85. številka.
Ljubljana, v soboto 12. aprila.
XVII. leto, 1884
Izhaja vsak dan avefcer, iziinši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstrij Bko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., po jeden meBec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae za
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ti kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se no vračajo. Uredništvo in u prav n i štv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „ Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari.
Zaradi Velikonočnih praznikov izide prihodnji list v torek 15. aprila 1884.
Letošnji velikonočni prazniki.
—o.— Žalostna je letos Velika noč za tistega, kateri slovenski narod ljubi! Poezijo sladko, ki uli-vajo veseli ti prazniki v naša srca, greni nam letos zavest, da je slovenstvo v svojem (središči iznova postalo nesložno, samo sebi nevarno! Nadejebudni glasovi o vstajcDJi in konecnej zmagi spominajo nas na narodno našo smrt, če opazujemo sedanjost, katera rodi nam toliko omraznega in morečega mej nami! Žalostna aleluja!
Komaj smo uživati začeli prve sadove zlate narodne sloge, že si več brez prepira strpeti nesmo mogli. In ustvarjen nam je bil navlasč, umetno, po Bili! Ali druga je hujša, nego-li je bila prva! Praznih bojev utrujeni, smo si bili dejali: mi Slovenci pustimo visokoleteče prepire, v katerih pozabimo, da nam se ob nogah kopljejo grobovi, — zavoljo svete narodne stvari, ki nam je vsem jedna, složni bodimo in jedini! „In ntcessariis unitas!u In tudi sredi bojev občutili smo vsak napak, ki se je iz-vrrtil na slovensko nado narodnost, vsi jednako in staroslovenska stranka tacega napada zagovarjala ni, ko ga je mladoslovenska stranka tožila, ali obratno ker vsi so očitno priznavali, da soglasno vedo, kje se pričenja slovenska nii-a narodnost in kaj in koliko obseza! Bleiweis in Jurčič imela sta za Slovence jeden političen program, od katerega nesta ni za las ganiti dala, tudi tedaj ne, ko je že vladal sedanji grof Taaffe in mu je bil v kranjskej deželi namestnik sedanji baron Winkler. Zadnji Čas pa se je pri nas nalrelo kardelce, katero nam z vso resnobo stari slovensko-narodni program preot-liti in umanjšati hoče! Da bi opravičili in obrazložili svoje dejanje in nehanje, pisarijo nam ti gospodje, da je narodni razpor tudi pri nas „pro ui-hilo," da nehajmo Nemce v deželi dražiti, da hodimo Slovenci brezpogojno z vladami, potem da se mi Krajnci že prebijemo do sijajne bodočnosti, ko nam bode slovenska narodnost „deveta briga," a preljuba „kranjska klobasa" vse! Izpod njihovega kranjsko-vladnega peresa ti v šestih tednih ni prišli* žala beseda, da bi se Slovencu kje kaka krivica godila, in treba jim je le Se radikalno poruti zazna-
LISTEK.
Knez Serebrjani.
(Ruski spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil I. P.)
XV. Poglavje. Polju h o v a ln i obred.
(Dalje.)
Na mah obšla je groza Heleno. Njene oči so se srečale z očmi njenega moža ; in ona je z žensko ostrovidnostjo uganila njegove misli. Vpričo teh ostrih, negibljivih očij zdelo se jej je nemogoče, poljubiti Serebrjanega, da ne bi Be izdala. Vse okoliščine njenega snidenja pri vrtnej ograji, ko ja prvikrat prišel Serebrjani, so se živo predstavile v njenem Bpominu. Sedanjo njeno položenje in čakajo-čijoč poljub zdela sta si jej božja kazen za ono pregrešno snideuje, pa oni pregrešni poljub. Mrtvaški mraz pretresel jo je po vBem telesu.
— Meni je slabo . . . zašepetala je ona, — puati me iti. Družina Andrejevič . . .
menovani narodni plevel, pa bodo pesen zapeli o srečnih krajnskih nebesih, o slovenskej „devetej deželi ! To pa so prikazni, katere — svojim činiteljem ljubo ali neljubo! — napovedujejo nam na žalost „dežmanovanje" nove vrste, katero prvo svojo vizito vedno napravi z znanim „prrraktično-kr8njskima programom! In če večna usoda ne naredi kmalu konca novej tej zbroji, katera se hujše kot kedaj v vrtincih podi okolo slovenskega naroda stebrov, potem bodemo pač še to „bodočnost" zgubili, katero slovenski narod sedaj ima na Kranjskem in s katero so, po mislih praktičnih gospodov, vsi Slovenci dosegli svojega življenja namen, svojih bojev poslednjo svrho!
Kakor sedaj kažejo znamenja, ni se še poleglo razžaljeno samoljubje nekaterih naših gospodov, tisto neskončno samoljubje, katero pozabiti ne more pohlevnega sikanja v deželnej zbornici, katero za-lezavalo je vsak pogovorček za pivsko mizo, katero slutilo je proti sebi v najmanjšem dovtipu „crimen laesae venerationis", katero je pokojno še le tedaj, kadar je prepričano, da je v njega pesti izdihnil nasprotnik svojo dušo! Kdor tega samoljubja ne pozna, ta Bi tolmačiti ne more napadov, ki se godijo na starejšo narodno stranko sedaj s poprišča, odkazauego trem ali štirim gospodom od visoke naše deželne vlade! Spleteničili so Bi „radikalno" narodno stranko, po kater"j udrihajo sedaj izza vladinega hrbta, da bi dokazali s tem potrebo svoje službe in postranskih svojih dohodkov, ter da bi se maščevali n-.d slovenskimi listi in možmi, kateri zapeljali so jih tako visoko — v politične grehe! Vsakdor izmej napadenih narodnjakov, ki se mu ljubi spuščati se v tako polemiko, poudarjati mora v prvej vrsti, da osebni napadi ga neso zbegali, in da bode odgovarjal le na stvarico, katero je s težavo razbrati iz uakupičenega grdenja!
Da pa visoka naša vlada to grdenje honorira, da posebno pozorno podpira krijumčarjenje s sramotnim tem blagom križem kranjske dežele, tega zopet odobravati ne moremo! Tacega vladnega lista iskali bi zaman, kjer si bodi, v katerej dobi koli! Temu ali onemu manjkalo je kedaj spodobnosti, a surovi neso bili! Vsaj spodobno pa mora biti vse, kar prihaja iz vladnih, aristokratnih krogov! Rado bi se doseglo spravo z Nemci, a ob jednem napada se zaslužne slovenske može, katere ljubi in
— Počakaj Helena, — rekel je mirno Mo-rozov, — počakaj; zdaj ne moreš oditi; kaj takega se še ni videlo in slišalo; mora biti prej končan obred.
In pogledal je Heleno s presunljivim pogledom.
— Noge me ne drže!. . . rekla je Helena.
— Kaj? — rekel je Morozov, kakor bi je ne bil slišal, — ali si omamljena? kaj je to takega ?
— Prosim vas, gospoda, le poljubovajte dalje ne poslušajte žene! Ona je še otrok; malo boječa je, in tega obreda še ni vajena! Zato je malo omamljena! Le dalje dragi gostje!
„Da, kje je pa Serebrjani?" mislil si je Družina Andrejevič, pregledujoč z očmi goste.
Knez tNikita Romanovič stal je na strani. Njemu ni odšla nenavadna pazljivost, s katero je Morozov gledal ženo in vsakega k njej stopivšega gosta. Bral je na Heleninem obrazu strah in nemir. Nikita Romanovič bil je vs\dej odločen, kadar mu vest ni ničesar očitala, a zdaj pa ni vedel, kaj storiti. Bal se je, stopivši k Heleni, pomnožiti njen nemir, bal se je, ostavši za drugimi, vzbuditi sum
i; narod v deželi! Ali sprava s Slovenci ni vredna piškavega oreha ? Ne čudite se, da ne nahajate zaželjene konstitucijonalne pokorščine, katera odobravala hi kaj tacega! Nam se sploh očita, in deloma se nas miluje, ker „ne hodimo z vlado4 in ker „menda mislimo, da bomo svoj cilj lažje proti vladi, kakor z vlado dosegli". Hodimo z vlado I Tako priporočajo. Da! nEst modus in rebus, sunt certi denique fines 1H Ustrezajmo vladi, podpirajmo jo, — pogojno pa, ne brezpogojno. Dokler smo na ustavnej zemlji, ni se nam treba vladam udajati na milost in nemilost; vlada mora se ozirati na želje narodov, in če so le te utemeljene v postavi, izvršuje naj jih, po njih naj uravnava svojo politiko! Zastopniki naroda bodo podpirali vlado, žrtvovali jej bodo marsikaj, da jej olegšajo stališče in da si jo udolžijo; ali kaj posebnega bi moralo biti, če bi zastopniki vladi na ljubo tisto uničevali, kar po programu svojemu dosezati ho 16, in zaradi česar vludo sicer podpirajo, — v takem slučaji bodo pač skrbeli, da si mostu za sabo ne po d ero in da volilcem svojim prineso kaj odškodnine. Javno glasilo, katero čuva nam ustavno svobodo in pravico, izraža v takem slučaji svojo nevoljo sploh, da je motila vlada tek ustavnega življenja narodnega, a konečno sklepa bilanco tuko, da se lahko potrpi, ker so na drugej strani dobički. Nikdar pa nezavisno glasilo vladinega terorizma zagovarjalo ne bo samo zavoljo tega, ker je terorizem od vlade prišel!
„Slovenski Narod" hodil je z vlado pogojno, ker mu je od prvega začetka odkazan delokrog ta, da brani ustavne pravice slovenskega naroda, in tako zgodilo se je čestokrat, da v boji mej vlado in narodovo pravico našli ste ga in podpirali ste ga na strani pravice narodove, a nekaterekrati poteza 1 se je tudi za vlado, dasi podjetno ni šlo zagovarjati narodovih pravic. Podpirali smo /mirom vlado, samo da pri tem nesmo podirali narodnega stališča! Vsa strastna agitacija proti našemu listu pričenja se z znanima sklepoma v kranjskem zboru. Lahko je označajil bil svoje stališče, ker si je v svesti bil, da bi znana sklepa nikdur ne bila dobila dovoljne podpore iz narodne večine, da ni bila visoka naša deželna vlada precej krepko izražala svoje želje, Bvoje volje! Tega označajenga stališča pač nam nihče zameriti ne more! Da pa se v listu ni dalo duška premnogim izjavam, ki so v tej za-
njenega moža. Ko bi jej mogel povedati vsaj jedno besedo na skrivnem, obodril bi jo morda in vrnil jej izgubljeno silo, pa Heleno so okroževali gostje in mož ni obrnil očesa od nje; treba se je bilo odločiti na kaj.
