glasilo
jednote
Uratatfkila a|
«> aaava
OfflM t SSST Ba. LawaSaU UnM
leto yearxv. gag* r^ttr^ne irr&^v-^srrss: chka<% m. pona^ novega (no*, e), 1922.
9m ta
STEV.—NUMBER 260.
narodno sm igra mn močo PRI VOLITVAH.
▲DtcnmrnuLouA nu PRI
PRAVLJKN iS RKAKOUO
M IZVOLJBNA BBPUB-T.IKANBKA VB0INA.
Odftoo jo tocoj odJLzida volitev,
f bodočem kongresu.
Washington, D. 0. (Ved. Preee.) — Ako Američani nemškega po-koljenja morejo preprečiti, tedaj no bo noben političer Izvoljen, ki |je nače aovražnike t zadnji vojni nabral a "HuniH aU "barbari". Teka poročila prejemajo tnkej inji strokovnjaki, ki imajo etike s ljudmi doma.
Te odlok, de ae kaznujejo pa-trijotarjl je povsročil rasne vrtince, ki niso selo vidni golemu očesu. O nekem takem vsorcu poročajo na pr. is Nebraake. Senator Hitehcock je bil ob čeau Wilao-nove administracije vodja demokratične večine. On nima naj-menjčege izgleda, de bi bil izvo-ljen. N<učki volilci v tej drževi so naklonjeni Howellu, progresiv nemu republikanskemu, kandidatu. Kljub temu bodo pe tisoči glasovali sa demokratsko keadi-detsko listo.
Tukaj je vsrok. Pred dvema letoma so nemški volilci pomagali s veaeljem omajati tla pod vaakim demokratskim kandidatom. Ali republikanci so v nespametni prekosili če demokrate, ko eo prevseli vajeti v roke. Neumnost so priti-rali teko daleč, de to eklenili, da je nelegalno učiti nemčki jezik r državi In tako morajo Nemci s svojim delom zopet ssčeti tam,
kjer eo pričeli p:.....
da- to delo dm, najbrž porazili Howella, s njim pe ostelo republikansko kandidatako listo.
Ravno tako se je godilo v Intiieni, ko je Beweridge dobil nominacijo mesto senatorja Newa. Is tcgs ps če ne eledi, ds ga bodo podpirali voKlci nemškega poko-ljenjs. New je s pota in nemčki volilci lshko sdsj izvolijo demokrate, ki ne bolchs germanofobiji. To dokasuje, ds celo v Ameriki igrs narodno vprašanje veliko ulogo, akorsvno Ameriks ne po-zns narodnih bojev v tem smislu, kot jih ima Evropa.
Ako ae republikanci vrnejo is volilnega boja s tsko veliko večino, da bodo lahko aprcjemali in odklanjali poatave, tedej ime ed-minietracija pripravljen nazadnjaški program. Štiri točke tega programa, je priobčil liet "Labor*.
Protiatavkovni aakon, ki bo ve-ssl roke šelesničarjem in mogoče tudi rudarjem.
Poatave, ki bodo odprsvile sves-no obrtno komisijo, odpravljenih bo tudi neksj protitrustovskih ts konov, trgovsks komisijo ps po-stsnc bolj prijssns nsprsm železnicam.
Indirektni dsvek ns življensk* potrebščine, de bo preprosto ljudstvo plačalo več davka in da se odpre pot se preklic davka na viaoke dohodke.
Subvenčne predloge se plovbo po morju.
de en dan nea loči od volitev. Od izida volitev jo otfcrkao delo v bodočem kongresu.
ŽOUOftEZ KONZULAT JI SO
OROANI1AOUA JB VBO VRKD NA KAKOB DO LAK VIČ PLAOB V TEDNU l
New Tork, N. Y. — Tu ee je pripetila navidezno nenavadna stavka: delavci zahtevajo zniža nje mesde, delodajalec noče zni-žati in zeto ie štrejk. V reanici pa etvar ni čudne. Oaemdeeet Šofer jov pri tvrdki Thomaa Roulaton zahteve priznanje unije in zaprto delavnico. Šoferji prejemajo $86 v tednu, unijeka mesds pa je #85, zato ao pri volji, de ae jim utrga eden dolar v sameno sa prisnsaje unije. Tvrdka ps noče znižati mesde, ker ime rejči odprto de-lavnico, da lahko poljubno Šikanira uslužbence.
POOHUTUII-SKE HEPUBLIKE.
Skupščina v Angori je odpravila
monarhijo ia si prisvojila najvišjo oblast.
BSBBDILO DOKUMENTA.
New Tork, N. T. — Mehiški
konzulet, ki je bil tukej zaprt skozi nekaj dni v protest proti fsrubljenju In sepočatenju doni ja po neki lokalni kompaniji, je )>ričol zopet posloveti. Obenem j« **rif okraje New Torka is javil, ^a js isUrjetcv od koasolsts kea-
PATKUOTI0NI MULTIMUUO-
Tork, N. T. — Joka Jacob A>tor, ameriški araltimiljoner, je »kleni! premestiti vse eveje bogastvo is Ameriko v Anglije. Pre ""»ienje Aetorjev je vredno po rajnoraJH cenitvi la ':°larjev#
Angore, Turčija, 4. nov. — Po aklepu velike narodne skupščine zadnjo aredo ostane sultan Meh med VI. kalif aU duhovnivodja mohamedaneke cerkve, toda vpra šanje kalifata še ni rečeno. Mogo če bo \ sultan kalif le začasno morda do sklenitve miru na lo ssnskl konferenci.
To jo razvidno is beeed Musts-fe Kcmals psče, ld je rekel v svojem govoru v skupščini, da odprava aultanata je lahka^reč, ampak vpralanje kalifata je težje. S sul tenom imajo opraviti aamo Turki, toda o kalifu imajo beeedo vsi mohamedaneki narodi. Kemel je priporočil skupščini, ds naj oste-ne Mehmed kalif, dokler se ne aklenc mir s Grki in entebto, po-
Ismet paša in Kuri bej" ste le
odpotovela proti ftvioi na konfc renco. Z njima vred Je odšlo tri deeet< turških svetovalcev.«* ; • Carigrad, 4. nov. — Beaolucija angorakc skupščine, ki je odpravile sultanat in proklamirela tur ško republiko, ima aledečo vaebi-no kot je bile tu objevljena:
"Viaoke porta (sultanova vlada), ki je valed svojs koruptne ignorance akozi atoletja povzro čela- narodu toliko gorja in bolesti, jo zdaj pršila v zgodovino. Nedavno je turški nora!, ustanovitelj ototaanskega eeaerstva in pravi goapodar avoje uaode, revol-tiral proti evojim tujim aovražni kom v AnetoUji in obenem je «e povedal boj visoki portl, katera ac je . pridružila sovražnikom In nastopils proti turškemu ljudstvu; Ljudstvo je ustsnovilo veliko nerodno skupščine in v tej skupščini svojo vlado in ljudake armada se js dvifnils proti zunanjemu sovražniku in proti viaoki porti.
Danec je končno neetopila za naa doba oavoboditve. Turško ljudatvo je z ozirom na izdajatvo viaoke porte aprejelo avoj laetni organski čtatut.
Prvi člen tega čtatuta je, da ljudatvo prevzame sultanovo oblsst.
Drugi član: izvrKsvslna In sa konodajna oblast jo v rokah ljud stva.
Drugi členi dajejo ljudatvu vae druge suvsrene pravice, kakor napovedati vojno, sklepati mir itd. (To oUeet je doslej imsl sultan.)
Otomensko cessrstvo s tem<pre neke eksistirati In na njegovo sm eto pride nova turška države. Ker sultana al več, prevzeme njegovo meeto velike nerodna skupščina Vlada v Cerigredu js prenshsls eksistirati, ker ja nihče ne mara ia nihče ne podpira. Vlada velike narodne eknpščinc je odelej edina prava vlada Turčije, ljudake vlade, vlada vojekov, delavcev in kmetov, katerim jamči njih blago-stenje."
Po sprejema te resolucije je ekapičiaa »prejela drago reoolu-eijo, a katero je razveljavila vae pogodbe, katere jo oklenila eulta nova vlade e drugimi državami od
■iggtas" je
11, h
POM M MS 2IVUEHJA OB POŽARU 50 NEZADOSTNE.
nbkatbbb TOVAJLNB BO PRAVU PASTI.
Delavska stranka odkleda krt aa ta pojav pred vrste profesionalnih politlčerjev statik
paAhti v komplotu i
MADŽARSKIMI IN NBM-IKOO MONAKHI8TL :
Dunaj, 4. nov. — (Federated } — Član tukajšnjega ogr-a poalaništva je izjavil, da je "abujenih Ogrov" (ms-faileti) prejela pismo od line e pozivom, ds nsj stranka čimprej osvoji vlsdo ns cm in ee potem pridruži Ita ti v vojni a Jugoslsvijo. Italijan* fašisti imajo tajni mednarod-ni odbor, ki je v atikih s ogrskimi la nemškimi monarh leti.
New Tork, * T. (Pod. Prsse.) — V mestu New Torku so bili požari, ki pokekujsjo, kako elebe postave se v praprečenje požarov, ki so jih iadelaU in upre jeli politi čar ji starih strank. Te postavo dovoljujejo, da etoje poelopje in bivajo ali daUjo v njih ljudje, ld daairavno so pravo pesti ob čeeu požara.
Pogorela je toverne t Brooklj-nu, zgrajene pol Is opsks in pol Is less. Ena oseba js bila ubita in osem ranjenih.
V Harlemu je zsorala stanovanjska ksssras. Šestnajst otab je bilo ubitih in več ko dvajeet ranjenih. Zgorele je tudi sradnja1 šola v New Utrechtu. Bilo je laee-. no, 40 let stero poslopje, ki je bilo Žc parkrat proglašeno ss poet, Dijaki in učitelji so sspustUi poslopje komsj ob prsvem času.
Glede požara v tovarni ste ee isjsvila J. B. Ruston, jsvni toži-telj v Brookljnu, In njegov pomočnik Belph E. Hemstrect. salo značilno. Prvi jo dejal, ds je bile poelopje prave peet, kljub tema niso bile kršene poatave za varetvo proti požaru. Drugi je pe rekel, de je bilo poelopje nevedno netivo.
Ameriške delavake atreaka odlaga odgovornoet aa požar v stanovanjski kaaarni v Harlemu pred vrata političarjev starih strankvki.ee onemogočili poatave, jki bi preprečile teka strahote One oposarjs, da so bilo ventvene poeteve, da ss verujejo življsnjs delsvcev v tovarnah, sprejeto v legielaturi zaradi požara v tovarni Triangla kompenije, preklic sns v lstu 1018, desirsvno so socielistl nastopili selo krepko proti preklicu teh postav.. Takrat je bila vss pozornost obrnjene na vojno in profeeijenelni političerji ao is-rabili to ugodno priliko, de so bile te postevs prekliesne.
Stranka pravi v svoji isjevi, de js bil ob tem česu poslanec Wm. Bewley, miljonar in tovarnar se konssrvirsnje živele, predssdnik delevskege odseka. Med drugimi protidelavekimi predlogami je predložil tudi predlogo, de ae prekliče poatave, ki jo imela varoveti človečka življenje ob Čeeu požere.
Ko je bile predloge pri drugam čitanju, je Bewlej apeliral na ao-elaliate, de naj jo niker ne napadejo, s obenem je priporočil, ds ac takoj preide na tretje čitenje. Socialistični poslanec J. A. Whlte-horn je odpri ogenj ne predlogo. Neglašal je, eko ee te predloga aprejme, da bodo delevoi in delev* ke pomorjeni v tovarnah, eko ls-bruhns požar. Predloge ni bila aprejete pri drugem Čkenju.
Zgodaj zjutraj nekaj ur prod zaključkom seesds njs sskonodsjns zbornice, so pe-slanci ker na alepo glaaovali ss predloge, kajti Imeli niso koleder-jev, ker so jim bili oJvsctL Beeie-listič ni poalanec Louia Waldman je kljub temu ujel eenetno predlogo, ketero jo takoj spoznal, de je podobsie BcwelcyJcvl predlogi.
