271 atevillL I Urtlim, t UNI I taibn 1117. L. leto. •Slovenski Narod" vel|a pm M*Ht m Av*tio-Ogrsko: za Neać^o; ono 4*0 ffcupaj naprej . K 3O-- I cek> ieto naprej . . . . K 34"— Krt leti I T - * I 7-30 I ** *»«U«> ;n Tte drag« deiele: đB oc«tt . .... 2-5»° I -do eto n«pref . . . . K 40,— Vprežanjeoi glede inseratov se -taj pfilož! za odgovor dct>isntea aH mamka. ¥praval*tvo i«pođa% dvorišče lc\oi. Ka«n«ra «Uea at. S, tele los *L Sf. Ivfcal* vmh to« ifrtir ta*a**ift ••••tla I« »ratalfc«. fitserati ae računaio po Dorablfefier« prastarj in licer: 1 im visok, ter 63 nim §frok prostor: enicrat po 8 vin., d/akrat po 7 vtn., trlkrat po 6 v. Poslano (atak prostor) 16 vid., narte m zitr/ale (f.iuk prostor) 10 vin. Prt vr?jft? to*eTi»**i r>o dogovoru. N#vf ««f»Ctrild mi iosiie'-> airač-t ai veli* ^P 90 ai\it*tel. 'M Na stao jttsaeae aaroćbe totz tsslatfe ifaarfi te ae m».£ia iikaior oziriH. „Vmradaa tla tara«" taUtoa *t. «5. »Slovenski Narod" vdja v Mabifaml dostavljen na dom ali če se hodi ponj t cdo !eto naprej . . . . K 28-— I Četrt leta , . . . . . 7-— 00* leta m .....U*— I rta raesec t. • . . 9 2*30 Pasansim ItavIKc? valja 12 vlnariev Dooisf na< se frankirajo. tokopisi se ne vračajo. Urađatttva: Vvaffov« wJfc» it. 5fvL nadstr. levo\ telefon tt 91 Premirie na ruski fronti. NAŠE LRADNO POROC1LO. DunaJ, 3. decembra. (Kor. urad.) V zadnjih dneh je bil na 4. otiscka ntske fronte od divizije k dlviztH iii od zbora do zbora skienfen dogovor, da aaj crožje počiva. — V ookraHnl ob Priplatu je neka ruska armada s do-▼elistvi zaveznikov. ki se ji nahaiaio nasproti, sklcnila formalno premine. — Včeraj Je prekoračilo naše crte rusko odposianstvo, da pripravi s pooblaščen-ci zavezniških armad premirie oa ćeli nisk! frontL — £ei gen. štaba. NEMSKO URA DNO POROClLO. Berolin. 3. decembra. (Kor. urad.) Vzhodno bojišče. V številnih odse-k!!i ruske fronte se je sklepalo od divi-rije do divizije kratevno premliie. Prerairje je bilo sklenjeno z eno rusko arni.ado v pokrajini ob Pripjatu tja do južno Lfpe in z več generalnim i komandi. Nadaifnja pokajanja se vrše. Rusko odposlanstvo Je dospsto v po-veHniško območje generalfeldmarli'a princa Leopotda Bavarskega. da doseže splošrto premJrje. — v. L r d e n -d o r f f. __________ POOAJANJA ZA. PRIMIRJE. Berolin, .*. decembra. (Kor. urad.) VV'olffov urad poroča: Dne 36. novembra je dal ljudski komisar za vojne in niGrnariške ;;adeve in vrhovni povelj-nik ruski!: armad z. Krilenko po p^r-lamenteriih vprrSati. ali je nemški \t-hnvni poveljnik pr^ravljen k takoj-sniim pogaian.icm za premirie. $e isti dan ?e odgovori! vrhovri poveljnik na vrhodu nrinc Leonold Bavarski, da je pripravljen in pooblaščen, posrajati se z ruskim vrhovnim armadnim vodstvom o premirju. S parlamenterji se je nato določi! kraj in čas, kje naj se sestanc niska komisija, ki je k pogaja-rtiem pooblaščena, s komisijo nasprot-ne stranke, ki ima podobno pooblasri^o. Ruska komisija ie pri?pe?a dne 2. decembra ob 1 =5. popo!dne na dofcovor-jeni kraj, đ*. odide nemitdoma t?». kier nai bi se no^atar»!a vr?Ha. Pr!3akovati ■^ ;c tam dre .