Stev. 47. Maribor, du© 33. novembra 190e. Tečaj XL. SIBNaNL Ust ljudstvu v pouk in zabavo. I/sliaia vsak četrtek in velja s poštnino vred in v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo leto 4 K, pol leta 2 K in za četrt leta 1 K. Naročnina za Nemčijo 6 K, za druge izvenavstrijske dežele 6 K. Kildo baje še sklcaui prei božičem h kratkemu zasedanju Nov šef generalnega štaba je postal feid-maršallajtnant Franc Konrad pl. Hijtzendorf, do-sedaj poveljnik 8. divuije v Iaomostu. Tnrčija baje stjji pred revolncjo. Mladoturki trde, da je ne. olja ljudstva tolika, da je revolucija neizogibna. Vojska med Rasi in Japonci? Neki bivši roški častnik, ki je b val delj časa na Japonskem, piše v ruskih listih, da se Japonska pripravlja na vojsko. Pisatelj na podlagi resničnih dejstev z vso gotovostjo trdi, da se Japonci pripravljajo, osvojiti si v kratkem amurske okraje. Dokazuje pa svojo trditev s temi-le dejstvi: Jiponske orožarae delajo Leta 1900. je izdal v nemškem jeziku knjigo: Ve-nite, adoremus! (Pridite, molimo!) Der Verein zur beständigen Anbetung des allerheiligsten Altarssakramentes und zur Ausstattung armer Kirchen in der Lavanter Diözese. L. 1901. je ista knjiga, nekoliko predelana in pomnožena, izšla v slovenskem jeziku. V obeh knjigah je natančno popisana zgodovina družbe vednega češčenja sploh in zlasti v Lavan-tinski škofiji, zbrana so v celoto vsa letna poročila, nagovori, pregled razdeljene cerkvene obleke, odloki škofijskih sinod, navodilo, kako se napravlja cerkvena obleka itd. V slovenski knjigi sta dodani še dve molitveni uri pred Najsvetejšim in pa razlaga sv. maše. Nemška knjiga obsega 240 strani, slovenska pa 244. Obe sta posvečeni družbinemu pokrovitelju, prevzvišenemu knezoškolu dr. M i h a e 1 u N a p o t n i k. Za ude družbe vednega češčenja je spisal knjižico „Družba vednega češčenja presv. Rešnjega Telesa", ki je 1. 1904. izšla že v 11. izdaji; obsega sprejemni eo, družbena pravila in razne molitve. Enako knjižico je izdal tudi v nemškem jeziku in je leta 1898. izšla v drugi izdaji. Ko se je v jeseni 1.1904. vpeljala v Lavantinski škofiji večna molitev v posameznih župnijah, je Herg napisal primerno knjižico „Večna molitev", ki je v kratkem času, že 1. 19Ö5, izšla v drugi- izdaji; obsega navodila za večno molitev, razpored, po katerem se vrši večna molitev v raznih župnijah in pa molitve za to priložnost. Zadnja leta si je veliko prizadeval, da bi se v njegovem rojstnem kraju pozidala nova župnijska cerkev, ker je stara že zdavna pretesna. l'o njegovem prizadevanju se je 1. 1898. v Središču usta- noč in dan s podvojenim številom delavcev, japonski oglednhi se nahajajo v velikem številu v Vladivos-toku in drugih ruskih mestih v Vzhodni Aziji, doma se pa ljudstvo vedno hujsia in navdušuje za vojsko. Razne novice, * Priloga današnjemu listu je „Deset zapovedi za oskrbovanje travnikov". * Osebne vesti. Tajnik okrajnega glavarstva slovenjgraškega g. Janez Koudelka je prestavljen v Maribor. Na njegovo mesto je prišel gosp. Š.efin Blažič iz Mozirja. — Nadpaznik finančne straže Jakob Kirndl je prestavljen iz Maribora v Siov. Bistrico in Blaž Ven ko iz Slov. Bistrica v Maribor. — Vodja zemljiške knjige v Slov. Gradca gospod M*rtin Zemljak je stopil v pokoj. — Prestavljeni so : Davčni praktikant Aot. Lešnik iz C sija v Ljutomer, geometer Emil pl. Nickerl iz Ptuja v Gradec. — Po vojaški službi sta nastavljena davčaa pristava Ridolf Ramšak v Celju in Ludvik Kline v Radgoni. * Promocija V petek, dne 23. t. m. promo-vira na dunajskem vseučilišča doktorjem modroslovja g. Adolf Pečovnik, naš rojak od Sv. Lenarta v Slov. goricah. * S šole. Za naduč telja v Špitaliču je imenovan tamošnji šolski vodja Ivan Časi. — V začasni pokoj je stopila učiteljica gospa A vgasta ¿pende v Sčavnici. — Izpit za meščansko šolo so naredili v Ljubljani: gdč. Ljudmila Schreiner v Slov. B strici, sestra Norberta May v Mariboru. Izpite za ljudsko šolo so prestale gospodične Marija K1 a d n i k v Kostrivnici- Berta M eg lié v Braslovčah, Frančiška Puc v Št Juriju ob Taboru, Adelajda Van t ur Y Vel. Mati, Ena Cenkovič, v Št. Jariju ob Š avnici in sestra Doloroza Trener v Mariboru. * Prošnje za podporo pri vzornih hlevih se pošlje skozi obžinski urad ali skozi podružnico kmetijske družbe na dežalni odbor, ob enem se obvesti gosp. potova'ni učitelj M. Jelovšek v Gradcu (Annenstrasse), ker je on strokovnjak v tej stvari. Zidnji rok za prošnje je 1. dec. t. 1. * Zgodovinsko društvo za Slov. Štajer ima v nedeljo dne 25. novembra t. 1. ob 3 uri popoldne v mali dvorani mariborskega „Narodaega d ma" svoj javni obîni zbor z naslednjim vgpore-dom: 1. Nagovor predsednikov. 2. Zgodovinsko predavanje: Slovenstvo v Maribora, predava dr. K. Vrstovšek. 3. Društveno poročilo. 4. Volitev novega odbora. 5. Slučajni nasveti in predlogi. Vit p je prost K obilni udeležbi vabi odbor. * Zoper kmečko zvezo se bojda jezijo razni 1 i he ta ni gospodje, kakor se nam poroča. Tako tirejl č ! si trgovci, obrtniki, delavci, učitelji, advo-katje napravijo kje svoje diuttvo v obrambo svojih stanovskih korist, je vse dobro, če se pa kmet zave in hoče postaviti na svoje noge, so vsi zlodje po koncu. S:mo kmet bi moral biti tista uboga para, ki jo sme vsak odirati, pa se ne sme nikjer oglasiti! Rivno zdaj organizirani mssarji delajo na j novila posebna družba za zidanje cerkve, katera je bila rajnemu zelo pri srcu. O tej zadevi je zapisal v svoj dnevnik dne 23. novembra 1898: „Danes sem služil daritev sv. maše na oltarju sv. Jožefa v čast sv. Jožefa za srečno zidanje nove cerkve sv. Duha v Središču. Priporočil sem to zadevo v priprošnjo sv. Jožefa, sv. Klementa, sv. apostolov Cirila in Me-todija, da bi se delo skoraj začelo in srečno izvršilo." Na svoje stroške je dal tiskati pravila in posebna vabila za pristop k družbi pa spominske podobice. Ker je c. kr. centralna komisija ugovarjala prezidavi cerkve, je dal na svoje stroške napraviti mnogo načrtov, da bi se cerkev povečala in dobila primerno obliko, pa da bi se ustreglo zahtevam centralne komisije. Močno je želel, da bi vsaj doživel čas, ko •bi se položil temeljni kamen novi stavbi, a želja se mu ni izpolnila. Mislil je pa na novo cerkev, ko je 22. julija 1906 pisal oporoko, ker je središko cerkev imenoval svojim glavnim dedičem z izrecnim dostavkom, da se zapuščina porabi za zidanje nove cerkve. Še 1. 1906. je zopet izdal posebno brošiirico, v kateri živo priporoča svojim rojakom, naj žrtvujejo po svojih močeh, da se v kratkem postavi dostojna hiša božja. Ker je središka cerkev posvečena sv. Duhu, je rajni zadnja leta posebno priporočal češčenje sv. Duha in izdal v slovenskem in nemškem jeziku „Venec sv. Duha". Med tem se je pa približal večer njegovemu življenju in Gospod je svdjega delavca poklical po plačilo. Že več let je trpel na katarju v mehurju in zadnja leta je vidno hiral. Spomladi 1906 je čisto oslabel, pa se je vendar zopet opomogel. Od vi?e kriplje, da na škodo kmetov izsilijo uvažanje mesa iz tujih dežel, vsled česar bo padla cena živini. Ta vidite, kmetje, koliko pomaga skupna organizacija, kjer je eden za vsa in vsi za enega. Dobro bo,zanaprej naznaniti imena tistih, ki bodo zoper kmečko zvezo, naj ljudstvo zve, kdo je njegov sovražnik. * Kaj naj beremo. „Lepšga ptiča ni na svat', — ko je 8trništ'na žaba, — nima perja, nima repa, — n'mi kljuna, nima zob: — pa vendar lepo poje." Te vzvišene besede neznantga pesnika mi pridejo v spomin, kadar berem srojega ljubega „Štajerca". Zares, lepo poje naš „Štajerc", dasiravno je žaba; toda če on ni ptič, je pa zato pt č tisti, ki ga je učil pati, to je Slavič (ali kakor se v pruskem narečjn pravi „Slawit8ch"). Posebno v srce me gane, kadar beram, kaj piše o veri. „Štajerca" je vera sveta, vzvišena stvar, cerkev pa svet kraj, ki ni, da bi človek šel notri, kadar bi se mu zazdelo. Zato tudi pravi „Štajerčijanec": ne hodi v cerkev, razun k večjeau o veliki «oči in o božiču, trikrat ali štirikrat v letu. Dasiravno je tedaj vera tako važna reč, pa jo vendar naši duhovniki, ali kakor „Štajerc" v navdušenju za sveto stvar pravi: farji, zlorabljajo. Trdijo, da so oni poklicani vero ozaanjevati, in hočejo celo vedeti, kaj spada k veri, kaj pa ne. Ali niso škof poklicali Zivadtla, Linharta, Slavvitscha, Orniga da oznanujejo vero, ne pa Ijndij kakor Cafa, Korošca, Močnika, Ribuzo in druge. Res, vera peša, pa tega so krivi duhovniki („Štajerc" št. 20, str. 2), ki niso z ljudmi nikdar zadovoljni, ampak zahtevajo, da vsako nedeljo gredo k maši, da kažejo tudi pred svetom svojo vero, da volijo katotiško misleče poslanca in bero katoliške časnike. Ali ni to že preveč? Š» tega nam ne privoščijo, da bi smeli