Socialisti ao' takoj neekočili predlogo. Obtožili ao večinsko skupino sevretnoeti, ker akulajo poriniti akosi predlogo, ki je po-relena v zbornici. Vseh deset eo eielietičnih poelsneev je govorilo proti predlogi. Socialisti so šteli gleeove, ko eo bili oddani Prepri čeni eo bdi, de je bilo TL glaaov oddanih sa predlogo ia Tfi glaao\ proti predlogi. Koncem glaoovaaja
vanja poelen Bewleyjn, ki ge je selo pazno preroftetal, preden ga je vrnil. «i ao švigali eeeUntje po zbornici in ne U je predsednik naznanil, da je bila predloge spre-jota.
Soeialieti eo aaktovali, del prečkajo glasovi, kot ao bili oddani. Ppedasdaftk Siroet je glsoo-4el a da. Soda lasti obtožujejo, de > bil ca glae poašeaea čitaa, da je
:IAPAI
s postdji suzkost.
m DOMA0INBJB PA0 UVB ' DBNO TLA0ANBKO DBLO.
prejemajo pe |1J0 na delavke pa po dolarja
Bydnsy, M. B. Walee.—Avatral-aka vlade le prektioira odprto SUlnoBt, ne nsketsrih otokih, ki jih je provssle od Nemčije. V parlamentu eo prizneil odprto, da je bilo v tem teritoriju priailjenih UO domačinov oprevljati delo v fosfatnih podjetjih ne Neuruju in Doaanakih otokih, ki so bili od-vneti Nemčiji, Neketeri teh do-mečinov prihajajo tudi is tiategs Novo Gvineje, ki je bile pred
neailko oblaistjo. , a teh otokih goepodarijo aku-britaka, evatralaka in novo daka vlada. Te vlade dele •ebo tudi dobiček, ki ge de-jejo bogete fosfatne pluti na teh otokih. Avstralske vlsds pa u-previja otoke v imenu vssh trsk vlad.
V avstralskem parlamentu ferisaali, da plečejo tem nenove-Čonim delavcem po It25 missl mssds, delsvksm in delevcem pod čestnejstim letom pa po dolarju
, Ze to sramotno nizko mesdo morejo delevoi delati po 340 ur v mesecu, delevke pe sto dva In devetdeset ur v meseou. t Ssvsda na lova teh ncarečnlh domačinov več tako, koteo lovili nekoč samoree v Afriki, da so jih po tem prodali kot eužnje v Ame riko ali drugam. Metoda, po kate ri dobe te aužnje sedanjega čaaa, imenujejo "novačenje" ali "nabore". Brezvestni ljudjs, ki se pe če je e temi "nabori", gredo ni otok in pripovedujejo ubogim nevednim domečinom, da bodo sz*| služili vsliko denarja. Teko jih pridobe,c de aa podpišejo pogodbo, po kateri ae zavežejo doleti. Nihče jim ae raaioži, ksj "nabori" po-menijo, dokler ne dospejo v srsdl-ŠČs, ne keterih zbirajo te aužnje. Kadar domečini, nabrani ne te način, doepo v suženjsks srediččs, nI sanje več povratks, doklsr nc odslužijo treh let ' Vssk teko nenovečsn domečin dobi koc, ki js šsst čevlja v dolg, leseno sklsdo, leseno žlico ln leee no ikrinjico s ključsvnioo. Ali to darilo ss ns more smatrati se od škodnino, kar prejemajo eramot 13. epriU 1018, np nizka esosde.
Vpričo teh dejstev je evatre! aka vlada naznanile, de ravnajo z domačini lencrosao, ki prihsjsjo s prejšnjih nemških otokov.
glaaovel se predlogo, dsslravao so bili prepričani, de je gleeove! proti ajl. Ali oni ao opazili tudi peeledioe, ki jih je ieul njih pro test. Videli so, ds so gotovi indi vidu ji, nečlani zbornice poz vsi i tega poslanca ia zbornice v vežo Ne to je naznanil, da je gleeovel s ds in ne proti.» Dva gfaeove, tsko dobljens, ata zadoatovale, da je bile poatave aprejete. /
Pretakava glede .nevernih lol eklh poelopij je dognala, de je čolaki odbor za javne šole v letu, ko ss js vrftile prcisksve 7^58krst krili pravila sa preprečen je po žera v 406 meetnih čolab
la okolica — V torek f hladnejše. Močni južne ia oeverno aapadni vetrovi. Tem-peratora sad«jih 34 ar: na jviljs $$, aajaižja H Sotaee iside ob ob 4 Ji.
M POLIT. JETNIKI BREZPOGOJNO POMILOSCEHL
NA POTU BO IS LBAVBN-WOBTHA DOMOV.
Prvi dokumenti ao se iagubili ne ■pelti in njih oproatitev ae je
Waahiactoa, D. 0. (Ped. Preee.) - Welter T. Nef, B. H. Fletoher in John J. Waleh is Phiiadelphijs, ki so bili obsojsni kot členi orge-nisecije L W, W. v letu 1018 v CHioegu in katerim so ponudili proatost pred dvome tednome pod gotovimi pogoji, so bili brespogoj no pomiloščsai in ispuščeni ls Leaveaurortha. Podpisati so imeli neki dokument, kar bi toliko pomenilo, ds ss ispuats pogojno.
Wslsh je bil mod onimi 88 "ne-sprevljimi*' ln ni nikdar napravil pročnje sa pomiloččeaje. Juetičai department razlaga la pojasnjuje, ds js pri pregledorsnju onih dvek pričel ne aled, da so fakti v sadovi Welahe enaki dej Itvom onih dveh kaaneneev is Philedelpkije.
Ravnokar se je isvedslo, de ae je prvi dokument, ki je bil odpo slen ls VTashingtona, da H ti tri-je kasnenoi ispuats, izgubil ns poštL Zaradi te ncprilike so more 11 počekati le teden dni, da eo bUi proatl. Zdaj eo vsi trijs ne potu proti domu.
Skupni pomilolčinski komitej VVaahingtonu smotre oprostsnje teh kasnsneev sa uapeh svojega prisedsvenje, po katerem nej opusti pogojno pomllolčenje aa osebe, ki so bile obeojene v ječe, ker eo povedale odprto avoje mnenje o vojaL Komitej isjevlja ponovno, da politični kasaenei nUo kršili postava, ki ie sdej v vdjavtJkkoa, 1H eo gt krtM, je bil zakon proti IpljonaU, kateri
eni več v veljavi, pravi komitej, je prepričea, da ae kasncncem, kateri ee nahajajo še v Ječi uradi svojih Idej, ne bo trsbs pogejeti, de bodo pomiloččenl.
H kupni pomilolčinski komitej nedeljuje s svojo propsgendo, de u izpuste vsi ostsli politični kas-nenci, ki m bili v vojnem času obsojsni ursdl isrelenje svojih misli. Speeijalno demonstracijo v tsj sadovi priredi komitej ae enajstega aovembre, to ja ne den premirje. Kejti komitej pričekuje delegate is raznih držav, ki pri-rede pohod proti Boli hiši.
pbobil ji sodnika, naj cul zapri v jb0o obz /mo,
kbb nima doma.
* > »
mrnmmmmmrntm	%
London, 4. nov. —* (Federated Press.) — Ssdlerski delavec s imenom Tom Hodgee jo bil aretiran, ker je ukradel kolač v peke-riji. Aretiranec je proail sodnike, naj gs ds upreti čea zimo, ker nima dela, doma ln na denarje, beračiti ali iti v ubožnlco ge je pa aram. Druge obtožbe ni bilo proti njemu. Mol je počten, eamo lačea je bil
kukluksi mbd babo,
, Oel. - Med ku-klukal v tukajšnjem mestu u je pojsvil Šksndsl, ki bo Imel u posledico rupuet lokslne kukluk sovske orgsnisseijo, Tirslniss u pot kuklkskU|io^la bils isdsns na podlsgl obtošbs tstvine. Kns tlrslnlcs ja Mla isdsns ursdl sls-psrije. Kliči u tudi grolnjs, ds bo sretirsnih le nsdsljnlh 178 ku ldaksov. Vu to je poslsdlse prepire med kukluksi.
"Kllgl" Kdgsr Fuller je daje), da raspustf lokalno kuklukuvsko orgsnisseijo, ker je njemu poverjene moč sa Uk čin.
KOMPAIHJB TBUSTOVSTVA
Vear Tork, N. T, — Tri tobačna
kompenije Wholeule Tobeeeo end Clger Deeler'e Aaooeletion v phl iedelphlji, American Tobeeeo kompenije in P. M. Lotillard kompenije u obtožene, da kontre lirejo eene prodajeJeev ne drobno Zaelišanjc m rtil pred svesno obrtno komisijo, p H ksterem Je bile isrečena te obtožbo Obtožni ca pravi, ds to kom ps nI je nočejo predati svojih produktov prods jaleem tobaka na debelo, ki nočejo predeti tobeke nI produktov is tobsks po gotovih določenih ee. nek.
1AKVALNI DAN JB M.
Wuhiagton, D. O. — Predaod-alk Herdlng je prbglaail M. november u Zahvalni dan. ladal je lo^icvno proklsmesijo
MUSSOUNI SE JE PRI-CEL STREZNJEIIATI.
Obvestil Je savssnišks vlade, da bodo fašisti apellovaU ra- i pfliikrr pogodbo«
pbva krha v obno0baj. 0abbki vladi.
Rim, 4. nov. — Benito Musso« lini, fsllstični diktetor Italijo, je v treh dneh svojsga vlsdspjs apo* znal, da isrekati deklaraoije na ahodih ia sborih js ene stvar, toda isvršlti dsklaracljs js pe druge reč. Vslsd toge dsjstve je aestala prva krlu med fsšisti.
Kriss je prišle uredi Boke. Fašistični program u glssl, de u resvsljavi repelleke pogodba a Jugoslavijo in da u Reke ane k tira k Italiji. Fašisti m pričakovali, da u to zgodi drugi daa, ko dobe vledo v svojs puti. Gebrlel d'An* nuaio js bsjs Is organiziral svoje Isgijonerje u triumfalno vkora* kanje ns Rsko, Ps u ns bo zgodilo I
Mussolinl js včeraj informiral fašiste, da ae bo nobenega merli-rsnjs Čea bejo) istočasno je Muaeolini obvestil aavesnllks vla-ds, da m bo njegova vlada držala reffleilikc pogodbs s Jugoslsvijo. |Mao poeočlftar hI je bHo isto ao sinoči, u glasi, da bo kabiaH rssprsvljsl o Reki, toda ls s gO» spodsrskegs sUlilčs. Italija js obljubile, da posodi liski 380 milja-nop Ur, kadar postsas svobodna drle ve i do daaes js Reke dobila komaj četrtlao te vute.
Mussolinl js tudi sprejel juge-slovsnakega poslanika in s njim konforiral precej čau. Po usten-ku js rekel, de upe, de u bodo vu sporno točk s med -Italijo in • Jugoslavijo rsčils na prijeteljski -način.
Vodja faUstov je tudi spremenil svoje mnenje glede psrlamea-te. Prsj js sahtsvel, de u takoj razpusti stari psrlsmsat in rsxpi-Isjo volitve, sdej pe je nesnsnlli da ss parlamsnt snids 18. novembra in volitve u bodo vršile lole prihodnjo apomlad.
Vlada je aklenUe oddetl držav-ne žalesniee privatnim Interesom.
Novim poslanikom v Združenih drževah Je Imenoven Romano Avesssno.
London, 4. nov. — Tukajšnji jugoalovanski poslanik Js demen-tiral veetl o bojih med fsšietl in Jugoelovsni v okolici Reke. Pravi, ds ni prejel iz Belgreds potrdil teh vuti ln po njegovem maeaja ni nobene nevsrnoeti u vojno a Italijo.
pbopaoanda IA oboboft-tbv nb spi.
WaekiBfton, D. 0. — Na koa ferenei Nsrodnegs svets u orne-jenje orolevsnje je bilo ssstops-nlh dsvstnsjat orgsnlzsc/j. Ime orgenlsaclje js bilo spremenjeno v Nerodni svet zs y praprečenje vojne. Konference u je vriile 81« oktobre.
frelegstom js bila Izročene knjige "Wsr on Wsr" (Vojne vojni), obenem je pe bilo povedano delegatom, de js to učetek, ds se ustanovi knjižnice u propagiranja miru. .
NOVBUST L. J. VANOB PBB-ROKUJB,..
New Tork, N. T. (Ped. Press) — Louis joeaph Venec u je ravnokar vrnil s evojegs potovanje po Bvropi. Ob tej priliki Je rekel, de v dveh letih poetano vu Evropa komuni* ične, lijeme Je le FranHJa Avatrije -ga aprejme ke-muaieom prve, aledlle ji bo Ogr» aka ia balkanske drlare.
PROSVETA
no novm«« majkiome rocro—« mmm Si ZEmm NA«ooHt rooro—t J«I>Wot^
235