\ decembra onoldne. Berolin. X decembra. (Kor. urad.) Dne 1. decembra se je sklenilo % neko rusko armado nrcmfrjc za fronto od jučnega bre^a Prmiata proti juj^i do južno od Lipe. Z 2. decembrom ob 10. zvečer so se na tem ndseku ustavile vse sovražnosti. PrisTo je do spora7j-ma stlede občevanja med nbema Crtama. s:lede r»ren?Vanja čet. dela in le-takkega delovania. Za odnoved "re-miria je đoločen čas naimanj 4* ur. uredno ta čas ne poteče. se *;o^~ražno-*ff ne smelo obnoviti. Dunaj, S. rf#<*eir^r£. (Kor. ur«i<5.'> lx vojne^a poroftevafskera stana poroSajo 3. decembra opo!dnc: P-f poqa|anMh za prc« rrfTrje, kf re nrfčno dartrs v območju armad. ne fronte fefdmaršala princa Leopotda Ba-'•'ars^ega. Je zastopano avstro „ ogrsko ar-madno vedstvo a posebno pooblaščenlmi viijimi gsneraJetabnirri čaatnlk*. Rusko odposiar.ištvo. M je bilo včeraj ob 4. in 30 '♦■iniit popoldre sprejeto pri naših crtah, *e je *e rvečer cc«pe!jalo naprej na kraj po-gajarj. BOLGARSKI ODGOVOR NA RUSKO NOTO. Sofij*.,- 1. .deceirbra. Mlnistr«kl pred. sednik Re'doclavpv je v sobranju Izjavi 1. da Eofgarija ne more odklonitl ruske mirovne poTJdbe. ker je že uresnlĆUa narodni ideal, za k-tterega jfi vatopila v vojno, namreć ^druritev vsega bolgarskega nareda v enl državi, ki bi obsegala tuđi Makedonijo, moravsko pokrajino In Dobrudžo. To bo zm Bc garljo pcdlaga vseh pogajanj. Ndinfti državni ibor !■ ruska mirovna ponadba. Berolin, 1. decenbra. (Kor. urad.) Po !r?arnem zakladnem tajniku je govori! so--iialn! demokrat Ebert. Pozdravil je jasm >d?ovor kanderja ln avstro - ogrske vlade ja rusko mirovno ponudbo. Z ozirora na iiave aPRleških in franeoskih državnih rinistrrv, ki zahtevajo nadaljevanje vojne lo Kinez, je Ncmčija pilsiliena. obdrzati .•vofo rnrambn močno. vsled česar 5o?!a-:ajo tuđi socijalni demokrati z vojnim kre-i»om. Ncodvi ,ni socijalni demokrat Lede-hm ie izjavi!, da njegova stranka odkla-ija vojni kredit, da na ta način iz^'Ii mir. Po živahni polemiki med socijalnrmi demokrati in neodvisnimi socijalisti ie bil vojni kredit 15 milijard sprejet NA Rt'SK! FRONTI. StockboUn, 30. novembra. 'Kor. :!"3d.) *Den ?ornča, da je 51. literski rVk sklenil, ća zapusti pozicijo 3. dc-cembra. če se do tedaj nišo pričeta mi-rovna pokajanja. Dtinan 2. decembra. (Kor. urad.) Glasom đanes iz inozemstva doSHh po-rocil, so boijševiki zavzeli Mohilcv, gla%*!ii stan niskih armad. Drhonin. njegovi pripsdr»?ki in ča^rniki ententne misije 50 rhe^alv Berolln, 2. decembra. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: General D^honin in voja§ki zastopniki entente so zbežali iz ruskec:a glavnega stana. Bre^žiČia postala ruske^a velikesra g:la\T!c?ra stana ie v rok ah makMmalistov. Amsterdam, 2. decembra. (Kor. u.) Telegraf- poroča. Kriljenko je ukazal 2rm?dam. da nai tistavijo boj, da naj oa ostanejo prioravljene. da nai sa ne* brati?o i:: nočakajo izida poT?ianj. Stockholm* 30. novembra. (Kor. u.) »Utro- poroća. da ie splošni armadni komite, ki se sestavlia iz zastopnikov vseii armadnih korrsitejev. izjavil, da praporžćaka Krilienka kot vrhovnoga poveljnika ne prizria\a. Kriljenko je v-adi sporočiK da stoii vsa garnizija v Pskovu na strani vlade. Generala Če-reiriscva. ki j?a ni hotel priznati, je da! aretirati. V Dvinsku je spreie! denu-tacijo 5. in 19. armadc. ki se je izrekla za premtrje. Generala 5. arrmde Poldi-reva je odstavil, ker mu je odrekel po-koričino. -Novaia Žizn«- poroča. da je bil na predio* Krilienka general Čer-bato*- imenovan za vrho\Tiesa povo!;-nik:?. Imenovanje ie baje porodica akciie tujih veleposlanikov. Bern, X. deretrbra. F^nć- porora: V&eh dTana->st armad, ?toiečih rs I6oo km čoIjet! ruski fronti, ^e je izjavilo %a mir hre^ an*»k«>ij m bre« odškodnin. Poif^ ostalih niskih polkov so s*? irjavile tuđi kavkaske r-<-t«» za isto formulo. ^otterd^ "n, 3 dccrmfcra. #».Daily Mail,-: poro-'a \t P-*n^cr -«/??: *?