Serebrjani stopil je k Heleni, poklonil se jej, pa ni vedel, ali jej hoSe pogledati v oči, ali pa nalašč izogniti se njenega pogleda. To omahovanje izdalo je kneza. Helena s svoje strani ni mogla prestati skušnje, kakeršnej jo je podvrgel Morozov.
Helena ni goljufala moža iz luhkomišljenosti, ne iz spridenega srca. Goljufala ga je zato, ker je goljufala samo sebe, misleč, da bode mogla ljubiti Družino Andrejeviča. Ko je po noči pri vrtnej ograji Serebr-janemu zatrjevala svojo ljubezen, izlivale so se besede proti njenej volji iz njenega srca; ona ni izbirala izrazov, in ko bi bila zagledala moža za seboj, priznala bi mu bila odkritosrčno vse. Helenina domišljija bila je goreča, nrav pa boječa. Po nočnem snidenji s Serebrjanim je ni nehalo mučiti grizenje vesti. Poleg tega jo je skrbela osoda Serebrjanega. Njeno srce razdirala so nasprotna čutila. Hotela je pasti k nogam  svojemu možu in prositi ga odpu-
komerno zastopane. Narodni Lis tj priporočajo češkim poslancem, da naj bodo previdni nasproti takemu predlogu, ker bi se iz tujih elementov sestavljena večina uteguila omejiti le na znano jezikovno nnredbo m prezreti starejše iti važnejše naredbe o jednakopravnosti nemške in češke narodnosti.
Policija v Pragi se bode za 6 nadzornikov iu 100 redarjev pomnožila.
Mora^k« deželni zbor bode tudi maja meseca rHzpuAćeu. Upa se, da pri novih volitvah zmagajo Oehi. — Mastni zbor v Brnu je naročil mestnemu odboru, pritožiti se proti naredbi deželnega šolskega soveta, ki zapoveduje ustanoviti češko mestno šolo v četrtem mestnem okraji, pri upravnem sodišči.
Volovska borba bode kmalu končana. Ogri bodo dosegli, kar so želeli, dotični ukaz spodnje-avHtrijtikega namestnnitva se bode preklical. Ogerska viada, bo to zmago gotovo dobro porabila pri prihodnjih volitvah. Na obstanek Taaffejevega roini-sterstva pa to ne hud ■ imelo mkakega uplivu.
Ogt-rftka zmerna opozicija iadala je volilni oklic, v kater* m graja Tiszino vltdo, iu obeta razne reforme v upravi, pravosodji in pouku ki bi pa stale mnogo denarjev. Veljava te stranke pojema, škofi, o katerih se je mislilo po glasovanji o mešanih zakonih v gospodskej zbornici, da jo bodo podpirali, se zopet nagibajo na vladno stran. Da je takiat klicala avstrijske magnate na pomoč, to jej zdaj pri volitvah tudi ne boile koristilo, kerOgtiso jako ob utljivi proti umesanju drugin v ogerske zadeve.
Vuaiij«' države.
Predvčerajšnje glasovanje  v BvJeiMjg ra«lu
je ugodno izpalo za župana in liberalce. 593 glasov je bilo oddanih za, 3 proti župauu Karabiberoviču. Nje^a nasprotniki se neso več udeležili glasovanja, ko mi videli, da nikakor m moč pridobiti večine. Vsleu tacega izida glasovanja dal je občinski zbor svojo ostavko. — Gospodarsko društvo je sklenilo prihodnje leto v Topčideru napraviti deželno razstavo.
Poročila iz Petrograda poročajo, da odstopi ruski minister notranjih zadev Tolstoj, ostaue pa še na carjevo željo minister do proglašenja polnoletnosti earjeviča. Ta demisija Tolstega neki ni prva, že so ga mislili nadomestiti z nedavno umrlim Ko-valevskim. Ker se neke zavire stavijo temu, da bi državni sekretar Kohauov, sodelavec Luris-Melikova, postal minister notranjih zadev, tuko se misli, da prevzame vodstvo graditeljskega miuisterstva. Kot kandidata tto, Tolstega nasledstvo imeuujeta se Grot in Polovcev.
Dopisi.
Z Dunaja 9, aprilu. [Izv. dopj (Od hodni ca g. prof. dr. Glaser-j u  na  čast.) Bivši ponedeljek zvečer zbralo se je v dvorani „Slovenske Besede" lepo število ua Dunaji živečih Slovanov v namen, da se poslove od  vrlega  našega učenjaka g. prof. dr. K. Glaser-j a,   ki  je drugi  dan zapustil Dunaj. Slovensko pevsko društvo improviziralo je Blavnosten večer za odhoduico.   A ne samo članovi slovenskega pevskega društva,   bili so prisotni na tem večeru,  temveč  došlo je tudi  več članov „Slovanske Besede", akad, društev „Zore" in „Zvonimira4* in lepo število na Dunaji bivajoc.ih Slovencev. Predsednik slovanskega pevskega društva dr. Le-uocb slavil je v obširnem, prav jedrnatem govoru zasluge za slovanstvo, ki si jih je g. prof. dr. Glaser pridobil z delovanjem ua polji sanskritščine, katero je obdelovalo do danes prav  pičlo  število mnogobrojnih Slovanov. Kazal je na vspehe njegovega delovanja in želel, da si pridobi priznanje  vseh Slovanov. Tudi zaslug je omenil, ki si jih je dr. Glaser pridobil za slovansko pevsko društvo,  ki ga zelo
nerado zgubi kot člana, ki se pa zopet veseli, da on nastopi pot, ki ga privede do zaželjenega cilja. Slovansko pevsko društvo štelo si bode vedno v čast, da jo imelo mej svojimi članovi tako odličnega moža, kot je to g. prof dr. Glaser.
Po tem govoru doneli so živahni živijoklici v čast prof. dr. Glaser-ju in pevci  zapeli  so krepak Zajcev zbor „TJ bnjJ.  Slavljenec  zahvalil  se je za toliko njemu skazanili častij    On pravi,  da jih nij zasiužil. Miuolo je že 21 let, kar se on bavi s predmetom, s katerim je hotel   koristiti  ne  samo Slovencem, ampak Slovanom sploh.   Iudologov  bilo je do sedaj mej Slovani malo in mnogo je slovanskih vseučilišč, ki nemajo indologa.  Z veseljem in požr-tovalnostjo deloval je na tem polji, akoravno so se mu stavile mnoge ovire, dokler nij Njega veličanstvo cesar sam rekel mogočne svoje besede,  ki je opomogla mu, da je dosegel svoj ci'j.   Za Slovanstvo bode vedno deloval in ostal  mu  neupoglivo zvest do kouca d nij.   Saj to ni značaj, ki danes omahuje na to, jutri pa na ono  stran,  kakor mu  to kaže materijalna korist. Zahvaljuje se za toliko prijateljstvu, ki so mu je skazovali Slovani  ves  čas nje« govega bivanja na Dunaji.   Govoril je  dalje gosp. Kalandra, česk pesnik in pisatelj podpredsednik „Slovanske Besede",  ki je slavil   izredno požrto-\alnost gospoda profesorja;   Slovenec omenjal je Glaserjevib zaslug za Slovence sploh in za slovensko mladež na Dunaji  še posebej; Hrvat Brlić nazdravljal je navdušeno bratovskej zvezi mej Hrvati iu Slovenci,  katere  pospeševatelj je gosp. profesor dr.  Glaser;   Srb   Mirosavljevič   govoril je v  ginljivem  govoru o izreduih vrlinah slavnega našega rojaka.   Mej posameznimi govori peli so pevci razne slovanske pesni, mej temi Ipavćevo „Domovino", pri kateri sta pela tenorsolo g. Mlčoch in baritonsolo  g. A Buchta.   Presrčno  odo je to slovo. Videli smo Slovenci, kako tudi drugi Slovani časte pravega našega indologa. Proslavil bode s to vedo ne samo samega sebe v šinem svetu, temveč tudi Slovenstvo. Zato bo menda dobro,  da mu ne-I kateri naši krogi že nehajo nagajati z uzroki, ki so ne samo   ničevi   temveč celo otročje-uaivoi. —> G. prof.  dr. Glaser  podal   se je čez velikonočne praznike mej svoje štajerske rojake,   potem  pa jo krene preko Dunaja in Prage v Pariz.
Želimo mu prav srečen pot! X. Z Dolenjskega 11. aprila.   [Izv. dopis.] (Poštne zadeve.)   Dopisnik iz Krškega okraja je v „Slovenskem Narodu" že nekoliko omenjal naše poštne zadeve, zlasti pomanjkljivo poštno zvezo z Zagrebško železnico.   Naj jaz, ki so mi razmere dobro znane, k temu še nekoliko dostavim. Kar tukaj navedem, so največ želje trgovskega stanu v Rudolfovem, pa tudi v Kostanjevici in Žt. Jarneji ter družili večjih krajih. Pred vsem se namreč živa potreba izražaje *po 2kratni poštni zvezi Novega mesta s Krškim, in to iz sledečih razlogov: V Krško pelje večinoma ravna cesta in pride se tja iz Novega mesta v dobrih 4 urah. V Litijo, kamor nameravajo upeljati dvakratno pošto na dan, potrebuje se 6l/a ur čez strmi Vogenšperk, kjer se je že toliko nesreč zgodilo.   Ali mar ni še vsem v živem spominu, kako so se nevarno pohabili nekateri odlični gospodje na tem strmem klancu ? Dotične osebe pač nikdar ne bodo pozabile nesreč in nevarnostij,
'^3fT Dalje v prilogi.
devi nam stale na voljo, za to žanjemo le uehva-ležnost! In še dandanes bodimo z deželno našo vlado, — se ve da pogojno, kakor to tudi naši državni poslanci hodijo le pogojno z grofa Taaffeja kabinetom! Nobeden slovenski državni poslanec vsega TaarTejevega ali Conn»dovega dela ne odobruje, ali pa ne podpirajo vsi ministerstva V Če mi ne moremo hvaliti vsacega vladnega koraka v deželi, smo-li za tega delj opoueuti, radikalei? Sploh se uas kaj rado opozarja na dra. Vošujaka in druge državne poslance, na njihovo postopanje v državnem zboru! Smešno, presmetao! More biti zadostuje, ako gospodi obraze o.iruemo proti Dalmaciji : kaj menite, da so dalmatinski poslauci, toliki podporniki grofa Taaffeja, z baronom Jovanovičem zadovoljni V Iu ali je dr. Klač že sklenil pogodbo, da bode uničevati pomagal liste hrvatske, katerim je TaarTejevega namestniku v Dalmaciji pobijati sveta narodna dolžnost? S slovensko-iiKiodnega stališča presojati in tolmačiti vladne razporedbe, tako delaj narodnjak, tako delal bode tudi laoaprej naš list. In da nam bode tako delati mogoče, da nam neso vezane roke, — to je nezavisuost naša!