<sr5Cv IL.mm«

♦Lff m M

CWe«f#) »UlMht. $$5* ma« m uto. Ii u m prt lata,
00.__
P10SVBTA
6. NOVEMBRA, 1922.
SLIKE IZ NASELIM.
In m
TROSVETA"
I t« I aMaJali AlMM. rUaana.
^THE EMLICHTEMMEHT"
N.iUmJ Swrt It ImMt
■o*«— §im>-u i a—m
On.d hfh. llassrti M«*—I g—lit f	Adsoitldag r»t— — afiiinal
brtu* »teto. M Čkk«r»n3
OM—f M lo and for.lpi
"mkmbkr »f
•*c«Dt Chicmgo) M
rres^DH
Ouuialt »ar
HESS''"
ij. m. JT (Okt. SI-SS) prt«* Trt... • tmm 4m*w Mtrtri. mrihtoi P
PmmHI
NE, NE, DELAVCI NE BODO SPREJELI TEGA NASVETA •..
Samuel Hayden Church je predsednik Carnegieje-vega instituta. Seveda je tudi velik delavski prijatelj! Pomislite saj je vendar rekel, da naj si delavci izberejo za svoje voditelje ljudi z najbolj razvitimi duševnimi zmožnostmi. Ali ni to lepo, dobrohotno in človekoljubno priporočilo? Seveda je! Temu nihče ne ugovarja. In delavci so tudi vedno skušali izbrati svojim voditeljem tovariše, ki so bili nadarjeni z najboljšimi duševnimi zmožnostmi
Mr. Church ps ni ostal samo pri tem priporočilu, ampak je priporočil za to delo mr. Tafta, mr. Roota In mr. Hughesa.
Nič čudnega! Mr, Church. je predsednik Carnegie-jevega instituta in kot tak misli, da navadni delavci, ki niso postali advokatje ali se niso povspeli do visokih javnih služb, nimajo dobro razvitih možganov. Njegova filozofija je pač ta, da so duševne zmožnosti delavcev veliko nižje, kot ljudi, ki so pohajali v učilišča. Z drugimi besedami to pomeni, da so delavci inferijorna človeška bitja, kajti če bi ne bili inferijorni, bi ne ostali delavci.
Slaba je taka filozofija. Ako bi Church in tisti, ki jih on priporoča za delavske voditelje, odrasli v popol-
Cma takih razmerah, kakor so odrasli oni delavci, ki de-o danes v rudnikih ali Jeklarnah sli katerem drugem podjetju, bi oetali tudi oni navadni ročni delavei in mogoče bi bili še-putfslnbi ročni delavci.
Ako kdo hodi v šolo ih ae izobrazuje, mora nekdo drugi zanj delati, da pohaja v šcAo. To je tako enostavna resnica, kakor je enkrat ena le ena, dvakrat dve pa štiri Rav-Aotako Je resnica, da redk&daj sama učiliščna izobrazba vsposobi človeka za dobrega delavskega voditelja. August Bebel je bil strugar, sedanji dunajski župan Rsuman je bil v svoji mladosti čevljar. Znani ruski pisatelj Gorkij je v svoji mladosti delal najmanj v deset različnih rokodelstvih. Seveda so med delavskimi voditelji tudi aka-demično izobraženi ljudje. Ali ti so redki. Kajti če aka-demično izobraženi človek hoče postati delavski voditelj, pomeni zanj, da ss mora odpoyedati svoji karijeri, ki mu je odprta v meščanski družbi Za to delavstvo tudi vsakega akademika preje preizkusi, ako je prišel s jasnim in poštenim namenom med delavce In ne zaradi tega, da mu delavstvo služi za lestvico, da spleza prek delavstva kviško, ko je pa na vrhu, pa delavstvo pusti na cedilu
Ako hočejo gentlemani, ki jih mr. Church priporoča delavstvu za voditelje, res postati delavski voditelji, tedaj morajo pričeti od zdolaj, kakor je to storilo Že veliko aka demično naobraženih mož. Predno delavstvo komu saupa, ki prihaja v njegove vrste is protidelavsksga tabora, ni drugega kot prav, da si ga delavstvo dobro ogleda od vseh strani, preden mu sploh kaj zaupa. Veliko iskušenj Je delavstvo marsikaj nsučilo, predvsem se je pa delavstvo dandanes naučilo, da mora tisti, ki hočs voditi delavstvo, misliti tako, kot mislijo delavci
Kdor opazuje delavsko gibanje in sodi nepristransko, lahko opazi, kako ss dslavstvo tudi v Ameriki vedno bolj in bolj oprošča voditeljev stare šole, na njih mesto pa prihajajo ljudje, ki mislijo Uko, kot članstvo v delavskih organizacijah. Voditelji stare šole, ki se prilagode razmeram in rasumejo moderno delsvsko gibanje, oetanejo na svojih mestih.
Nihče ne dvomi o izobraženosti gentlemanov, ki jih priporoča mr. Church. Ako imajo zmožnosti za delavske voditelje, Je seveda drugo vprašanje. Doadaj so ti gospodje pokazali, da znajo dobro sestopati privatne biz-liške interess, niso pa pokasall, da so taki mojstri tudi pri sestopanju delavskih interesov. Ako bodo hoteli na ieljo mr. Churcha postati delavski voditelji, bodo morali vsekakor delavstvo prepričati, da imajo potrebne smoftnost sa tako delo. Dokler se to ns sgodi, pa mr. Church zastonj pričakuje, da ee uresniči njegove sugeetija. Sej tudi privatni biznišk! Interesi vsakega dobro prsiakueijo, predno mu zaupajo. In o tem se je mr. Church morda sam tud prepričal. Ko je fcapustil šolo, Je bila precej dolsra not da ji* poeta) jiredeednlk Camegisjevega instituta, ki v prvi vrsti svssto služi podjetniškim interfsom.
Springs, Wjo. — le to~ prt smo v zimski dobi. Saj bi člo-vek )shko rekel, d* ja t tam divjem Wyomingu skoraj več kakor 12 meeeeer zime ns leto. Rekli so ps«, ds je bilo poletje, ali jaz ze tega ns spominjam Hribi so pokriti s belo odejo, okrog vogalo* brije oetrs burje. Pečlar prav u-dobno sedim ob rszbeljeni peti in ee Čudim, kakor more puhteti ta-ko vroča ljubezen do mene. < - Spomin mi uhsja na zadnjo ve-selieo, katere ee je vršila dne 28. oktobrs Ih ei mislim, ako bi bila nsls dekleta Uko razpoložena, bi bil raj zs pečlarje. Veegs njim ne smemo zameriti, ker veeeliea ae je vršita zs koriet Slovenskega doma in vihičarko ao bile tako zaposlene s lovenjem tatov, ds niso imele čas* ozirati as po pečlar-jih-
Lahko ps ai je bilo tudi poma-gati, aamo krasti je bilo treba in brhke viničarka je peljala peč larjs pod pazduho kot svojega ljubisies, ako ai imel emole, ds gs je meeto mehke viničarkine zagrabila močne roka poliesjeva. Lahko ae je tudi zgodilo, ds je stražnik tako piekal na pišČal, da aem aa prestrašil t dno ares in os vae pozabil tsko dolgo, ds aem ae znaiel v "špehkamri". Če me je viničarka peljala do aodnikov aem ps ie prav rsd plačal in bil tskoj zopet pripravljen trgati prepovedi« sad, v nadi, ds me zopet doleti snsks usoda. Prav laps hvala gre vsem, ki
ti Cehom, ki t šovinizmu ietota-ko ne ssostsjsjo as njim. Oni, ki se izdsjsjo za Žide eo ie nsjbolj
uganili, ao pač trgovci po narod-ooett in neod rešeno židovstvo jih Miti pri narodnih bojih med Čehi in Nemci.
Ni ree, ds vae poti peljejo ▼ Rim. V Pragi vodijo vae ceete ns Vaelavov trg. Vielavakš NimČ-sti ee imenuje U trg, ki v resnici ni trg, temveč ssmo Uroka avenija, od obeh etrani obdana od bank trgovskih in kino gledaliških poslopij. Tu js eredišče v»ega obrate, korzo in sprehsjs-liače boljše goepode, prostor zs seetsnke inozemcev. V sredini tr-gs je mnzej "Regni Bohemiae", posnetek po berlinski državno-* zbornični palači.
|"Fauk" (pajek) je proetor, kjer ae zbirajo čaanikaraki rado« vedneži. Tsm ae opravljajo in poizvedujejo o delovanju med strankami, ds ime jo ksj spraviti časopise, iz lokala prihaja zoprni dnk po opojnih pijačah.
"Alhambra" je gledsli<čni proator, ki prinala kabaretne programe. O polnoči prične "Ta-barin", po drugi uri ps ples. Ns odru je pel Teo Koerner, ki je pozval občinstvo, naj poje z njim. Pražani so muzikslični in ljubijo petje, pa zo vstali in zidovi "Al-lambre" eo se tresli od močnih glaaov debelih narodnih verižni-iovv Po dvorsni ae je razlagala pesem:
Dekle pridi, pridi v moje naročje. . .
Pjl "Tabartnu" ao ae pojavi-PPsosonoge Rusinje pri svojem rte tako izvrstno izvršili avoj po-[narodnem plesu, ki «o pobegnila
tel in pripomogli do boljŠegs us-pehs. Bila ja to prva veeeliee te vrate v tej naselbini, zato je bilo navzočega prav veliko občinstva, kljub temo, ds ao vremeneki bo? govi izlili avojo trmo nad to planjavo.
Po evojik poslih ae je pred crstkim mudil tu rojsk mr. Jo-seph Kristan iz Chieags in podaril Slovenskemu domu krasno o-vrstnico, ki je šla tskoj za tek-m6 vanje ha veaeliei in je to veli-co pripomoglo do dobrega uspe-is veaeliee. Da bi le prišlo oko-i še veliko takih molskov kakor je mr. Kristan, ki ae apominja sa dobrobit Slovenzkegs doms. Prav leps hvala mu gre za dar.
Ves na veeeliei je bilo vessle a, zadovoljno in ko smo ae pričo-li razdajati ter asm komaj malo poipolil avojo kljuko skozi vrsta, le ae mi je vsul po nji anag, da asm mislil, ds smo^se zsčsss veee-evsnjs z domom preeelili ns ss* verni tečaj.
ftojaki, ksdsr drugič ugledate vsbilo k veaeliei Slovenekega doma, nikar ne zamudite prilike in zojjet boate našli dovolj razvedri Pozdrav. — John Oolob.
Slike iz Prage.
Prvo ksr človeka pade v oči pri prihodu v Prago je, ds se eeetni ovrat ne drši deane temveč vse es isogibljs ns levo. Ns levi vozijo svtomobili ia poulične že-esniee, tudi vozovi s konji M vozili ns levi, ps jih je redko op* viti in če je ksteri, ae izgubi med tem velikim vrvežem. Pjsksrjl eo izginili, ns njih meetu ps ao oferji. Je pač tsko, ds najbol, libek avtomobil praksšs v moči in hitricl najboljšega konja. Po-eg tegs tudi Šivimo V dobi icohi ljs in tsko ai vsakdo rajše naba vi ksj boljšega.
Prašsni ksj radi nosijo ns sebi kake znake, odlikovanja, medalje n križec, svetle gumbs, zlate pr stane, katerih aa poeebno ns o* bilnik rokah trgovcev leakeče precejšnje število. Od Cehov je najs&anj 75 odstotkov sokolov, to eo telovsdei in njih somišljeniki etrelei la ultrapstrijotjo. Sokol so vrgli dinsstijo Habeburžanov Ptičja revolucija! Ostalih 25 od stotkov ao orli, tudi ptiči, katoli Iks konkurenčna organizacija Tudi Armada apseu (rešilne sr msds) je eodelovsls. Ns nspieih eo ponekod napravili ns črko v spaeu strešico, da ee sedaj rtišl zabavna armada aU Armada ipa eu.
Apas" bi bUs torej edina ika txw.de, ki je oetala v Pragi vse drugo, ksr je bilo nemškege ee je »es noč počeščilo. Domov priAdii legijonerji ao uničiU scmftk* napiae, čeprav je po ŠU-tirtiki dognaao. da j« v Prag« od SO do 40 tieoč Nemcev. N torej v Pragi ni več. oetali — m.d Cehi eemo še iU^' ki ao lepo prekrstili svoje imena' na češko Take ae je prejšnji Hilber pre kratil v nemčkega HtMbrnv in Ooldrt.in jo Čeaki Zlatnf. A je šs oalel kja kek Nem«, ae bori-f evoji narodni zagrhenoeU pro-
gajo stolpi kskor ladije ns morju. Nsštrt aem jih dvsinaedemde
aet, drugih še nisem mogel več dogledati in jih razločevati.
Obetal aem v Dalihorki, kolonijo alkemlztov. Ob mestnem zidu zo postavljene borne zidane koče. V vsaki je eamo po en proetor, kuhinja, jedilnica in spalnica — vae akupaj. Tu ao prebivalci nsjbolj nsgosto naseljeni. Vstopil sem v eno teh koč. Komaj sem lovil zrak, tsko je bilo zstohlo v sobi. Nekdsj zo tu prebivsli izdelovalci zlata, pretvarjalo* kovin, čarovniki in pratkarji, ki ao imeli velik ugled med ^udatvom, danee pa ao tu Oaetsnjeni ubožni prebivalci. Tudi ti bi radi znali, kako ae dela zlato, pa zadovolji
ato. Tedaj ps js mož nenadoma zbolel in v bolezni podlegel.
Ravno je napočila vojna. Priali so k vdovi ss podpis vojnega po-sojila. Ženica je bila sicer pa. rnetna v takih ozirih ali kaj je hotela, smatrali so jo za sovražni, eo domovine, ker ni hotela takoj podpiaati vojnega posojila, vzlio temu, da je imela v hranilnici ns. ložem mali prihranek. Upala je, d* se bo živela od obreeti pri' hranka, ali akoraj vse je šlo za vojno noeojilo. Kmalu je začuti, la pomanjkanje in treba je bilo skrčiti izdatke sa iivljenje. Masla, belega kruha in mleka ni ve6 kupovala, hranila je ns kurjavi in razavetljavi. Nobenih čevljev ni več kupila, ne obleke, Še po.
ti se morajo z maiotsednim ps- t>»vljsti ai jih ni hotela dati, me
prod revolucijo In tu zabavajo verižnike. V ložah kabareta opazil boljše judi, gospode diplomate z mo-noklji as očesih, debelimi veri-j iieemi ss ure. Nstsksriee jim prinašajo francoekega sekta, del eem v neko čitalnico in bril1 na neki knjigi zapisano t " Človek je štet po tem, kar
po tem, kar ima in po tem, ksr predatavlja." Dobil aem vodnika, da me je vodil po atranaklh dvoranah gradu Hradčanov. Privedel me je v ogromno Vladielavovo dvorano, dolgo 48 metrov in široko 19 m4> trov, 18 metrov pa visoko. Lete 527 in 1549 ao prirejali V tej diereni tutnije. ,Tu ae tSrrtaiU vitezi v oklepih in ašgobčaikih. AU ae slišim žvenkeči glas sabelj in šlepetanje orožja ob oklepih f Ali ae ne eliši hoja ponosnih vitezovi 0, ne, To so britaki tu-riati, alovaške kmetice in bogata-Južne Amerike, ki eo prišli aem zapravljati čas, da bi ae nav-žili apominov na romantično pre-tekloet. Slovaški kmetici pred stsvljajo nekdsnje dvorjsniee.
Presenečen eem bil, ko sem gledal skozi okno, ki je bilo vzidano med trideeetletno vojno. To je čisto nsvsddo okno ia kdo bi od •lil, ds ims ns eebl toliko sgo-dovine. Skozi to okno so dne 28. msjs, 1618, vrgli psns državnega nameetnika Jaroslava is Marti nie, Pana Viljema Slavatakega
pirjem, če ga aplok dobijo.
"Kavarns pri zlstf goski" ze zliši tsko nsvadno. In to je glavni atan Slovanov. Ns ateni je v marmornato ploščo vdelan napis: "Tu eo sedeli med vojno prijatelji in kovali aačrte za ztrmo-glavi jen je Habeburžanov." Skozi pet let zo torej tu poeedali in kovali zarote proti Avatriji. Danes še posedajo tam kakor nekdaj in emejijo se Avstriji ter delajo ddVtipe o "prilizovanju Dunaja Pragi."
O draginji in valuti v Pragi ne pišem. Dobi ae lahko vae, v trgovinah so tudi cigare "havanke" po i>et švicarskih frankov kos. Mene niso stale nič, ker jih ni-eem kupil. Hotelake eobe ao po 25 frankov, kratka vožnja z avto* mobilom stane 24 frankov, kar je vae stokrat dražje kot v Nemčiji, Avstriji ali kateri drugi o-srednji evropski državi.
, .V'Ruskem domu sem .dobil dober bpršč ja čorbo, pravo rusko j^dijb tako je tndi po drugih gostilnah, povaod (k), ssmo j " narodne" jedi, Scrvirajo ti mlade go-spvki,-prej, gotovo niso bile natakarica, s a<> postale žrtve revolucije. Okoli iniz sedijo bradati u-bežniki pred rusko revolucijo. Ukrajinci, Armenci, glsdkoobhti Jskuti in Burjsti, ki izgledajo kot Japonci, govorijo ps čieto ruščino. To eo imigrantje in trgovci. profesorji in dijaki (v Pragi je baje 2006 r^Ml kov), častniu in kozaki, med njl-
mi^ eo tudi nc.kateri ^obri humo-