zabavljati črez nje; kam pa bomo prišli potem, ko smo bili dozdaj navajeni, da smo si vsaki drugi četrtek privoščili par duhovnikov in še nakaj Slovencev zraven? Kdor torej reči po pameti pretuhta, bo spoznal, da ima „Štajerc" prav, in da so lažniki le tisti, ki ma vedno nasprotujejo. S cer pa je treba samo površno pogledati eno ali drugo številko, in razsoden človek vidi takoj, da je „Štajerc" vnet za vero in pravo duhovščino, vaet kakor tleča goba. Toliko se vi, strici pri „Gospodarju", ne pišeto o duhovnikih, če tadi se uitite, da je vaš list katoliški. Naš žaba-ptič ima duhovščino v toliki časti, da rabi o nji čisto druge izraze. Še več bi vam lahko nap:sal, pa mislim, da že iz tega spoznate, da „Štajerc" ni tako slab, kakor vi ob vsaki priliki pišete, zato pa dobro-voljno in s skesanim srcem sprejmite nauke od „Štajerče?ega" backa. * Pojasnilo. Brez moje vednosti se je priobčila v zadnji številki netočna notica glede podeljene mi ministerijalne podpore v svrho študij zadružništva v Nemčiji. V prvi vrsti se imam za podelitev te podpore zahvaliti si. splošni zvezi kmet. zadrug na Danaju in veleč. g. dr. M. Piojn, drž. poslancu itd., podpirali pa sta mojo prošnjo al. „Zadražna zveza" v Ljubljani in si. c. kr. kmetijska družba v Ljubljani. — Darmstadt, dne 18. listopada 1906. — Vladimir Pašenjak, slušatelj zadružne atrokovne šole. 6. do 10. avgusta je še prisostoval škofijski sinodi, kmalu potem pa je stara bolezen nastopila s tako silo, da ga je položila na bolniško posteljo, iz katere ni več vstal. Strašne bolečine je trpel potrpežljivo in vdan v voljo božjo, spominjajoč se svojega pa-trona sv. Lavrencija, ki je na živem ognju umrl mučeniške smrti. Na .Ternejevo, dne 24. avgusta je bil previden s sv. zakramenti za* umirajoče in naslednjo nedeljo, 26. avgusta, na praznik srca Marijinega, je še enkrat sprejel sv. popotnico, kmalu potem pa je začel izgubljati zavest. Ker je bil nenavadno močnih prs in je srce bilo zdravo, je smrtni boj trajal dolgo, dokler ni v torek ob 10. uri izdihnil svoje duše. Glede pogreba je v svoji oporoki naročil: „Moje truplo naj se pokoplje na pokopališču v Lembahu, kjer počivajo moja blaga mati. Tukaj želim počivati med svojimi nekdanjimi ovčicami, katerih dušni pastir sem bil 19 let, in mirno čakati veselega od mrtvih vstajenja." Sprevod dne 30. avgusta je pokazal, kako obče spoštovan je bil Herg. Od hiše žalosti do stolnice je spremil truplo prevzvišeni knezoškof sam. Vde-ležili so se pogreba zastopniki raznih oblasti, stolnih kapitolov v Gradcu in v Ljubljani, kakih 60 duhovnikov, velika deputacija središkega trga in velika množica ljudstva. Onstran dravskega mostu se je sprevod razpustil, a mnogi so spremljali pokojnika, deloma na vozovih, deloma peš, prav do groba na lembaško pokopališče. Nagrobni govor je imel v župni cerkvi v Lembahu preč. g. kanonik dr. J. Mlakar, ki mu je pred štirimi leti govoril slavnostni govor pri zlati sv. maši. Začel je s svetopisemskim * Razpis službe otroške vrtnarice. Za otroški vrtec „Dražba sv. Cirila in Metoda" v Ljub ljani v Hrastniku na Štajerskem se razpisuje služba otroške vrtnarice. Plača znaša letnih 600 kron. Službo bode nastopiti 31. decembra 1906. Nekolekovane prišnje naj se vpošljejo najdalje do 15. decembra t. 1. z naslovom: „Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani". Mariborski okraj. m „Brat Martin". Oziraje se na naše poročilo o predstavi „Brat Martin" v Mariboru dne 11. t. m. smo dobili od druge strani oceno omenjene igre, ki se o njej v celoti zelo pohvalno izrazi. Ker želimo, da gledališke predstave v Narodnem domu vedno lepše uspevajo, objavimo to oceno z namenom, da bi zaslužne p. n. igralke in igralce k vztrajnemu in hvalevrednemu delu vzpodbudili. Igralo se je v obče dobro, posebno pohvalo pa zasluži krojač L;pče s svojo boljšo polovico Uršiko. Lipčeta poznamo sploh že od nekdaj kot izvrstnega diletanta, kar nam je v nedeljo zopet pokazal. Uršika je nastopila v tej igri prvokrat na našem odra ter svojo nalogo dobro izvršila. Brat Martin sam se je potrudil in veliko pripomogel k dobremu uspehu igre. Njegov izvirni kuplet vzbujal je veliko smeha in občno zadovoljstvo, kar je pričalo burno ploskanje. Vso hvalo zasluži mlinarica C lika, ki so je s svojim ljubkim obnašanjem in govorom vsem prikupila. Tudi mlinar je storil, kar mu je bilo mogoče. Špela se je potrudila, da je dobro rešila svojo ulogo. B hka Nežika se je popolnoma prav zavedala svoje naloge. Dobro jo je pogodil tudi strugarski pomočnik Pepe. Sploh se je videlo, da si je vsak diletant prizadeval storiti, kar mtu je bilo mogoče. Žalimo, da naši diletanti ne bi spali sedaj v zimskem časa, kajti videlo se je, da se naše Ijndstvo zanima za slovenske predstave, o čemur je sredočila natlačena dvorana. m Poljudna predavanja v Mariboru bo letos v zimskih mesecih zopet prirejalo bralno društvo „Maribrr" vsako nedeljo v Narodnem doma. Gospodje predavatelji se tem potom vljndno vabijo, da pridejo dines (22 t. m) ob pol 9. zvečer na posvetovanje v Narodni dom. m Tatvina. Trgovcu Reitererju v Kaniži pri Pesnici so neznani uzmoviči ukradli iz zaloge večjo množino blaga. Tatovom so prišli orožniki baje že na sled. rekom: „Blagor mirnim, ker bodo otroci božji imenovani", in kazal, kako je zlasti miroljubnost dičila rajnega prošta. * * * Miroljubnost, ljubeznivost in milo srce je bila v resnici značajna poteza v življenju rajnega gospoda Herga. Po pravici je zapisal zadnji čas v svoj dnevnik: „V svojem življenju še nikoli nisem v nemiru in sovraštvu živel, in upam, da mi bo tudi zanaprej Bog dal to milost, da bom vedno ohranil božji mir. Sam večni Bog nas varuj razdora, prepira in nepotrebnih tožb; to je za vse največja nesreča." Podlaga duhovnikovemu življenju in apostolskemu delovanju je njegova osebna pobožnost. Tudi v tem se je rajni odlikoval. Častil je posebno goreče Kristusa v presv. Rešnjem Telesu, delivca vseh dobrot sv. Duha in njegovo čisto nevesto, devico Marijo. Kot vesten kristjan in dober duhovnik je pa tudi prav iskreno ljubil svoj narod, ne samo v besedi, ampak v dejanja. Bil je res zvesti učenec velikega Slomšeka. Zavzet je bil za vsako dobro stvar. Rad je podpiral razna narodna, dobrodelna in znanstvena društva; dijakom, zlasti svojim ožjim rojakom, je bil dober oče, pa tudi do ubožcev je imel usmiljeno srce; še v oporoki je naročil, naj se razdeli po 100 kron ob njegovem pogrebu revežem v Lembahu, v Mariboru in v Središču. * * * Zaprla se je gomila nad truplom, v katerem je bilo dobro srce za Boga in domovino, duša pa, upamo, je že sprejela ono plačilo, katero je rajnemu ob njegovi zlati sv. maši koncem prelepe čestitke zaželel prevzvišeni knezoškof sam: „Ko pa napoči večer Vašega življenja, dal Vam Bog priti z veseljem pred sodnji stol večnega sodnika ter prinesti seboj prav bogatih snopov svojih dobrih del, da prejmete za to nevenljiv venec večne slave." Slovenci pa ga ohranimo v častnem spominu. m Pragerska nemška šola. V ponedeljek 19. t. m. imajo vsi učenci na vseh šolah prosto, da se skupno podajo v cerkev k sv. maši, kjer molijo za nepozabno cesarico Eizabeto. Na pragerski nemški šoli pa je bil 19. novembra dopoldne poduk. Ker je že občinstvo proti poldnevu pritiskalo od ogorčenosti, je izpustil učitelj Badna učence domov, a v cerkev jih ni peljal kakor se spodobi. Vi, Poljaaci, ki svoje otroke pošiljate v to mučilnico, kam bo zabredla vaša mladina? Sploh pa še hočemo spregovoriti o tej soli! m Naduditeljska služba je razpisana na štirirazredni deški soli v Slov. Bistrici do 1. decembra t 1. Lapo stanovanje, obsežan šolski vrt, drugi plačilni razred, obrtniška šola in marsikatere druge ugodnosti. m Št. Lovrenc nad Mariborom. Delavcu Jožefi Walner je bilo ukradenih več hranilničnih knjižic. Ker je tatvino prepozno opazil, je že tat med tem vzel iz hranilnice 2600 K. m Sv. Ilj v Slov. gor. Na občinski deski 8e je pred kratkim opazilo, da je večim razglasom slovenski del tiskovine pripognen k deski in ima tako samo nemški del pravico gledati gospoda žu-' pana in obč. slugo, kadar ga pribijata. Ali se res časi spreminjajo? — Naš trgovec gosp. Pak ima na prodaj slovenske znake od tvrdke Uršič & L'pej, ki se predajajo v korist družba sv. Cirila ii Metoda. Šentiljčani, sezite po njih! m Sv. Trojica v Slov. goricah. Umrl je 13. novembra od mrtvonda zadet g. Fr. Po toč ni k, mizar in posestnik. V 24 urah je bil še čil in tudi že mrtev. Pokojni je bil pobožen in častitljiv starček, daleč okoli znan kot spreten mizar, zlasti za cer-kveae stvari. Mnogo lepih oltarjev, prižnic, spoved-nic in cerkvenih klopij po Slov. goricah in drugod kaže njegovo mojstrsko delo. Bil je dober družinski oče