Uredništvo:
Schillerjeva cesta štev. 3,
dvorišču, I. nadstropje. * *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* *
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žujejo.
HARODHI
DNEVNIK
Upravništvo:
Sehilleijeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstr O-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12-50 četrtletna ... K 6"80 mesečno ... K 2*10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30-— Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od cveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
Št. 191.
Telefonska številka 65.
Celje, v sredo, 24. avgusta 1910.
Čekovni raCun 48.817.
Leto II.
Sijajna zmaga v celjski okolici.
Včeraj se je končal večmesečen trdovraten boj za Celjsko okolico s sijajno zmago združenih Slovencev. Ta novica ne bode vzbudila samo živega veselja v srcih celjskih in okoliških Slovencev, našla bode gotovo tudi radosten odmev po celem Spodnjem Štajerju. Kajti Celjska okolica je ena največjih in po svojem položaju najvažnejših okoliških občin na slovenskem Štajerskem; ona tvori železen obroč okrog nemškega mesta Celje, ona je naša solidna opora za zadnji in odločilni boj proti srcu spodnje-štajerskega nemštva, katero leži v Celju. Sicer so poskušali Nemci zadnja desetletja večkrat naskočiti Celjsko okolico; ali tako hud še menda ta naskok ni bil kakor baš tokrat. Pospeševalo ga je več za Nemce ugodnih okolščin: v. občini se je nabralo precej tistih nezadovoljnežev, ki so zaradi malih, dozdevnih krivic šli tako daleč, da so pozabili na svoje slovensko ime in domovino ter volili s celjskimi re-negati, kateri so jih šuntali in zapeljevali na vse možne načine. Dalje so si Nemci zadnja leta vsled slovenske nepaznosti povečali nekoliko svojo posest v okolici; zlasti se je okrepila s pomočjo slovenskih delovnih sil in slovanskega denarja nemška industrija, katera je znala svojo davčno moč primerno uveljaviti pri občinskih volitvah. No in končno so sc Nemci v veliki meri zanašali na razdor v slovenskem taboru, na obče znano nasprotstvo med obema slovenskima političnima strujama in posameznimi, izven strank stoječimi konservativnimi politiki.
In vrgli so se z veliko vehemenco na okolico. Cele zadnje mesece in tedne je tekel po mestnih in okoliških gostilnah »Freibier« na Siidmarkine stroške; Nemci so trosili novice o poneverjenju občinskih denarjev, o zapravljanju občinskega premoženja in slepili z njimi lahkoverne in nepoučene ljudi. Grozili so posameznikom z gospodarskimi škodami. Zlasti moramo v tem oziru pribiti postopanje We-stenovo. Slišali smo že, da je včeraj odpustil zaradi volitev zavednega slovenskega delavca; zadnje dni je hodil s svojim glasovitim ravnateljem in različnimi celjskimi nemškutarji v Gaberju in Sp. Hudinji okrog različnih žensk za pooblastili in pritiskal je na razne od njega odvisne volilce. Mi mu bodemo seveda vrnili milo z dragim in bodemo primerno pospeševali njegov izvoz na Balkan. Celjski Nemci so nadalje glasove plačevali z visokimi svotami; imenujejo se ljudje, ki so dobili po 800 do tisoč kron za svoj glas ... Seveda so taki Judeži zgubili za vselej dobro ime in spoštovanje med svojimi sosedi.
Pokazali pa so že volilni sestanki v okolici, da nemškutarjem vsa ta sredstva ne bodo pomagala veliko. Narodna zavest je v naši okolici silno vzrast-la. Pred leti je še bilo treba ljudi malodane splošno z
umetnimi sredstvi spravljati na volišče, tokrat jih je prišlo sto in sto z resnično zavestjo in prepričanjem, da izpolnjujejo z oddajo svojega glasu sveto narodno dolžnost. Strankarstvo torej ni rodilo tistih slabih posledic ,kakor so tožili nekateri v slovenskem taboru in kakor so upali Nemci. Narodna stranka je storila v tem volilnem boju popolnoma svojo dolžnost; na neštevilnih shodih je bilo videti njene vodje kot govornike navduševati okoličane, da branijo svojo lepo slovensko občino do zadnjega. G. dr. Hrašovec je kot predsednik pripr. odbora za volitve storil in opravil velikansko delo, odlikovali so se pri podrobnem delu slov. akademiki in obrtniki — in vsi našteti so se trudili v lepi slogi s celjskim duhovni-štvom v agitaciji in na volilna dneva, da je bila slov. zmaga tem lepša. Včeraj in predvčerajšnjim smo videli za to vse naštete sloje in njihove zastopnike, da so po volilnih rezultatih na Ostrožnem skupno navdušeno zapeli našo narodno himno ...
Številke so našemu občinstvu že znane. V tretjem razredu je bilo 507 slov. in 143 nemškutarskih glasov; v drugem razredu je bilo to razmerje 52:37, v prvem 13:12. Nemci bodo seveda sedaj pisali o svoji znatni manjšini in se hvalili z doseženimi številkami. Treba je zatorej pretehtati vednost teh »nemških« glasov. Med 143 glasovi v tretjem razredu je najmanj polovica poblastil, za katere se je opeharilo in pregovorilo mnoge ženske; ostalo so od posameznih Nemcev gospodarsko odvisni ljudje in pa nekaj mestnih Nemcev, ki imajo svoja posestva v okolici. Nemških glasov je med temi 143 zelo, zelo malo. Isto tako je tudi v drugem razredu. Tudi tam je pravih nemških glasov malo; večinoma so tu nemškutarji, kupljeni za pijačo, denar ali kake gospodarske ugodnosti. V prvem razredu pa je We-sten na umeten način ustvaril kar 4 nemške glasove ... V tem oziru bodo morali Slovenci v bodoče paziti v tem in v 2. razredu; nič ne bi škodoval kak tozadeven permanenten odbor ali vsaj bi se naj določili gotovi obč. odborniki, ki bi natančno pazili na gibanje slovenske in nemške posesti in davčne moči v okolici. V ostalem pa svetujemo novemu odboru popolnoma odkrito, naj se ravna napram Nemcem v okolici tako, kakor dela celjski magistrat s Slovenci. Kake mehkobe ali pretirane pravičnosti tu tako dolgo ni treba, dokler ne bode v mestu drugače. Okolica se mora neprestano zavedati, da je v boju proti mestu in da ima to mesto gospodarski popolnoma na vrvici. Tisto kamenje, katero je sinoči letelo po celjskem mestu za Slovenci, mora ostati na ta dan izvoljenim občinskim odbornikom v okolici v živem spominu ...
Vemo, da je bil mnogi, ki je v tem volilnem boju agitiral proti Slovencem, dasi je sam slovenske krvi, zapeljan. Temu veljaj naše odpuščanje in prizanaša-nje. Saj bode sčasoma sam uvidel, kako je bil za-
LISTEK.
Institulka. 4
Roman.
Spisal Fedor Gradišnik.
i
II.