Visokej našej vladi ne zamerimo z novinarskega stališča, da se poslužuje branila zoper ploven-sko-narodne naše težnje, njej tudi ne pripisujemo eksorbitautmh programov, katere branilo razvija, a to naj poudarjajmo, da vedenje njenih zagovoruikov nio ponižuje, zelo ponižuje, mesto da bi njo poviševalo !
Zares, v žalostnih dogodkih in slabih utisih približali smo se k letošnjim velikonočnim praznikom!   A SigurnO doživeli jih  boderao  še tacih iu jednacih !   Kar je pri tem najhujše,   pač je to, da nam slaDi ti vzgledi slovensko našo mladino, cvetje naše bodočnosti, palijo ali da njej veselje jemljo do javnega dela političnega, katera »zjalobi toliko značajev!   Morebiti pa, tako se nadejamo od dobrega našega naraščaja,  da si  zreč  polovičarstvo baš pri tem značaj svoj krepi iu da mož jekleu stopi v vrsto boriteljev  za slovensko bodočnost slovenske svoje domovine! Morcmti pa da se tudi tako zgoni, kakor klicala nam je v spomin sveta cerkev v urah poiu-pretekl h! Prinesel je velikim duhovnikom srebrnjake nazaj iu klical je:   „Grešil sem,  grešil sem!1,4 In tedaj pa naj danes izrečemo srčno nadejo, da pri tiste) priliki slovenski narod ne bo odgovarjal hladnokrvno,   kakor  pri p ivedujfl   nadalje  sveto pisrno. Hladuokrvuo so namreč duhovniki  rekli:   „Kaj to mari nam? Glej le satu!"
PolitiČMi razgled.
ilolraiue <lcžcflc.
V Ljubljaui 12. aprila.
Komisije gospodske zbornice državnega zbora začno še mej parlamentarnimi počitnicami svoje delovanje. Najprej pride ua vrsto v gospod skej zbornici obdačenje žganja, iu bode zbornica najbrž zavrgla spremembe, katere je vsprejela zbornica poslaucev, in se izrekla za nespremenjeno vladno predlogo, ter sti jo v tej obliki vsprejeli obe oger-ski zbornici. Ta stviu- pride tedaj še jedeukiat na vrsto v zbornici poslancev.
Kutfor poročajo „Narodni Listy" hočejo grof Coiomm, baron Švtgelj iu tovariši predlagati revizijo vseh postavnih določb, ki se tičeje rabo Jezikov v posamičnih deželah. To reviz;jo naj bi se izročilo posebnemu odseku državnega zbora v pretres, v katerem nuj bi bile vse narodnosti in dežele brez ozira na velikost in števdo prebivalcev jedno-
ščanja za sebe, za njega iu za ves svet; pa bula se je njegove jeze, baia se je za Nikito Rornanoviča.
Ta borba; mučenje, strah, s katerim jo je navdajal mož, dober in prijazen, a neizprosen v vsem, kar se je tikalo njegove časti. Ko so se ustua Serebrjanega dotaknila njenih, stresla se je, kakor bi bila mrzlična, njen^ noge so se šibile, a iz ust so se jej pojavile beseJe:
— Presvetu muti Božja! prizanesi mi! Morozov je prijel Heleno.
— Oh! — rekel je: kako je žensko zdravje! Bela je kot mleko iu rudeea ko kri, pa le malo Žerjavice je treba, pa je ne drže noge! Pa nič ne de, to kmalu preide! Le dalje gosti!
Obnašanje in glas Morozova se nesta nič spremenila. Kuzai se je mirnega, bil je prijasen in zadovoljen.
Serebrjam ni za gotovo vedel, je li ou v ietini izvedel njegovo tajnost!
Ko se je končal obred, in sti dve hišni odpeljali Heleno iz obre inice, useli ao se gosti na prošnjo Morozova zcpet k mizi.
Diužina Andrejevič je s prejšnjo skrbljivostjo siiil goste jesti in piti, in ni opustil najmanjše teh dolžnostij, katere so dajale tedaj gospodarju slavo dobrega gostoljuba.
Bilo je že pozno. Vino je razgrelo glave in Čudne besede slišale so se včasih mej govorjenjem opričnikov.
— Knez, — rekel je jeden, klanjajoč se Vja-zemskemu. — Čas je za delo!
— Molči! — odgovoril je, šepetajoč Vjazem-ski, — starec bi utegnil slišati!
— Naj čuje, ne bode razumel! — nadaljeval je glasno opričnik s trdovratnostjo pijanca.
— Molči! — ponovil je Vjazemski.
— Povem ti, knez, čas je! Za Boga, čas je, hočem li dati znamenje?
In opričnik je hotel ustati. Vjazemski ga , je z močno roko posadil nazaj na klop.
— Miruj, reke/ mu je na uho, — če ne zabodeni ti nož v grlo. I
— Oho, kaj mike groziš! — zukričal je oprič-
nik ustavajoč s klopi; —kaj si pa ti! Večkrat sem že rekel, da ti ni zaupati! Saj ti nesi naš! Jaz bi uničil vse kneze in bojarje, ki pojedate naše plačilo! Če hočeš, se pa poskusiva! Sleci oklep izpod kaftana! iu izvleci sabljo, pa se bova bila!
Te besede bile so bolj potihoma govorjene sredi občnega govorjenja iu šuma; pa nekatere so vender prišle Serebrjanemu na uho in vzbudile so njegovo pozornost. Morozov jih ni slišal. Videl je samo, da je mej gosti nastal prepir.
— Dragi gosti! — rekel je on, ustavajoč izza mize, — zunaj je že trda noč! Ali že ni čas iti k počitku? Vsem vam so pripravljene mebke pernice!
Opričniki so ustali, zahvalili so se gospodarju, in poslavljujoč se drug od druzega, odšli v za nje pripravljene spaluice.
Serebrjani je tudi hotel oditi.
Morozov gK je ustavil za roko.
— Knez, — rekel je šepetajoč, — počakaj me tukaj!
Iu Družina Andrejevič je pustil Serebrjanega, iu odpravil se je k svojej ženi. (Dalje prih.)
katere so se jim tu pretile; imenujemo samo deželnega sodnijskega svetovalca, g. dr. Hrena, okrožnega svetovalca dr. Ogrinca, gospo dr. Vojske in druge, vodi slaba okrajna cesta, neiraajoča še pov-sodi niti potrebnih rant in držajev.  Ako dobe No-vomeščani dvojno poštno zvezo na dan v Krško, tvegajo se celo sedanje zveze z Litijo in so zadovoljni, da jim le jedenkrat na dan ostane zveza z Ljub\jano. Toda ugajalo bi trgovcem in drugim tako, da bi ob 5 uri popoludne odhajala v Ljubljano in ob istem času tudi iz Ljubljane. — Morebiti bi pa kdo ugovarjal, da mora biti radi Mokronoga in okolice poštna zveza z Litijo. Čudno! Ali ne bi bolje ugajalo Mokronožanom, Št. Rupertčanom in Škoci-jancem, da bi hodila pošta iz Sevnice, od koder vodi lepa cesta kraj  Mirne. V tej zadevi se je že pred 10 leti predlagala prenaredba, pa je še do danes vse pri starem. V zadevi pošt se na Dolenjskem vse preveč počasi koraka.  Dan danes, ko so hranilnice s poštami v zvezi, moral bi vsak kraj, kjer je šola in duhovnik, imeti tudi pošto.   Začetkoma bi morebiti res ne bilo veliko dobitka. Kedar se pa ljudstvo navadi, bode gotova pošta na korist tudi državi. Sicer se pa najde povsod omikana oseba, ki bi za majhno odškodnino pošto upravljala.   Ako druzega primernega človeka v kraji ni, je gotovo učiteljska soproga v ta posel kaj prilična oseba.   Nam se radi tega kaj čudno zdi, da so nekateri vetji kraji in še celo kraji poleg velikih cest brez pošte, n. pr. Brusnice ob cesti v Rudolfovo, Mehovo in Suhor ob cesti v Metliko, ali pa Svibno pri Radečah, Boštanj itd. Nerazumljivo se nam pa tudi zdi, da so se nekatere pošte v Belokrajini opustile. Dandanes so pošte nekakošen kulturni zavod ob jednem, ki naj obstoji, če tudi ni vsako leto aktiven. — Radi dvojne poštne zveze na dan med Itudolfovem in Krškim moram pač z nova na to nujno potrebo opozoriti slavno poštno vodBtvo in visoko kupčijsko ministerstvo samo. Da vozovi ne bodo prazni hodili, naj n. pr. omenjam samo velik eksport kranjskih  čebel viteza Langerja v Prižeku pri Št. Jarneji, ki na vse strani razpošilja zdaj spomladi po 20—30 panjev čebel na dan. Tako zlo Čislajo namreč v drugih deželah kranjsko čebelo. — Prosim torej večje pozornosti poštnega oskrbništva in vodstva za naše zanemarjene kraje. —c.