in miroljuben sosed, žito žalujejo za njim dobri otroci in njegovi prijatelji. Preikrbeli so mu veličasten pogreb. Naj počiva v miru! — Prve dni novembra se je mndil pri Sr. Trojici prvi slovenski evharistinec, veleč. g. aovomašnik Alojzij Zotter, troj'gki rojak. Meseca oktobra je bil v Bruaelju na Belgijskem v mašnika posvečen, tam je tudi daroval prvo šv. mašo. Premeščen v Rim, se je na poti tja oglasil v svojem rojstnem kraju v veliko veselje svojih sorodnikov. Družba evharistincev obstoji še le 60 let; nj«n namen je vedno češčenje sv. Rešnjega Telesa. V Avstriji ima ta družba do zdaj en sam samostan, namreč v Bolzanu na južnem Tirolskem. Tu imajo gimnazijske študije, bogoslovne pa v Bruslja. Gosp. Zotter je prvi slovenski evharistinec, morebiti mu sledi še kateri slovenski mladenič. Ptujski okraj. p Ptujske novice. Ker pade letos god sv. Katarine na nedeljo, se vrši običajni veliki sejem na Ptnju naslednji ponedeljek, t. j. dne 26. nov. Ptuj bo ta dan spet popolnoma slovenski. Slovenska „cčka" in „mamca", ne bota vedela kam pogledati, kaj kupiti, tako ljubeznivi bodo ptuski Nemci; seveda samo na Katarinino! — Dne 15. t. m. se je poročila v tukajšnji mestni cerkvi gdč. Kociperjeva, hčerka gospoda gostilničarja v Narodnem domu, z gosp. Iv. Hiter, hranilničnim uradnikom v Ljnbljani. Da b' srečno bilo! — Pobegli ptujski vinotržec Kaiser je tako hitro in spretno odkuril proti Ameriki, da je srečno dospel v New York, predno je tja doslo povelje, ga djati pod kljač. Kaiser si je zadnji čas povsod sposojeval denar, na Ptuju ia drugod, pačil menjice, trikrat zastavil eno klet vina itd. ter tako napravil dolga eden in pol milijona kron. Sedaj pa se preko velike luže iz daljne Amerike reži preslepljenim Ptujčanom, katere je strahovito nažgal. Čisto pobiti in malobesedni so ptujski mogočnjaki, ker jim ne more v glavo, da jih je njihov nekdaj tako zvesti bratec tako neusmiljeno nakuril! Kaiser je bil zagrizen Nemec in pred kratkim še celo podžupan ptujski! — Vedno hujše reči o Kaiserju prihajajo na dan. Našli so tudi v njegovi hiši skrivni kemični laboratorij z veliko množino zdravju nad vse škodljivega glicerina; -ta se je rabil pri napravi glicerina in žganja. Tako torej zgleda kot;ček neslavne spodnještajerske šnop-sarske metropole; kaj, ko bi solnce še nekaj bolj obsvetilo take ptujske katakombe? Sodnijska obravnava bo še le odkrila celo gromado Kaiser j evih žalostnih dejanj. — Dae 16. t. m. je na Bregu pri Ptuju požar uničil dei Piricbove tovarne za usnje, skladišče čresla, ki je bilo last Lacknerjevih dedičev, in tudi drvarnico gospe Rulčeve Ker je bil veter — jug — zelo neugoae«, bi lahko bila nastala še večja nesreča, di niso na pomoč prihiteli krepki in urni ptnjski pijonirji, med njimi mnogo Slovencev, ki so po aaporaea dela zadušili ogenj; tudi ptujska požarna bramba je prišla na lice mesta. Škoda je procej velika. — Dae 19. nov. se je nad Ptujem in okolico ulila med silnim viharjem velika ploha, pri kateri je bilo slišati celo gromenje. Pač nenavadno v tem času! n Zlato poroko obhajata dne 25. novembra t. 1. Šimon in Uršula Toplak, veleposestnika v Mosteh pri Sv. Lovrencu. Iskreno čestitamo! Ljutomerski okraj. 1 Sv. Jurij ob Ščavnici. Politični shod dne 11. novembra se je dobro obnesel. Vršilo se je vse v najboljšem redu, znamenje, da ljudstvo dobro umeva pomen takih prireditev, in znamenje, da se je pri štajercijanski stranki ublažilo ono ostro nas-protstvo, ki ni moglo videti nobenega katoliskonarod-nega pokreta. Navzočih je bilo do 500 oseb. Zastopana je bila vsaka župnija ljutomerskega političnega okraja. Shodu je predsadoval g. Ivan Pelcl iz Polic. Okrajno glavarstvo je poslalo zastopnika g. Praunseisa. Najprej se je volil odbor novega političnega društva. Na občno željo kmečkega prebivalstva — in novo društvo hoče biti kmečko! — se je po kratki debati sprejel prvotni načrt, da to društvo deluje tudi v ljutomerskem sodnem okraju. Pravila s tem programom so bila potrjena že leta 1903. (Shid je bil o tem vprašanju kompetenten, ker se je prebivalce ljutomerskega sodnega okraja obvestilo o tem po nedeljskih cznanilih in po osebnih vabilih zastopnikov malone vsake vasi v okraja ) V odbor so izvoljeni izgornjeradgonskega okraja gg.: župnik Ivan Kuace, kaplan Fr. Stuhec in slikar Jernej Košar za Sv. Jurij; Ivan Pelcl iz Polic za Sv. Peter ; kmet in obč. predgt Aut. Trste-njak iz Ivanjec za Negovo; kmet Jakob Zemljič iz Radinec za Kapelo; iz ljutomerskega okraja gg. : kmet Jožef Karba iz Krapja za Ljutomer; kmet in obč. predstojnik Jožef Čagrau iz Slaptiaec za Sv. Jurij ; kmet Matija Slavič iz Bnčečovec za Sv. Križ; kmet Vinko Mihalič iz BuSkovec za Malo-nedeljo. Namestniki so gg. : obč. predst. Jak Brezaik iz Ročičkega vrha za Sv. Jurij; kmet Jožef Slavič iz C vena za Ljutomer; kmet A'ojz O itrc iz Bunčan za Sv. Križ in obč. predstojnik Divjak iz Radmec za Kapelo. Pre^ledovalca računov sta gg.: občinski predstojnik Križan iz Sčavnice ter trgovec Leander Prejac od Malenedelje. Po končani volitvi povzame besedo g. poslanec dr. Korošec. Razpravlja o tem, kaj je nagnilo cesarja, da je spravil v tok volilno reformo, namreč Ogri, nastop dunajskega delavstva in krvavi dogodki na Ruskem. Razlaga pojem splošne in enake volilne pravice. Mi Slovenci se moramo vprašati, ali nam volilna reforma koristi. Da, ker smo dosedaj imeli 15 poslancev, odslej jih bo 26. Vendar se je Slovencem zgodila krivica, ker so štajerski Slovenci prikrajšani za 2 mandata, Korošci za enega. Pri Neme h vidimo tako zelo razširjeno izdajalsko misel (pfui! sramota)), torej sa naj tak narod ne pred postavlja zvestemu narodu (škandal ! sramota !) Bas zaradi tega se jugoslovanski klub še ni odločil, ali v tretjem branja glasaje za vso volilno refoimo. Toda ker ne vidimo, da bi s strmoglavljenjem kaj koristili, bomo bržčas glasovali za njo. Saj na tak način postanejo gospodarji Slovani, ki so bili doslej hlapci; drug duh bo zavel po Avstriji, in slovenski poslanci, ki se morajo sedaj za vsako malenkost boriti, bodo svoje moči lahko posvečevali bolj važnim namenom. Potem ne bo tako, da bi ljutomerski glavar delal na to, da se Gornja Radgona imenuje trgom, samo da se vzame kmetom moč, ki so si jo priborili (sramota! pfajt). To bo moralo miniti! (Moral) Kakor hitro mine narodnostni boj, tedaj pridemo do drugih vprašanj, posebno do tako važnega kmečkega vprašanja. Vsi drugi Btanovi so doslej napredovali, le kmečki je nazadoval. Zato je treba, da tudi kmečke pravice in potrebe pridejo v postev. Posebno je treba, da slovenski rodoljubi delujejo za povzdigo kmečkega stanu. (Živio!) Eao in drago se je že ukrenilo v prilog kmečkema stanu, na pr. uravnava vojaSke takse, vinska klavzula itd. V vprašanju o otvoritvi srbske, rumanske in nemške meje kmečki poslanci ne bodo gledali na dunajske mesarje, ampak na kmečke milijona! (Živio!) V državnem zboru čimdalje bolj prevladajo kmečka misel. Uvidevam o, kaj je kmečki stan. Kmečki stan sam ima one sile, ki prerajajo celo državo. (Dobro! Živio!) Zato gledajo vse države, da si ga obranijo kot edino zdravo podlago vsake države. (Živio!) Poprimite se tudi vi sami svoje kmečke misli, ki je edino rešilna za vas: združujte se! Bodite car. dni, bodite verni, bodite pa tudi kmetje, brigajte se za svoje koristi. Kmetje morajo imeti svoj načrt, samo javkati ne pomaga nič. Zato čitajte kmečke časnike, glejte, da bodo državne meje dovolj zavarovane za vaše pridelke, skrbite, da boste svoje pridelke labko izvažali, da ne boste tako obdačeni. Ako beste vedno svoj stan tiščali naprej v politiki, tedaj boste prišli do zelene veje. Ravno zato se je ro dil a misel o spodnj ešt aj erski kmečki zvezi s svojim programom. Ako bo celo spodnještajersko ljudstvo združeno v eno stranko, tedaj se bo vlada morala na vas ozirati! (Živio!) Zbirajte svoje somišljenike, da, ko bo misel zrela, vse slovensko kmečko ljudstvo z orožjem omike gre zoper sovražnike kmeta. S takm orožjem boste zmagali! (Burni živioklici.) Nato nastopi g. kaplan Gomilšek. Kmečki stan, pravi, je v žalostnem položaju. Drugi stanovi so organizovani; edino kmet se dosedaj še ni zadostno združil. Nič ne pomaga točiti solze, treba si je z delom pomagati! Veliko upanja smo stavili v kmetijske zadruge. Toda nič nimamo koristi od tiste postave, ker se je vlada premalo brigala za nje izvršitev. Za druge reči imajo tisoče, za kmeta pa nič, ker ga ne ljubijo. (Tako je!) Naprej gre slovanska m;sel, z njo pa gre naprej tuli kmečka misel. Toda ja novo dobo bo treba priprave. V čem obstoji ista? Pred vs(m: združimo se! Ia baš novo politično društvo bo taka združitev, ki bo vplivala na to, da se zedinite v gospodarskem