«ksiTr»«1i^ti?Tia r]a«1a je o^r^Ha t: t2.-iti*v ŽiTilsTvlh trans, portnv romanski a^m^l. Rotterdam, 3. decembra. ■ Dnilr Chro-niclfc^ javlja, da je novi najvf^H vojski poveljnik odred i 1. Ha morajo vsi tnji po-oblas?ei?'"i in ob fronti •<» mud^l voi^ski otaieji »aptiatiti Klarni stan in se rmiti v !«tan pedarje vlale ▼ P^troerrađu. RUSIJA TS EN7TNTA. Stockholm, 2. decembra. Ententni veleposlaniki odpotuiejo v Stockholm, a ne pretr^ajo diplomatičnih stikov. Posiovodje bodo voditi tekoče zadeve. Bern, 2. decembra. (Kor. urad.) ■Temps-- poroća: Italijanski ve1Ano?la-nik v PetroTradu marehese Carlotta je dosnel v Pariz. London. ~\ decembra. (Kor. ur.) Reuter iz ^etra^rnda: Ameriški vo.ia-ški poobla^čenec v srlavnem »tan^ m-ske^a jreneral^ecra štaba ie izročil Du-ho*iir»t: energr^en protest vlade Zedi-njenih držav proti sklep?«ju ser)^rat-nega premirja s strani Rusije. Tuđi franco?ki POobinSčencc je sporo čil Dn-iiortini! da franeoska poHomočja ljudskih komisarjev ne priznava in za-una v to. da bo rusko vrbovno povelj-ništvo odkianj^Io vsa zločinska pokajanja. Bern. 2. decembra. (Kor. urad.) ■vMntin* no^oča iz New Yorka: Vlada Zedinienih držav ne bo odgovorila na no:o Trocke^r:. marveč Ie potrdila, da je nmi sprejcla. St^ckhoJ-«. .^0. novembra. »Novaia 7.\zn* imenuje icrozilno noto zavezniHov T?us!]i najln:;?' udarec, M je Rušilo zadel. Pntenta je T>o3rab?la mili ione č1overizt»a. da se RusPa sedai ne more bojevatl, nnii se pa posledic en-terstne srrožnir. dočinr poriviiaj« »Trvestia« k nadaJie^aniu voine. Stockholra. 29. novembra. »Sozialde-mokrarcn poruči, da Ie ruski poslanik Oulkjević poslal Brantin^u brzojavko, v ka-teri pravi, da ne more pnznati pravilnosti brzojav!:, obja-. Henlh v -Pravdi^ ki se ti-Čeio Brant:n?ra. Petro*rađ. 29. novembra. (Kor. u.) Reuter. PridržujoČ si končno odfočftev «f strini ^n^lc^ke vlade, je angleSki veleposlanik Buchanan izdal to - 1e izjavo: Nota Trockeara. ki predlacra pre-mirje. je bila izročena veleposlani^rvu 19 ur potem, ko ?e dobil vrhovni poveli-rki v ghvnem stanu ukaz, da takoj priČne z mirovnimi pogaianji. Zavezni- * ki stoje torcj izvrše»icinu dejstvu na-sproii ter pri tem nis© bili \prašani za svet Veleposlaniki ne moreju odjjovar--■: ti na nots. ki iih pofilja vlada, katere u iiova lastna vlada ne priznava. i?eu-terj:v urad pravi, da vest, da je veleposlanik Buchanan Petro^rad zapustil, ali pa. da n?merava Petrograd zapustiti, ni resnična. Bern, 1. decembra. (Kor. urad.) *Berr.er Tagblatt* peroča iz Rima, da ie prva naloga ententne kor.fcrence re-^itev ruskega vprašanja. Ruski veleposlanik v Parizu se udeležuje konferen-ce neoficijaluo. ker je imenovan od prcjšnie ruske vlade. Zato je tuđi mo-soCe razpravljati vsa vprašunja, ki se ti!2jo Rusije, tem bolj temeljito. Raz-pravljalo se bo pnič o položaju, kakr-5cn je nastal napram zaveznikom vsled popolneza poloma ruske vojaške akciie, drutrič o knnsekvencah entente napram objavi med vojno med rusko vlado in njo izmenjanih brzojavk in tajnih dokumentov s strani maksimali-stičre vlade, tretuč 0 korakih ??!ede pre?