skupno s nekim drugim psnom, višjim dršsvnim uradnikom na grajsko dvorišča.
"To je pač zgodovinzko okno", rekla je neka Angležbja s dol glm nosom, ki ja bila preaeneče na ,da ni na oknu nikaklh zna menitoati. V avojl radovednosti je imela dosti drugega sa ogledS-ti, kaj bi as torej mudils pri e noetavnem oknu in šla je. Na marmonatem hodniku gradu Hradčanov je ob etrani vae pol no kipov, med njimi ps poetsv ljen strežnik, ki je iagledal mirno stoječ esm kskor ksmenlti kip. Tsm js atanovaaje Massri ks. Gledal aem aa mirno etoječe stražnike in oni so gledali mene. Niacm ae mogel vadristi, da bi se ne smejal, tako gledajoč na brespoeelno pozorno stoječo stre žo. Kako dolgočaeno more biti tako atrašenje. In poleg tega, ob strešenju jim je k ksditi prepo sns. Prietopil j« k meni pen StraŠ la me opomnil, ds eem se portušil prepovedanega prehode Pan Straž je sanimeaje vsbu jsjošs osebe. Kako odgovarja njegova elika njegovi alnšbi. Stari grad, mirno dvorišče, streže in od ssdsj dvs francoska častaiks. Nedaleč od tam je grad nunaija Atmoefere kot v kaki fevdalni raaideaci. Oaračja mogočnosti, dih zgodovine. Od tu ven ee po-rti vledati nad IS asilijonov ljo-dl.
S hodnika ob vznožju nredčs-sov se nudi aeposabns elika aa metropolo. Ocean hiš, nad katerim ee vzdiga nekak mrč sopare poanega pepoldnevs. Nepregledne in brezkončna morje zid«vja. mod katerimi se ta ia tam vadi-
sod aa roke,
^ Ceikem ae ma* Imajo iik grešno jim pov-podpirajo in
neč, saj tako vendar ne more iti naprej, postalo bo zopet vee ee-nejft^f- ' . . ' •■*
Po prevratu, ko je minila vojna ee ni položaj nič izboljšal, po-trebščine so se šele drežile. Vdo. va ps ni imela nikakih dohodkov, Brez moči jo ztala z vetu nasproti, zvetu, ki so je tako zelo izpre. menil in izgledal tako čudno, da revna vdova ni mogla razumeti. Jezila se je na tiste, ki ee jim je posrečilo mslo zvišati njihove dohodke. S praeenečenjem je poslušata o velikih, doklsdsh, ki eo jih prejelo vdovo sa višjimi državni-mj uradniki kot pokojnino, ki po njenih mialih tudi potrebne niso bile. Zgražala ae jo celo nad delavci, ki aa lahko vosijo po oestni želesaici, ona ps za vee svoj trud v mladosti nima niti toliko, da bi si kupils listek ia hoditi mora po blstu v svojih rsztrgsaih čevljih, oblečena le ns pol kot kska ca* pinka. Čisto ss js odtegnilo vee-: mu življenju. Poleti je ob popol. dnevih presedsls po cele ure pri zkodelioi borne, ksve v goetilnici j.vsega vrt«, pozlmT pa je ponavadi zahajala k njej enaki samo» tarki, ki ata ae pogovarjali o preteklih čaaih. Ves premog k drvarnici je pošel ia to jo je aavdajalo a atrahom, da ae bo preživela zime. Malo svoje hreae je skuhala as plian ls na pol, luči ni prižigala nikdar. Čaaopia je vzela v roke le tedaj, ko je prodala kak oetali kos avojega pohištva. — Razprodala je veei gledališčno opremo, ki jo je hranila od mladostnih dni, čipk« in vezenine, da ^elo steklenico starega vina, ki
sta ga bila shranila z svojim mo-' ..... &
sprejemajo, ^veluco^užno. Nemci stavijo k tamu opazko: Slovan-^ aolidarnpst.
Tisoči čeških legijonarjev ao ae učili, kskor je življenje v Rusiji. Kakor na pol Rusi so ee Vrnili is Sibirije in tako ae prav radi mešajo med rueke prišleee, bavijo ae z ruskim gospodarstvom in čaaopiejem, govorijo in ijo samo o Busigi in želijo na-v to veliko deželo med velike ljudi.
rsqr<v
Hotela se je preskrbeti za starost
V svojih dekliških letih je bila operna pevks, ne sioer prvovrstna moč, vendar priljubljena pri nastopanju je igrala precej važne vloge in žela za to pohvalo. Poznem,' ko je bils poročene z k a pel nI kom orkeatra, je sodelovala s koncerti, podpirala svojega moža. Pomagala je pri koncertih, da ae je povečal zazlužek, doma Da zama kuhala,.prala, gospodinjila in varčevala. In če jo je kdo vprašali "zakaj vse to, ker nimata otrok in bi lahko živela bolj udobno, njej bi ne bilo treba toliko deletl," je dobil od nje od govor: "Jas hočem imeti udobno Življenje na etarost, da naju ne bodo mučile skrbi. 'Tako je de lala poleg svojegs mehkoerčne-ga soproga, hranila sta in prihranita toliko, ds sts kupita izven mesta prijazno MŠo,4* je bila do-▼olj prostorns, tla'M se nsetanils ▼ nji Še ens družina. Okoli hiše je bil vrt s fevetliesmi, zelenjevo in aednim drevjem. Kploh je bils hi-šs tsko lepo urejena, ds a« je a njo -zadovoljila htfna poeeatnica že na prvi pogled. — Toda še ni bil večer življenja, delo je šele prišlo sa oba, ki ata morala aedaj delati tudi v vrtu, da ni bil zanemarjen. Opravljata ata težko delo, kiy bilo lan ju utrudljivo, kajti nista bila tega vajena. Da bi drugega ifsjcta se njims ni sdelo vredno, kupovati selenjavo pa tudi nista hotela, ker ata imela doms vrt, ki gs Uhko izrabita. Vendar rta uvidele, da je prenaporno zanje lastovanje hiše s vr-tom, ki ga je trebs obdelovati, zato sta 4es dve leti vse skupaj prodata ia ss aopet naselita v me
__,«„„_ . poroke.	Hii^ Prodala je vse, v sobi je imela7 samo še posteljo in nekaj rjuh. Nekaj čae» etarioe ni "bilo k njb-ni znanki, ksteri se je to sdelo sumljivo in je šla posetiti jo, ds vidi, če je mords bolna. Vzduh ji je vdaril v nos, ko je atopila v iz-bo in na postelji je zsgledala a rjuho zavito grbo. Bils je okostenelo starka, ki je umrla za gladom. Mrliški oglednik jo je za-pisal, ds js izztrsdala s svojimi 5000 markami letnega dohodka. To ae jo zgodilo leta 1922 v nemški republiki, med čazom, ko nešteti voriiniki in profitarji zlepa-rijo ljudatvo in ga drvijo v smrt z vednim iztkkavaajem. Po ha*H telih in letoviščih lenarijo in zapravljajo ogromno vsote densr-ja, oblečeni v razkošna oblačila j starica, ki ao je vae življenje prizadevala, da ai izvojuje od aveta neekrbno življenje na ataroat, pa je podlegla za gladom.
uavovABJL