S Krasa 9. aprila. [Izv. dop.j (Okrajna učiteljska konferenca.) Predvčeraj smo imeli učitelji Sežanskega okraja redno okrajno učiteljsko konferenco v Sežani, ki je trajala od 10. ure zjutraj do polu treh popoludne. C. kr. okrajni šolski nadzornik g. Davorin Sinkovič, učitelj na c. kr. nemški dešui šoli v Trstu otvori sejo z običajnim nadzorniškim poročilom. Iz njega posnemljem, da je bilo v našem okraji 23 jednorazrednic, 1 dvo-razrednica, 2 četverorazrednici in 8 šol „zu uiloa. Na dvorazrednici in na štirirazredn.cah je bil nauk celodneven; na vseh drugih šolah poludneven. Povprek pride 127 otrok na je dne ga učitelja, kar je se ve da preveč in kaže, da še potrebujemo učiteljev. V okraji imamo 5 učiteljic. Lahko se računi, daje 90°/0 otrok šolo obiskovalo; torej je šolsko obiskovanje dovolj ugodno. Gospod nadzornik v svojem govoru močno zagovarja nadaljevalne šole, obžaluje, da se tem ne daje potrebna važnost ter pravi, da bi nadaljevalna šola morala trajati celo leto in bi se bolje morala obiskovati.*) Šolska poslopja so po nekod v 6labem stanu; a k temu začasno ni priti v okom. Učitelji naj se pa brigajo za to, da se bodo šolske sobe pridno prevetrovale, ker takim načiuom bodo pospeševali zdravje sebi in učencem.
Gospod nadzornik preide na to h kritikovanju kako so se posamičri predmeti poučevali v šolah na Krasu. On obžaluje, duje kmetijstvo zanemarjeno. Za šolske knjižnice bi lahko učJtelj sam mnogo storil, nabiraje o različnih priložnostih doneske v blagi ta namen, ali ujjisavši kujižuico v „Družbo sv. Muhora". Fizikalu<h pripomočkov še dokaj primanjkuje, a teh si pridni učitelj lahko sam napravliu. Kot vodilo za poučevanje v slovnici na-svetuje gosp. nadzornik „D.e deutsche Sprachscbule von Steiuer". Govoreč o realijuh nam toplo priporoča, da si sami omislimo prirodopisuo zbirko, skrbno nabiraje hrošče, metulje itd. Gospod nadzornik je navdušeno govoril o prirodopisji, kar se ni čuditi, ker je strokoujak v tem oziru, izprašan profesor za prirodoslovje.    Konečuo spregovori
*) Žal, da ostane to le pium desideriutn. Na Kranjskem trpi ta šola le v ziniBkom tečaji, kar bi kazalo pač tudi na Primorskem. Opom. pia.
besedo o odgoji. V tem oziru je govoril istinito lepo. Priporočal nam je, da otroke v nravnosti krepimo, ter nas prosil in zaklinjal, da razvijamo pri mladini značaj, da postanejo naši otroci vrli, blagi ljudje, ki bodo iskreno ljubili slovensko svojo domovino ter bodo z vsem srcem udani presvitlej avstrijskej cesarskej hiši. Reči moram, da so nam te besede domoljubnega g. nadzornika globoko segle v srce. Konečno priporočivši nam, da gledamo na snago v šoli, da bodo otroci zmirom lepo umiti in počesani itd., preide po druge točke, namreč do recensije o Nagelovih računicah in ali bi se te mesto Močmkovih upeljale v ljudske naše šole. Referent o tej nalogi, učitelj Kostanjeviški gosp. Trampu ž priporoča, da ostanemo pri Močniku, v čemer se je vsa konferenca strinjala.
O tretjej točki — o naših Abecednikih — je referiral g. nadučitelj Benigar in stavil nasvet, da naj se upelje v naše šole P rapro tn i k o v Abecednik, ker je najboljši, t. j. boljši od Miklošičevega in boljši od Žumer-Razingerjevega. Temu konfereuca soglasno pritrdi z opomnjo, da naj se naprosi g. ravnatelj A nd. P ra p ro tn i k v Ljubljani, da spiše „Navod", kako uspešno poučevati z njegovim Abecednikom. Tudi se je izrekla želja, da bi izvrstni ta Abecednik prišel v last c. kr. založnici učnih knjig na Dunaji, katera ga bode gotovo še lepše opravila.
O četrti točki — šolskj noveli — govoril je nadučitelj Anton L e b a n, katera razprava — razen nekaj opomb nadzoroikovih — ni prouzročila nika-keršne debate. Na to je sledilo poročilo bibliotečne komisije, volitev stalnega odbora in bibliotečne komisije. O zadnji točki, volitev dveh poslancev za deželno učiteljsko konferenco — bila sta izvoljena (pravše potrjena) gg. Josip II rova lin, nadučitelj v Sežani in Fran Tomšič, učitelj v Nabrežini.
S trikratnim živio-klicem na Nj. Veličanstvo, zaključila se je konferenca, na kar je sledila še zahvala predsednikovega namestnika — gosp. Antona Lebaua — g. nadzorniku za točno voditev konference. Zbrani učitelji navdušeno zaorimo g. nadzorniku „živijo!" ter se potem napotimo v Mohorčičevo gostilno, kjer se nam je kaj skrbno in solidno postreglo z jedjo in pijačo.
Zaključujočemu mi je omeniti še, da nas je bil počastil s svojim pohodom tudi c. kr. okrajnega sveta podpredsednik, g. Šuc, kateri se je z nami udeležil tudi skupnega kosila. Ta gospod je velik prijatelj narodnemu šolstvu, za kar mu pristoja vsa čast in hvala.
Domače stvari,
— (Presvitli cesar) podaril je v Svojem in presvitle cesarice imenu 2000 gld. društvu za dozidanje cerkve Jezusovega srca v Ljubljani.
— (Obiskovanje božjih grobov) bilo je letos izredno živahno, kljubu deževnemu vremenu, in še ob poznej večernej uri bile so mestne ulice napolnene občinstva, ki se je vračalo od obiska raznih cerkva, mej katerimi je letos cerkev Jezusovega srca bila posebno mnogobrojno obiskovana. Božji grobi bili so povsod lepi in zabeležeti nam je, da se leto za letom za odičenje več stori, in da za-vladuje vedno fineji okus.
— (Slovensko gledališče.)   V ponedeljek v 14 dan t. m. predstavljal ae bode prvikrat hrvaški izvirni hudski igrokaz v 4. dejanjih, spisal J. E. T o mir  a ne Tomšič, kakor poročajo,,  Novice"  že drugi pot) preložil Josip Gecelj.   Ta z deželno nagrado odlikovani igrokaz je stalno vsako leto  na  repertoirji narodnega deželnega gledališča v Zagrebu.   Igra se je tamošnjemu občinstvu   toli  preljubila,   da napolni vsekdar vse gledališke prostore. Ker se vežbajo dotični naši predstavljavci z vso mogočo marljivostjo, izvirno krasuo opravo posodi z bratsko prijaznostjo uprava Zagrebškega gledališča, godbo je spisal slavno znani mojster pl. Zajec, nahuja ae v igri  petje in ples,   pri predstavi svira kapela našega domačega pešpolka — daje nam to vse  v slogu prepričanje, da bode ta predstava jako zanimiva, torej ne pri čakujemo le,   da se  do zadujega prostora napolni pozorišče, ampak opozarjumo še prav posebno na to izredno predstavo tudi vuanje prijatelje slovenske Talije. — Ob jednem smo pa naprošeui vabiti vse one p. n. lastnike lož, da je, ko bi jih sami ne rabili, prepuste dramatičnemu društvu ta veuer. — Predstava je na nepar.   Zičetck ob Va8  u r i zvečer. Sedeži se dobivajo v 14. dan t. m. pri gleuališkikasi od  10. do   12. ure do p o
ludne. Gospod pisatelj, Toraič, bode kakor čujemo, osebno prisoten predstavi.
— iDr. Flappov zagovornik) v „SlovencuJ ni — kakor trdijo hudobni jeziki — nihče drug, kakor „der fesehe sclione DechantM, o katerem je že bil govor v „Slov Narodu'. A ker se je sedaj — vsem domoljubnim Slovanom v nevoljo — tako krepko za dr. Flappa potegnil, mogoče je, da ga ta, ko postane škof, res še seboj vzame v svojo Škofijo in mu preskrbi „rudeče kalceteu — kakor je bilo že v „Slov. Narodu" povedano.
— (Kr anjski odsek 1. občnega uradniškega društva avstro-ogerske države) je imel letošnji redni občni zbor 6. t. m. v tukajšnji kazini. Zbora udeležilo se je 52 udov in predsedoval mu je dež. šol. nadzornik g. Pirkcr. Iz poročila za minulo leto 1883 je razvideti, da je štel ta  odsek  koncem  tega leta 363 društveuikov. Za življenje bilo je zavarovanih 249 v znesku 353.746 gld. kapitaia in 337 gld. 40 kr. letne rente. Leta 1883 se je  število  diuštvenikov za 49 novih udov pomnožilo, zavarovana vsota pa za 60.100 gold. 109, in če se prišteje še 93 udov iz navedenega števila zavarovanih, tedaj skupaj 202 so bili deležuiki tukajšnjega uradniškega hrauiluega in posojilnega društva, 5 udov pa ni bilo zavarovanih  in se ni udeležilo zadruge.   Dedičem umrlih udov se je izplačalo   zavarovauih 4.300 gold., nekaterim društve-nikom pa dalo 120 gld. podpore. Gentraluemu vodstvu na Duuaji odposlalo se je 10.435  gld. 40 kr. zavarovalnine in drugega društvenega denarja. Pri uumestni volitvi za opravilno leto 1884 so bi!i voljeni: gg. Ivan Gogola   c. k. notar, Viljem Lukeš c. k. blagajnik, Anton Svetek c. k. računski olicijal in Ivan  Verderber c. k. višji davkarski nadzornik, za namestnike: gg. Fran Kremiuger c. k. profesor na realki,  Anton Lenaršič c. k. višji da v kur v. p. in Ivan Lisec ekspeditor južne žalezmce. Po predlogu g. šolskega svetniku Jakoba Smoleja se je odborovemu načelniku g. Pirkerju za marljivo delovanje v korist društva  izrekla občua zahvala. Potem  se je začelo zborovauje   hranilnega in   posojilnega uradniškega društva.  Predsedoval je gospod Verderber. V letnem poročilu te zadruge najbolj zanima, daje koncem leta 1883 društvo, kakor že omenjeno, 202 uda imelo.    V primeri z 1882 1. se je število za 21 novih  udov  pomnožilo.   Uloge so narasle od 13.533 g. na 10.IGO g.   Posojili se je izplačalo 15.418 g , povrnilo 12.996 g. 48 kr., vsega skupaj pa je koncem leta 1883 — 21.271 gld. 88 kr. raz-posojenih ostalo. Čisti dobiček znašal je 1.061 gld. 93 kr., iz katerega se ima vsled zborovega sklepa 854 gld. 7 kr. na uloge izplačati, 136 gld. 62 kr. rezervnemu zakladu dati ostalih 71 gld. 24 kr. pa za r^.zno društveue potrebe porabiti. Odstotek na uloge znaša teiaj 6°/0 in rezervni zaklad je  narastel na 781 gdi. 44 kr. O raznih /borovih določilih je posebno omeniti, da se bode tudi leta 1884 za posojila 8°/o obresti zahtevalo, in da bode društvo za uložene novce 5°/0 izplačalo.