Ko se je Helena zbudila iz svojih sladkih sanj, spočetka ni vedela ali še spi ali je pa istina, da gleda iz oči v oči svojega Kamila ... Ko pa je čutila žgoči poljub na svojih ustnih — ko je zaslišala dobroznani, tako mehki in sladki glas svojega ljubega, tedaj se je dvignila v gugalnici in v dveh skokih je bila na nogah ... Z obema rokama se mu je vrgla okrog vratu in ga strastno poljubljala . . .
»Toda kako . . . odkod? . . .«
Sunkoma so ji prišle te besede iz ust . . . veselje in radost nad nenadnim svidenjem sta jo popolnoma prevzela . . .
»Le počakaj, srce moje, vse ti povem, vse...« je dejal Kamilo ter jo peljal na klopico ob stu-denčku . . .
Položil je svojo čepico na klop ter si brisal s čela pot, ki mu je curkoma tekel na razbeljeno lice . . .
Odpel si je pod brado ovratnik svoje oficirske bluze in si globoko oddahnil . . .
V tem je zarezgetal nekje tam med drevjem
konj in stotnik Kamilo Odenberg je skočil urno tja . . . Privezal ga je trdneje k drevesu, ga nekoliko pobožal po vratu, izgovoril par prijaznih besed in konjiček je bil zopet miren.
Helena je sedela na klopi in nepremično in začudeno zrla v Kamila . . .
Tako nenavadno se ji je zdelo to čudno naključje : spala je in sanjala, sanjala o njem . .. in ko si ga je v snu tako vroče in strastno želela . . . tedaj je prišel v resnici . . . zapeketala so konjska kopita in bil je pri nji . . .
Kako čudno se včasih vendar ujemajo sanje z realnostjo!
V tem je prišel Kamilo zopet k nji, prisedel je na klopico, objel Heleno okrog pasu in nagnil glavico na svoja prsa . . .
In pričela mu je pripovedovati, kaj se ji je sanjalo in govorila mu je tako prepričevalno, s toliko ljubeznijo in udanostjo, s tolikim otroško-naivnim zanosom, da se je pričelo Kamilu mehčati njegovo Marsovo srce pod svetlo vojaško bluzo . . .
Trepetajoč po vsem telesu jo je prijel nežno za podbradek, dvignil njeno lepo glavico, ji zrl nekaj časa v njene črne, velike oči ter jo pričel strastno poljubljati . . .
Naenkrat se je Helena oprostila njegovega objema, dvignila se je in pričela govoriti:
»A glavno si pozabil, Kamilo! Glej, tako sem
slepljen in bode s tem večjo vnemo delal poslej v slovenskem taboru. A našim zavednim narodnim volil-cem kličemo odkritosrčno in prisrčno: Čast in slava vam," vrli možje!
Dogodki v Ljubljani.
Ljubljana, 23. avgustal910.
Noč 22. avgusta je minila kot vsaka navadna noč po nedelji. Naznanjene so le tri osebe, ki so po ulici gredoč si dovolile nedolžno opazko na naslov »obsednega stanja« v Ljubljani. Druge nesreče ni bilo.
Vesti z Bleiweisove ceste pa vedo povedati strašne reči o »zgodovinski« noči 22. avg. 1910. Tik pod Schwarzevim stanovanjem so našli — ne padi-te v znak! — bombo. No, pri natančnejši strokovnja-ški preiskavi se je dognalo, da je bila ena izmed raket, ki so se popoldne »same od sebe vnele« pod streho Bergantove vile nedaleč od vladne palače. Ker se je Schwarz na tako srečen način rešil velikanske nevarnosti, se je zaobljubil na božjo pot k Novemu Lurdu na Dolenjsko. Revež celo noč ni za-tisnil očesa. Pričakoval je vsak čas »revolucije«, pa je le ni hotelo biti. Za Schwarzove strahove se ni živ vrag ne zmeni. In danes še povrh tega cel dan dežuje. Tudi sv. Ilija je prišel na pomoč Schwarzovi armadi in dela v nebesih »revolucijo«. Vojaške patrulje delajo napotje po hodnikih civilnim pasantom, mestni stražniki beže — pred dežjem, orožniki se skrivajo po vežah, ordonanc-oficirji letajo od kazine do vladne palače. Ljubljančanje se pa smejejo doma, po gostilnah in kavarnah. To je situacija drugega dne »obsednega stanja« v Ljubljani. Mesto je mirno kot božji grob.
Včeraj po mestu krožeče vesti o hišnih preiskavah pri raznih listih so se doslej izkazale res samo kot govorice iste baže kakor nocojšnje, da misli vlada razpustiti društvo »Sokol«, »Ljubljanski Zvon« ter ustaviti »protidinastični« dnevnik »Jutro«. Značilno je, da se vse te vesti trosijo iz neke hiše na Bleiweisovi cesti.
Pravila za ustanovitev nove »Narodne delavske organizacije« so že sestavljena in bo poskrbljeno, da se baronu Schwarzu dostojno revanžira »presenečenje« z razpustitvo društva. Nova organizacija
bo podružnica glavne organizacije v Trstu.
•
Po Ljubljani krožijo razne vesti glede nove volitve župana. Trdi se, da bo Hribar sicer zopet izvo- , ljen, a da se bo takoj izvolitvi odpovedal, na kar bi bil izvoljen za župana dr. Tavčar, za podžupana dr. Triller. Govori se tudi o drugih verzijah, o klerikalnem kandidatu za županski stolec itd. V interesu stvari danes o posameznih spletkah molčimo.
te vesela, tako strastno te ljubim, da sem pozabila tudi jaz . . .«
»A kaj je to, dragica?« je dejal Kamilo ter tudi vstal s klopi.
»Kaj je vzrok tvojega nenadnega prihoda, Kamilo? Priti bi imel jutri, kakor je bilo dogovorjeno, a ti . . .«
»To te torej toliko skrbi, Helena, to ti tako mori tvoje ljubo srčece . . .«
Stopil je korak bliže ter jo prijel za njeno belo, mehko ročico.
»Bilo je nekaj posebnega, kar te je danes gnalo iz mesta«, je pričela zopet Helena. »V taki neznosni vročini niso baš prijelni izleti na deželo in to celo na konju.«
»Res je to in prav rad ti pritrdim. Povem ti torej odkrito, da ne bi bil prišel danes k tebi, da me ni gnalo na pot nekaj posebnega . . . Moral sem o stvari govoriti s teboj še danes, ker mi je mnogo na tem, da se stvar hitro reši. Bolje danes nego jutri. Sediva zopet na klopico, pa ti povem in razložim vse, zakaj sem prišel danes k tebi.«
Slušala ga je ter zopet sedla.
Gledala ga je boječe in nezaupno . . . bilo ji je težko pri srcu, pričakovala je nekaj silnega in uničujočega, kajti Kamilo je govoril tako resno in svečano, kar sicer ni bila njegova navada . .. In kakor bi bila rada vedela, za kaj se pravzaprav
Še glasovi o nepotrditvi Hribarjevi.