njune
New Orleens, Ls. — (Federated Press.) — Konvencija Ameriško legije, ki ae je vršita v New Orle-ansu, jo zapustila čudne vtiee. Bivši zvezni aodnik Landia ne bo tako hitro pozabljen tukaj. Landia je v evo jem govoru ns konvenciji dejsl med drugim Bledeče i "Ako kateri legijonar areča koga, ki kandidira zs jsvno aluibo pa ni bil aktiven zs Čsss vojne, naj mu prisoli zaušnico namesto mene".
Delegstje legijonarjev so naredili na trezne opazovalce vtie, ds Ameriške legija je v glavnem skupina poštenih mladaničev, katerim msnjks izkušnje, perspektive in širokega obzorja, zsto se dsjo ▼oditi od ŠirokouztneŽev, ki so v službi reskelje. Moč Ameriške le-sije je selo pretirens, resaiea ps jo, ds legije nazaduje. V ssdnjem letu js odpsdlo as tisočo članov revno zaradi eovreŽnegs stslitfs voidteljev napram radiksleem in stavkam. Delavski elementi, radikalni in zmerni, seprsvljsjo lepo priliko, ker sasstrsjo legijo ss evojegs sovražnika ia zanemarjajo propagando mod njenimi členi. Ako biU legijonerji dobro poučeni o programu ia ciljih detavekege gibanja, je mogočo dobiti vso legijo ns stres redikaleov ia od Ameriške legijo ae bi kot njeni voditelji.
POKDBUEK, 6 NOVEMBRA, 1922.
m se naiil
AMERIŠKIM DELAVCEM.
KabBral j« organizaciji r. 8. R., d« M MU ameriški traktorji velika pomoč.
PROSVETA
Razne vesti.
Nsw Tork, N. Y. — (Federsted 1'ress.) — Predsednik ruske vla-d« Lenin je poslal zahvalno piamo
DEJANJA PEBMOOOVrtO KOMPAMIJE RAZOALJRNA
Rudarji to bih v nekaterih aluča-jih izgnani is hiš brea lagal-•V pM^puJa.
Windber, Pa. — Uradniki Ber-wlnd-White Mining kompanije ni
organizaciji "Frienda of Sovict!®0 h°teh P^vovati zaelišanju, Kuasie", ki ima avoj glavni ataa fj.'1 J* uvedel oficijelni newyor-v New Yorku, 201 W. 13 St. Be- 4 u P °Vtlni k<mii*) 0 p,M>f" aedilo piama, ki je bilo poalano po P M	Polju, a kete-
kablogramu, je sledeče: * J?1* prefemtl kterborough Rapid "Dragi sodrugit Ravnokar aemF™?! kompanije premog. Pride bil obveščen po iavrševalnem ud- PaES. tJtomiteiem "Povedale o boru province Perm o delu členov ®	"f*?***
vale organizacije pod vodstvomP j*' 0 ^lenotrdi H«!*. < Harolda Wareja v traktoraki skn- "P11?11«® tehtanju premoga, o ia pini na semljišču Tojkino. InforJtJI,Igu/uwd*rjfv »« kompanijtkih mecije,ki ao bile objavljene v ^v, ^ .	mor*?!
časopisju, ao me zelo razveaelile. ^.S^vl^ Kljub vaem težavam,	^tere ao kompanij
valed odd^ljenorti od arediiča Kako velik vpUv ima Berwlnd, dela in Kozakovega opnatošenja^ kompan^t v >rem
za čaja civUn. rojna, je imelo ikem kraju pokaauje kjava Darir
d2l	Hirachfelda, newyorfk7ga rZ-
vam gre priznanje. 8prejmite pr^lednišk komUerja in pred-mojo globoko aahvalo. Prosim, da i6dnikt	ko * *X rji
objavite to J«Mn i vaše orga- izpovedali 0 kalnem iaUr^u
^»fr ** T*?* lutlh * i« hii, ki je ob tej priliki Združenih državah, ako je mogo-U0Jtdevn0J jf JJJ^ ™ £
Predlagal bom prezidiju Vsem- fe tkega centralnega izvrfievalnega kov je dalekoselen." ^^
L? m'™	S PR Mr. Hiraohfeld je dalja rekel,
U IMS« ^ drugim 111 niJ da se je ta korporaeija tako ve*
tl^LS^^ZTZr "SCf " komiteji da je poaHT našem rekonftruktivnem deln ter u detektive, ki ao opazovali, kaj
»>en za dela^co, v kateri ae bodo p** hmS^ M	^
popravIjah traktorjL	• maiso	iSTa^ojimi
Imenu naše republike! Zagotav- utirane ia kompanijakik hi*. Mre. Ijam vae, da nobena druga pomoČ Marjr Dill je poetala mati, ko je
ni tako valnary Um čaeu kakor!vihtr ^ dei T lnkaJ|atTi fotor>
ki j* je služil ca bivališče. Itpove* dala je, da ae je poalužila tvojih laa, da je novorojenčka varovala pred viharjem.
Drage lene so lapovedale, da je njih hraiia tako revna, da na morejo kaj dati tvojim detetom. Njih glavna hrana obatoji ia trdega kruha in kave. Ta kruh nama .^ l.kAjo v kavi, da ga lahko položi.
Ine druž' ^t*' ine aruz-1 m
je bila vala.—Lenin."
12 DELAVSKEGA SVETI.
(Federated Preaa).
Dvatiaoč kapitanov
ničnih ladijah v Newl pripravlja na atavko, ki novembra, ako parobrodne
be na povišajo mesečne ^jMd^^Jr* IMt, k^bS^Jo pitani, ao organizirani pri Med-Upa«, da ao filani komiteja ko-narodni uniji prUtanilSMh de- maj prikrival! avoja featte/Zelo lavcev, zahtevajo $110 na meaee; tipi«en je pa tale dogodek. ada|.imajo #65 do |90.	-MoJ ^^ Jf bu noM 8u.
Unija MegilSankih delavoev ae vaj,H je pripovedovala mra. H. oglaiajo druga aa drngo ta adru-Beal iz Seanorja. "Delal je po žitvtpo konferenco. K<mferanoa|dvanajat ur ponori. Pa aedem noši ae otvori 26. novembra v St Pan- v tednu. Njegova meae6na plača lu. Na programu je induatrijaka pred prvim aprilom je organizacija za Železniške delav- $147.50. V aprilu ao mu odtrgal oe, ki ao zdaj razkropljeni v faet- IS7.50, kar pa ni vedel, dokler ni najetih unijah brez velikih bra- prejel evoje mesde. Delal je ikoai tovMin. Bratovščine nočejo nič I več let za kompanijo. Vaakih štiri-elišati o združitvi.	najet, ko ae je iaplačala mezda, jf
Vameščenci pri ceatnoželeani- prejel po fn dolar. Drugo ae mu Škem »istemu v Detroitu, ki je odtrgali aa grocerijo in drugo, laatnina meata, ao dobili mezdno kar je moral kupiti v kompanijak lestvico s naraščujočo mezdo; ob- prodajalni." enem eo dobili oaemurni delavnik.] DodaU je, da zdaj živi d Meada narašča prvo leto alužbe. obatoječa ia pet oeeb, v kolibi ta Najnižja je $80 mesečno ta prvih I pranje pOrSa, ki meri detet če v-šett mesecev, najvišja pa $5.40 ljev v štirikotu. dnevno. Meetna uprava priznava Rudarji ao izpovedovali pred unijo nameščencev, toda do tfltj komitejtm, da to eene v kompa-It ni podpiaala nobene pogodbe z nijakih prodajalnah aa deset do njimi.	dvajset odetotkov višje kot v dru-
Krajevne unije v Memphiau,|'lh pro<Ujalnah v Johnetownu, ki Tenn., ao ai naložile 20 odetotkov M10 «^vitne od premogovniških izrednega aaeementtr ki pojde v kompanij. podporni aklad za atavkajoče že- končanem zaaliftanju je mr lezniŠke delavce.	Uirschfeld potvetil tudi par bt-
. Mesde na tonah. Department •ed-iehn	• W
za poljedeletvo v Waahingtonu j* o**™	^ ji *
)>oroča da to L oktobra veljale P-*™ delavnik in da aimpatl-
sledeče povprečne mezde za teža- H* "^Vf? ke na ameriških farmah $28 97 Mr* loekofolltr pretaka krona' meeee a hrano In eUnovanjem kodiU>ri ">]m	tvojt vred in $41.58 brez hrtne. Dne v- do teh ubogih rudtrjev
na mezda t hrano in etanovanjem K	JTIT^" *
je bfU $1.57, brez hrane pa $2.08. HlraeMUd. Dal jim je tvojo
Pred eflim letom eo teUki dobi-H00	J« *[J»
vali mesečno $80.14 t hrtno vred N « tedaj bi Uhko kon in $43.32 brea hrane; dnevno pr	ktr «•»»«>«• On ima
$1.68 e hrano in $2.18 brez hrane. **	« ^^ ******
Letošnja mezda je biU torej pre- «•	da^ Uhko take reči
ctj nižja.	I izvede brea vaakih sitnost l.^^
Mednarodno solidarnoet ao po
kazali delavci na ftvedakam, ko ao|ZAXA^ 00 OIIC OITIUflTI odpustili delavcem Nemčije stsr ^olg. Leta 1908. je bila na fived-l	tBACVS.
Rk«m generalna stavka in švedaki
•ielaVci se apelirali na dele vse I Carigrsd, 4. nov.— Veliko drugih dežel sa pomoč. Dslavske poroča o begu tisočerih grških ei-'"•fanlzaeije na Nemškem eo et vilistov največ lonetov le vshadns Prve odavale ia jim podarile I Traei je, toda svet ve mele ali nič, 1.250,000 kron in srtven tega so I sekaj sa ti Orki pobegnili Is de-J»® poeodile 500,000 kron. Nem- žeU, v katero ae vračajo TurkL Ške organizacije so adsj v etifkah I Vzrok je sledeči: Ko so Orki leU ia nimajo denarja, da M vrnile 1919. okupirali vzhodno Tracijo, "menjeno posojilo, dvedaki delev- eo zaplenili Turkom vsa sesrijišša ^ ki le niso posablli, kako eo jim ia pognatt lastnike is deieU. Ta priskočili na pomol nemški bratje aemljlMa so potem dobili grfki P^d trinajstimi lati, so sdaj po- kolonisti. Ni« ai torej črnega. I« *l*u nrrri strokovnih unij v Nen- kolonisti zde j bele Ia prisvojene 4ji pobotnico, da je dolg plašen dežele, v katero ee bodo vrnili Z drugimi besedami jo dolg tnu- rtdalčeai turški kmetje In iiren
VEAMA VEAJE ...
Detroit, Mioh. — Ljudje, ki te poleti voaijo mimo uboinie in hiralnic ob nedeljah ia vidijo tam siromake, ki uživajo okrajno mi loššino, mislijo, da ae starim lju dam izredno dobro godi, ki mora je na stava lata iakati aavetje v takih aa vodih.
Mogoče te v katerem okraju siromakom reo dobro godi, a okraju SnginAwu ni tako, kajti superlntendenti uboinie eo bili obtoženi, da ravnajo grdo a starimi ljudmi in da uboAei stradajo v teh aavodih. Veliko pritožb je treba, preden je kateri cuperinten dent ubožniee pozvan na odgovor. Pravijo, da to titte ubožce vrgli v temnico, ki ao ae pritožili, da ravnajo slabo a njipai v ubožniei. Okrajni odbor pregledovaleev jc seveda auperintedente lepo opral. Usedel je preiakavo, na kar je proglaail pritožbe sa neutemeljene.
Nekaj misli o poroki.
ras-
KANDIDATI* SOCIALISTIČNI
Chicago, VL — (Ped. Preaa.)-Strankino tajniitvo naznanja, da ima aoeialiatična stranka kandidate v aledečih državah: Maata-ohuaetta, Connecticut, New Tork, New Jeraejr, Penneylvania, Mary-land, West Virginia, Michigan, Idlana, lllinoia, Wiaconain, Ifia-aouri, šr^inffii, Kansaa, O ki ah o-ma, Colorado, New Mežice, Wyo-ming, Utah in
V Kentuokyju ni državnih volitev toda aoeialiati imajo kon-gretnišktga kandidata jr enem
okrožju.	......, 'J
Volitve so jutri.
Ia apiaov sodnika Oeorge A. Bartletta.
	ItlMtecLjl	
Slovenska Narodu		Podporna Jednota
UaUM*l|ma 0. »eriU		lakam. IT. j«aij« 1SOT V driavl Ulla«U.
Vi
fW«k
TJl
Lafajette, Ind. — Na tukajšnji sdnji šoli (Mgh sekool) so salo tUi celo vrsto učencev in učenk, ki so med teboj sklenili poročne pakte aa poiskušnjo. Do adaj to oblasti prijele šett parov, ki to pepi-hali v F^-tft City na 44 medene tedne ".'Dečki to tUrl po 16 ia 17 let, deklice pa 14 In 15 lat Otroei to bili ločeni in potisni domov k staršem, moralisti pa adaj študirajo noro fazo otroške peiholo-fUt.
bp ■ ■ i. ■ i......i >,'*•• m
Vzhodna Mbirija čvrsto ? rokah
SOVJtvOT«
, , ,,
p •• • ,	• v4,	'*■]
Vladivoatok, 4. nov. — Okupacija Vladivoatoka ia aibirskaga Primorja aploh po rdeših četah je popolna. Kobocev, predeednik vlade v Citi, ae mudi takaj le od aadnje arede. Vlada je prevtela upravo želeaniet v tvojt roko in razputtila medtavezniško železniško koa^tijo. Zednje znamenje tuje intervencije jt t tem itbri
Rdeče čete še vedno dohajajo in veliko število vojaštva je v Ni koltku. Inozemcl v Vladivoetoku so ae pomirili in v meetu je naj lepši red.
7000
Berlin, 4. nov. — Marka je ao-pet padla. Daaee jih je okrog 7000 aa eden ameriški dolar. Kupe i do* lerjev so aaakočfll borto in pokupili vas, kar js količkaj dišalo po dolarju. Istočasno to poskočile cene In kriza je vedno večja.
l4roHa v OalMjl.
Varšava, 4. nov.-*- V vahodn Ot lici j i je izbruhnila revolta ukrajinakih kmetov. Poljaka vU da jt poalala tja vojaške čete.
Volilna kampanja na Poljekem je poetala pravi karneval. Itgred tp ha dnevnem redu. Klerikalci vodijo Ijut boj proti Plltudakemu
Tracija
Carigrad, 4. nov. — General Harriagton, poveljnik . aavesni-ških čet v Carigrada, poroča, da je aadaji grški vojak prekoračil reke Marico In vthedaa Traei ja
V Aaatoliji ee vrli aplošoo eeljevanje kristjenov.
Sofija, 4. nov. — Okrog ftooo Mkteedoneev je napadlo bolgarsko
■ta Vevrokep. PoUeija, ka Ia delavci ao braalll meete dva dni, toda umreti ee ee podati. Ma-eedonri aa ohsaili last prebivsleev Ia velika dragih js bile ubitih. Kr se bolgarski vojski pozneje it gnali Meeedenes, eo sadaji pred umikom selgali šolo ia dvsjeet
(Nadaljevanje.)
Navadno m amatra, da je uda-janje v "boljo voljo" in apreje-maaje raemer, kakršne ae, <lobra čednost. JeU pa taješna "čed-noet" opravičena in v sklad ju i naravnimi aakoni, js veliko vprs Aanje.
•• Boljše je živeti v sovraštvu In v večnsm prepiru kakor ps rasi ti ae." To je formula cerkve glede razporoke. Formula, ki eb-sodi dva človeka, da morata Uve ti skupsj neglede na to, kako ali serno je njuno življenje.
Vprašanje arečo js vpralaaje poeameanikove volje in amoino-atl. Veakdo je eam areče kovač. Posametnik je lahko tračen, ako jo odločne volje, tntrgišen in sns ▼porabiti svoje najboljše tposo-sobnosti. če ni tek, ako je malo. dušen, plah In neodločen, ako jt po domaČe rečeno šleve, ga lahko podere prva eapiea in odvisen ho od predsodkov, starih na* in od sveje šsns. ; Ako torej družba — v oljem smislu država in* cerkev —* tahte* va, ds mora mož In žena živeti v aakonu t osebo, katsra ae mu je otiroma at ji js pristudila fn od kaisre Ima U Ikodo in nssrtčo tedaj drulba gaal tvoj laetnl namen, kar ae pridobi prav nič od
S tem nI rešeno, da jo takon eamnaeebi slo. Ravno narobe: takon je najlepla stvar r življenju, le js sakon. Zakon, Id temelji na ljubeanl, je takoa. Ljube-sen dela takon; takon aa porodi it ljubetni, na pa la porOtes ee-remonije ia poročnega certifikata. L j obešen spaja dvoja bitij la aa sakon. Ljubsasn je funda* ment pravega takoaa. Ot ni lju* besni, vztjtmnt ljubezni, ja zakon mrtva črka, farsa in najvsč-ja ak>. Kjer je ljubezen, Um ni mrfoje in nealoge; kjer ni lja* beani, tam ja sovraštvo aH taj mučna hlednott. Kadar Ijubtten poide, jt porušen fundamsnt In takon hrta temelja js razvalina.
Kaj naj počnemo t raavalinof Ako jt drnšina enota Hoveškt dražbe, ali naj bodo takontkt razvaline ta enota T Kaj je boljše i ena neerečna drnšina tU dvt srečni družini?
Ktdtr katerakoli etranka v zakonu aahteva svobodo, je to ana- ton, menje, da je ttkon v tem tlušaju takon ttmo že po imenu. In noben dostojni mož ht žena ne bo aahtevala, da njen drug živi njo poelli, ako noše proetovoljno Kadar ae mladenič in dtklt u kreata na ženltovanjako - barko
GLAVNI ITAK. tetT-te SO. LAWNDALI AVS„ CHICAOO, itLINOIS,
Imitvibi odbori
> UPRAVNI OOSIKi
Umik A.dlr*« VldrUkt S. F. D. 7, T«rk, Uj»lk UlnUb«s« uulkm •rWalk gU.IU i«l« U*.rtaih.
ronoTNi ODSEK.
^TerMJ, »•. 101, Utnm, Pa., J«k. Oarl.li. 414 H., K«
mmmm ta* ■
aOLNUKI ODSEK I OSMONJK OKROSJKi SU. N.mk,	M a 7-t S S. Usmdal. Av4
OateaOk RL
VZHODNO OKROSJB. Ja..k A.MU, SOS, Mm Rea, Pa. SAPADNO OKRO&JSi ^mtiStS?}
Nadzorni adbori
■aassa&rgs^r* j
VRHOVNI ZDRAVNIK, »e. P. I. Kam, OSOS St. CtaW Av^ Clavelaad, a POZOR 1 KarameaOmaa a |l. adbamlkl, hI dskje v flamai
.. Q«WA>W« rOllUATV« IM »TVAKI, U m M*J* A tov I
žirs jj.^ir" "m* * •**'•**'	MT«