— (Vabilo k veselici,) katero napravi „Čitalnica Postojiuaka," v svojih prostorih na velikonočni ponedeljek dne 14. aprila 1884. Spored: 2 J. C. Umlauf: nHerzbliittcheu-Polka;u avirata na citre gg. Ivan Alojzij Lavrenčič. 2. Tombola. 3. „Pol vina pol vode;u veselo-gra v jednem deJHnji: Začetek točuo ob 8. uri zvečer. Ustopuiua za ude 30 kr. z družino 50 kr. za neude 40 kr. z družino 70 kr.
— (Iz zapora) v Tižiči (Monfalcone) ušli bo predvčeraj trije kazoeuci.
— (V Trst) priplul je včeraj zjutraj parobrod „Oglaja" iz Colombo na otoku Ovlon. Na krovu ima karavano Singalezov 29 mož, 6 žen in 8 otrok, mej možkimi 5 šamanov, 4 singaleške čarovnike in orjaškega slona, ki ima 3 čevlje dolga zoba.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 12. aprila. „Wieuer-Zeitungu objavlja finančni zakon, proračun za 1884.
London 12. aprila. V Birkenheadu prijeli so Daly-a in njegovega hišnega gospodarja Egana, ker ste bila na sumu, da sta odposlana od irske dinamitne strauke. Dobili so pri njih peklenske stroje, več steklenic nitroglvcerina in eksplozivne tvarine. Redarstvo misli, da je bil Daly udeležen pri eksplozijah na Londonskih kolodvorih.
I* t
H?«Unovejše vesti.
Umrl je včeraj v Parizu poslanec Haent-jens, bonopartist.
„Telegraphe" poroča, da so ministri in vsi odlični člani dvora v Anaimi ostavili mesto Uiie ter prestavili sedež vlade v deželo Thang-hoa, da se tako odtegnejo francoskemu uplivu.
V Gibraltaru zasegli so italijanski brod, ki je imel dvajset ton dinamita na krovu a se ni mogel izkazati z rednimi papirji. Reklamacija italijanskega konzula bila je brezvspešna.
Meteorologično poročilo.
3	Čas opazovani a	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm.
U. aprila j	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	729-54 ram. 728-32 mm. 728 94 .um.	+ 6 4 C + 9-8*0 -h 6 2 "0	si. vzh. ■L jz. si. J z.	obl. obl. obl.	1!» - iinm. dežja.
I
Srednja temperatura -f- 7-5°, za 1*5° pod normalom.
dnd 11 aprila t. I. (Izvirno telegrafiGOO porodi PapiniA renta .... ...
Srebrna renta ....
Zlata ruuta ........
5°/0 marčna renta.........
Akcije narodno banke ......
Kreditne akcijo......
London   . . .....
Srebro ............
Napol. ...........
C. kr. cekini. ......
Nemške marke ... 4" , državne srečke iz 1. 1854   250 gld. Državne srečke iz I. 1364.        100 gld. 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6% ......
4 n i
n n        »       - . ■ •    * •
n    papirna renta 5°/0.....
5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig.. . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. /..■nilj. obč. avstr. 41/a°/0 z»st. listi .
Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnice Prior, oblig. Ferdinandove sov. železnico
Kreditne srečke......100 gld.
Rudolibve srečke .... 10 „ Akcije anglo-avHtr. banke . . 120 -Trammway-društ. velj.  170 gld. a. v.
Poslano.
^STeizog-iTolji-vol Sto besedo začenja se anousa v današnjej številki, katera priporoča novo, po »lavnem zdravniku dr. Pinkas-u izumljeno aredBtvo, Roborantium (lase ustvarjajoča tekočina), katero jo pri izpadanji las, plešcih, golobradcih in osivelih že neverjetno mnogo koristilo iu doslej v svojih uspebih ni bilo Se doseženo. Nečemo na dolgo in široko razkladati ter hvalisati to iznajdbo, kakor bi zaslužila, temveč opozarjamo p. n. čitatelje na dotično anonso in priporočamo poskusiti s tem sredstvom. Ako ne bi imelo uspeha, pripravljen je izumitelj denar brez ugovora povrniti.
79	gid.	80	k*
80		85	
101		—	*
	■	40	
848	„	—	
321	n	60	
«21	n	35	■
—	„	—	t
8		61 V,	a
6	„	70	■
$9	n	25	n
123	l	75	n
171	n	—	
101	1	25	n
122	i	10	r>
91		75	t
88	*	55	
104	n	50	n
114		50	
121	n	50	•
108		30	m
106	n	50	TI
175	ti	—	n
19		50	n
119	n	50	
214		50	rt
Podpisani s tem z globoko britkostjo objavljajo ločitev s tega sveta svoje presrčno ljubljene soproge, oziroma matere, hčere, sestre iu svakinje, gospe
Eme Elsbacher,
roj. pl. Rainhofen,
katera je danes zjutraj ob nri po kratkej
hudej bolezni previđena s svetimi sakramenti /.a umirajočo v 38. letu svoje starosti v Gradci mirno v Gospodu zaspala.
Mrtvo truplo veliko prezgodaj umrle se bode v saboto, 12. aprila ob 3. uri popoludue v dvorani za mrliče pred Paulovimi vrati, kjer je tudi ležalo na mrtvaškem ..mu, blagoslovilo in prepeljalo v Laški trg, kjer bodo pogreb v nedeljo 13. aprila ob '/jt> uri popoludne; pogrebni sprevod šel bode iz kolodvo. a južne železnice na pokopališče k sv. Krištofa.
Svete maše zadušnice ae bodo brale v torek 16. april . ob 8. dopoluduc v farnej cerkvi v Laškem trgu.
V Gradci, 10. aprila 1884.
Andrej Elsbacher,
trgovec, soprog.
I, i'o i m M i n ;i. L m m a. Konrad, Victor, Jusipina, Heurik, Ana in Viljem Elsliucher,
otroci. (243)
Zahvala.
Za dokaze milega sočutju mej boleznijo in o smrti našega preljub J enega sina, oziroma brata gospoda
Josip Marn-a,
za obilo udeležbo pri pogrebu, osobito slavnemu telovadnemu društvu ,,Sokol" za zadnje spremstvo, potem za darovane krasne vence izrekamo svojo najprisrčuejšo zahvalo.
(248)
Žalujoča rodbina.
Gostiinico v Bledu
m ali brez po»e*tta. m »peoerijuko p' odnjaluieo,
odda se v najem.   Posebno pripravo«) za mesarje.
Več se izve v Novih ulicuh  ■*!. SI  v parternad-stropji na levi. (245—1)
Pristna slivavk&s
1883 leta »litotka . gl. 39
1878.   „ .        .  , 50
1883.   „    tropiuee .   „ 30
1888. let i bela vina. gl. 10 1H79.   „      - n 1«
Pristal viiiMkl jeaili  .. 9 prodaja p<< hI. (224—2)
.!<>%. I*r:t • aiiii.t v IHiiJš, Stajflflko.
Muzikalni pouk.
S tem udann naznanjam čast. občinstvu, da hudem s 1. majem počenši dajal poduk na klavirji in goslih, petji, ensemble \sake vrste, v kompozicijah in muzikalnih znanstvih. Gospodje in dame, kateri žele takega pouka, blagovolijo naj kaj več poizvedeti pri uredniku Hluller-ju,
Ctoapodske ulic« it. ta. (242—1) Z velespoštovaiijem Max Karpa. kapelnik deželnega gledališča.
miiiive
pere in prenareja po nnjelegantnejih in  novih modelih iu po najnižjih cenah, (222— 2.
-AJJTA. MERJEŠIĆ,
»v. Petra cesti«, št. 20 v IJublJaui.
mr Ura, *w
katera igra 20 komadov in katera jo v Parizu 1864. 1. pri razstavi 40U gld. veljala, se zdaj za 120 gld. vsled preselitve proda. Priporoča se za kako graščino, kavarno, ali tudi M gostilno bila bi prav pripravna. — Muri trg M. 34 v LJubljani. (194—3)
Za malin graščine Grmadišče (GrDnhofj pri Litiji
spreten mlinar,
ki ume izdelovati inoi-o, kaker&no  1< upu j tjjo peki, in je popolno izveden v <!e!ib na žagi. -- Vspivjtiie se o SV. Juriji. (239-2)
\;i prodaj
stoji lepa, malo rabljena, po novej sistemi narejena
kočija
za jednega ali za dva konja, Bprcdnji sedež se lehko proč jemlje. — Več pove Karol Houfg. sedlar v Bainhergovej iiiši št. 16, u:. Dnnajskoj cesti. (204—4)
Cevi za vodnjake
(Br-annenroliren)
in vsake druge vrste les se dobiva po najcenejših cenah
i.23 J—21
pn
Ivan Peterki za Sv. Krištofom.