=krbc Rusije s strani zaveznikov. Petrograd, 2. cs ;cmbra. (Kor. ur.) Trockij ie ođstavil ruskesa veleposlanika v Parizu, Maklakova, ter izjavil, da je njegova iidclciba pri konferenci zaveznikov zločin rroti državi. Stockholm, 1. decembra. (Kor. ur.) Vsi poskusi Trockeq:a, stopiti z entent-nirni diplomati v stik, so se izjalovili. Poveljnik v FSihovu polkovnik Krhardt ie brzoja\il, da se nahaja Kornilov slej kot prej v ječi. Poizvedbe po Kerien-s1;em so ostale do sed^i brezuspe?ne. ^nljševiki domnevajo- rfa se mudi na Pinskem. *-•* Bern. -. decembra- (Kor. urađ.1 Pa_ rtSko čapopi?1e se podrobno bari z ent^nt-r.o konferenco. Kskor poToCrajo listi, se ba_ ri konf^rerca 2 mskim problemom in bo roor^a l^đelala noto. oziroma proklamacijo ra ruelri narod. I/*Fti svare prfd pretrjeit-njem stikov z ništim pa^dom, ki je samo zapHjan od njakslir»ali?tov. Rusija in nevtraine države. Stocktioim, 30. novembra. «»Rije^< po_ roča. da no gnanska in poslan i kl ostalih nevtrelMh dr?.aT odcororlll na noto Troe-Trrzrp, ko so fp na po^retovanju po*! nr<^d-ppđf'tvorn 6vef!*keca ro?!r»T>ika izr^T'Il za or>ovor. torom. r\n ta odgovor &o nikskor ne pomenl priznanja nove ru_ ske vlade 9 stran! nevtralnih đržav. Kaljedin. Genf. 3. decembra. »Ajrence Ha-vas* javlia iz Mosk\*e: Kaljedinovi ko-zrikf so ohkolili mesto Rostok ob Donu, kjcr se drže večje skupine maksimali-stov. Kaliedin ooveliuje 19 konje^iškim pol^om. 12.010 možem pehote, 9 bate-riiam. 6 oklopnim avtomobilom in 20 oddcikom strojnih pušk. Ker»enskf^ aretiratt? Atnsterdar?«, 2. decembra. Glasom pe-troerad^Vejja Doročila, Je bil Kerjenskij v \nadimiru r»retiran. N'adalin?! dojcodkl v Rušili. London. 2. đacemVa. (Kor. ur.) Ren-ter \z Petro^rađa: .Va^simalistictia odredba izreda razpnst petro^rad5ke2:a cb:tn-^■.eTa za^topa. N^vc v-ilitve se vr? na stran nove vlade: če ne. "3.] nrevrime zaston^tvo čhn Do^!ani5tva. 1 i se podvrže novi vladi. Poslaništvo je sklcniln. da ne odgovori. Boijševiki in driavna banka. SfockHolfn, 2* novembra. Glasom porobila 12 Ha paran rte fo vzeH boijševiki iz državne banke v MofKvI pol miljarde zlata. Finska. Stockholm, 3. decembra. Iz Haparande porečajo. da Je flneki doželnl zbor v pone-rfeljek po TOurni drbatl potrđl! oA melčan. skib strank predlagani senat s Svlnharvii-dom kot pred sei-jnski. Že v prvi ?ejt se Je pokazalo, da to Cehi in Jugoslovani cdločeni z vso tnergiio vesti boj za svoje narodne rra-Vice in za princip nnroćne samoodloč-be. Nemci in vlada so spoznali, da ho fcoj iako hud in os+cr in *n radi tera h-fro nervozni Jujrcslovani Cehi in Ukra-finci so podali več stvarnih predtosov tn so estro interpelirali o ruski mirovni pomićbi, ron2v:;ii->č *vojo iziavo glede lirniodio-jbe rsrclov, kar |e izzvalo zla-fti pri Kemcih veliko negodovanje. Predsednik ie ce!o dal poslane- Stanfc-ku radi napadov na oprsko vlado ukor. proti eenrir so Cehi in Jugoslovani protestira'i. Z ozirom na vršeča se pogaja-nla t Dremirju z Rusije, hoće vlada de-legacijske seje za nekai dri prckiniti. Po nagovoru predsednika prelata