Francosko časopisje obširno poroča o Hribarjevi aferi ter ostro napada avstrijsko vlado.
Vse rusko časopisje razpravlja o nepotrditvi poslanca Jvana Hribarja za ljubljanskega župana ter obsoja vladno dejanje kot naperjeno proti vsemu slo-vanstvu. Časopisi izražajo nado, da bodo slovanski poslanci na ta čin primerno odgovorili v državnem zboru.
Češko časopisje priobčuje obširne članke o Hribarjevi nepotrditvi. Vsi listi enodušno obsojajo Bie-nerthovo vlado ter naglašajo, da bodo morali vsi slovanski poslanci v jesenskem zasedanju parlamenta započeti ostro akcijo proti vladi zaradi tega ne-čuvenega čina.
Vest o nepotrditvi Ivana Hribarja za ljubljanskega župana je povzročila tudi v Krakovu silno senzacijo. V poljskih političnih krogih so bili prepričani, da si bo vlada preje temeljito premislila, predno bo predlagala vladarju, naj Hribarjeve izvolitve ne potrdi. Ako se je vlada le odločila, da je zagrešila ta nečuven čin, potem niso bili zanjo merodajni, tako sodijo polski politični krogi, stvarni razlogi, marveč pritisk s klerikalne strani. Informacije »Slova Poljskega« so bile torej dokaj točne in zanesljive.
Politična kronika.
DR. TRESIC . PAVlClC O POLITlC. POLOŽAJU.
Na nekem shodu v svojem volilnem okraju je gftvoril dr. Tresič o minulem poletnem zasedanju državnega zbora in je označil Šusteršičevo politiko kot brezmisleno in škodljivo. Potem je bojda napadel tudi ostale vodje Slovanske jednote in jim je tudi očital nespametno taktiko. Pod takimi okolščinami nima za vse dalmatinske poslance nobene vrednosti ostati še nadalje v Slovanski jednoti. — Ne verujemo, da bi tem radikalnim besedam sledila tudi dejanja! Zdi se nam, da merijo bolj na adreso gotovih dalmatinskih poslancev kakor pa na adreso dr. Šu-steršiča in Slovanske jednote.
VELEIZDAJNIŠKI PROCES V DALMACIJI?
Srbski list »Dubrovnik« je priobčil v št. 64 u-vodni članek »Pred veleizdajniško afero«. Članek je deloma zaplenjen, a iz ostanka se vidi, da govori člankar o veleizdajniškem procesu, kateri se pripravlja proti dubrovniškim in bokeljskim Srbom. List opominja iste, naj ostanejo popolnoma mirni in naj se ne boje nobenega zasledovanja. O stvari še sicer ni nobenih drugih vesti — a vse kaže, da si dunajski krogi iščejo med Slovani nove žrtve. Tudi Hribarjev položaj potrjuje to.
POLJAKI ZA RUSKO-POLJSKO SPRAVO.
»Dziennik Peterburski« priobčuje članek poljskega poslanca v ruski gosudarstveni dumi Aleksandra Babianskega, članek, ki je velike politične važnosti. Babianski pravi med drugim: »Kdo pojmuje, kako strašno in neizprosno borbo za vsako ped rodne zemlje, za vsako besedo govorice materinske vodita na zahodu poljski in češki narod? Poljaki in Cehi na severu, a Slovenci na jugu so ne v besedah, marveč v dejanjih predstraža slovanstva, zato su duševne pridobitve le teh neprecenljivega pomena za ruski narod, ki takšne borbe ni navajen. Po mojem prepričanju čakajo Rusijo v nedaleki bodočnosti velika presenečenja, toda le ta ne bodo strašna, ako bo Rusija skrbela za to, da se bodo vsi njeni državljani zavedali, da branijo svoje interese, svoje pravice do življenja, ako se bore za Rusijo----Triletno
moje delovanje v gosudarstveni dumi me je prepričalo, da si realni interesi ruskega in poljskega naroda ne nasprotujejo, marveč se protistransko izpol-
gre, tako se je pričela sedaj že bati in z burno V utripajočim srcem je čakala na Kamilove besede.
Najrazličnejše misli so ji švigale po glavi... Težke slutnje so ji vstajale v duši... Če je morda njen Kamilo prestavljen ... če je transferiran v kakšno oddaljeno garnizijo in je prišel danes po slovo? ... To je bila misel, ki jo je izmed vseh, ki so se porajale v nji, najbolj skrbela. Če se zgodi to, kaj naj počne potem ona, česa naj se potem loti v tej grozni samoti; s čim naj si krati čas, s*čim napolnuje svojo žejno dušo? Kako težko, kako neznosno bi bilo potem njeno življenje . . . dan za dnem ob strani svojega starega soproga . . . brigati se za otroka, ki ji je popolnoma tuj . . . za katerega ne čuti niti trohice ljubezni, ki ga ne razume, ki ga ne bo nikdar razumela, ker ga ni nikdar negovala ... In vse to brez tolažbe, brez vsakega upanja na boljše čase, brez nade na kak konec tega obupnega položaja . . .
Sedaj ima vsaj še njega, sedaj ima svojega Kamila, ki ji kolikor toliko sladi njeno življenje ... ki ji je vse na svetu, ki ga ljubi že toliko let... in sedaj, da bi bilo tega vsega konec, konec tako nenadno in nepričakovano? ... Ne, ne, saj to ni mogoče, to je popolnoma izključeno . . .
(Dalje sledi.)
njujejo. Zato z globokim prepričanjem odkrito izjavljam, da pride v najbližji bodočnosti do bratskega sporazumljenja med Rusijo in Poljsko.«
REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM.
V Lizboni je proglašeno obsedno stanje. Vojaštvo je zasedlo vse ulice, v pristanišču so vojne ladije pripravljene na boj. Klerikalci nameravajo proglasiti za diktatorja zopet Frankota. Z vladne strani skušajo stvar utajiti.
MINISTRSKA KRIZA NA SRBSKEM.
Ministerski predsednik Nikola Pašič se je nedavno vrnil v Belgrad iz inozemstva. Sodi se, da izbruhne v kratkem ministerska kriza. Sedanje ministerstvo odstopi in napravi prostor novemu, ki bo sestavljeno iz samih starih radikalcev. Ta kabinet sestavi Protič. Novo ministerstvo bo razpustilo narodno skupščino in razpisalo nove volitve.
VOLITVE NA GRŠKEM.
Izid volitev v grško narodno skupščino vzbuja bojazen, da se je v bližnji bodočnosti nadejati konfliktov med Turčijo in Grško, ker je zmagala nova ljudska stranka, ki ima skrajno radikalen državno-praven program.
Štajerske novice.
Seja izvrševalnega odbora Narodne stranke se
vrši jutri, v četrtek, ob 8. uri zvečer v rdeči sobi gostilne »Narodni dom« v Celju. Vse člane uljudnu vabimo in prosimo, da se seje sigurno udeležijo, ker so na dnevnem redu važne zadeve.