Hiša na prodaj
iz proste roke, pol ure od Ljubljane na dolenjskej cesti, v prav dobrem stanji, ima 5 kletij, vodnjak, grede za zelenjavo, vrt, senožet, njivo s kozolcem, hlev iu nov skedeuj, vse okoli hiše. Proda se tudi brez zemljišča. V hiši je gostilna in trafika in je za vsako obrt. Na potoku so da napraviti kovačnica, strojbenica in trdni hišni zid bil bi pripraven za parni mlin. Uzrok prodaje je bolohanje gospodinje, pogoji ugodui. - Pisma na: F. f*. v Rudniku ni. 17, pri LJubljani. (148—6)
Natečaj
za oddajo službe inženirskega asistenta pri deželnem stavbenem uradu v Ljubljani.
Pri stavbenem uradu deželnega odbora kranjskega je izpraznena služba inženirskega asistenta u letno plačo 1000 gld. in s pravico do 4, v pokojnino nevatevnik petletnic po 100 glti.
Prositelji za to službo naj svoje prošnje z dokazili o svojej starosti, stanu in o svojih dru/bin-skib razmerah, o neomadeževauem življenji, avstrijskem državljanstvu, o znanji nemškega in slovenskega ali katerega druzega slovanskega jez'k«, o telesu* m zdravji, dalje z dokazilom o dobro dovršenem drugem državnem ali diplomnem izpitu iz inženirske ali iz stroke za visoke dtavb'j na kaki tehnični visoki šoli v avstrijskem cesarstvu, oziroma o izpitu za državno stavbeno službo, kakor tudi slučajno z drugimi dokazili svojpga teoretičnega in praktičnega izobraženja v cestnih, vodnih iu visokih stavbah, pošljejo
do IO. maja 1SS4. 1. in Bicer prositelji, ki so že v javni službi, potom svoje predpostavljene oblastuije deželnemu odboru kranjskemu.
nsirsmjelsi deželni o<3."foor,
v Ljubljani, dne 9. iprila 1884. (238—2) Deželni glavar: Thurn.
a. ĆL Id o t
zložil F. S. Vilhar.
Prva. knjiga teh skladeb, koje so že do sedaj v f   slovanskem svetu nemalo senzacijo \zbudile, dotiskana 1  je.   Po zadržaji  zanimiva  je  za  vsacega, koji se z glasbo ali petjem huvi: ona obsega: I. samospeve, II.  ino i«-  zbore,  III.  mešane zbore  iu IV. Mklaube za KlttNOvlr.
Knjiga je vrlo oknmio opravljena ter ima na velikem formatu 92 stranij.   Prodava j'» v Ljubljani knjigarna J. (liontini-jeva po 2 gld. 40 kr.; dobi se ^ pa tudi  pri skladatelji samem v Karlovci (Hrvat
f ska) po 2 gld. 20 kr.
(160—9)
I KTpvo I
Najboljši seme t ef»kunskey/o korenja (1 sad 8 do 10 funtov teže), /trata, čista, tiamača in nemška ttetetja, velikanska prsa, vsake vrste irave, kakor najbolj sloveča resavska senašetna mešanica
(Kaiser VVieseiirnischuiig), najžlahtneje trave in detelj? skupaj. Semena so za vsako zemljo ugodna, zanesljivo kalj iva. in dobra; dobč se pa (tudi po pošti) najceneje pri
J. It. Pa u li n - u,
špecerijska prodajalnica „pri voglu" v Ljubljani.
Tudi prav« japonska ajda, naravnost došla, bo letos zopet tukaj za dobiti. (177—6)
0. k. privilegij šivalnih
za zboljšanje strojev.
v Ljubljani, Hdtel Evropa. Zaloga vsakovrstnih
šivalnih strojev
za družine in rokodelce, rahljivih za vsnkatero šivanje, (ns—10 6letna garancija!
Poduk brezplačno, h mcsefiic obroke po 1-5 gl.
FRANC ŽELEZNIKAR,
lii-oj;-.^! -v I .|«»I>1 Jani,
se priporoča
za izdelovanje oblek
po nujnovejAlh 1'ttriskili jouriiallh.
Za p. n niuoćniko im;i tudi razno blago po naj- L novejših vzgledih na razpolaganje. (227—2) wr
s 7 tečaji, z žago in stanovanjem vred,
obstoječe iz treh sob, kuhinje, tudi hleva, pripravno za vsako drugo podjetje, se proda ali na več let <la v nitjem. — Natančneje se izve pri lastniku v Kocevjl h. št. 99. (241—1)
Naznanilo.
Podpisani s tem p. n. občinstvu udano naznanja, da je prevzel v mijeni
gostilno pri Savskem mostu \
na Črnueidi
in prosi za obilno obiskovanje.
Za dobre Jedi,  i/> i-stna  vina in dobro pivo jo preskrbljeno.
^ Z velespoštovanjem ^
4 (244—1) rriiceiož; Travn. (V
v
••••••••••••••
Izvrsten med
(garantiran pitanec)
v plehasiili .skailjah po 5 kil (kila po 60 kr.), sk al I j a 30 kr.
se dobiva proti poštnemu povzetju ali pa proti gotovi plači pri
Oroslava ZDolerxc-u_,
svečarji v Ljubljani.      (207—4) Z
•••€»••••^«•0 •••<*•••»•••••&•••
Važno sa gostilničarje!
Podpisani naznanjam, da imam v zalogi, kakor vsako leto, vsake velikosti
ledenice (Eiskasten),
v katerih se dado dobro hraniti jedi in pijače 5 tudi popravljam stare in zHtuenjam z novimi.
Vnauja naročila izvršujem takoj in točno.
Janez Podkrajšek,
(212—2) v LJubljani, Trnovo it. 10.
JE,---r^.^r---rt*.-^---— ^--C^Jgl C
IVAN SOKLIČ, prej A. PRTBOŽIĆ.
Zaloga
klobukov.
Podpisani priporoča si. p. n. občinstvu veliko zalogo vsakovrstnih
klobukov za gospođe
od 1 gl. 8© kr. višje; klobuke za tleske po 1 gl. do 1 gl. nO kr.) svilnate cilindre po 4 gl. 80 kr. — Dalje imam v zalogi:
srajce in spodnje hlače za gospode, vratnike, kravate itd.
jjfjkW Vnanja naročila izvrše se točno.
(132—7) IVAN S0KL1C.
i
v Ljubljani, Gledališke ulice št. 6
JOSIP RAUMCHAR,
v      j nol j*n»i, ŽiilovNke ulioo iSt. O,
priporoča svojo bogato zalogo    (178—4)
1
f za gospode, dame in otroke,
Idobro in elegantno izdelane, po najnižjej ceni. mm* ^mm<
UHietue
(32—27)
1 zobe la sobasja \
2 ustavlja po najnovejšem imftr i kanskem načinu T % brez vsakih bolečin ter opravlja plombovanja in a ♦ vse zobne operacije ♦
I zobozdravnik A. Paichel, |
*. poleg Hradeckjjevega mostu, I. nadstropje. +
emeia,
kakor:
večna detelja (Lnzenier), živinska velikanska pesa, domača detelja, kakor tudi  travna poljska in vrtna semena,
katera bo zanesljivo kalj iva, IU dobe po najnižjej ceni pri podpisanem. Poštna naročila se hitro razpošiljajo, kakor nuli drugo mnogovrstno blago se brez ozira na dobitek preskrbuje pri (170—5)
Petru Lassniku v Ljubljani.
i »
»
HSćLa/tno znižane c@n.<3.
Kava
nepoHrcduo Iz Hamburga.
razpošilja kakor znano v izvrstni kvaliteti
Karol Fr. Burghardt, Hamburg,
v žakljih po 43/4 kg. netto, poštnine prosto z zavitkom >red nemudoma po poštnem povzetji.
5 kg. av. v. gld.
Mooca. pristno arabska, plemuuita „ , „ „ (3.30 Menatlo, izvrstnega okusa . . . „ „ „ „ 5.40 Perl-Ceylon, jako lina in mila . , „ „ „ 5.40 Melange (zmes), posebno priporočati „ „ „ a 5.30 Ceylon Flantatlon, jak« slastna „ „ „ „ :">.— Java, zhttoruuiena, jako lina . . „ n „ „ 4.70 Cuba, modroz -lena, briljantna . . „ „ „ „ 4.70 Afrik. Mooca, lina in zdatna .   .   „   r    „   „ 3.90
Santoa, fina in močna.....„   „    „   „ 3.55
Blo, okusna........„   „    „   „ 3.25
CaJ v izvrstncj izberi, % kilo od av. v. gld. 1.— (818—89) do gld. G.—.
J. ANDEL-a
novoiznajdeni
prekomorski prah
umori
stenloe, bolhe, ščurke, mole, mahe, mravljince, preiidke, ptične orviče, sploh vse žuželke skoraj nenaravno hitro in gotovo tako, da od tuželkine zalege ne ostane nobenega sledu.
Pravi prašek se dobiva v prodajalnici pri
„pri ernem psu'* 13, Hiisova (Dominikanska) ulice 13,
■v ^IR-A-O-I.
V Ljubljani pri Albinu Sllčarji, trgovcu.
Zaloge na deželi imajo tam, kjer so uaznanjene po plakatih." (230—1)
„Ne kašljaj" cukrčki
(lO kr.),
„Ne kašljaj" kokosov sirup
(SO kr.),
s bencij. natronom proti kašlju, hripavosti, bolečinam v prsih, pločnici, vsem boleznim v sapniku, vratu, želodci, pliičab in v srci, proti vsem slabostim na telesu in v živcih, okrepčevalno sredstvo za rekonvalescente razpošilja lekarna v Slavkovu (Austerlitz". Za 1 g*d. franku pošlje 8 „ne kašljaju celtličkov, za 2 gld. 2 lončka kokosovega sirupa in 8 „ne kašljaj" cukrčkov. Zahtevaj jih povsod.
Zaloga V vseh lekarnah in materijalnih prodajalnicah. Pristni „ne kašljaj" izdelki z varstveno znamko so v zalogi v lekarnah: v Pragi: pri J. Furstu: na Dunaji: pri F. Neustelnu, I. okraj; (J. Scharrer, Mariahilferstra-se; v Pešti: pri Toriiku; v Brnu: pri Schonaic.hu, P. Ederji, M. Ilofuerju; v Prossnitz: K Vojacek; v Preran: P, MatoitB; vVVischau: V. Batkali v Olomucu: dr. Schrotter ; v Iglavi: V. Inderka; v Pisoku: R. Dvorak; lekarji; v Ogr. Ilradisu: J. Stanci; v Klattau: Josip Stutzky; v Knttenbergu: Prok. Slavik; v Pragi: Fragner, lekarji, itd.