Hao?eria. ki ie pozdravlja! žarek upa-ria na mir. kateri ie z?blisnil na vzhodu. In ie izJaviL da bo avsirijska delegacija vre storila. da vojno zasedanie spre-menfv mirovno zasedanie in ki »c kon-tr.o slavi! arma^o in ccsarla, ie preJ-ložil zuvnrij mirsister vladine predloge, na kir s predložene pređite *kde p»-ora: a provizorija za prora- čunsko le:o i9i.".'iS in obračun skfpnih lx-datknv in rre:sn:kov v letih 1914. do 1917. Posebna ta%;!a ravaja vojne izdatke tako-le- leta 1914'iS ra vojsko 9.«70 milijonov, ta vojno mornarico 1007 milijoriov; leta 1915/16 za vojsko 14.£42'8 milijonov, za Biornarico 162'5 milijonov; leta 1916/17 za w?:?':o 17.7S9 mtliionov. za m^-paric^ 240 fniiiionov, skupaj *a vojsko 42.502 milljona In za morparico 512 milijonov tron. Pole« le^a se ie dalo na razpolato skupnim retorte m v teh letih: zunanjema mlnistrstvn J71 milijonov. voineini: ministrstvo 15.V5 m'M] nov. mornarici 379 milijonov, skupne-l*n fininčnemu min!^t'?rvTi 16*9 miliionov, rs?9n*Vi kontroli 1 milijon, A:pal 2 205*112 m ;Mionov Vron. — Vsi izdatki naSalo 45219.547.000 kroti. — Za leto 191718 ie rrcaCunjena potrebSClna trn vojsko na 0'5 mUiard, za mornarico pa 0*5 rnilijard. •l~upai okrr-r'o 20 milijard kron. — Skuono Bnan;no m:nie Daizynikl In tovariš) predf^r.ajo, naj odobri delegacija politiko aunanj?3a ministra, stremečo po miru. in prifa'tuje, da se bo minjster zavzel za urea-iilienj« p o I J s k e države In istočasno sa varovanje interesov monarhije. Đelegatje Stan* k, Korosec In Petrušijevič prediagajo, da naj akle-ne delegacija: Poziva ce zunanji minlster, da raztolmačl kronl željo dele. gici je, da naj potom vlad odredi volite v zaetcpnlkov vseh v obih po-i I a n s k i h zbornlcah zutopi. nlh narodov za mirovna pogaja-uja po n^stcpnl aestavl temeljem zadnf«. ga Uudskega štetja: 12 Nemcev, 10 Madža. rov, 10 Cehov, 7 Jugoa!ovanovf 5 Poljakov In Ukrajincev, 3 Ftomanl In 1 Italljan. Cehi, Jusoslovani in Rusini so sta-Tili nadalje do zunanjega ministra rprašanje, ali se hoče zavzeti za to, da se zasedanje delejacij ne prekine, dokler se ne izvrše nove volitve in ali hoče sporazumno z delegacijami ali vsaj z njih odseki obravnavati vsa Tprašar.ja zunanje politike in zlasti TpraSanja miru? Vsi narodi monarhije žele, da so njih zastopniki trajno zanesljivo podu-Ceni o zunanji politiki in da se vsaj tedai tekom vojne poslišajo njih na-tveti in pritožbe, ko so bili ljudski za-ftopniki začetkom krvave vojne popol-aoma potisnjeni na stran ter je vlada lama prevzela vso odgovornost za raz-tner. ^e vojne. Da bodo zastopniki narodov imeli ne samo priložnost, marvcČ tuđi pravico, dobiti, in če treba, zthte-vati od odgovorne c. in kr. vlade av-tentična pojasnila o našem zunanje* političnem položaju, zlastl pa o težnjah ra trajni mir in da bodo mogli iz raža ti pvoje iastno mnenje, bi bilo treba, da >e sedanje zasedanje delegacij ne za-Irijuci. c^rkier se ne izvrše v zakonu do-(očene nove volitve, Ce bi večkratno tklicanje delegacij vsled nifilinju obojestranskfli zmkonodajnft korptr»- \ cij ne bilo lahko izvedljivo, bi moraU biti skupni vlada na raipolago vsaj obema odsekoma za sananje sadeve. Samo tako postopanje more odfovar-jatl Željam ljudstva, katerima ne gre Ie naprtiti vseh bremen vojne, marveč se mu mora dati tuđi vpogled v docodke. Osrska delesadja. Osrrska deleiacija )• Imela vCeral po-prld^e otvoritveno sejo, v kateri se Je konstituirala Za pred^ednika Je bil iz voljen smf Khtitn - Htdervarv, za lH>dpred?ednr~ «-»m^i- ■• -^ brzojavno poklicalc svoie poslance na Dunaj, ker ni uv ma. »__*.