Po volitvah v Celjski okolici. Brzojavni častitki. Danes ste došli dve brzojavni častitki okoliškim Slovencem in sicer ena iz Trsta: »Na sijajni zmagi častita vsem volilcem dr. Rybar«, ena pa iz Hrastnika: »Zavednim volilcem iskreno častitajo Hrastni-čanje.« Sinočnji sprevod po Bregu in Gabrju. Veselje vsled sijajne zmage slovenske se je pokazalo sinoči z velikimi ovacijami na Bregu in v Gaberju. Ob 8. uri je šel oddelek celjske »Narodne godbe« po Bregu in sviral narodne koračnice. Pridružilo se mu je kmalu nekaj sto ljudi, ki so klicali »Živijo«, »Na zdar slovenska okolica«, »Doli s Celjem« in dr. Sprevod so pozdravljali iz vseh hiš. Ko so šli potem nekateri Slovenci in pa oddelek Narodne godbe skozi mesto, so žvižgali za njimi različni celjski pouličnjaki; na Bismarkovem trgu se je zbralo nekaj golobradih gimnazijcev in trgovskih pomočnikov, .ki so začeli metati na Slovence kamenje. V pretep se niso upali spustiti. Razume se, da celjska policija ni ganila niti s prstom v obrambo Slovencev. Po Zavodrii, še bolj pa po Gaberju se je vršil na to velik sprevod z lam-pijoni in godbo; pozdravljanja in petja ni hotelo biti konca. Z občinske hiše v Gaberju in s Sokolskega doma so vihrale trobojnice. Videti je, da si bodemo počasi v okolici Slovenci vzgojili svojo ulico in bode potem nehal nemški terorizem po celjskih ulicah!
Tolažba celjskih Nemcev. Naši ljubi nemški prijatelji v Celju vpijejo po graških listih o »krivicah« in »nasilstvih«, ki so jih bojda zakrivili Slovenci pri okoliških volitvah napram njim in pa njihovim nemškutarskim bratcem v okolici. Nekoliko tolažbe in pa moralnega zadoščenja morajo imeti za grd poraz! Slovenci so v teh volitvah postopali strogo pravilno in postavno; da niso imeli z renegati kakih ob-zirov, se samo po sebi razume.
Kazenska razsodba zoper svetnika Grebenca potrjena. Kakor znano, je bil deželnosodni svetnik in predstojnik okrajnega sodišča v Gornjemgradu od okrajnega sodišča v Celju zaradi razžaljenja gornje-grajskih tržanoV, katere je imenoval »Gesindel«, obsojen na 40 K denarne globe, oziroma 48 ur zapora.
"On je vložil zoper to razsodbo vzklic na okrožno sodišče v Celju. To pa je daljši razpravi vzklic zavrnilo kot neutemeljen, ter je prvo razsodbo potrdilo tako, da je postala pravomočna.
§ 1. državnega šolskega zakona.
Govoril na XXII. glavni skupščini Zaveze dne 7. avgusta 1.1, v Novem mestu Engelbert Gangl. Nravno-verska vzgoja, utemeljena v svetem pismu.
Pustite jih, naj kriče! — Kričali so, kriče danes in kričali bodo še bolj, ko zvedo, o čem smo govorili tukaj. Kričanje ni dokazovanje! (Odobravanje.)
Mi ne maramo nravno-verske vzgoje, kakoršno uče naši krivi preroki. Oni oznanjajo nauk sovraštva in ubojstva, mi pa ljočemo in učimo nauk ljubezni. Mi nečemo biti njihovi sodniki, saj jim morajo biti znane besede, ki jih govori sveto pismo: »Bog sodi brez ozira na zunanjo veljavo vsakega po njegovem delu.« (I. Petr. 1, 17.)
Nravno-verska vzgoja ni tista vzgoja, ki se hoče uveljaviti z nožem in numeriranimi kostmi in s takimi nauki, kakoršni so bili proglašeni na znanem shodu v Mirnu pri Gorici, kjer je klical apostol katoliške mladine, da je treba sovražnika zadeti naravnost v srce. (Klici: Trseglav. — Hrupno vzk.li-kanje.) Kake sadove rode taki nauki, se je nedavno pokazalo na Štajerskem.
Nravno-verska vzgoja je tista, ki dviga v srcu blaga euvstva in pomirja strast, ki približa človeka k človeku kot brata k bratu, ki kaže na prvotno enakost in isto vrednost vsakega izmed nas, ki ne pozna ni med mladino ni med odraslimi ljudmi nobene razlike. »Kaj imaš, česar bi ne prejel?« govori sv. pismo (I. Kor. 4, 7.) Kar dvigne človeka nad človeka, to so njegove duševne zmožnosti, ki jih naj izrablja svojemu bližnjemu v korist. Naj tistega, ki je
Okrajni šolski svet celjski je imel dne 22. avgusta t. 1. svojo redno sejo, v kateri se je razven drugih uradnih zadev vzelo na znianje, da se je šoli na Teharji dovolila še nadalje para-lelka in da se je učitelju na celjski okoliški šoli v Celju, g. Josipu Žagerju podelil še za meno leto dopust v svrho nadaljne umetniške izobrazbe; odobrili so se nekateri računi krajnih šolskih svetov; šoli na Kalobju se je dovolilo, da se preložijo glavne počitnice na čas od 16. avgusta do 15. oktobra; prov. učitelj na celjski okoliški šoli g. Rudolf Delakorda se je premestil v Teharje, na njegovo mesto pa pride iz Teharij g. Franc Hribernik.
Iz Gaberja. Na večer zmage v okoliški občini se je nabralo v veseli družbi v Sokolskem domu 7> K za Ciril-Metodovo podružnico gabersko.
Dobrnske toplice je obiskalo do 20. avgusta 444 strank s 779 osebami.
Čebelarski tečaj se vrši od 5. do 11. septembra na deželni kmetijski šoli v Grotenhofu pri Gradcu. Udeležijo se lahko štajerski čebelarji. Pouk je brezplačen, za hrano si morajo udeleženci sami skrbeti. Javiti se je pri ravnateljstvu zavoda.	. j-
XII poročilo južnostajersk. hmeljarskega društva v Žalcu z dne 24. avgusta 1910 o rasti hmelja v Savinjski dolini. Obiranje goldinga je pri ugodnem vremenu v polnem teku; ono poznega hmelja b6de temu takoj sledilo. Pričakujemo, da bode letos toliko hmelja kot v minolem letu — ali nekoliko več, to1 je 25—26.000 stotov a 50 kg. Društveno vodstvo.