oziru. Glejte, da boste znali ceniti veljavo občin! Naše morajo ostati, oziroma postati. Potem bo tudi okrajni zastop naš. Poglavitno je dobro gospodarstvo v občinah. Dober odbor lahko desti dobrega sklene. Učite se, kmetje, ker vam to koristi. Todi paragrafe je treba poznati. Če jih vladni komisar ne pozna, naj jih pa pozna vsak kmečki fait! Učite se gospodarskih stvari! Dajte sinove v gospodarske šole. Združite se za izobrazbo! Omenjajoč krivično postopanje vlade v Šoštanju poživlja k združitvi v obrambo političnih pravic. Ta združitev bo se po slovenski kmečki zvezi najbolj posrečila. Zato k tej zvezi! (Zivio!) Združenim se nam ni treba bati nikogar! Slovenska kmečka zveza bo zmagovalno šla, a treba bo delati! „Na delo tedaj, ker resnobni so dnovi — a delo in trud nam nebo blagoslovil" Začasni tajnik prečita nato resolucije. Nato j« pa kmet Z°mljič iz Radinec utemeljeval dvoje resolucij. G'ede „vtrženja" Gbrnje Radgone pravi: Z zvijačo hočejo cemškutarji doseči, da bi še vladali: Za 48 hiš. številk in 260 prebivalcev hočejo imeti okrajni zastop proti 11.600 kmečkih prebivalcev. To so lepi prijatelji kmetov! To ne gre, to bi bila vnebopijoča krivica! To je nesmisel, ker bi konečno vsaka vas lahko kaj takega zahtevala. Ti narodni izdajalci n'so nikdar imeli srca za kmeta! Pa ne fco šlo, ne sme iti, mi danes protestiramo proti temu — Govori nadalje o novih šolskih počitaic&h, zoper katere kmet protest ra; kmet noče, da bi imel samo to pravico, da zida šole ia da ctroke v nje pošilja! — Sprejete resolucije se glase: 1. Politični sbod pri Sv. Jariju ob Š^avpfci dne 11. novembra 1906 izreka g. poslancu dr. Korošcu svoje zaupanje ter ga prosi, da neustrašeno zastopa posebej kmečke koristi. 2. Zahtevamo, da se odpravijo krivice, prizadete v novi volilni pravici koroškim in štajerskim Slovencem. 3. Zahtevamo, da se slovenske občine: Velka, Draženberg, Sčavnica (okraja emureškega), Plitviški vrh, Potrča, Žetinci, Dedinci, Ženkovci in Gorica izločijo iz nemškega volilnega okraja ter se pridružijo slov. volilnemu okraju Maribor-Ljutomer. 4. Obsojamo novo „narodno stranko" ter za-metujemo nje glasilo „Narodni list" kot nasprotno verski ia narodni misli. Želimo, da se v obrambo spodnještaj. slovenskega kmečkega ljudstva čim prej ustanovi zveza spodnještajerskih slovenskih kmetov. 5. Zahtevamo, da vlada čim prej ustanovi na Sp. Štajerskem kmetijsko šolo s slovenskim učnim jezikom. 6. Nujno želimo, da se za ljotomerski okraj ustanovi zimska kmetijska šola. 7. Želimo, da c. kr. kmetijska družba za Štajersko uvede podružnico za ljutomerski okraj s sedežem pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Zahteva pa v tem oziru od c. kr. kmetijske družbe pravičnost napram Sloveicem. 8. Odločno ugovarjamo temu, da se Gornja Radgona imenuje trgom, ker to nima drugega namena, nego da peščica l udi obdrži okrajni zastop proti ogromni večini kmečkega prebivalstva. 9. Zahtevamo, da se volitve y obč. zastop raz- pišsjo o pravom času ter ugovarjamo vsakemu za vlačevanju volitev. 10. Pozdravljamo načrt, da hoče poštna uprava uvesti poštne avtomobile. Zahteva pa, da se nameščajo slovenščine zmožni in nepristranski uradniki ter da imajo avtomobili in postaje pravilne slovenske napise. 11. Poštno upravo prosimo, da uvede avtomo-bilno zveio med S/. Lsnartom v Slov. goric, in Ljutomerom, med Radgono in Ptujem s križiščem pri Sv. Jariju ob Šžavaici. 2. Postno-telegr»fiino upravo prosimo, da uvede telegrafiino zvezo med Sv. Lenartom in Ljutomerom ter med Radg no in Ptujem s križiščem pri Sv. Jariju ob Šiavnci. 13. Politični shod odločno zahteva, da se takoj prihodnje leto uvedejo veliko šolske počitnice za čas od 1. sept. do 1 nov. ter protestuje proti vsakemu kaznovanju zaradi zamud v časa od 15. septembra do 31. oktobra t. 1. 14. Protestujemo zoper „svobodno šolo", ki je kvarljiva cerkvi, državi in narodu. 15. Zahtevamo, da občinske uprave dovolitev plesiih licenc omejijo na kar najmanjše število, ter odločno ugovarjamo temu, da okrajno glavarstvo izdaje dovoljenje za ples, dasi ga občina prepove, ker je to reč občinske uprave in ker se s tem občinsko predstojništvo smeši. 16. Zahtevamo, da se na žel. postajah Radinci in Ljutomer odpravijo samonemški napisi ter nadomestijo z dvojezičnimi, da so vsi razglasi dvojezični ter da se imena postaj izklicujejo tudi v slovenskem jeziku. 17. Zahtevamo, da se samonemski pečat poštnega urada v Ljutomeru, Ivanjcih in Radincih nadomesti z dvojezičnim, kakor tudi samoaemški napisi na poštnih poslopjih. 18 Protestujemo zoper nasilstvo, ki sta ga izvršili mesti Maribor in Celje zoper slovenske napise ter želimo, naj slovenske občine odgovorijo s tem, da nradujejo izključno le slovenski ter da odpravijo vse dvojezične javne lapise in jih nadomestijo s samosloveaskimi. Po skoro triurnem zborovanju je g. predsednik sbod zaključil Dne 28 oktobra se je blagoslovila novoslikana in vseskozi prenovljena vaška kapela v Bdehuec h. Ob tej priliki je g. kaplan Stuhec govoril o blagodejnem vplivu edin os t i. — Pri hb)rnoveseli večerni zabavi v hiši obč. svetovalca Južefa Lončarja je mladenič Josip Slaaa za „Družbo sv. Cirila >n Metoda" nabral 8 70 K. — Teden pozneje, dne 4. novembra, vršila se je blagoslovitev nove kapele v Murščaku, ki jo je postavil tamošnji posestnik Jož. Žumič. To je prvi javai spomenik v žapniji in v bližnji okolici, ki je postavljen v čast presv. Srcu Jezusovemu. G. kaplan Stuhec je v svojem govoru povdarjal veliki socijalni vpliv „kraljestva Srca Jezusovega" v današnjem svetu, ki zametuje križ-vero, ki noče trnjevega verci, ker nima višjega upanja, in ki ne ogreva, ker nima ognja, t. j. ljubezni. — Pri večerji v hiši zgraditelja kapele je domača hčerka nabrala 6 K 62 v, kar se je kot kruh sv. Antona poslalo dijaški kuhinji v Mariboru. — Dna 18. t. m. smo imeli pri nas sijamski večer. Priredila sta nam ga dva domačina: g. inžener Lupša, ki je predaval o svojem bivanju na Sijamskem, ter g. odvetnik dr. Grossmann, kateri je predavanje ilu-Btroval s skioptičnimi slikami; tudi nas je kratkočasil s kinematografom. Gramofon g. Lupše je izpolnjeval odmore. Večer je bil zanimiv in prav dobro obiskan. Gospoda prireditelja, hvala vama, pa ob priliki še enkrat! 1 Iz gornjeradgonskega okraja. G. Praun-seis, vladni zastopnik na političnem shodu z dne 11. t, m.! Ali je res, da ste po končanem shodu rekli (nemški seveda): „Kruci. . ,, drugokrat se rajši naredim bolanega, nego da bi šel kdaj na takšni shod!" So Vam jih dobro po ušesih devali! „Mi vstajamo, a vas je strah!" 1 Ljutomer. „Slovenski Narod" št 262 iz dne 15. nov. t. 1. je prinesel to-le novico: „Na ljutomerski dekliški šoli službujeta dve učiteljici, ki sta pravi pravcati ultramoctaaki. Eia med teh je bila letos kumiea zastavi ljutomerske dekliške Marijine družbe. Druga je bila kunaica zastavi fantovske bratovščine. Vse dekline 4. in 5 razreda ao*ijo škapulirje, da se čim preje navadijo fanatiči osti, in da sploh ne bodo za nobeno drugo stvar, Rut za lenarjenje po cerkvah." To grdo, vrhtega še na pol lažnjivo notico, kakršne bi se le količkaj veljaven časnik spoh ne tpal vzprejeti, da se ne osmeši vsaj pri Bvojih pristaših, ta ,cvet' v slovenskem časnikarstvu je skrpucalo neko duševno revče v Ljutomeru, gotovo iz „najblažjega namena, „koristiti" ubogemu, toli stiskaiemu slovenskemu naroda ii mu pomagati „po svoj h siromnih močeh" na višek novodobne izobrazbe. Ž velo delo za narod! Liberalizem, ta rogovilež v čtoveški družbi, leži smrtnoranjen, umira, da, poginja na strupu, ki mu ga je zavdala kakor kvai vso Avstrijo prešinjajoža katjliška organizacija. V svojih poslednjih trenutkih še daje brce na levo in desno, bodisi v parlamenta, bodisi v krogu kn kega diuštva, in izliva gnusne sline iz svojega laž-njivega jezika na poštene značaje, da, celo na take, ki so, polai zavidanja vrednih zaslag, osiveli v narodnem delu. Di so tadi v Ljutomeru ponižni sluge tega pogin, ajočega nebodigatreba, je javna tajnost, dasiravno se sam ob vsaki priložnosti siplje pesek v oči, da „ni nihče proti veri". Da so pa mel našimi inteligentnimi kava! rji taki vitezi, ki se p > vzoru srednjeveških vitezov „junaško" poganjajo „za vero sveto in čast nežnega spola", to čudom zvemo še le zdaj! Dopisnik napada dve učiteljici, pravzaprav tri — pa to duševno revče živi v tako zmedenih mislih in pojmih, da sam ne ve, kaj piše, in se zadovoljno smehlja temu narodnemu činu, da je napisal črke, čitljive za tisek. Učiteljice, ki delujejo na ljutomerski dekliški šoli že dolgo vrsto let, so spoštovane in čislane v obsežni ljutomerski župniji, da, daleko čkrotao, torej bo moral gledati Gol, da pride v kako drugo poslopje. S tem