Pristno samo z varstveno znamko zvezde * iz lekarne v Slavkovu (Austerlitz).
A. l*fikryl, lekar v Slavkovu, (odlikovan s srebrno svetinjo na mejnarodnej farmacevtičnej razstavi na Dunaji 1883 . 5 kilo inalinčnega soka franko gld. 3 40. (169—5)
priporoča
najstarejša in Dajglasovitejša firma za snkiio
Merica Burna
>  i (rini
mctar-cvlioiici. letet 1822)
prihino Krnsko volueuo blago. Jako lepi iu 'modni uzorci za celo obleko od gl. 1.— do gl. 6.— meter. Rogata izbčr sukna zn suknje (Streich-und Kammgarnrockstofte od gl. Si. — do gl. 7.— in mi it na za ltla.ee, najnovejši uzorci, od gl. 1.2© do gl. O.— meter. <Vni IVi-tit i«-n* za Nuku|e in Tosklits z» lilii««- od gl. a.— navzgor do gl. 6.—, g!. 7.— in v. še meter
Velika zaloga vsakovrstnega sukna z it civilne in vojuNke obleke, livreje, cerkve, biljurde in vozove.
Su kna za požarne straže, veteranska iu strelska društvu in druge korporacije
1'ristni  angleški  potni  plaidi,  8 metre
50 eni. dolgi iu I meter O« cm. široki, po gl. :*..»<►, 4.75, do »I. 1«. — .
Uzorce zastonj iu franko. Blago razpošilja samo proti poštnemu povzetju ali gotovemu predplačilu. -Pošiljatvo,   katerih vreduoBt znaša  nad gi. 10.—. pošiljajo se franku.
Gosp >dje krojaški mojstri dobč na zahte-vanje vzgledue knjižice t uiuogoštevilnimi uzorci franko. (1411—5)
Javno naznanilo
Ysem prebivalcem AYStro-Ogerske!
Vsled velikanskega po kupovanj a od strani p. n. občinstva v prej v lhtih objavljenoj razprodaji velike zaloge blaga iz zapuščine 121 let obstoječe velike trgovske hiše Janeza kanda KunzMchiniilt-n, M(. je ta zaloga za več nego */s zmanjšala in so dediči sklenili v posleilnjej seji, da razprodajo še nahajajočega se blaga nuno Atirl tedue nadaljujejo. — Kdor Bi tedaj želi kupiti lepo in ia-vrstno blago skoraj zastonj, hiti naj v svojo lastno korist z naročitvijo.
Vsako blago, katero ne ugaja, se takoj za katero koli drugo zamenja, tako da so pri naročitvi ni bati, da bi bil opeharjen.
Cene in katalog blaga:
ŽENSKE SRAJCE iz naifineJ8e£a angleškega chifTona, s
_ pristnimi švicarskimi vezanimi u stavki,
prava umetna vezenina, po gl. 1.50, dvanajsloricazagl. lti.50. Taiste iz najfinejšega Schroll-ovega chifTona, najfinejšo na-reji-ne, po gl. 1.70. dvanajstoriea za gl. 17.70._
ŽENSKI PONOĆNI KORZETI i^»^ei,aže »io dolgi
_ in po vsej dolgosti s švicarskimi vezanimi ostavki, jako elegantno opravljeni, krasota za vsako damo, po gl. 1.50, dvanajstorica za gl. Iti.50. Taisti iz najfinejšega Schroll-ovega chifTona, elegantno narejeni, po gl. 1.70, dvanajstorioa za gl. 17.70._
ŽENSKA SPODNJA KRILA i» «»ynnel«e«a »ivega pl*t-__na, s pristno barvainmi vezanimi obšivki in volanti, jako tina, 1. baže po gl- 1.S6, dva-najstorica a gl. 17.50; II. baže po gl. 1.45, dvantijstorica za gl. H>; 111. baže po gl. 1.25, d vanajstorica za gl. 14.
ŽENSKA KRILA ix SftjS?^.krctoi.a, s pravimi ve-
zammi čipkami okrašene u« I £ vuhiuti po gl. 1.55, dv:ma|storica za gl. 17.:")(). Taista krila iz kretena v vseh barvali, kakor: rajava, modra, bordo, z zlatom vezana m s piistnimi baržunastimi listi okrašena, jako liu.i, po gl. 1.75__
BELA SPODNJA KRILA VL $.We£.aM«![.^^
__s pristnimi švicarHkinn vezanimi ustavki, z vezanimi volanti in plisirauu, 1. baze po gl. 2.75, II. baže po gl. 2.10, III. haže po gl. 156.
7KNSKR HLAČK      ^^<đ*«fr» angleškega cliilTona, z "uav;'i najfinejšimi švicarskimi vezanimi ustav-ki in zobci, 1. baže po gl. 1.50, dvanajstorica za gl. IG 50; II. haže po gl. 1,30, dvanajstorica za gl. 14._
MOŠKE SRAJCE JI^JShKSI !SilBSf.°K.°-i!^ 8
j _ ćetvernatim oprsjem, gladke ah vezane,
vsakeršne v ratne širjave, po gl. 1.50, dvanajstorica /.a gl. 1G.50. Taisto iz najfinejšega Schroll-ovega chifTona, najfiiicjfie narejene ii bi france, po gl. 1.70. dvanajstorica za gl, 18.80; in po gl. 2, dvanajstorica za gl. 22.50._
NAMIZNE GARNITURE ■ uSit;iui. ^ftl
__iz prta m 12 hnaalk, s-imo za
gl. 2.85. Taiste najfinejšega francoskega dela, jako fine, z bogatimi resami, za 12 oseb, po gl. 3.45. Namizne garnituro iz najfinejšega damasti, z uoliini cvetlicami, obstoječe iz za 12 oseb velikega prta in 12 pristujočih velikih brisalk, jako fino narejene, po gl. 5.dO.
ru-r tisami,
najfinejše pikirane, jako krasne, dvanajstorica za gl. 3.75. Otirar'-e, najfinejše b;iže, dvanajstorica gl. 4.7()._
ŽENSKA OGRINJALA ia ^i^t 1{".r,'li,,skl51V(,l,1,?'
__z dolgimi resami, v iiiijizbiirnej-
sih, najlepših in najuiodnejših barvah, kakor: šk«»tska, turška, siva, modra, karirana, rudeča, rujava itd., po g\, 1.20, dvanajstorica za gl. 12.50.
POPOTNI PLA1D1, Jako veliki in debeli, tkani i. naj-_l težjega in najboljšega sukna, DO elegantnih angh-ških u/.orcih, kakor: rnjavi, sivi, uielirani s težkimi dolgimi resami; ti plaidi so dado zaradi svoje neznanske velikosti iu širokosti rabiti za obleko, popotno ogrinjalo, posteljno odejo in žensk« sliu,de, ter se »lasti še po 20letnej rabi i/, njih napraviti dvo celi elegantni obleki in s katerimi se dado prištediti ogrtači, deževni pda&či, pale-totii 1 baže samo po gl. 5.50; II. baže samo po gl. 4.50.
TURSKE 0TIRAČE, ^?Sfe% \Tl^'h\ z^-žl'!,0, ■
_l deeniu obrobki m dolgimi rusa
S V;
BUDIMSKA
renčic zx
katero so analizovali in označili deželna akademija v Budimpešti, profesor dr. Stiilzel v Monakovem, profesor dr. Hardy v Parizu in profesor dr. Tichhorne v Londonu, priporočajo i i'n 11■ m>r dr. Uebliurdt v Budimpešti in nedavno profesor dr. Ilokitanskv v luoinostu, profesor dr. Zeissel na Dunaj] in profesor tir. Sigi v Stuttgartu in druge medicinske kapacitete zaradi njegove migate vsebine lithiona; posebno uspešno se uporablja pri trdovratnih boleznih prebavilnih organov in zapretji vode ter se pred vsemi znanimi greučicami posebno izredno priporoča. Dobiva se po vseh lekarnah iu prodaj alnicah mineralnih veda, vedno na novo natočena. Prosi se, da se zahteva izrecno Budimska Rak6ozy. (240—1)
Lastniki bratje Loser v Budapešti.
12 ~
N
a 1
- "c
r1 B
S ^3 Si
5 _.a 5.
M -1 =
1
l <3
DOMAČE PLATNO, ^•■•'■po y-! va.lloV "^b«««i ,nfJ-
' težji in na j trpežne jši tovarniški iz-
delek za domačo rabo; i/4 široko po gl. 7.5U, */« široko po gl. 5.50 zavoj. Cena bombažu vidno poskakuje, platno bode imelo v kratkem podvojeno ceno, zatorej nnj vsak hiti z naročitvijo.___
SVILNATI ŽEPNI ROBCI ^^S^LEŽ
barvi, dvanajstorica samo za gl. 3.50.
GARNITURE IZ U0BELINA, ^VVV^l To"
miznega prta, z baržiiuastiiui čopi, v raznih barvali, krasno izdelane, jedna garnitura, t j. vsi 3 kosi vkupe, velja l. baže gl. 8.40, 11 baže gl. 7.50._
60BEL1NASTE AVSTRIJA-GAKNITLRR
volne, jako krasne, polne efekta, naj00vejšo delo preprog, vsi 3 kosovi vkupe samo gl. 10.
T> 11 Tli 17 »z dobrega, težkega platna, brez. šiva, tudi za naj-11 rj večje postelje; °/4 Snoke po gl. l.GO, dvanajsto« riea za gl. 10; b/4 široko ]\o gl. 1.35, dvanajstorica m gl. 15.
JUTK-ZAURIKJALA, ggjjf SSfS
»vitlu barve, v najizlKiriiejših perzijskih, turških in indijskih uzorcih, z bogatimi in dolgimi resami, 3 met. .*10 ciu. dolga, za dve okni, velja I. baže gl. 4.50, II. baže gl. ^85,
CHEVIOT DIJAGONALNO BLAGO ZA M0SK0
j k 111 l^l/n z.a pomladil') in poletno sc/.uno, : z tkane čiste iyi)brjlW, ovčje volne, V vseh najnovejših in najugodnejših barvah, gladko ali melirano, najboljše baže, rujavo, modro, oliviio/.eleiio in crno, za celo obleko za slehernega, samo gl. 0. — Uzorci se nikakor ne morejo razpošiljati.