Iz Ljubnega. V proslavo 80 letnice rojstva našega presvetlega cesarja se je prizadevanju voditelja c. kr. politične ekspoziture v Mozirju, gospoda dr. Hohla, sestavil odbor za ustanovitev šolarske kuhinje na Ljubnem. Na dan cesarjevega rojstnega dn« se je nabralo med tržani prostovoljnih prispevkov nad 200 K. Tudi med okoličani se bo nabral primarni znesek v gotovini oziroma potrebna živila, kakor, krompir, fižol, zabela in drugo. Na ta način je zagotovljena ustanovitev šolarske kuhinje, katera bode za telesni razvoj šolske mladine velike važnosti.- t
»Šentjurski Sokol« priredi v soboto, 27. t. m. zvečer v gost. g. A. Kincla odhodnico svojim na tuje odhajajočim bratom ter ob enem vsem fantom vojaškim novincem. Usojamo si tem potom vabiti vse prijatelje, stariše in dr. na prav mnogoštevilni poset, da se v prijateljskem krogu še porazgovorimo ter odhajajočim olajšamo pot v tujino. Vsaka dobra dtr-ša —dobro došla! — Ob enem p? tudi vabimo^a nedeljo pop. k izletu na Ponikvo, kjer se udeležimo veselice tamošnje C. M. podružnice, koji nameravajo skriti in odkriti intriganti škodovati! Na plan — kdor ni zaspan! Na zdar!
Iz Ponikve ob juž. žel. V nedeljo dne 28. avgusta se vrši v gostilni gosp. Podgoršeka veselica /. igro »Ne kliči vraga« v prid naši šolski družbi. Vljudno vabimo vse prijatelje te družbe, da nas ob tej priliki posetijo. Torej na veselo svidenje v nedeljo na Ponikvi.	-fc
Iz Šoštanja. Zadnjo nedeljo so priredile naše narodne gospodične igro: „ Gostilna^ pri zlati goski". Vloge so bile brez izjeme dobro naučene in mora se priznati, da je gledalce par mojstrsko pogojenih prizorov naravnost navdušilo. Po gledališki igri smo imeli priložnost slušati nekaj koncertnih komadov na gosli s spremljev^njem glasovira. Upajmo, da nam bodo gospodični Kol-šekovi in gospodična Fisterjeva kmalu zopet nudile enak užitek. Dvorana je bila za naše sedanje razmere še precej polna. Vendar bi bilo
ubog in pomoči potreben, dvigne iz uboštva in potrebe, ga pritisne nase in skuša napraviti sebi enakega! — Kako pa se mirenska in dobrepoljska »nravno-verska vzgoja« strinja z besedami svetega pisma, ki pravi: »Jaz pa vam povem: Ljubite svoje sovražnike, dobro storite tistim, ki vas sovražijo in molite za tiste, ki vas preganjajo in obrekujejo, da boste otroci svojega očeta, ki je v nebesih.« (Mat. 5, 44, 45.) — Ker uče drugače, nego uči sveta beseda, dokazujejo s tem, da nimajo vanjo vere in da so to sveto besedo popačili tako, kakor naj to bolje služi njih politiškim namenom.
Mi smo s pojmom nravno-verske vzgoje na rasnem: vzgoji človeka tako, da ga ne bo pred nikomur strah in sram, a tudi tebe ne pred svojim učencem! (Ploskanje.) — Izvir in smoter nravno-verski vzgoji bodi nauk ljubezni. Dovolj je boja, viharja, težav, laži, prevar, zavisti, ift zlobe na svetu in v življenju in vedno več jih bo in vedno težje bo življenje in vedno manj bo vrlih ljudi in državljanov, kakor jih hoče imeti § 1. drž. šol. zakona, ako bomo sejali že v mlada srca seme sovraštva, ubijali trezttost misli in preudarka s politiško strastjo, ako bomo v vsakem posamezniku in v množicah dvigali in jačili slabe strani in zatirali dobra nagnenja. (Klici: Izborno.)
Naše napredno učiteljstvo je z znano izjavo, da se kot stan in stanovska organizacija ne priznava kakor del nobene politiške stranke, dovolj jasno povedalo, da se v polni meri zaveda svoje vzgojne naloge, kakor jo predpisuje § 1. drž. šol. zakona. Nasprotna organizacija pa je na shodu na Vrhniki slovesno izrekla, da se oklepa S. L. S., torej politiške organizacije, katere ljubezen do šolstva in iičitelj-stva je tako splošno znana, da bi bila vsaka daljna
nekaj več smisla za take prireditve želeti od strani naših obrtnikov. Ker so prirediteljice vse dohodke'i darovale za „Sokolski dom" bodi jim tem potom izrečena najprisrčnejša zahvala.
" ^ Za /»Sokolski dom" v Šoštanju je daroval gospod Ludovik Plavšak, veleposestnik v Št. Jurju ob Taboru znesek po 6 K, g. VI. Vošnjak 1 K, neimenovan v Šoštanju 2 K in g. "J. Marin nadučitelj v Mariboru 60 vin. Prisrčna hvala!
Telovadno društvo „Sokol" v Šoštanju priredi v nedeljo, dne 28. t. m. popoldne pri Raj-šterju na vrtu veselico z javnim nastopom. Izvrševale se bodo proste in orodne vaje. Nastopi tudi naraščaj in sicer prvokrat v telovadnem kroju. iKec ni v bližini nikjer kakšne večje prireditve, nudi se vsem izletnikom lepa priložnost, da se je vdeleže. Vlaki dohajajo od obeh stranij ob 2. uri! popoldne in odhajajo ob pol 8. uri. Ker je ves dohodek namenjen za telovadnico, vabi odbor „Sokola" vsa sosedna telovadna društva, da se odzovejo, ter dohitijo mlademu društvu na pomoč in okrepitev.
„Brežiški Sokol" priredi dne 4. septembra 1910' ^ vseh prostorih „Namdnega doma" veliko narodno veselico, pri kateri svira polnoštevilna veteranska glasba iz Zagreba. — Rojaki! V nedeljo, dne 4. septembra 1910 vsi v Brežice.
Podravska podružnica ,,Prosvete" v Mariboru otvori v nedeljo, dne 28. t. m. ljudski knjižnici v Stojncih pri Rogatcu in v Puščavi pri Sv. Lovrencu nad Mariborom.
Podravski podružnici „Prosvete" v Mariboru je darovala slavna Posojilnica v Mariboru 50 K; knjige so darovali gospa »i. Tertnikova in gd Rozina. — Odbor izreka vsem najiskrenejšo zahvalo. , _
Druge slov. dežele«
Vprašanje laške gimnazije v Gorici. Kakor poročajo iz Gorice, je naučni minister sporočil goriškemu državnemu poslancu Ussaju, da namerava vlada ustanoviti laške paralelke na ondotni nemški gimnazijam da se bo vprašanje o ustanovitvi samostojne laške gimnazije v Gorici pravočasno rešilo.
Obsojena mlekarna v Trstu. Tvrdka »Trifo-lium^c,(katere lastnik je Jernej Quarantotto, je bila v sedmih slučajih obtožena, da je prodajala pokvarjeno mleko. Pri obravnavi se ji je to tui/i dokazalo, za to je bila obsojena na globo 600 K. Tvrdka »Trifo-linm« ima zvezo z raznimi mlekarnami na Kranjskem.	'
»Mlekarska zveza« v Ljubljani je imela 22. t. m. občni zbor. Preteklo leto je imela 1,040.474 K 35 v. prometa in 3288 K 40 v. čistega dobička.