aa aaj paMlaJe llase aaslav ja a0smj>
irrc v^^ -1
Belgija M htts rada as koaferenei
liHipmpPIPPB
Bruael, 1 nov. — Belgijska vla* da Je poslala noto Franciji, An-Kllji ln Italijo s prošnjo, da at jI dovolj poslati delegata na turško mirovno konferenoo v Losanu. Belgija priznava, da nirha politič-nlh in teritorialnih. intareaov v Turčiji^ ima pa finančno in gospodarske interes«.
K
ne mlalitt ntjmtnj nt valovt ln kleli, ki ju čakat«. Mttaftto eta do dna njunik tre prepričana, da edino smrt mere pretrgati nit njune velike areše. SIcer veeta o težavah in aporih drugih aakoa-cev ^mpak v perijodl vroče lju-betal nikoli ne premllljujcta neprijetnih rečeh. Skratka i njima ae zdi, da je nemogoče skali-ti njuno trtčo. Zato brat vaake akrM prlataoeta na beeede pri poročnem obredu i "JEtveleva ee po aakonu, da ae bova ljubila do konta dni najinega Uvljcaje."
Nihče ne dvomi, da nltta odkri* tatrčnt. Bdino, kar jiaia manjka poananje življenja. AH mara ovek garantirati, da bo »vel Si toliko ia toliko letf Ramo tako je nomogole jamčiti, da be tut* atvo ljubezni Živelo in gorelo ensfcim plamenom do Uga la tega laaa. Novoparošeaea lega ae veeta In to je njuna zmota, ko al prissgata "ve&ne ljubezen." Večna ljubezen ja nemogoče!
Ni dvoma, da je trajna ljube sen vrhunce areše v drufiaehem življenju — sli koliko jih uživs to ersčef
Zakoneki pari živa skupaj dvajset, tridesst in tudi pstdeset let To ee pravi, da živa reSa v roki, toda kolibe jih je med to-ml, ki Uve duh t duhom 9 In rev* ae duh je tlete eils, ki bogsti pravi sakon. Vešina aakonov je kompromis. Ko lju bežen pride potrpljenje. Ljadjs jo v "božjo volje" kot So rešeno. Ca današnja rt—tu ja do-
bre, da ae sakonei potrpežljivi ln požrtvovalaL Motam družbe aahteva, da ae eta<«l adgoveral te otroke, In dršers kaznuje ošete ki aapusti lene la otroke v po jkanja. Za vse drago aa » v ashoaa — ss drlava ae briga.
(Konec prihodnjič.)
P** i*
roiomn
Bratje ia oottoo tajali nt* dromnp jo m^rslkattramu narod* niku potekla naročaASS aa litt Proovtta U M jo So plačal ako M za obiskali ia nato ooimnili Oo. tovo ja la martlkattrl vojak v vali'aosolUnl, Id M il naročil list frsovošo. ako bi ga k tam« nago* vorili, zor je Uit vala laatnina ta torij nadejamo, da bodote atorlSt kolikor največ mogočo, da oo Bot raaHri med rojaki Mrem Idrale* nlh držav
HUP 00 DIN A, upravitelj
Si \lk NOVA /CMAVIIA V/UH/iUl
. .41.' ii / I
Ttudi,
revaeficae hifW> de|aa4a> cc rabite
5 F V E R A s i.iiiH/\HUOl
,f ; leaeelJM IUW
b^n^jtitiivt^cfijo.
-aj-r----^ i
a mvasii
UI^V.mK
i J
W F StVI MA tO.
I l UMU MAPIIJ*. U>WM
m ae mm*\
RAD BI IZVBDRL, KJI SB
ahaja moj brat Frank Kovačič i Atruklave vasi, Poročati mu imam ae)o valtfe ttvtri in It po •tbpo o smrti ošatt, kateri jt umri diie 4. oktobra 1922. Geaje na rojake nljndno pretim, It kdo rt aa njegov natlov, naj »1 to na-snaai, ako bode pt eam Mtal ta o^lat, naj ml piše tvojemu brttu na naelov i Jotef Kovačič, R. F. D, 3, bo* 124 Morgantown, W. Va.
(Adv.)
' ■ ............ " 1
t, f4 POTRBBUJBM čevljarja. Za asdaljša pojasniU
pogovorimo plamsno. Pilite na naelov: Anton Remeaih, 1917— 4th Strset, Peru, lil. (Adv.)
VAZVAITZLO Dr PRIPORO.
Ono.
Naročnikom la člaaom I, M, p. J,
po*
FOTRBB0/HCO $0 DRVARJEV
ta delati drvt. Plača po $8XX) od ttžnja (klaftre). Za pojaslnla obr-nltc st na John Marotlon, Boa 42, Marenleeo, Mich., ali pa na i Chareoal Iron Pompan/ of AaM-riea, MARKNISCO, MICH.
(Adv.)
S
AU Sfl STARI 40 LBTt
Oe te alale, Isiale prilika ia sakaj let, j aa aaafite aaglaMiaa vsaj teSke, ratarnat« aaaad« te aagtaikl laaepi« AsgMk^alevaaskl baaa4ajak vesi b« Jas® Is CJ^aa Mfs^l tefspfli
Da f. t 0001 st. malem*,
Zavaa tem fakk* lati sateMla tragn saivke I vsa SarsiasavU, r#Mi ILOt^-Oka kaHft CaMla m
V	državi lllinoia bode obiekal našs naročnike in druge rojaka brat Jaha fsMjan.
V	državi Pennsvlvanijl potovanju br. 9. Kokelj In
V	državi Ohlo br. Anton Janko, vtoh in A. Ogrioh.
In vssh aa
tuje br. fr
Val ti ao pooblalčsai nabirati NOVK naročnike ia kolsktati ns-ročnino od starih naročnikov, ter izdajali zato potrebna potrdila.
Rojakom in članom jih toplo priporočamo in šalimo, da aa jim kolikor mogoče naklonjeni.
Za "Fraeveto"
Mllp Oodtna, upravitelj.
Ivanijl ata na
atpadnih drašvth r. Richt*.
BOM SE BLIZU!
St pa
M, tečae t vet twp|0b| ^ Oroaenjaai, slaCCtlar^eei ta a pea
hns pfl vačJSi aaraCtlft. PtSKe pa larevma«||e aai
FRANK OGLAR,
o
Keker druga leta bedele ge-ali sve|eam | darila sa
bcM.
. Nsla banka poMlja Cenar v
stari kraj hitro, sanaeljlve ia pa oliki eeal. Pelag t««a je
be, Ca bede h« lita a Ceaseae ^eSiijatve tečne dssts<Usas.
•vojl
vati
ti n M^r
Sai kraj, te* peatattta aeča
site aa
• sijovznsko banko Zakrajlak 4 Cašark,
fi mm om AM, Nov Va#t,N.V.

