočnik. 9191—5 MANSARDNO STANOVANJE 2 sobi, kuhinja, pritikline din 325.— takoj oddam. Betnav-ska 39. 9192—5 SOBA s štedilnikom se takoi odda. Betnavska 39. 9193—5 vrata 5. spričevali Ig® PoslV Hutikar. 1un ^ ■ "SSf ^ - «-tfS 04, s &•**• Izdajo in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Mariboru. liska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA v Mariboru - Oclasi po cenik« ' v. J* np vračajo. - Uredništvo ln upravo: Maribor, Kopališka ulka 6. - Teleion uredništvu štev. 25-67 iu uprave Stov. 23-67,. - PošUu čekovni j