Zrakoplovne poskuse z Bleriotovim aeropla-nom so, imeli 14. t. m. v Kopru.
Popisi.
Iz Mozirja. Osemdeseti rojstni dan Njih Veličanstva cesarja se je tudi tukaj jako slovesno obhajal. Vse hiše v trgu so bile okinčane z zastavami; ko je pa nastopil mrak, so se iste tudi razsvetile. Po trgu je korakala godba, katero je spremljala požarna bramba z lampijoni. Zlasti se je ta večer v svoji krasoti ponašala vila „Zora" na Brezji. Bogato okinčana z zastavami se je v
beseda odveč. Stopili so od službe, ki so jo prisegli drž. špl. zakonu, v službo tiste politike, ki proglaša ta zakon za prokletstvo. (Klici: Res je!)
Slovenskemu naprednemu učiteljstvu ni treba dopovedovati, kako ono umevaj nravno-versko vzgojp,Zadnje persekucije, ki se izvajajo nad tem u-čiteljstvo^i z vso brezobzirnostjo, nam kažejo, da jih pro^zročajo zgolj politiški motivi. Nihče ni bil discipliniran zaradi napak pri vzgoji in pouku, vse je zac^a kruta roka zaraditega, ker to tako hoče njihova "politiška morala! (Klici: Res je!)
Nra,vgo-verska vzgoja, ki jo določa § 1. drž. šol. zakona^ utemeljena v svetem pismu. Oni, ki so patentirani spoznavalci sv. pismo, ki začenjajo svoja zborovanja z mašami in prirejajo pobožna romanja, bi ,Jp morali vedeti in bi morali svoje ravnanje in delouravnati po teh naukih. A dejstva kažejo ravno naspr.ptno: ali te nauke poznajo, pa se s su-verenskim preziranjem ne ravnajo po njih, ali pa jih sploh n^pznajo in so pobožni z jezikom, a popačeni hinavski'ii} ^lpbni v srcu!
Ali je, to nravno-verska vzgoja, ki jo razlaga klerikalno časopisje, pišoč v najsirovejšem tonu, hujskajoče — saj obljublja učitelju, da bo tepen? — in obrekljivo o šoli in učiteljstvu? — Ali je to versko in ma,vno, da ščiti državni poslanec s svojo imuniteto .pisavo lista, ki zbuja v množicah — in tudi šolski,mladini prihajajo ti listi v roke! — najnižje instinkte sovraštva in pohujšanja? — Ali se ne strinja taka .! ^ravno-verska vzgoja s sveto besedo: »Vsak, kdor sovraži svojega brata, je ubijalec«. (I. Jan. 3, 15.) Ali .pa: »Jaz vam povem, da bo vsak, ki se jezi patf ^vojim bratom, kriv sodbe.« (Mat. 5, 22.) —Ali verjamejo besedi, ki pravi: »Kdor pa pohuj-
prekrasnem večernem svitu kar lesketala, kar se je videlo po vsej okolici. Ravno tako je bil tndi v prelepi svitlobi zvonik cerkve na Brezju. Isto tako je tudi umetni ogenj vzbujal pozornost tukajšnjega prebivalstva. Zahvala za to prekrasno prireditev pa gre g. Ogriseku in njegovi cenjeni rodbini, kateri je vse izvedel ter je tako mnogo pripomogel, da je bila cela slovesnost tem sijajnejša.
Zvečer se je pa zbralo mnogo občinstva v vrtu pri pošti, kjer je svirala godba. V primernih govorih se je spominjalo tistega, kateremu na čast se je ta slovesnost priredila. Iv. Lipold je nazdravljal presvitlemu cesarju, napi val rodbini Ogrisek in predstojniku tukajšnje pol. ekspositure. Nadučitelj g. Praprotnik je v daljšem, navdušenem govoru zbranemu občinstvu podal živo sliko o cesarjevi vsestranski in za celo našo državo tako blagonosni delavnosti. Kazal je naše cesarstvo, kakoršno je bilo nekdaj in kakoršno je sedaj, ko so vsi avstrijski državljani nanj ponosni in ko uživa isto tudi v inozemstvu največje spoštovanje. Za vse to se moramo v prvi vrsti zahvaliti cesarjevi dobrosrčnosti, njegovi izvanredni eneržiji in pa veliki vladarski modrosti! Gotovo bode ta tako zvišena slovesnost, katera se je v spomin 80. rojstnega dneva Njega Veličanstva piesvitlega cesarja priredila, pri tukajšnem prebivalstvu v trajnem spominu ostala.
Društvene vesti.
Prostovoljna požarna bramba v Rečici priredi dne 4. septembra t. 1. blagoslovljenje nove parne brizgalne in obenem ljudsko veselico. Sosedna društva (katerim se bodo vabila že v kratkim doposlala) — se na to vljudno opozarjajo in zaprosijo, da na ta dan ne prirejajo svojih veselic.
Kmet. bral. društvo na Polenšaku priredi v nedeljo, dne 28. avgusta 1910 po večernici v prostorih nar. šole na Polenšaku narodno veselico s petjem in igro „Trije tički". — Pri veselici igra domača godba. Prosta zabava v gostilni gosp. Šoreja. K obilni udeležbi vabi odbor..
Prostovoljno gasilno društvo v Šmarju pri Jelšah. Dne 28. avgusta 1910 ob 3. uri popoldne se bode slovesno blagoslovila nova brizgalna. Po blagoslovljenju se vrši v gostilni g. Mih. Skaleta veselica s koncertom, (svira šmarska godba), sre-čolovom, šaljivo pošto itd. K obilni udeležbi se vljudno vabi.
Iz Št. Petra pod Sv. gorami. Na občnem zboru podružnice sv. Cirila in Metoda za Št. Peter in okolica dne 21. t. m. se je izvolil sledeči odbor: predsednik: Dr. Ferdo Kunej, zdravnik v Št. Petru; podpredsednik: Kramar Janez, posestnik v Zagaju; tajnik: Franc Levstik, učitelj v Št. Petru; namestnica: gdč. Hudina Micika v Zagaju; blagajničarka: gdč. Hanza Gherbaz, učiteljica v Št. Petru; namestnik: cand. med. Makso Moric v št. Petru. Pregledniki računov: Kramer Franc, gostilničar v St. Petru, Kralj Anton, usnjar • v Polju. Nam. odborniki: Tanšek Franc, poštar v Št. Petru, Planine Ivan, pek v Št. Petru, Božiček Franc, posestnik v Zagaju.
Dnevna kronika.
„Turisten-Wandkarte der Julischen Alpen".
Dunajska kartografska firma Freytag & Berndt je izdala zemljevid Julijskih alp za turiste. Zemljevid je res jako lep. Zaznamenovana so vsa pota in
ša katerega teh malih, ki vame verujejo, bi mu bilo bolje, da bi se mu obesil mlinski kamen na vrat in bi se potopil v globočino morja. Gorje svetu zavoljo pohujšanja!« (Mat. 18, 6, 7.) — Da, pri nas bi treba toliko mlinskih kamenov, da bi morje prestopilo svoje bregove! (Dolgotrajen, hrupen aplavz.)