V//Z////////
'//S'//,
polten« blago. Kdor canika po celi Ama-dalje preeeglan«
tt^^v^ai.da^sma pr
• eer kovni kovo evetllnieo In volil
H


j.

v
t,-1
SVETA

BABICA.
Okra* is ŠM^aja a
Spisala čeikl ty BOŽKNA MMCOVA.
Poslovenil wN FRANCI CBONAR.
'i rt' * ' ' iijUSH** f> ' I
//i
Vsi so jokali ss Viktorioo, da jali so mole In matere. ali ko je m.n.io pol leta, IliČerti loto, in is ai bilo od nje ne elube no dube, se so js. kakor mrl ve.
dsneesiiol gUdat - manjkalo jo Peeen . | ■■ kruha isssed jedi, in isiued obleko do sem se zaradi teenobs
Minete je vodi leto!— ,V> . i < ^feksga dne so prineeli ovčarji
novioe veae, do m>
vid sli v. gm-10, ki js toliko iiiM Uko Sms vin*, kakor Viktertes. Htoo so tekli MikŠevi -▼M ras pretaknili v oje«, *U tak, eOsbi gi bilo oikoksgs sledu Bil sem Ukrst prvo isto lovski ^pomočnik tukaj pri svoje« pred niku. pokojne« Uda. Tudj mto slišali o to«, in starec mi _
rekel, ko sem iel dragi dan v les,fvše davno nisi s »enoj spala naj pasi«, sli ne bi videl take in take oeobc. In saree le tisti dan sem videl sedečo žensko s razčesa-nlmi lasmi na pogorju, prav nad Mikfievim poljem pod dvema jela-na, ki si sapleUU veje. Posnsl as« popre je Viktorico, ali v te« zanemarjenem, divjem stana je msera ®orH Npozneti. In vendsr je MU one I Njena oblaka je bUa ^ospoeks, in morsls js biti lepa «*skdsj, sdaj pa jc MU v* ras-trgana. Spoznal se«, da je*mati! — Asi ee« tiho in blUl do«ov k svojemu starcu. On ps js Iel Žsnmv U povedst. Roditelji sU britko jokala in rajši W bila sli iaU, da jo jsBog k sebi vssl. Pa kaj je bilo početi I DogovoriU ' Se, da bodeno pszili, kan hodf, kje spi, da bi jo vkrotlll/NMMv dne proti večera js priils v žer-nov do domaČega Vrta. Bela je p6A drevo, objeU kolena s obeme rokama, oprU ee s brado nanju, in teko js eedeU dledsje vedno na isto mesto. Mati je hotela k njej pristopiti, ali ona j«* naglo kviikn planiU, preakočila plot in v lea >begnile. Moj eUras je rekel, ds
suknje, modreca in koiuljc. Vi drago ji MU le trrtji dan tam. Pobral ae« to da ne bi odnese
kdo, luni bfl povabljen. Dolgo
» mogli sapoziti, da epi jaai pod tremi jelami - morebiti so Um kdaj kamenje lomili. Vhod je grmovjem tako sareeten, da ga neizvedenec nikakor ne neše in Se ga ja z vejami aadeUla. En krat oem v jamo slescl. Eden ali dva človeka imeU tam proA>r, Viktorico nima tam nlčeeer malo anha aUlje in maku. To je ajena poeUlje — 2nenei in jena rodbina* in posebno njen oče in Msrtt* ki je bila vle Tonetova nevesta, pazili so nanjo zdaj tu zdaj Um, radi bi bili i njo govorili in j<tv bile priveli, ali ona ee jo povsodi ljudsm umikala in po dnei£ jo je le malokdo videl. Ko je prižU nakegs dne sopet k oče-tovej Islfte h> tu seU, tiho je k u jej Slopilo Marij« in prarfls js aijn-beznjivim glaeomi "I>ojd<, Viktn-rica, pojdi s ^enoi ^iabo spat;
tOŽi
se sa Ubo&ueai in raeg|. Pojdi ( menoj!" Viktoriea ee je osrla na njo, pustila, da; je je prijete sa roko, daJoJš peljala do veli; pa kar naglo ee je iztrgala in- zbežala. Kol^o dni je potem niso vOČ vi deli pri bK! Moko noč sem aUl na preži, na bdittem; jrfs-bildea:fPu 1» les«. Roke je irn^i pod prsami eklenene, gto-.
držal. Dve uri je seda)e m peU. In od U dobe j« vsak večer do noči ns jaso in vedno poje to peoem. • Zjutraj sem to ; povedal svojemu stereu, ki U je precej ugsnil kaj je v vodo vrgU in tako je tudi bilo. Ko mao U anpet videli, bila je v|c Mati se je preetrašlU Uga in tako tudi dragi, ali kaj , je to pomagalo I Nezavednost greha ne dels Počasi se je navadila hoditi pred nala Trsta, poeeVno, kedar jS delala tudi takrat; prti 1 a jo, eto pUa k steni in drugega nič. AH moja Igua r- takrat je bila že deklica ~ dala jej je br*o kaj jedi; molče je vseU in pobegnila |les Kedsr grem v les in jo src čem, pomolim jej kruha, vzame gs; ako bi pa hotel ž njo govoriti uteče in ne vssme Žopks v roki, v nedrih, če pa vidi kako jffUSi tt kam pride, razda jih Ali ve. kaj dela. komu je ta ja*
not «ej bi sad vedel, kajac nodi ™ Ks» 4e < imela Marija e Tonetom
in tekla 4e tak* .ss nd js sdsl* daae dotika. Tekli jS iz lesa ješm Vžc popreje gokrat videl napodi, podvs«kimde%em,M to ni bilo veHko mart. dobro >ogladdly vidil is. nekaj *«fda<t*glalfet o divje sccssmi-«J vlssjs vzdigsli. Moj pse je začel grozno tuliti. Jas sem groze trepetal Viktoriea pa potem na'bitno sedla in pela; ume! nisem nrfbsne besede,
j*
efcak pesmi, s pokr uspavajo:
ali nekatera ma-
-0 AMK
v*
<]f >1 ^
kar
Jim
j*
zdelo
treba
..... ....
sam sem to

ROMAN"" w

Josip Jurčič
RAZNO.
Is Mvljenja jegulje. —'Te ri-he, ko enkrat odrasUjo, pljujejo v jesenskem čoou v globlje mor-je, kjer v globočini drstijo. Iz jajčec ee počasi razvijajo male ličinke, ki ao videti bres življe nje, braz barvo kaker voda, rav notako izgledajo v vodi kakor drobci stekla, samo da ao opolzke in se nepričakovano izmuznejo U rok, fce jih človek pcime. Kakorhitro začnejo malo odra-ičad in se preobrasovaU v ribe, plavajo naeaj proti obrežju in v tekoče reke, kjer odrelčejo in ko so spolno dovolj odraale se gredo tdrstit v' morje. Keko se plodijo jegnlje, kako je naraščanje jajce in dalje odreičanje ličink ali larv pri jegulji, jf bilo de dance neznano. Dr. J. iSaudt na Holland-skem. po je; izdsl poročilo o razvoju jegulj/čemur je mogel priti do dna po dolgem preiskovsnju. Prtd kratkem so je vrnil s poto
»vatbo in saso peljali k paroU-na Črno goro, *i*a je k.M Vikto-risa. — Bog ra, ali po nakljnšbi, ali je o tam;slikala. Imela je v roki cvetic; ko je priila pred prag, rsztreeU jih je po dvoru. Kaži ee e spustila v jok, paineata je* ko-lačev in kar. aa. dsferege imeli, al| ona ss jo obrnila ln zbežala.
Oče je seradi tega močno žalo- - . .n^,,., valj imel ja ja ead, bratje, leto js u«dU Jaa ss« bil takrat vH^^Z^Zl si. Tone injnjegova žena sU jok
i in praiala me, ali niaem videl fltoorioe* Ra*i bi jo kM prie»H m, a& radsU niso, kako^Oče fiogel. umretj in vsi eo eaftU, da mu oa*Mlo zadriuje..6sl ssm
iaem jej pavedstt,iHAj šs^nmi^« ¥ 4els, js pod ,jsUmiy jas grem oni mo nje, kskor ns hi bilo ni«, ih da je nshl splsiil, govorim i ^ lektorica, tvoji oče umira, pojdi, pojdi domov." One eo sa to ni smsnUa, kakor bi bila sliiaU; mislil sem si, je jaataaj, in iel aem lo t vaa o5at. Se sem na pragu s Mari-jo govoril, ko sakllčs nek posel t ^Viktoriea gre zares ns vrti"
MNMMlPflBM
ja ne splaiimol", rekla, Marija In iU na vrt. (Dalje
a
TOUjO , JJ .
jetimi mornarji prav ss to prei-skovanje in pravi; "Na morskfem1 dim «mo dobili jeguljo in njene tertto te mogK oaeledmmti razvoj te tVbOi NS moramo iV dognati, OH eo to rite, kičse prihajajo ra^ dit vsako leto v evropske reke m ss' kak^druge. T Karibiikem fedrju smo naJH žele 4 miHmetre dolgo Urvo^ ki jev biU eUra že eno loto, dmgo lete smo našli v Bioksjekem salivu <4' milimetre skupino larv, ki so stkre dNe loti a bolje vera-Na istem prostoru smo dobili loto dni pome jo 75 milimo-trtir dolge \4r¥t, ki eo is imele precejftnci oMiko jegulje in so bile State pir ari* teta a jprosorne kot voda. Preiskali smo vee (At-Untttki oesSBi in pronaHi, da/je julnosapedno obrežje najbolj pdlMS'' jegaljinega1 sarodka.H.Dr. Snrfdt le dalje pripoveduje oiva-»ličnosti jegulj« ki eo jih našli in nravi, da-so nJeH tudi tako vcH-ke, da bi jih lahko primerjal pravljičnim morskim kačam.
ne
(Dalja)
V Pol ure po tem ttl dolgi SmučiperL
ejem roda korsčfli>rav počasi kakor ielel, po ozki snežni gad, katero so si amhojo delati po vedno natetujMe« Uro js brleče rerkvfns svetilnica li 1 je vale. Teko ao potrebovetl v rabe r več nege ' hods ss pot ,W ss js lldsr prehodila v nolVt , Doiedii ns meeto in Vstopirll V samoti,
HmučiperOvo, keters Is ^avmcNc ni imeU, najde lupnik bolaico, slami, ki je bUa sicer lclilče sUramn Ograjene je bila s stara njegovo plahta, v črno leeeno steno.
; 14 že neka!" sakličs BmuČIper in s okorno krapko pestjo prime vso skup in bolnico, da je
jm§
osno trsko, kaUra js bil ogljar uigal, da js visoko bskljsis In M«svals vse kots. J ; <
Ko je lupnik uglsdsl obraz bolna Isasfe, ob-lfdi in počasi ter, nspogledsvil od no« tel je, g lavo roka.nazaj sebe suhne proti dnrim. Vsi frije možje so rasunsll U sns men je uko, da zdaj m Ispovsd sečne, >Q eo odlU v veio. Ifc je ^rnuAlP per trSks ob tU usekaval, kadar jS Imela, preveč utrinka, pa mrmrejf moUl čcičenaaimarije sa osfc, kovniko« za "srečno zadnjo uro". Ji Prvt beeeds lupnlknve, ko je le enkrat, la dvakrat, trikrat pogledal v obrss raztrgani anhi, ras«rj|eal a ssladil
je starali
daje to ho hod
I^ljubUems-,	i«,!«
'-o Vidka, WkL>a|a t*.rpraluMf K|Jw dolgo ta nisem videle, kako sam prajokove-ls noči in dol, mislila sem, da umrj«a, in hudo mi je bilo, ko nisem mogla. In nam vse je bilo hudo, strelno! Ali tiho bodi, nikar ne govori, goepod je rekel ,da bi ti Ikodovalo ,potrpi, eaj pride kmalu, potem nsm bodel povedala, kje ei bila, kaj ti je bilo, ti ubqžica, ti! Le tiho bodi I"