mu še ni pomagauo, če j a zlezel nekam v prvo nadstropje. Dosedaj so bili že različni nedo-statki na dobrnski pošti, od sedaj bodo lahko še večji, ker ljudje niti ie vedo, kje da nraduje Herman Gol. Po našem mnenju bi pač bilo zanj najbolj suho — izven Dobrne! Saj je vendar toliko suhih krajev po svetu 1 Gol! Kaj praviš k temu? c Laski trg Vedno bolj naraščajoče število nemških šol po Slovenskem vznemirja posebno nas Laštane, ki imamo dacnadan pred očmi, koliko take šole slovenskemu narodu škodujejo, ki vidimo, kako raste število narodnih odpadnikov ali vsaj brezbrižnežev, odk» r obstoji taka šola tudi pri nas. V srce te zaboli, ko vidiš prihajati iz nemške šole polovico kmečkih otrok, ki te pozdravljajo z nerazumljivim nemškim pozdravom. Žalostno pa je pri tem najbolj, ker nam vest očita, da je temu naša nedelavnost, premalo navdušenje in naša komoditeta zlasti pa naša nesloga kriva. — Koliko lepih idej se je že sprožilo pri nas, koliko dobro obetajočih društev osnovalo. Imeli smo čitalnico, še preden so jo vstanovili Celjani. Krepko se je razvijalo narodno življenje že pred skoro pol stoletja v našem trgu, predstavljale so se igre, prirejale „besede", vse je bilo na najlepšem potu do slovenske samostojnosti. Žal, da ta delavne st ni bila trajna. O isli so tedanji baditelji naroda, deloma pomrli in niso našli vrednih naslednikov, Čitalnica pa je zaspala. — Pred 12 leti ustanovilo sa je bralno društvo z namenom, buditi naše širše ljudstvo, je izobraževati in poduče-vati, a stavijo se mu ia vreh straneh zapreke in prišlo je že tako daleč, da nima prostora, kjer bi se mogle vršiti razne vaje, del ti Časniki in bi se mogli shajati Slovenci. Kaj čuda, da ne pride do prave veljave in vspeha. Manjka pa tudi moči, katere bi se hotele pobrigati za to vele važno društvo, ki je še edino, katero tukajšnje Slovence nekoliko druži. Prepiramo se rajši mel seboj, kot da bi šli skupno proti nemčurjem. Naša inteligenca se rajši zabava v nemških gostilnah z n°mškimi narodnimi in verskimi nasprotniki, kot pa da bi sedela v slovenski gostilni pri ednem omizju s svojimi rojaki, ki so nekoliko drugačnega mišljenja kot ona. Nem-čurji pa med tem se smeje delajo in nam grabijo otroke pred očmi ter jih bašejo v nemško šolo. Pribiti hočemo za danjs, da ako bi ne bilo kmečkih otrok in otrok pivovarskih uslužbencev, bila bi nemška šola onemogočena. Pred nekaj leti bilo je še drugače, kmetje so bili bolj zavedni in ponosni Slovenci, pivovarna je bila bolj energična. K*ko možato se je rešila slovenska zastava iz rok grabežljivih nemčurjev! — Ljudje božji! zdramite se vendar! Kaj se prepirate med seboj iu lenuharite? Poglejte vrste naš h nasprotnikov, kako se množijo z našimi ljudmi, katere smo mi zanemarjali in pustili v nevednosti. Na resno delo! Vsak bodi na svojem mestu trden kot skala. — Vsi pa k bralnemu društvu, kjer dobi vsak dosti podučnega berila, da si razširi svoje znanje in spozna najziničljivejšo fctvar na svetu, to so naši narodni in verski odpadniki — nemčurji. c Vozni red na železnici Spod. Dravograd—Celje. S 1. decembrom t 1. se vpelje na tej železnici nov vozni red. Med Ciljem in Velenjem bo vozil nov osebni vlak, ki bo odhajal iz Celja ob 4. uri 8 minut popoldne in pride v Velenje ob 5. uri 39 minut. Vlak, ki pride ob 6. uri 58 minut v Velenje, bo vozil do Celja in sicer iz Velenja ob 7. uri 4 min., v Celje dojde ob 8. uri 30 minut zvečer. Dosedanji osebni vlaki b )do hitrejše vozili, da bodj imeli zvezo z vlaki južie že'eznicj. c Št. Rupert nad Laškim Rad ko slavnost smo obhajali pri nas v ponedeljek 12. t. m. Poročili sta se dve sestri iz „Marijine družbe*": Marija in Marjeta Ulaga iz Svetina. Ob tej priliki je gosp. župnik Možišek v cerkvi in na svatovšžiui z lepim govorom počastil vsa navzoče in posebno omenjal, da še ni doživel take gostije, da bi se dve sestri na en dan poročili. Mladima p»roma veselo bodočnost 1 c Volitev župana v Šoštanju. Z ipet so se zbrali v občinski pisarni dvjnajsteri nemšii odbor liki, da bi volili in izvolili župana. Pa zopet so se zbrali brez uspeba! Tokrat jim je predsedoval naš pravi vladni komisar, neizogibni Z ffal, katerega je leksj časa nepristranski in pravični koncipst dr. Hffmann samo nadomestoval. Gosp d Z.ffil ponižal se je tako nizko, da je pri dostavljanju vabil k županovi volitvi sam opravljal posel obč n«kega sluge. Morda je to storil misleč, da bo bolj držalo. Pa vendar ni držalo in m'atili so „nemški" odborniki s Zfffilom vred zopet prazno slamo! O ti presneti § 35. občinskega volilnega reda, zakaj jim delaš toliko sitnosti, skrbi in „krivice", kajti če bi tebe ne bilo, bi Šoštanj ža imel — nemškega župana! c Hmeljarji pozor! Iz Sav. doline se nam p;še: Pred desetimi in več leti pritoževali so se hcseljski kupževalci prav pogosto, da sa jim je odpoJaui hmelj „vžgal", to se pravi, hmelj sa jim je vsled nedostatnega sušenja pokvaril; dandanes pa se v že tudi pogosto čuje, da so si hmeljari vsled preob;iega sušenja hmelj skoro uničili. Takše« hmelj se namreč zdrobi v sama pleve in ima obilokrat zažgani lupulin. Če tudi prvo gorje ni manjšo od družen ir drugo ni večje od prvega, se vei i, da je spodnještajersko hmeljarstvo napredo- valo, odkar so se vpeljale no sns brez ka- terih si sedaj sploh hmeljarstva mislil. j moremo. Late so za hmeljarja pa la takrat velika dobrota, kadar ve ž njimi pametno in previdno ravnat'. Nove sušilnea so različne; vendar sta se doselaj najbolj obnesli Linhartova in Lorberjeva. Znatne razlike med obema sušilnicama prav za prav ni in se obe hmeljarjem prav gorko priporočat*. To, kar je pri obeh sušilnicah najvažneje, namreč spravljanje hmelja iz zgornjih lei na spodnje, to ni iznajdba ne Linhartova, ne Lorberjeva, ampak nekega E. Sykora iz Zg. Ročo-a na Č8Škem. Prve sušilnice sploh pa je začel staviti neki Josip Vejaček v Rakovniku na Češkem. V tem mestu sa izdelujejo tudi Linhartove sušilnice, katere se vsled obile to-vornine precej podražijo. Lorberjeve sušiln ce, katere se izdelujejo v Žalcu, sa odlikujejo še posebno z novo kurilno pripravo, po kateri se blizu tretjina kuriva prihrani — kar se pri visoki ceni premoga gotovo mora upoštevati. Samo ob sebi je pač razumljivo, da je treba sušilnice, bodi si L:nbart>ve, Lorberjeve, Lo sehner-ieve ali druge, v tasu let tudi popravljati in vsa ta dala v Savinjski dol ni in sploh na Spodnjem Štajerskem zamore točno in dobro opraviti le Loibarjeva tovarna v Žalcu. Hmeljarji, sezite torej pridno po novih sušilnicah! — Izkušen hmeljar. c Umrla je dae 5. novembra t. I. pridna gospodinja Ana Zdolšek, valeposestnica na Bobovem pri Ponikvi, v starosti 72 let. Rinjka je bila izobražena gospodinja, kakor jih je žalibog danima* milo, ob enem pa tuli mati reveže v, kateri jo bodo zelo pogrešali. Svetila ji večna luč! Brežiški okraj. b Bnče. Kmetijska podružnica zi kozjanski okraj zboruje v nedeljo, dna 25 novembra ob 3. uri popoldne na Bučah v gostilniških prostorih gosp. Vaha. Govoril bode gosp. dr. Jaaituvič o pomenu in k risti kmetijskih podružnic, potovalni učitalj gosp. I an Bele o gospodarskih vprašanjih. Vsi kmetje in prijatelji kmačkega stanu se vljudno vabijo k udeležbi. b Kozje. Dne 4. listopada je bil sbod v Le-sičnem prav dobro obiskan. Udeležencev ¡e bilo mnogoštevilno od vseh strani kozjaiskega okraja. Poučni govor je imal pitovalni učitelj g>Si». Bde o trtnaratvu in sadjarstvu. Rizjasail je marsikateri ■edostatak naših vinorejcev. Givorilo ša je vei govornikov. Sprejele so se tudi tukaj resolucije kakor ■a drugih shodih v našem okraju. Preisidnii je nito zaključil zborovanje s trikratnimi „živijo" klici na pres/itlega c;sirja in sv. očeta. — Die 18 listopada so plapolale raz streh kozjanskih Slo/eace? razne zastave, kakor cesarike, deželne, največ pa slovenskih in ena na oknu žnpuišča pi pipe'.eva. Ob tej priliki moram opozoriti na eno napiti. Bila barva mora biti na drogu od zmaj, ne p» od zaotraj pri streb'. No, me boiate ridovaduo vprašali, kaj pa je bilo ta dan v Kozjem? Oi, prav rad vam povem Naši učitelji iz cale^a kozjanskega okraja 80 obhajali 25 letnico učiteljskega društva. Z raznovrstnimi zastavami so pokazali naši tržani, da spoštujejo učiteljski stan in tako povzdignili njih jubilejno slavnost. — V nedeljo, dne 25. listopada bode zborovalo bralno društvo. Ob tej priliki vabi in kliče v svojo kolo vse prijatelje društva, vrle može, žene, fante in dekleta. Upamo, da se bode redno ustanovilo nedeljsko predavanje. Tako boste izvedeli vse, kaj se po svetu novega godi. Posebno se bo govorilo o gospodarskih stvareh. Pristop k društvu je vsakemu prost. Premožnejši udje plačujejo na leto 2 K, sreduo premožni 1 K, ubožnejsi pa po 10 v. na mesec. Upamo, da bode zmogel to svoto vsak, še naj ubožnejsi pastirček. Vsi ti nabrani denarji se bodo porabili za društvene knjige in časopise. Naj ne bode v kozjanski župniji nikogar, ki ne bi bil ud društva! Iz drugih slovanskih dežel. f Pesnik Simon Gregorčič obolel. NaS dični pesnik Simon Gregorčič je v petek 16, t. m. nenadoma zbolel, a se mu je že na bolje obrnilo. j- Ljubljana ne dobi kornega poveljstva, je izjavil vojni minister poslancu dr. Žitniku. f V Budjevicah na Češkem so se vršile minuli teden občinske volitve, pri katerih so si priborili Čehi tretji razred. Mesto ima polovico češkega in polovico nemškega prebivalstva. Do sedaj so bili samo Nemci v občinskem odboru, zato so delali z različnimi sredstvi, da bi ostalo pri starem. Zaradi te zmage so nemški listi skoraj znoreli. Z Nemci je volil tudi tovarnar Hardmuth, ki prodaja tudi pri nas svoje svinčnike. Mnogo Slovencev je sklenilo, da ne kupujejo več njegovih sviičnikov. Narodno gospodarstvo. Letošnja žetev je obilnejša od lanske. Pšenice se je pridelalo v tisočih bi: 1906 1905 v Evropi ..... . 