Ali poznajo naši mili prijatelji gromovito besedo, ki govori: »Proklet bodi podpihovalec in dvoje-zičnik, zakaj med mnogimi, ki v miru žive, napravi zmešnjave!« (Sir. 28, 15.)
Ali je znana tistim, ki se prodajajo, beseda: »Korenina vsega hudega je lakomnost.« (I. Tim. 6, 10.)
Ali je to versko in nravno, da obsojajo nas, sebe pa — vse obdane od grehov — poveličujejo malo manj od svetnikov? Denuncirajo druge z anarhisti. (Klici: Jeglič! Krščanski mož pod plaščem vere! — Hrup.) ker ne poznajo svete besede: »Naj torej človek presodi samega sebe in tako naj je od tega kruha in pije od keliha.« (I. Kor. 11, 28.) (Aplavz.)
Ali je versko in nravno tisto silovito in ošabno povzdigovanje in napihovanje, ki hodi pred njimi in za njimi ter odmeva iz vsake njihove govorjerfe in zapisane besede? Ali vedo, da jim je že pisana sodba: «Začetek vsakega greha je napuh; kdor se ga drži, bo s kletvijo napolnjen, in poslednjič ga bo Bog podrl.« (Sir. 10, 15.)
Ali je versko in nravno, da hujskajo ljudstvo proti izboljšanju učiteljskih plač, da učiteljstyu tega izboljšanja ne dado in da celo učitelji glasujejo proti učiteljem? Naj jih presune moč svete besede: »Ali ne tečejo vdovi solze po licih, in ali ne vpije zopet onega, ki jih izžema? Z lic se namreč v nebesa vzdi-gujejo in Gospod, ki se da izprositi, se jih ne veseli!« Sir. 35, 18, 19.) — In zopet: »Glejte, plačilo, ki ste ga
vse koče in bi Nemcem in nemščine zmožnim turistom gotovo zelo koristil, če bi ne bil nemški šovinizem popačil vseh krajevnih imen. Kar groza je čitati ta zverižena nemška imena. Celo čisto nova, nikomu znana imenovanja so uvedena: Starodavna Golica je postela Kahlkogel, postaja Podbrdo se imenuje naenkrat tudi Unterm Eck itd. Kako se bo godilo tujcu, ki bo potoval s takim zemljevidom v rokah in izpraševal za kraje s tako popačenimi imeni, si je lahko misliti.
Japonska je anektirala Korejo, fz Tokaji se poroča včeraj: Japonska vlada je danes ofici-jalno razglasila, da je anektirala Korejo.
Najnovejša brzojavna In telefonfčna poročila.
dr. kramar za enotno češko politiko.
Praga, 24. avgusta. V »Nar. list.« se zavzema dr. Kramar za enotno češko politiko na Dunaju m pravi med drugim: Mi Slovani hočemo biti Nemcem enaki na moči in posesti. To je naš cilj in program. Ko smo dosegli to moč, potem moremo misliti na izvajanje posledic, to se pravi, zadobiti si isti vpliv na državno upravo, kateri nam gre po našern številu. Mladočeška stranka je pripravljena za skupno lojalno politiko na Dunaju pod tem pogojem, da nosijo odgovornost skupno vse stranke.
drž. posl. zazvorka operiran.
Praga, 24. avgusta. »Venkov« poroča, da je bil podpredsednik drž. zbornice, posl. Zazvorka, te dni operiran in da mora zategadelj ostati v postelji.
velikanski gozdni požarji v zedinj.
državah.
London, 24. avgusta. Štiri tedne divjajo že velikanski gozdni požarji\y treh severozahodnih državah severoamerikanske Unije, Montani, Idahu in Washingtonu. 40 mest je izginilo v ogromnem ognjenem morju. Po smeri ognja soditi, bo še zajel nekaj sto četvornih milj gozda. Število mrtvih se danes še ne da dognati.
Novi Jork, 24. avgusta. Gozdni požarji divjajo naprej. Zgorela so predmestja mesta Tacome v državi Washington. Od 600 mož prostovoljnega rešilnega moštva je že poginilo 300 pri požarju. Pešci, pijonirji in ognjegasci se trudijo ogenj ustaviti. Mesto Albarn je silno ugroženo. Iz več drugih mest ni nikakih poročil.
Novi Jork, 24. avgusta. Ogenje je nastal deloma od isker, katere so izbruhale lokomotive, mestoma pa so zažgali brezposelni potepuhi, kateri so upali pri splošni zmešnjavi na bogat plen it, pa na masten zaslužek pri rešilnih delih.
ODKRITJE CESARJEVEGA SPOMENIKA V IŠLU.
Išl, 24. avgusta. Včeraj je bil slovesno odkrit spomenik, katerega so postavili cesarju v Išlu avstrijski lovci. Slovesen nagovor pri slavnosti je imel grof Wurmbrand-Stuppach. Spomenik si je ogledal tudi cesar.
sarajevski občinski odbor — razpušcen.
Sarajevo, 24. avgusta. Deželna vlada je razpustila sarajevski občinski odbor. Nove volitve so razpisane na dan 17. oktobra. Dotlej bo vodil magistrat-ne posle vladni komisar Brodnik.
slavnosti v Črni gori.
Cetinje, 24. avgusta. Avstro-ogerski poslanik je podaril v imenu avstrijskega cesarja kneginji Mileni dva krasna vprežna konja, ki vzbujata zaradi svoje lepote splošno občudovanje.
utrgali delavcem, ki so poželi vaše polje, vpije; in njih vpitje je prišlo do ušes Gospoda vojnih trum!« (Jak. 5, 4.)
Njihovo delo je obsojeno, zakaj sveta beseda kliče: »Kdor opravičuje hudobnega in kdor pogublja pravičnega — oba sta gnusoba pred Bogom!« (Preg. 17, 15.)
Take nravno-verske vfgoje mi nečemo in je ne priznavamo, ker taka vzgoja ni vzgoja, ampak je posirovljenje, podivjevanje mladine in odraslega sveta! Taka vzgoja je v najbolj kričečem protislovju s § 1. drž. šolskega zakona, ker ni niti nravna niti verska, ker ne razvija duševnih moči, ne izobrazuje otrok za življenje in jim ne daje prave podstave, da bodo kdaj vrli ljudje in državljani.
Taka vzgoja je vzgoja ljudi k mesarskemu klanju. (Hrup in aplavz.)
»Sedaj pa ostane vera, upanje, ljubezen, to troje največja med temi pa je ljubezen.« (I.' Kor. 13, 13.)