ar^nno »"'i^iesi#aUjetArap/.holalsl^kl.mi
«oMt dofa« doltfe ,& poelufe meter, kako i^ na.
*	*	*"S ' m	• '
ism sin-,, lup- 'j
bolni i-naki v lios, M bile aa-. s tresočim (laopm in strahom iarcšanci 'Jesus Marija, ona I"
.Potem je eadal lupnik. poleg bolnice in sesali-sanimanjsm. |
njen, z največjim ■■■
^lal. kaj govori mlada tujka v ovojih bolsein-fanlaaijah. RosusmU ja je saoral, ket voč krat ae je čudeč etreseO, večkrat čelo v pest ne alanil ki dajal konec«.
"Oh, «oj Bog, tako ja tedaj, tako graaaal"
p redno ovne vid , ds ie d^roU^rava. Njega, gov spods. trSba-. js»i>f poslniati, ksr js najmadajU med ljudmi. » , • A^ej*? j. K "ki'kaj joot^, Jknt<A.i,%asksUV rt ^ VVeo ti pavom, on esn^ ti pove, kadar prida« k nam v aU do sda jI is tndi ni emelsvodetL tiho bo- . di, škoduje ti," prosi starka« C(j Ma < * ;
MUdi bolnici ss oči zaiskre, srepo pogleda mater ta jo iepeUje Ur neglo vpraiai rs ^ m sj
"Samo to ist ve U Anton, kje se« bUat Mi-sli 11 kajt"
Uo, "O Bog, ksko bi radalf Ni B rekel* da M Iel; da kenea aveu, v glohoČIno morja, v deveto dole« lo pote, ko hI mu bil !iv človek povedal, kje ei in med kakovimi ljudmi si! Ali nobeden ni.prineeel poračtta ne e čuke aemlje, napo vodi, uko daaaso ie miellli i Bog ts je nam vaal sa vfidsj. — Ps lasi in miruj ,kaj gospod poreče, ako ovc, da ga nisva poslušali."
"On na ve nič, kje eem bila . . ." mrmra mlada lena kakor sama saee, satisns oči, dane r»> ho na čelo in umolkne sa dolgo časa. Hipoma isUgne roke ln sakličs t	t
"Matil" y	.
Prestrešens se starka obrne k nji, toda ona molil la hladno rcis šea nekaj čaaat "Naj spim, spim in praq>lm."
Starka meni, da je saspaU in koše aa nekaj Časa la isbe hlsoti prav tlko po prstih stopajoč. Ali mlada jo opaai, U svojih sanj aa vsbndi in hll%t
Ne hodMs strani od meno, adaj-le ne, pome-
j no val eUri ženo. On je Ustnici hiše, ki je bilo drugače zelo revna, le dvo leti dajal hrano, in njegova Žena je z svojim hčerama pomagala-etapi, ki je bila zadnje čase n&sj bol-. Skozi petindvajset let so sta^ ki iskasali marši kako uslugo, od-ksr so biti pri njej in jio nssitili njene tri pee, ki jih je imela. Zato pa je stariea v svojem
pTn^^mS?1 prlpade hiia' le^ Železničarja in njeninm hčerama, sem je bilo ,yM v ^du, pred atkem pa eta se Jfuharici župnika v Trabenreithu sporijaznlli z bolehavo aUrk<V,k#c i« povzroči-i, da je aUrkk raztrgala aUri te-ament in kuharicama prodaU išo za sedaj malenkoetno vsoto 00.000 avstrijskih kron. Strokovnjaki so ocenili,- da je hiša, vredna 25 ao 30 milijonov a. kron.
obljubili, da bosta prehranjevali
o tem 'nič omenjenega. Lju-gj so stsrko oskrbovali te-zadnjih let z obljubo, da bo po njeni smrti pripadla njim,
t
novo
— V dijamantnih- okroš-Afrike vsbndi vsake na na&eto 'polje aa priddbkea-diiamantov veliko sstdssm ' Kako velBto gibanje .nastiu med vsem bliinjim prebtvsl-štvom, ke kiišns jo kako nove-poi IH V fitih slikah opisuje - ikkkleS dijamantev, ki prk^ Hi "Žc UdnS' prej, ko je odpHa ns novo neviden*' frma sa' ««-krfnje dijamSiiiov, prihajajo ljudje dd"6liiu in .od daM-m mogočih vtozovth, i Tprag© ? Volov la mul, s eebo^lmojo sa kopanje, de bi tudi oni Ukati- dragulje in tako o-bogateti. Jamo po navadi odprejo svečano
hitra
m*
nlakl Ubid. kateri se bUa
nje je sedeU eura mali b solas veaalja ao lS ji kkrilf t oViu, ko videla .da iagubljono, ns, na smrt bolna hši Vida sopet
osd revije.
"Kako ae« pr«a som, «aKt" jaaljivim glsaom bolnica.	, .
"Tiho, tiho. hodi. ne govori," rake starka. "Oospod je uhaaal da ne cmci niš govorili da-klor ajege ae hode. In ho M goepada aa hOo, u laki ms« Uk
II je rakel, gaspsd i®

gaj te «1 misliti tUta povest, ki sle ml jo hOa še otrok, saats, o on«
ko mm Id jsob
morju kolo imel, pa eU prišla vikar In povodenj. vikar je «aša do« r<>trl, povodenj ga je odn«ia v široko «oria, s mol m drlal p.nja, na katera« ja prej uearil, In panj ga js adnsool v čudno, dajl na došelo, ta katera je naaal prišel, pa nI smol U ai kotel povedati e. . mati, mati, kako je bilo ut"
Stara «ati e ekrkje In sačnjei^e« gleda v da hčerine Uee « miaU. da ae ji «c«e v gUvi. "Ta je sa otroke pove«, ti ei belna. Vida. kaker eadravlft, hočoaao take pr.povMi H adaj m oaUrt; o hog ti pomagaj T1
nlanolh^smsdečka s
js mora pelW, ds voŠ*-ne gnetejo in i
jo svečano ln tedaj je velika u delošba. Kmgčki vozovi etoje poleg tovornih * avtomobilov, pralne mule in oelks* pomešani med>mo-SoMni kolSSi, rvmee h ' gnetfjo SagsreU' Obsmd a turbani in teš^ klmt šeladami ICvrapejeev. r Vsi tu tedaj odidejo prcU^griču, Je ddprta nova * jama- aajdas : dfjamsntov^ ljudje -seppi-k tlom in >ndjojo« v k, potoešao s prstjo,>ka-hoteli isvedetida zemlje jasi! t njt> dljemanti* in če bodo obegeteti. Visoko HBa ffrifti zsetava, polici ae ljudje pre-gnetejo in se rszkrops po grilu kolikor mogoče snakomer. nO. Med 'Um. je prerivanje, xpiu godrnjanje, kakoešnega si UCko misli človek. Veak '%iUai o seboj po štiri palice, na kaUrih jo' nepieeno njegovo Ime. Z griče dajo angleški -lastniki s sasUvo Vtfameaje, da je Ukanje aa dija^ manH odprto in da vsak pričaš postavljati palice. Z mrzlično ki-trosijo sedaj iskalci posUvljsjo Svojs palice v tla, da jim dragi ne sa vzamejo prostora. Vsakega dr! seestje je kakik M kvadrat-mk metrov, katera amra do časa zaaUtttJ s psUcsmi. In ko eo po sUvljene paHce ie ene iskalec prileti e kopanjem In iekenjcni. Pri Um seveda pogoeto pride dO pratdpe, kajti pogoeto ee zgodi, cU va|ie vtem pašnjam policistov ee koJeU dva ataboritl aa istem pvoatorn. B mrallšnim delom ee lotijo laka%j
lotijo leka%ja dragocenih Čkov. Marsikdo ras doM i kaj prida vredne kristala. Sanje raakega iskalce dijoaaantov ao, da ha odkril velike kooe dijeman-Uv, toda aaU redek ja, da aa aa-rlovoljl . Iskanjem.
Starte jatjnbi ksf "aavdsk. ail pri spovodlf — Spoved js neks r^lo koHstns nNprsvs Kdor Uga ae verjame, pa naj bera sgetfho ie male vnet Trebenreith pa Avstrijskem. V u« kraju je MraU še kakik M Ut
shranjevanje. Šli so k notarju, rariŠu duhova; katerega kuha-sta kupili hišo, duhovnik pa prašltožNjoa^da bodo z njim
rrvnajjo. ^^Sfer^ d
na je zahUvala za prehranjeva-nje eUrke dva milijona a. kroo.
ki je imeU plahti dežela za hišo, pa ie te. ga piaaati^jji hotela, Umveč ae po.
Bivala, ali bi sli ne bi. V vaui, je bilo mnogo ljudi, ki sUrke ni. so imeli prav zs ubožno, o nj« ai prodaji pa ae na glae govorili, da jo starko pri spovedi 4,nsvd|. hnil" bog, da mora prodati hišo kuharicama in starka sama je pri. trdili,<da jO "bog" tako želel pri spovedi. Kdo torej že dvomi, ds spoved ni koristna reš! Koristna jc bila v tem slučaju vsaj za k4. harici, katerima bog šeli vedno dobro, najmanj tako dobro, kot jima želijo gospod župnik, ki so, kakor je znana^jat Spovedi božji zastopnik.
BSWfš||p^rasdcle Ita-pokrajini. Bno bo : "glavnim mestom
mHSR & Jfflfe. v*
mčfriib m oeie mvfie Kfsttjske s
m^^ v
Ju^jsko I
lijsnTv dve tvorim Istra
Waahington, D. 0. — V neka. iirimi^rair odškttdflrilo zsjterih iolak so uvedli kuhinje, tako ds otroci lahko dobivajo opoldne gorko juho. Lani so dajali le mleko in prepečencc. Juha se
I THl
Ja šo raluco bš^ obneala, kajti] v eni'Sami ^oli kupi do dve sU otrefc vsaki dan juhio. . ),
///iT///////^
P., ~ M.U.
CUNARD&


oljem


z.
mm\
VSAK DOBER ROJAK, KI MISU NA SVOJ-<€£ V STAREM KRAJ U, POSUE DARILO ZA
fi
.; jjb ssifc hecpl K-.vtOo^ooe iv "fd;
Ajcjk«1 miiii

Y
v. --ir.------.
mj^Javteplačam vsako pošiljate^ hitro in gotovo Se pred božičnim pr£nikom.
oeiljam de-
iMblR»javno.v f
SAfViV
m
Pišite po nflfi cenik.
emil kiss bankir

, 133 SECOND A VE.
Prodajam tudi parobrodna lutka.
NEW YORK, N. Y.
y ,.v v:v' ■ t'
»ssr
T " 5 " r^* ii. • v-aim »u» I>' tL -.v, ■ j j »m Ai »un
GOVORI!
Varbijfta in pripravljajta ai a tem neodvisnost sa Vašo s ta rost.
'"vohM«*«
v lotit« Vele prihranke v dom^> aerad, kateri Vam nudi nsoporakljivo a%urnost U 4% obrasU cd Valih riog.
Vljudno sU rabljsni, da nem aoapste Vole prihranke te pemnoltte Morilo riegatsljtv, kateri tmajo nalolen sraj denar pri noa na
"Special Interest Acconnt"
Urarjenl
Vali	M , „ -It
▼■pi ooiirji v pnna
FRANK SAKSER STATE BANK
glavno zastopstvo jadranske banke
Strani, Nam Yarš^ N« Y«