677,400 666 900 „ Ameriki .' . . . . . 363 500 339 300 „ Aziji ...... . 145 900 129.700 „ Afriki ...... . 19 200 13.700 „ Avstraliji..... . 26 000 27 500 Skupaj . . . 123 iS.000 1177.100 Ali uvoz res zniža ceno pridelkom? V okolici Budimpešte se je pojavila med kuretino kng», ki je ugonobila skoro vso kuretino. To kugo je prinesla tja kuretina, katero uvažajo iz balkanskih dežel. Vsled tega je cena kuretine in jajc nenavadno poskočila, ker vsega primanjkuje. To je zopet dokaz, da uvcz mnogokrat ne povzroči, da se cena zniža, ampak, kakor v tem slučaju, občutljivo zviša ceno odjemalcem, na drugi strani pa škodi kmetovalcu, kakor v tem slučaju, ker so pocrkale kure. Vinski semenj v Krškem, ki se je vršil v soboto 10. t. m je bil prav dobr > obiskan; od strani kupcev sicer pač nekoliko shbejše od poprejšaib, a vendar se le razvila prav živahna kupčija. Prodalo se je do 3600 veder; z ozirom na sedanje visoke ene je to veliko. Letos se je že popred, koj po rgatvi, mnogo pokupilo. Koruze so letos jridelali na Ogrskem in Hrvatskem mnog", več kakor izza dolgo let. Lani -o je pridelali 24 milijonov met. stot., letos pa 40 milijonov. Književnost. Voditelj v srečno večnost. V založbi Ka-liške knjigarne je izšel ličen in krasen molitvenik : „Voditelj v srečno večnost". Cana molitveniku, ve-nemu v šagran, z zlato obreio ia s pregibljivimi atnicami so: po 2 50 K, 3 K in 3 40 K, v isto n - aje z zlato obrezo in vatiranimi platnicami po: 2 65 K, 3 K in 3 50 K. M;litvenik toplo pripori' amo! Ilustrovani narodni koledar je izdala . Zvezna tiskarna" v Ce ju Koledar krase lepe slike "/. aaše spcdnje štajerske Švice — Savinjskih planin. C ca je: broširan 1 K, elegantno vezan 1 K 50 v, po pošti 20 vin. več. Najnovejše novice. Shod v Jurkloštru. Katol. politično društvo laški ckraj je imelo 18. nov. v Jnrklcstru shod. i ravno je bila neka zmešnjava glede časa zboro-a, te je zbralo vendar nepričakovano veliko mož in fantov. Za predsednika je bil izvoljen kmet Franc Guček in za zapisnikarja kmet Marko Senica. Prvi govornik je razložil pojem splošne volilne pravice in njen pomen za kmečki stan; zavrnil je tudi nekatere pomisleke, ki jih sovražniki voli'ne pravice radi naštevajo. Živahni „živio"-klici so bili znamenje, da jim je šel govor do srca. — Drugi govornik dokaže s številkami, kako propada kmečki stan in kako se zadolžuje in da je zadnji čas, da se proti temu začne resno delo. Omeni, da najvspešnejši pripomočki niso v naših rokah, n. pr. ustanovitev kmetijskih in obrtnih šol, sklepanje carinskih pogodb, preostrojitev zavarovanja itd., pridemo pa do njih po vstanovitvi kmečke zveze. Ona bo klicala na svoje shode državne in deželne poslance in jim svoje želje dmašala. M sel o kmečki zvezi je vplivala kakor grem na poslu šalce. Hkrati so lo li vsi prepriča«», da je v kmečki zvezi res rešilna moč, ki bo kmeta pomagala do boljšega stanja. Nato so se sprejele sledeče résolu cije: 1. Zborovalci, zbrani na shodu v Jurkioštrn, poživljajo merodajne kroge, da se naj v kratkem času ustanovi kmečka zveza, ki bo na katoliški podlagi delala za zboljšanje kmečkega položaja 2. Poživljajo državne iu deželne poslance, da se naj potegujejo za u5tanovitev kmetijskih in eb:tnih šol na Slovenskem Štajerju. 3. Da se naj upelja priœerao zavarovance. Rečica ob Savinji. Župnik Andrej Pod-hostnik iz Dramelj je imenovan za žipnika ca Rečici ob Savinji, kjer bode slovesna instalacija v nedeljo dne 2 dec 1905 Sv. Jakob v Slov. gor. Št. Jakobčaai, vsi na voliš je! Potažita Škofa, da sa ne pustite od njega za norca imeti1 Pridite tokrat še v večjem številu ni volišča! Volite poštene meže, ki bodo skrbeli za občinsko gospodarst ro ! Občinske volitve v celjski okolici so razveljavljene. Zopet nov škandal! Občinske volitve v Mariboru Včeraj 21. t. mes. je volil tretji razred, pri katerem so zmagali vsenemci nad srcijaldemokrati. Ormož, V nedeljo, 25. t m. vrši se prvi „večer za stariše" v prostorih slovenske šole. Pogovarjalo se bode o vzgoji otrok, ter kako hoče tukaj šola podpirati starige in cbratno, kako naj bi stariši pripomogli nč taljem do večjih -vspehov na vzgoje-valnem polju. Začetek je ob 6. uri na večer. Vstop je dovoljen le starišem. — Zatem se vrši tombola v gostilni gospe GomzijVe v prid šolarske kuhinje. K tomboli, ki se začne ob 7. uri, so vsi prijatelji slovenske šole prav prijazno povabljeni ia naprcšeoi, da poklonijo prav mnogo dobitkov. Dobitki se naj blagovolijo v nedeljo do 3. are popoldne spraviti v gostilno gospe G mzijevs. Pojasnilo. 01 mao?ib strani se je izražala podpisanemu uredništvu velika neyolja, da v syo(em listu ne objavimo duhovskih sprememb. O tej zadevi podamo pojasnilo, da uredništvo ne zadene na tem nobena krivda. Uredništvo bi spremembe rado objavile, pa močno obžaluje, da te^a ce m ra storiti, ker od meredijne strani n3 dobi nobenih informacij. Toliko v pojasnilo. Uredništvo. „Časopis" za zgodovino in narodopisje 3. in 4. snopič je ravnokir izšel in se te dni razpošilja, Makole. V teku kakega meseca je bilo v makolski župniji več,požarov. Zadnjega je provzro-čila ziobna roka. Oolasti imajo zločinca že pod ključem Ris čudno, da je zločinec, kakor se govori, celo noč med prasketanjam ognja ležal v jarku pod častnim mostom. Nesrečen strelec. Poncči dne 8. m. m. je zbudila posestnika J žefa Janžekoviča v Sterijancih njegova žena ter mu rekla, da so lepna vrata odprta in da je bržkone kak tat v hiši. M >i je hitro pograbil puško in h tel v vežo. Zaklical je glasno : „Kdo je?", na kar se mu pred pragom nekdo oglasi. V trenutku je sprožil Jsnžekovič puško proti postavi, ki jo je videl v temi. Zadeti se je zgrudil na t'a in ko ga je Jaažekovič bliže pogledal, je spoznal, da je to njegov nečak 11 letni Jane« Marinič, ki je šel na stran. Daček je umrl čez nekaj ur. Jan-žekovič se je moral radi tega zagovarjati pred sodnijo. Bil je obsojen na pet dni zapora. Št. Peter pri Mariboru. 01 tam se nam poroča, da je posestnik Matija Koronik zapustil še le 3 t m d;,mačo h šo in ne 14 dnij prej. Županskemu uradu se o tem ni nič naznanilo, smpak še le črez šest dnij orežaikom; torej županstvo ni meglo n č ukreniti. Sploh se je pa govorilo, da je izginoli šel k sorodnikom. Torej se županstvu ne more očitati malomarnosti. c Braslovče. Dae 18 t. mes. se je pomikal nenavadno dolg sprevod na braslovško pokopališče. Nesli so k večnemu počitku skrbno mater in pridno gispedinjo Terezijo Rojnib. Pokojn ca je bila vedno nakloniena vsem narodaim društvom in je še v oporoki „Pevskemu in bralnemu društvu" nekaj darovala. Ko so na grobu peli pe:ci žalostinko, je iz mnogo src kipela vroča molitev za blagor n,ene duše B di ji blag spomin! Društvena naznanila. Bralno društvo v Zavrču priredi v nedeljo 25. listop. v gostilni g Fr. Mihelič veselico s sledv-.im vsporedom: 1. Pozdrav predsednika. Gledališka igra. 3. Prosta zabava: Šaljiva pošta, srečolov, boj s konieti itd. Zaietek ob 4. uri popoldne. Vstopnina: Sedež 40 v, stoj šče 20 v. Pribitite tega dne vsi od blizu in daleč k veselici tar rešite društvo pogina! Občni zbor .Narodne čitalnice za Slovenjigradec in okolico" se vrši v soboto 8. gradna 1906 ob treh pop. v „Narodnem domu" v Slovenjjradcu. Kmetijsko bralno društvo v Petrovčah priredi pri-hedajo nedeljo, 2 j. novembra t. m. v prostorih g. Ježovnika gb'dališ'«> predstavo: „Lurška pa^tarlca". Petje oskrbnje dekliška sveža. Začetek točao ob 5. uri. Na veselo svidenje 1 Odbor. Podružnica ,Slovanskega čebelarskega društva' za ormoški okraj ima svoj občni zbor v nedeljo 25. novembra ob dveh popoldne v 4. razredu ormoške okoliške