■ j .. > . za jako kritično ^asovanje. Opozicija rr ti r.^ uli je ia'co ir.o'na. Pripadujo i Jl"'->; v->tiL C bi. l'kra'inci. velik dcl lfif;i;:-ov :*? *wU n m*ki socihlni de-rr.okrati. \'2-j raCuna ča bo nagodba dobila većini. Ako bodo vsi člani o;x>-ziciie na svojem mestu bo ta većina vsekakor iako neznatna, pokazalo se bo, da je avstriiski parlament za duali-z-m Ie pod pritiskom raznih moćnih faktorev. ne pa iz prepričanih Sicer pa tuci presenečenja še nišo izkliučena. Jnsoslovanski klub r»o$!ie po dosedai-niih dispozicijah dva govornik?, v debato, pos!. Spinćiča in drja VcrstovJka. Ker mroci poslanci nlsn dobili pra-vočasno obvestiia o darašnji seji. je zbornica Ie slabo obiskana. Največjo Dozornosf^ie vzbudila na koncu ćanzšnje seje podana in prečita-na interpelacija Jugoslovanskega kluba, CeSkecra Svaza in Ukrajinske Parlamentarne zveze. glede mirovne ponud-be boljševičke vlade. Interpelacija na-tančno navaja diference med pravo rusko noto in b e s e d i 1 o m, kakršne-ga je dal v petek objaviti grof Czernin Jako učinkovito interpelacija ad absur-dum izvaja Seidlerjev V;cmentar o samoodločbi, ki po nazorih avstrijske vlade obstoja v tem, da smemo v »de-mokrat^kem« parlamentu »an čzr Ge-staltur^ der Monarchie muarbeiter:.« Vlada se noće zavedati proti?i!ovja ali pa ga namenoma prezira, marveć no-tranjega proti si o.v j a. ki obstoji v tem. da nai skupno zastorstvo sedmih narodov odloča o samoodloćbi enega. Povrh naj se to zgodi v parlamentu, ki je vse drugo nego liudski parlament, in ni pravi izraz većine pre-bivalstva. V monarhiji tvorimo Slovani ogromno veflno. v avstriiski poslanski zbornici pa držimo komaj ravnotežje z rcmškimi zastopniki. v gosposki zbornici skoraj sploh nismo zastopani in v BudimpeSti nimamo nobene besade. Interpelacijo je pre^ital rredsednik Cc-škesra Svaza poslanec Stanek. Razrravo o nagodbi te otvoni predsednik s predlo?:om, da nai se od-loči kot naida!j§a doba za posamezne govornike eno uro in da nai se glasovanje vr§i v sredo popolđne ob 6. uri. fSprejeto.) Po uvodnih besedah poročevalca poslanca Miklasa fkrSč. soc.) govori trgovinski mintster baron VV'ieser o potrebi podaljšanja nagodbe, ki nai ostane za dve leti provizorij, da bo mocjo^e urediti definitivno nagodbo ie na pod-lagi rezultatov vojne. Poslanec S p i n -č i č izjavlja: Dualizem je za nas Jugo-slovane nesreća in pomenja nničenje našega naroda. Govornik ob?irno raz-pravlja, koliko smo morali Jugoslovani med vojno trpeti pod tiraniio obeh go-spodu'očih narodov. Nngocfba je i7lfv nasilja preti nam, ona !e v najbujSem nasprotstvu % demoVratičnim principom in s samoodločbo narodov. JugojsJovan-ski klub bo kakor en moŽ gta^nval proti niej. (živahno odobravan i e pri JiTgo-slovanih.) — Poslanec Kolischer izjavlja v imenu PolHkega kluba, da bodo Poljaki glasovali za po dal I-Šanje nagodbe. PrviČ zato. ker no-čejo v najkritičnej^ih trenotktfi slabiti države, drugič pa Iz tradlcljnrai-nega prijateljstva do Madža r o