Vsak kupec, ki da skupiti ob lednem vsaj za 15 gl., dobi za nagrado, torej BMtonJ* Ivioarako uro iz francoskega zlatega brona z dolgo verižico. Z% pravilni tek se iamt-i dve leti. (195—3)
Naročila v gotovini is postnimi nakazoie.imi ali tudi po c. kr. poštnem povzetji) naj se pošiljajo 8 naslovom:
. Erbschafts-Verwaltmig Rabiiiowicz,
Wien, II., Snliiffiimtscjasse Nr. 20.
XKXXXXXXXKKXXKXXXXXK)tKKXXX:
K začetku stavbene sezone
dovoljujem si priporočati veliko zalogo
stavbenega in rezanega lesa, apna, U n peska in kamenja
& po n-izlcili cenali.
[246—d C Tmizlier, Bežigrad.
H. HATJPTMANN, J
[ v semeninkem   posloi>ji  -v   I . 1111 ► 1 j.-111 i,
priporoča svoje do sedaj kot najboljše priznane
oljnate barve, firneze in lake
in prevzame
vsa pleskarska dela pri novih stavbah fj
po najnižjih cenah. (202—4)
Odlikovano z 18 svetinjami in spričevali imenitnih in merodajuih osob in korporacij kot uujbolfAa i IIH.J-cenejša um si za obutev in za usnje zu konjsko opravo in pri vozovih, in se že več let rabi za lovske in popotne čevlje na Najvišjem dvoru in od njega najvišjih lovpkih prijateljev, da, pri izletih v gore od Nj. Veličanstva cesarice.
SCHUTZ-U"^ MARKE        \:X ;\
issERDlCllS
stvalentVn-^!^
.       ^ fruher    . ~> x^KS^
Glavna  zaloga za Kranjsko pri
SCHUSCIIMK&VVEnEH
V  I j ul»l I a nI.
Cena: v škatljah po 5 kilo 10 gld., 2'/, kilo 5 gld., v takoim. >/i škatljah (40 deka) 1 gld., V,škatlje(18 deka) 50 kr., % Skatlje (8 deka) 25 kr., 100 kosov l/, škatelj pa 12 gld. 50 kr.
Vojakom in prodaj ahem na drobno nad 5 gld. rabat ijfranko pošiljatev.
('.17—^^^^^
i
Zahvala in priporočil©.
Udano podpisani se zahvaljuje svojim kupovalcem za do sedaj skazano zaupanje in priporoča za to sezono svojo bogato zalogo
solnčnikov za gospe in gospode
v iznenadno lepej in velikoj izberi, priprosto in najelegantnej.se upravljenih po
najnižjih cenah; potem
dežnike **nb
v jako bogatej  izberi, vsake  velikosti,   barve in snovi   kakor: bombaž, alpaoca, oloth. botany (blago iz konjske žime), pol svila, svila, dcuble-face-avila itd., ravno tako na navadnih, kakor na
patentovaiiih avtomatnih stojalih,
ki bo se tako hitro priljubili,  z modnimi palicami po najnižjih cenah.
Npeeijulitete dežnikov: patentovani samootvorni, pa-tentova.nl samozaporni, v kovčegu shranljivl, dužiuki s palico od titanija, ali pa z zlatim stojalom so vedno v zalogi.
Dežniki se kaj naglo iu ceno na novo prcvlačijo ali popravljajo, ter naročila z dežele izvršujejo se točno po volji naročnika a poštnim povzetjem.
Prekupcem pošlje se na zahtevanje obširne cenilnike.
iVi^r-ikrtLiLt dežnikov in t-»olii<»*iili;ov%
v Ljubljani, Mestni trg št. 15. (197—2)
<
4 4 4 4
4 4 4
A
Pivovarna v Senožečah
ima v zalogi
letošnjega izdelka v sodčkih in botelijash. Priporoča se vsem dosedanjim prejemnikom in drugim gostilničarjem,  ki  žele slav. občinstvu  postreči z zdravo pijačo. Postrežba je natančna in ceno.
Senožeče, pošta, ZF'ostojin.a.      (184—li)
►
►
►
► ► ►
„prijeten in priročen lek za sčiščenje."
Prof. TALENTA, Ljubljana.
.,in' prouzruča nobenih težav."
Prof, pl. BAMBERGER, Hima j.
„je uspešneje, kakor druge grenčice."
Prof. LEIDESDORF, Dunaj.
Zahtevaj se vedno izrecno: „FRAN-J OS I PO V A G REN CICA4*. Zaloge povsod. (136—5)   Vodstvo razpošiljatve v Budapešti.
FRAN Z JO SEF BITTER QUELLE
Do 1. junija, in od 1. septembra stanovnina znižana za 25°/0. Zdravilni lci-aj
KRAPINSKE TOPLICE
na ZE^r-srettel^ena. (poštna in telegrafska postaja).
Te toplice so od postaje ZapreliO južne železnične proge Zidani Most-Sisek oddaljene 3 ure in od postaje južne proge Poljičane 4'/t ure. Akratothormo teh toplic, dosegajoče 3O0 do 36" R., so neprekosljive v svojej izrednej zdravilnosti pri protinu, trgar Ji v udih in členkih ter nJega nasledkih, isohiadi, neuralglji, kožnih boleznih in ranah, kroničnoj Brlghtijevl bolezni, mrtvudu, patho-loglčnih proooslh ženskih sexualnih organov itd. Toplice so odprte od 1. aprila do konca oktohra ter imajo po najnovejših zdravstvenih principih urejeno velike vodnjake, posebne banje iz marmorja! douhe-kopeli, oaldarije ipo-tivnice), massage, lekarno itd., vbo po najnovejših zdravilnih načelih, stanovanja, restavracije, obodnlce, kavarne in biljardnice, cursalon, godba, park, biblioteka itd. obetajo vse moderne ugodnosti v polnej meri. Od 1. maja naprej vozijo se mej Toplicami in železnično postajo Poljčane omnibusi z neomejenim Številom oseh po prihodu Dunajskega vlaka ob 9 7,- uri zjutraj za vozno ceno 3 gld. za osobo. K vsakemu drugemu vlaku stoje na razpolaganje prilični vozovi. Od 1. Junija ponujali se bodo tudi na postaji Zapreiič ob vsakem došlem vlaku vozovi do Krapinskih Toplic. — Na vprašanje odgovarjata iu dajeta zahtevana pojasnila o teh toplicah vodstvo toplic in njihov zdravnik, sanitetni sovetnik dr. Edgar vitez Aigner. — Brušurice o toplicah dobč se po vseh knjigarnah, prospekti pa pri vodstvu.
Krapinske Toplice v aprilu 1884. (247—1)
Zahvala in priporočilo.
Zahvaljujem se prečastitim gg. trgovcem in slavnemu p. n. občinstvu za meni do sedaj izkazano zaupanje in priporočam gg. trgovcem za mnogobrojna naročila uvojo izvrstno urejeno
apreturo za sukno,
slavnemu občinstvu pa svojo
kemično spiralnico,
v katerei se razparane in nerazpiirane moške in ženske obleke, obleke za vizite, šali, tapecirarsko blago, tepihi z vsemi okraski, ne da se isti zmanjšajo >di Pa zguhe prvotno svojo barvo in obliko, lepo očedijo.
Pregrinjala vsprejrao se za pranje iu se potem nategnejo, da so zopet lepi, kar se prav dobro iu ceno izvrši. — V mojej
To 3- r va r ij I
se vaprejme za barvanje svilnato, bombažno ali pomešano blago, kakor obleke gospodov, ženski pidetot in plašči za dež, brez da bi bili isti razparani. Vse to bo barva v vsakej barvi, katera se naroči, ne da so oblika zmanjša. Za mnogobrojna naročila in ceno izvrševanje so priporoča
z odličnim spoštovanjem
JOSIP REICH,
(171—4) Poljanski nasip, Ozke ulioe št 4, v LJubljani.
Kdor želi nastopiti
(235-3)
dobro službo,
v katerej bi si mogel zaslužiti na mesec 80—100 gld., naj se oglasi pri upravništvu „Slovenske^a Naroda".
Izvirne krasne platnice
za Jurčičeve zbrane spise.
Za Jurčičeve »Zbrane spise" so dobivajo pri
meni posebno krasne izvirne temne-rudeče platni«« od najfinejšega platna z vtisneno zlato podobo Jurčičevo, izvod po 30 kr., z vezanjem vred po S O kr.
Ljubljanske in vnanjo gg. naročnike opozarjam, da se pri meni dobivata I. in II. zvezek
Jurčičevih „Zbranih spisov", vezana  v te izvirne platnice.
I. zvezek po 1 gl. 50 k r.,
II. zvezok po 1 gl. 20 kr.
Po pošti pošiljan vsak izvod 6 kr. več. Naročila najprikladneje po poštnih nakaznicah prejema
Janez Bonač, (229"2)
knjigovez, Ljubljana, Poljanska cesta št. 10.
Svarilo I
S tem opozarjamo p. n. občinstvo n« to, da se v novejAem easu narejajo in prodajajo blagajnice, ki imajo z našimi skoraj jednako ulasećo se firmo.
Nasi prodajalci nuna naznanjajo, cla se s teir. zapeljava p. n. občinstvo, ki misli, da kapi prave Wertheimove biapnjnice.
Pred kupovanjem takih blagajnic svarimo, ker se s tako manipulacijo, ki je nočemo natančneje označiti, špekulira samo na zameno imena.
F. VVERTHEIM &
c. kr. dvorni liferanti, c. kr. priv. avstrijska tovarna za blagajnice.
aavfrffv đ^šr**9*—----
»ledina zaloga pri gospodu
zaloga šivalnih strojev v Ljubljani.
-ji
(128—4)
s<2>
Izdate)j iu odgovorni urednik: Ivun Železnikar.
Lastnina iu tisk ..Narodne Tiskarne".