šole. Tudi neudi ste prijazno povabljeni, da kaj čujete o pravilni čebe-loreji. Odbor. Slov. kat. delavsko draštvo v Trbovljah obhaja v nedeljo dne 25. t m. ob 4. pop. pri g. Žagarju (Pustu) svojo 10letnico s slavnostnim govorom dr. Kreka in žaloigro „Mlinar in djezo^a hči„ in drugim sporedom. Bralno draštvo pri Kapeli blizu Radgone priredi v nedeljo dne 25. t. m. ob 3 uri popoldne v gostilni g. B. Hor-' vata veselico s poučnim predavanjem, tombolo, petjem in dru-I gim razveseljevanjem. S.ira novoustanovljeni goslarsko-tambu-raški klub ktpelski. K obilni udeležbi uljudno vadi odbor. Bralno društvo za ljutomersko okolico uprizor; v nedeljo 25. t. m. v dvorani g Kukovca ob 6. uri zvečer gledališko predstavo: „IUz Marijino sres". K obilni udeležbi vabi odbor. Bralno draštvo v Laškem ponovi v nedeljo dne 2 decembra ob 3. uri popoldne veseloigro: „Trije tički". Gospodarsko bralno društvo v Kozjem priredi v nedeljo dne 25. listopada svoje redno letno občno zborovanje točno po večernicah ob 3 uri popoldan v čitalničnih prostorih. Sv Jurij ob Ščavnici. V nedeljo dne 25. t. m. priredi tukajšnje „Bralno društvo" predstavo narodne igre „Martin Krpan" v uti ge. Trstenjakove. Svira tudi priznana Kocmutova godba. Začetek točno ob pol 4 uri. Vstopnina zelo nizka: za sedeže 1. vrste 50 v., za sedeže 2. vrste 40 v., za stojišča 20 v. (Sedežev je 150, na stojišču pa je prostora za 300 ljudi.) Naj si vsakdo zapomni svoj sedež, da ne bo zmešnjavi Nikdo se naj ne vstraši tega, da se igra v uti! Kajti le-ta je sedaj dvojnato obita ter vsestransko dobro zavarovana zoper veter in mraz; vrhtega se bo v nji kurilo. Še vroče vam bo, ako skrbite, da bo uta natlačeno polna — kar želi odbor „Bralnega društva". Listnica uredništva» Dramlje: Dopisa zaradi bika ne raznmmo. Piš te natančneje! Pozdrav! Guštanj: Pride v „Naš Dom". — Rečica: Vsted pomanjkanja prostora nam ni bilo m >go6e priobčiti Vašega dopisa. Prihodnjič gotovo! Oprostile! — S/. Benedikt : Morate preložiti, ker je isti dan ustanovni shod „Z eze". — Staravas, Sv. Jakob v S!ov. gor., Laško, Dramlje, Mi linje, Konj:ce: Ni bilo mogoče spraviti v to številko! Oprostite torej pride vse prihodnjič, kar ni zastarolo. — Št. I!j : Hvala pride prihodnjič! Tržne cene j Mariboru od 17. novembra do 22 n vîtnbra 1906 Živila od. 10:"* kg K h K h 15 40 _ 14 20 — — 16 — — — 16 — — — 15 50 — — 17 — — - 17 — — — 4 BO — — 4 80 — — t fca — 80 — — 62 — — 68 — — — 7 -f — — 40 — — «orovo masSs . . 9 60 — — 2 — — — ipeh, svež .... 1 SO — — saîje, kislo .... — 32 — — repa, kisla .... - 20 — — i tit. — 20 — amdtana, sladka . . 72 — „ kisla . . . 80 — 100 g!a* 7 — — — 1 som. iaj<*...... - 10 — — Loterijske številke. Dne 17. oktobra. Gradec .... 34, 28, 71, 77, 53. Dunaj .... 56, 72, 21, 49, 6. Vsaka beseda stane 2 v Najmanj» objava 45 v. MALA OZNANILA Vsak» beseda atans 9 vta. Vjaka beseda stane 2 v. Veikr. obja*a I p • dogovoro. 'i inserati.se sprejemajo samo proti predplačilu. Pri vprašanjih na upravništvo se mora pridjati znamka za odgovor. alasovir, modern, z lepim in močim glasom se t»koj proda v Rušah ri Jobip'i Turin. 697 (8—3) »lužba organista In cerkve-lika v Skomru se razpisuje do dne 0 novembra 1.1. — Sposobni i a taj-ištvo v občini, ki šteje okoli 200 šte-ilk, »li rokodelci imajo prednost. — reč pove župni urad v Skomru pri relen,u. 702 (3-8) lifta na p riferiji mesta Maribor, jer je že gostilna z vsemi potrebnimi irostcri, tudi mesnica, ledenica, ki se la lahko v najem pivovarni, nekaj aalih stanovanj, zraven še stavbišče, 0 let davka prosta, ob državni in ikrajni cesti, lepa lega za prihodnjost, e proda. Kdo, pove uprav. 578 6-7 Pritlična hiša za 5 strank, dvo-•išče in vrt, ob okrajni cesti, v bližini ipekarne, cerkve in šole, kjer je sedaj iranjarija, lepi lokali za eventualno (ovečanje ali pa za gostilno, se po •eni proda. Prodajalca pove ujravn. 579 6-6 Enano po oeni se kupi vse rezno ilago, zgotovljene obleke in perilo v saki velikosti pri Adolfu Wesiak, Maribor, Dravska nlice 4. 608 5 Štampilje iz kavčuka, modele za pred-tiskarije, izdeluje po ceni Karol Kamer, zlatar in gra-ver v Mariboru, Gosposka ulica št. 15. (11 6) Pozor, kmetje in fantje I V moji lekarniški praksi, katero izvršnem že '¿5 let, se mi je posrečilo sča-loma iznajti sr?d-stvo za 'ast brk i as, proti izpadanju as in za odstranile» prhlja luski'i) na jlavi, to je Kapilor I. I. Caaa franko na psako p Sto): 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Prosim, da se naroči samo od mene. Naslov je: P. Jurišič, lekarnar v Pakracu, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 635 7 Enonadstropna hiša z malimi stanovanji, južna lega, v novi ulici, ki bo v kratkem zvezana s središčem mesta in bo potem okoli 5 minut od glavnega ozir. stolnega trga oddaljena, gospodarsko poslopje, vrt, dvorišče itd. okoli 10 let davka prosta, se po ceni proda v Mariboru. Naslov pove upravništvo. 577 6-6 Vsake vrate debla od 4 metre dolžine knpim za najvišjo ceno na mestu lesnega skladišča ali kolodvora v Mariboru. Na to opozarjem posestnike, ki ne morejo dobiti daljših debel iz svojih gozdov Janez Špes, lastnik žage, Maribor. 6—18 Vsem posestnikom vinogradov. Naznanjam, da bom imel letoSnjo jesen in pr hodnjo spomlad 82.000 na suho cepljenih trt na pro daj in s;cer cepljene na Rip. Purtal.: 12.000 šipon», 10.000 laški rilček, 5000 silvanec, 8000 burgundec, 1000 muškat in 1000 žlahtnina, bela in ru-deča. Prodajam edino le I. vrste dobro vkoreninjene in dobro zaraščene po 140 K 1000 kom. Za jesen odvzete t te sprejemam naročila do 15. novembra, za na spomlad pa, dokler bo kaj zaloge. Na naročila brez are se ne bodem oziral. Franc Muršič, posestnik in trtnar v Senfaku, Sv. Lovrenc v Slov. gor., pošta Ju-Sinci pri Ptuju. 672 (10—7) Kavarna in gostilna v Studencih, Šolsl a ulica 11. 211, se bo na novo odprla v nedeljo 25 t. mes. popoldan. Takrat bo koncert in bodo pripravljena raznovrstna topla in mrzla jedila, kakor tudi najboljše vino in sveže Goetzovo marčno pivo. K mnogc-brojnemu obisku te priporoča Marija Nektep, gostilničarka in posestnica hi*e. 1—1 Lepo posestvo, na lepem kraju, 10 minut cd železniške postaje, 1 uro od Maribora, novi hrami zidani z opeko kriti, hlevi za konje, krave in svinje, vse novo, sadonosnik, sedem oranih njiv, vel ki travnik, rodovitno polje, gozd z del elim lesom sa proda za 3.800 gl. Položiti je £00 gl., drugo po obrokih. Proda se zaradi selitve. Kupci se naj ogla>ijo ca Zjornjem Radvanji št. 69. Fr. Kcšir. 1-1 20.000 rezanic za cepljenje od „riparia-portalis" ima na prodaj Kari Sig', R. Slatina. Naročil« se sprejemajo že sedaj. Cena po dcgovora. 725 2—1 Pozor, kmetice in dekleta ! V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že čez 25 let, posrečilo se mi je, iznajti najboljše sredstvo za rast las, to je Kapilor St. II. Isti deluje, da postanejo lasi gosti, dolgi in odstranjuje prhljaj luskine na glavi. Cena (franko na vsako pošto) je: 1 lončič 3 K 60 v, 2 lončka 5 K. Treba, da si vsaka obitelj naroči. Prosim, da se naroči samo od mene pod naslovom : P. Jurišič, lekarnar, Pakrac, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem. 635 7 Izjava. Podpisani sem dne 12. t. m gospoda V.nkota Stoj>arja, uiitelja v Št. Ilju pri Velenju, brez povoda javno ozmerjal in žalil. Obžalujem to svoje dejan, e in pr, sim imenovanega gospoda tem potom odpu čanja. 724 (1—1) Št. 11 j pri Velenju, 14. list. 1606. Anton Cvikl, p d. Borčan. Službo majorja išče (ženjen m.ž, ki razume vso gospodarstvo. Naslov pri upravnišUu. 723 2—1 Hlapec (strežnik) se takoj sprejme v kn -škof dijaško semenišče v Mariboru. 7z7 1-1 Za mesarje in gotilni-čarje! Zelo ugodna priložnost! Zraven šole na najlepšem pro st ru Sv. Jutja ob Ščavnici st >j"ča enoaadstropca hiča z gostilno, mesaiijo in predajo tobaka, h kateri spaila še druga hiša, v ka»eri je sedaj poštni ur»d, velika lepa ledenii a z» pril ližuo ICO voz lt da ter klavnici za živino. Gospodarsko poslopje, svinjak z 10 h'e/i, vilik lep vrt za sič vje in blizu 1 oral lepega sadonosuika, nadalje 20 oralov zemlje (nji/, travnika in gozda, 11 o alov v enem kosu) Lep vinograd, pri katerem je lepi ziJana hiša, hlevi za živino itd , vse z opeko krito, 1 o.-al trte, l'/j erala sadonos-nika in pol erala njive, lega jugozahodna cb Stavnici, mlin ob veliki c.sti v Okoslavcih ca štiri tečaje z prešo za olje, h kateremu spada tudi lep travnik, je pod zelo ugodnimi pogoji za prodati. Cena in pogoji se izvedo pri po-sestnici Mar. Trstenjak, gostil-ničarki in velepoiestnici pri Sv. Juriju ob Ščavnici. 