Vera v zmago pravice nad krivico in nasiljem, upanje v boljšo bodočnost človeštva, ljubezen do u-bogih, izkoriščanih in zaslepljenih — to je temelj naši nravno-verski vzgoji. Ljubezen pa je močnejša, ker nas navdušuje vzlic vsem nasprotovanjem in trpljenjem ter nam dovaja vedno novih moči pri izvrševanju odgovorne in težke naše naloge! »Zavoljo tega, bratje, si prizadevajte bolj in bolj, da svoj poklic in svoje izvoljene zagotovite po dobrih delih.« (II. Petr. 1. 10.)
Dasi so naši sovražniki tudi sovražniki Rousse-aua, vendar izvajajo v vzgoji njegov nauk, ker stoje na istem njegovem negativnem stališču: »Preprečujmo, da se kaj ne zgodi!« (Odobravanje.)
(Dalje sledi.)
VOLITVE V GRŠKO NARODNO SKUPŠČINO.
Atene, 24. avgusta. Konečni rezultat volitev v grško narodno skupščino še ni znan. Od 374 izidov jih je znanih komaj 240. Častniki in pristaši Venize-losovi pravijo, da bo odložil vse svoje časti in mesta na Kreti ter bode prevzel ministersko predsed-ništvo na Grškem.
Tržne cene.
Dunaj, 23. avg. Trdna tendenca se je danes tu zdržala. Ogrski oves se je podražil za 20, avstrijski za 5 vin.; tudi pšenica, rž in koruza so poskočile za 5 vin. Večjega prometa ni bilo.
Budimpešta, 23. avg. Žitna borza. Pšenica za oktober K 9'88, pšenica za april K 1012, rž za oktober K 7 39, oves za oktober K 7'69, koruza za avgust K 5'60, koruza za maj K 5'74. Pšenice se zmerno ponuja in kupuje, tendenca trdna, promet 25 tisoč met. stotov, pšenica v efektivu nespremenjena, ostalo trdno, termini so bili spočetka medli, a so si pozneje odpomogli. Vreme lepo.
Trst, 23. avg. Sladkor. Centrifueral pilčs prompt K 4l1/8 do K 421/4 za dobavo K 331/4 do K 341/4- Tendenca stalna.
Praga, 23' avg. S1 a d k or. Surovi sladkor prompt K —'—, nova kampanja K 26'90. Tendenca: trdna, /reme deževno.
Budimpešta, 23. avg. Svinjski sejm Ogrske stare težke 143—144, mlade težke 148—150, mlade srednje 150—152, mlade lahke 154—155 v kilogram. Zaloga 35.891 komadov.
Budimpešta, 23. avg. Mast. Svinjska mast 168'—, namizna slanina 138"—.
Lončar
bi se lahko naselil v Celju ali okolici. Podrobnosti se izvedo pri našem uredništvu.
Sprejmem takoj
z dobro šolsko izobrazbo in iz dobre poštene hiše. — Leopold Rainhofen, Rajhenbnrg ob Savi.	493 3-1
Proda, ali pa v najem se odda
vsled preselitve, tik ob Savinji ležeče
posestvo
z hišo in branjerijo. Cena nizka. Natančneje se izve v tobačni trafiki na Graški cesti.
487 3-2
Ženitna ponudba.
Kot ženitni posredovalec iščem dve nevesti na dve prav lepi mesti: eno, ki bi imela veselje za gostilno in znala dobro kuhati, z par tisoč kronami, drugo, ki bi pa imela veselje za trgovino in znala kuhati, s par tisoč kronami. Tajnost zajamčena! Ponudbe pod šifro: „Poštni predat 9" pošta Grobelno.	489 5-3
Ženitna ponudba.
Mlad, industrijski uradnik se želi v svrho ženitve seznaniti z izobraženo in premožnejšo gospodično. Dopisi pod „L. G. C. 1910" na upravništvo lista. 488 2-2
Nikdar yeč
ne menjam mila, odkar uporabljam Bergmanuovo Steckenpferd - lilijlno mlečno milo (znamka Steckenpferd) od Bergmann & Co. v Tešinju na Labi, da to milo, ki edino najbolj učinkuje vsa medicinalna mila proti solnčnim pegam, kakor tndi neguje lepo, mehko in nežno polt. Komad stane 80 vin., dobiva se v vseh lekarnah, drože-rijah in parfnmerijah. 120 40-28
\i

Predno si nabavite kak pisalni stroj, zahtevajte prospekt, brezplačno in brezobvezno razkazovanje stroja pri
Zvezni trgovini
V Celju.
Pisalni stroj z vidno pisavo: ima. tečaj na kroglah pri vozu, tečaj na kroglah pri izseku,
L. C, SMITH & BROS tečaj na kroglah pri tipkinem dvigalu.	266 -25
Noben drug pisalni stroj nima teh eminentnih prednosti. Ta stroj je vspeh 20 letnih izkušenj v izdelovanju samopisnic. V najkrajšem času se je prodalo 100.000 teh strojev v popolno zadovoljnost odjemalcev, ki stavijo pri nakupu velike zahteve. Ako se mudite v Celju, ne zamudite prilike si ogledati ta najpopolnejši pisalni stroj.
Zahtevajte brezplačno razkazovanje stroja! — Zahtevajt*) prospekt!
10 letno funkcijsko jamstvo!
S

R. D1EHL, žganjarna, Celje
priporoča svojo veliko zalogo doma žgane slivovke, tropinovca, brinovca, vinskega žganja i., domačega
konjaka.
Po&tne hran. račun št. &4.S66. Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine - Telefon it. 48. - ======================= pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje.
■ m	M B iiniMf 3@ registrovana kreditna in stavbena zadruga g
1 Pil HJUI91 ®® z omejeno zavezo v Gaberju pri Celju I
pet od sto (5%)
Pisarna Je v Celju, Rotovške ulice št. 12
© © ©
Uraduje se vsak dan razun nedelj in praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne, o © ©
sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po
Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, pr oti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na raean o © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrokih © © © © ©
Edino narodno Kamnosek podjetje V Celjn.
j|| prVa jažnoštajcrsKa Kamnoseka
Stavbena ln umetna kamnoseška obrt s strojnim :::	obratom.	:::
izvrševanje vseh stavbenih deli kakor stopnic, fasad, podbojev, pomolov, nastavkov Idt. iz različnih kamenov in :::	cementa.	:::
Specijaina delavnica in
podobarski atelje za umetna cerkvena dela
kakor: altarjev, obhajilnlh miz, prižnlc, kropilnih in krstnih :::	kamnov itd.	::i
Brušenje, poliranje in s
strnganje kamena s troji.
iitotrijft družila.
Mnogoštevilna zaloga nagrobnih spomenikov iz
različnih marmornih vrst granitov in sijenitov »o raznovrstnih narisih in nizkih cenah.
Naprava zidanih ali betoni-ranih rodbinskih grobišč
:::	(rakev).	:::
dustrijska družba Celje'.
66
Tlakovanje cerkva, dvoran in hodnikov s Samotnim ali ::: cementnim tlakom. :»
Izdelovanje pohištvenih plošč iz različnih najbolj idočih marmornih vrst v vseh oblikah. Popravljanje spomenikov, nde-::; lavanje napisov t iste. :::