v. — Poslanec fr gen L e v 1 -ckij izjavlja. da bodo Tkraiinci glasovali proti nagodbi. DuaiLzcm ni koristi! Avstriji niti v političnem niti v go-spoćarskem oziru. — Poslanec J e r -z a b e k pravi v imenu nemfkfti krSčan-skih socifalcev, da bo glasova] za nagodbo, akoravno Madžari v vojni nišo izvršili svoje bratske doiznostl. — Po-stanec dr. Urban (nemški nac.) govori za dualizem ter si prepovedoje vsa-kc vmešavanje zunanjih držav v naSe notranje razmere. — V imenu Ceškega Svaza izjavlja poslanec Tledler: Naše razmerje napram Ojrski se mora postaviti na popolnoma drugo podlaga Vojna je pokazala, da Je dosedanja dual isti čn a oblika monarhije v bodoce po-polnoma nemogoCa. Madžari hujskajo sedaj vlado na boi proti Cehom. Svarimo vlado. Cehi bodo glasovali proti nagodbi, ker nikdar ne pri-inajo dualizma. (Žrvahna pohvala.) Prihodaia ae|a jutri. lofislomski ikalnlU a hiotlifljo. DomL 3. decembra, Jugotlovansk! ahademild so izrodili Jagoslovanskcnm klubu ikd«ćo izjavo: Jugoslovanski akademiki posdrav-liamo najniško deklaracijo, prittfaino na to naisvetejšo narodno zahtevo — pcslednio voljo največjega Jugotlovana drja Janeza Evangelista Kreka — in se klanjamo, globoko potrti nad preranim giobom, spominu nesmrtnesa genija. Vemo, da je Ie nesloga nai pogin, vemo, da sejeio sovražniki z zlobnim namenom v na£e vr^te razdor; Irtićemo k xd ruže nju, k skupne mu delu ves naš narod. Neomajna je naša vera v moć narodne ideje in v nezlomljivo silo na-rodove volje, neomajna vera v moč na-^e mladosti. Noćemo siiženK*vn. k^r ;-^ ćloveUva nevredno, hoćemo se otresti Ćlov itvo ponižuioCe&a jarma ai /.amc-vamo za svoj narod suverene svobode, suverene ennkopravnosti! Brez strahu ^o na§a rrca. MinuH so Čaši. ko smo trepetali za bođočnost svojega naroda; radnjo senco bojazni ie pregnal narod sam, ki se ie ztedmfl v eni misli, v eni želji, v eri volji! Vztrajaite vsi dobri in plemeniti, ostanite zvesti \zviieni ideji in neomaj-ni v sveti borbi, voditelji in glasniki naši! Stoj. narod od Mure do zadnje ceri južne Adrije, neustrašen v boju za svojo zemljo in svojo pravdo, z zasluženim zaničevanjem in prokletstvom za vsakogar, ki Te izdaja, ki Ti v Tvojem imenu zločinsko krade zadnji larek npanja v svobodno solnce! NaSega naroda ni uni£ilo ne so-vraStvo ne nasilje, ko si n! bil v svesti svojega kulttume^ra zvanla in svojih pra-vic. Kje je sila, ki ga ukloni, odkar so naši voditelji razvili prapor majniške deklaracije in zahtevali, da mora bratska kri k bratski krvi, bratska zemlja k bratski zemlji! Domovina mati! Cuj prisego našo: Za pravdo naše zemlie, za svobod-ne grobove dedov naSih, za svobodne vode in svobodno morje. za svobodne gore In polje pod niimi, za svobodno sonce na&e — polagamo na vzvišeni oltar svojega naroda ves svoj up in vso svojo mladost in vse svole delo, svoje besede zadnji glas, zadnji utrip svojega srca. zadnji svoi dih. Ni trpljenja, ki nas uk!oni, ni preganjanja, kl nas ©maja, ni žrtve, ki nam iztrga iz srca zahtevo, Iz-povedano v mainiškl deklaraciji! Verujemo z vsem farom svole du-^e v bodočnost naso, veruiemo v svo-bodo naSo, verujemo v moč pravične jugoslovanske ideje in živimo m umre-mo za na^ veliki cilj! Na D u n a j u. dne 2. grudna 1917. Sledi Cez sto podpisov. Poitii wm% i ubi Mit. (Z Dunaja je od§ia na jug posebna preiskovalna komisija.) Dunaj, 2. decembra. Včeraj it odšla nepričakovano mi-nisterijalna komisija v Gradec, da razori odtod svoje delovanje na Spodnje štajersko, del Kranjskega, Koroško, Primorsko in Dalmacijo. Nalogo ima: »da preišče na licu mesta med vojno nastale razmere.