726 (5-1) I • Vizitnice l izdeluje po nizki ceni Tiskarna sv. Cirila, o Vedno sveže špecerijsko blago, železna posoda, razna železnina itd. čisto zastonj se ne dobi nikjer, vendar pa prav po ceni v novo ustanovljeni trgovini 716 (3 iT Franc Stranjšak pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Va b i 1 o na = izredni občni zbor = posojilnice pri Sv. Lenartu, registrovane zadruge z neomejeno zavezo, kateri se vrši dne 30. novembra 1906 ob 10. uri dopoldan v zadružnih prostorih. 722(0-1) Vspored: 1. Sprememba pravil. 2 Volitev enega cdbornika. Ako bi ne bil pri t;m izrednem občnem ztora zastopan najmanj deseti del vplačanih deležev, tedaj sa rszpise v treh tednih diugi izredii občni zbor. kateri potem sklepa veljavno pri vsakem številu natzočh cdov (§ 35. zadružnih pravil). Podobice male in večje, zobčaste in gladke = dobite prav po ceni = v prodajalni Cirilove tiskarne v Mariboru. Obhajilne podobice so v 84 različnih vaurcih na prodaj. Kuverte priporoča tiskarna sv. Cirila v Ma,i\b¡>ju »+♦♦»♦ a-»« »»»»♦♦♦ e♦♦♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Salame fine ogrskR g,d- Gnjat J 80; iz gujati zelo priljubljene 130; dunajske 86 kr; bolj fine gld. 150 za kilo. d la Praga 1 gld.; brez kosti gld. 1.20; pleče brez kosti 95 kr.; suho meso 86 kr; slanina fc8 kr.; glavina flca fO kr. za kilo. Fine kranjke klobase, vel., ena 20 kr. Slivovka Ste šilja s poštnim povzetjem od 5 kil naprej Janko Ev. Sire v Kranju. :: Ustanovljeno leta 1885. :: Mnogo priznanj o doposlanem :: blagu. :: 4 Kupujem vedno 161 brinjevo olje. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦•o Svoji k svojim! Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko varovalno zadrugo „CROATiA" pod pokroviteljstvom kralj, glavnega mesta . —- Zagreba ===== lata zavaruje na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem vse premičnine, živino in pridelke proti ognju po najnižjih cenah. Vsa pojasnila daje: Glavni zastop ,Croatie* .*. v Maribora, Koroška cesta štev. 9. .'. Zastopniki se iščejo po vseh večjih krajih Kranjske, 7i3 Štajerske in Koroške. 52—52 Gospod katehet! Ali že imute zapisnik učencev?! Cirilova tiskarna v Mariboru je za Vas priredila pet izdaj v lepi vezavi: I za 250 učencev stane 1'— K V. za 520 učencev stane 140 K II za 330 ., „ 120 K VI za 610 „ „ 140 K III za 490 „ „ 130 K VI. za 1000 „ „ 2 60 K XXXXXXXXXXX Štefan Kanton, trgovec z železnino v Radgoni 5956 priporoča svojo veliko zalogo lepo pozlačenih nagrobnih križev po jako nizki ceni. XXXXXXXXXXX Jamčeno več let! : Vse ure so : natanko pre-: skušene! : : Vsaka res : slaba ura se vzame za celo : ceno nazaj!: Srebrne remonter ure od gid. 3*80 naprej Srebrna anker 5-50 naprej 6-6 Srebrne verižice po teži. Anton Kiffmann, Maribor. g,.n ' / .' j* = Vzorna pravila za nepolitična društva i dobite v trgovini Cirilove tiskarne v Mariboru. lO komadov stane 50 vinarjev. Pozor! = Bolnemu zdrayje! Čitaj! = Slabemu moči Pakraške želodčne kapljice Pakraike želodčne kapljice delujejo izvrstno pri vseh želodčnih in črevesnih boleznih ter odstranjujejo krče, bolesti iz želodca, vetrove in čistijo kri, pospešujejo prebavo, izganjajo male in velike gliste, odstranjajo mrzlico in vse druge bolezni, ki vsled mrzlice nastanejo. Zdravijo vse bolezni na jetrih in vranici. Najboljše sredstvo zoper bolezni maternice in madron; zato ne smejo manjkati v nobeni kmečki in meščanski hiši. Naj vsakdo naroči in naslovi: Peter Jurišic, lekarnar v Pakracu štv. 100 ' Slavonija. —— ——— Denar se pošilja naprej ali a poštnim povzetjem. Cena je sledeča (franko na vsako pošto): 13 steklenirlc (1 ducat) 5 H, «4 steklenici« (S ducata) K S*40 3« tsteklenlele (3 ducati) 1« H. o <3. 12 steklenižic se ne razpošilja,. P •H 0 'j ¡>amgtffemfeg* «r^l ■ Se rabi s prav sijajnim in najboljšim uspehom 4lCv«wII9l«Ca Awl ■ proti zastarelemu kašlju, bolečinam v prsih, za-•«car ati-Tf usaHraasmaaMM» molklosti, hripavc sti v grlu, težkemu dihanju, astmi, proti biderju, kataru in odstranjuje goste sline ter deluje izvrstno pri vseh, tudi najstarejših prsnih in pljučnih katarih. — Cena je sledeča (franko na vsako pošto): « orljtiruinl steklenici 3 K 40 v 4 originalne steklenice 5 H »Ov « originalnih steklenic S K «O aaj ©a. dveh. steklenic se ne razpošilja. Prcsim, da se naročuje naravnost od mene pod n.ubvom: 620 17 P. Jurišic, lekarnar v Pakracu 100, Slavonija. o % D 1 0 C ® cr o N< P ^ A/okazaiio je, da j© ^ Tomaževa žlindra I Razglas. D nižinsko ♦ praiiko ♦ iz Tomasovih tovarn z. zo. p. Zvezdna znamka. najb' ljšeinob enem na. cenejše nmetno gnojilo ki obsega f sf-rovo kislino, hoditi z travnike, Ster^^Irfo Berolin W. polja, hmeljišča kakor udi za vinograde Oaa /a jesensko gnojenje je ta. zn loto 1907 «e dobi na veliko in malo pri Alojziju Vršiču trgovcu v Ljutomeru. 699 (3-3) S cauaroi kakor (udi po ifnimi spisi t)?no podloži Trgovina z železnino „MERKUR", P. Majdifi, Celje, Preurodaja umetnih gnojil za Sp. ŠtajersKo in Kranjsko, 660 (6—5) Slovenci! Kupujte „Narodni kolek"! Vsem posestnikom vinogradov! Naznanjam s tem, da bom imel meseca novembra in prihodnjo spomlad DC več tisoč snlio cepljenih trt na prodaj ra .ličnih, dobrih vrst, na^Rip&rio Portalis, Rupestris momikolo in Solonis, cp iljene na Laški lilček, Žlahtnino, Šipoa rumeni, Burgundec beli, Zelenčič, Muškat in Traminec itd Vse vrste si dobro zaražčene in dobro vkoreninjene; cena je za 1000 komadov 160 kron. Nadalje imam oddati tudi več tisoč divjih korenjakov in ključev. — Vse trte smejo se izvažati in pošiljati le v okužene občine. Znane in zanesljive posestnike počakam pol leta na denar, ako je v gospodarstvu velika nesreča, tudi eno leto. Posameznim glasilom je priložiti znamko ali dopisnico za odgovor. Na vprašanja brez znamke za odgovor te ne odgovarja. Ustreglo se bo, djkler je kaj v zalogi. Oglasi naj se pismeno aH ustmeno pri Filipu Mulec, trtnarju pri Sv. Trojici v Slov. Goricah. Želod, fižol, divji kostanj, jabolka, suhe gobe, orehe in sploh vse 600 (5-5) deželne pridelke plača najdražje Ant. Kolenc v Oelju. Deželni odbor štajerski je sklenil v svrlio dobre izobrazbe viniearjev v sadenju amerikanskih trt in sa-donosnikov tudi v 1. 1907 ustanoviti \ tlličnrslii tečaj in sicer: 1. na deželni sadje- in vinorejski šoli v Mariboru, 2. na deželni viničarski šoli v Silber-bergu pri Lipnici, 3. na deželni viničarski šoli v Ljutomeru, 4. na deželni viničaiski šoli v Gornji Rulgoui in 5. na deželni centralni šoli v Spod. Bregu pri Ptuju. Ti tečaji trajajo od 15. februarja do 1. dec. 1907. L. 1907. se bo sprejelo: v Mariboru 14, v Gornji Radodni J 6, v Ljutomeru 12, v Lipnici 24 in v Spod. Bregu 20 sinov posestnikov in viniearjev. Ti dobe tam prosto stanovanje, vso hrano in tudi 8 K mesečne plače. Poučevanje na teh tečajih je v prvi vrsti praktično in samo toliko teoretično, kolikor je neobhodno potrebno za samostojne delavce in samostojne viničarje. Po dovršenem tečaju dobi vsak obiskovalec spričevalo o svoji sposobljenosti. Prošnje za sprejem, ki so koleka proste, morajo poslati prosilci vsaj do l.jan. 1907 dežel, odboru štaj V tej prošnji se mora navesti, v kateri zavod želi prosilee vstopiti in je priložiti: 1. dokaz o dovršenem 16. letu; 2. nravnostno spričevalo, katero mora biti potrjeno od župnijskega urada; 3. zdravniško spričevalo, da nima prosilec nalezljive bolezni, 4. odpustno spričevalo ljudske šole. Pri vstopu se morajo prosilci zavezati, ves tečaj (od 15. febr. do 1. dec. 1907) neprenehoma obiskovati in kar se tiče izobrazbe ubogati vsa povelja poljedelskih strokovnjakov. Gradec, dne 26. oktobra 1906. 07 (3-2) Od deželn. odbora štajerskega. m»»;« CENE PRIMERNO NIZKE. DELO SOLIDNO IN SE V TEKO TEDNA IZGOTOVI. LIŠP NI TREBA ODSTRANITI. ZA VSE V SNAŽEN JE :: IZROČENE STVARI SE JAMČI.:: H. VOLK 76 Šoštam —Štajersko si Kemična pra|njca urejena z najnovejšimi stroji na par in elektriko, se priporoča za snaianje vsako-:: vrstnih oblek itd. :: Jožef Kolarič mizarski mojster, Maribor Franc Jožefova cesta št. 9 v lastni hiši absolviran obiskovalec tečaja mojstrov na c. kr. tehničnem obrtnšm muzeju na Dunaju, se priporoča slav. občinstvu in čast. duhovičini v izdelovanje vseh mizarskih izdelkov za poslopja, pohištva in oprave za sobe in = prodajalne == ter vsako delo pri šoli in cerkvi v vseh slogih najfinejšega in pri-prostega izdelka. — Načrti in proračuni zastonj. 488 8 Alojzij Pinter trgovina v Slov. Bistrici (pri funi cerkvi) priporoča celemu okraju vedno lepo zalogo vsakovrstnega zimskega blaga, snkno, loden, hlaSevlno, platno, velike roboe itd. Zaloga dolgega železa, obročev, osi, pločevine, žlo ter vse druge železnine. ',01 (5—3) Izvrstno kuhinjsko čebulo več vagonov (100 kg po 8 kron 80 v) in = pristen med == (kg po 1-20 K) ima na prodaj (i_i) Kmet. podružnica Sv. Marjeta pri Moškanjcih Sp. Štajersko.