« Tako pravi namreč oficijozno poročilo. ki tuđi poroča, da je ta komisija sestavljena \% visokih uradnikov raznih resortov. Imena cla-nov te komisije nam nikakor nišo po volji. Med njimi se nahajajo todi gg.: Aleksji, Culić in Breitenberg. Posebno zadnji, ki je rojen Kočevec je hud so-vražnik Slovencev. CuliĆ je nrvat, mti-mus grofa Maria Attemsa, dalmatin-skega namestnika. V to komisijo ne moremo imeti nobenega laupanja. V parlamentu je bik) vloženo mnogo interpelacii. katere naštevajo sluCa-je političnih preganjanj in nasilstev, kl so se zgodila v zgoraj navedenih de-želah. Nalnga te komisije je, dognati na licu mesta v interpelacijah naSteta de;stva. Posebno bo komisija prelskala dchtva, katera so naSteta v gelo ob-§irni interpelaciji poslanca dr. Ver-stov^ka in tovariSev z dne 3. julija t I. Ta interpelacija vsebuje: 1. priprave renegatov za neutemeljene denuncijacije in hujskarijc nemško - nacijonal-ne^a Časopisja; 2. način zapfranja In hi^ne preiskave: 3. dozdevne vzroke zapora; 4. način eskortacije; 5. ravnanje v zaporu: 6. zaslišavanje med za-porom: 7. izpustftev in nje utemeljeva-n]e: B. postopanje proti ©vajalcem: 9. vedenje nemsico - nacijonamega Caso-pfsja pred zaporom, med in po njem; 10. navedba posamičnlh prigodkov med zaporom. Možje kakor dr. Schmledercr, župan mariborski; župan ptujski m dr. Mravlagg so hodlfi ćelo na Dunaj k najvi^fim vojaškim \n civilnim obla-stim, kjer «o obdolževaH fn Crnfll Slovence, ki so jifti bili na poti. Kar se tič« načina aretadj m Minfli oreiskav, na* vafa Interpelacija slučaje fupirtkor Medveda in Janžekoviča, kanlana Raz-bornlka, Kranjca, Pnzine, kaplana Po-laka v HoCafi m kaplana Tlča v Ruiah. Tnterpelaclja navaja nadalje Skandale med eskortadta, zla*ti sledeCfh gg.: Bozfrte, BračiCa, MtirSeca, PoterCa, s Skofa. dalje župnika Ogmeca ta kapta* Ina PavSla. Zanfmiva je izjava pos!. Roikarja, kl Je bO san po nedolžnem zaprt in ki aBka žalosten položaj v zaporu, v ka-terem so se nahajali mladi Studenti e tja do sivolasih starčkov. možje vseh stanov, učitelji, duhovniki, ljudski ta-stopniki. uradniki, med njimi ćelo neki ministrski uradnik. Ćela vrsta ie takih slučajev. ko so biU različni ljudje po več tednih m mesecih izpuščeni, ker je bila njih ne-dolžnost izkazana. Kako Škodo so vsled zapora imeli, po tem se ni vpra-šalo. Posebno so omenjeni slučaj 1 že-lezniških uradnikov. Med druglmi so naiteti uradniki: Kejžar Ivan, Badiura Ivan, Gregorič Josip, Oset Fran, Pet-je Ivan, Ojurič Ivan in Pičinin Ivan. Ncobhodno potrebno je. da izvedo vsi naši rojaki, ki so bili količkaj pre-ganiani, za nalogo te komisije. Mozoče je, da bodo znova zaslišani in povedo naj neustrašeno in brezob-zirno vso resnico. Ne *re več za sitnosti, težave ali nova preganjanja, marveČ neoporečno se morajo ugotoviti nasilstva in nezakonitosti, ki so zadele naše rojake. Prišel je čas, da se poravnajo vse politiske persekucije, ki so težko prizadcl^ toliko slovenskih mož. Kdor ho ia«lišan, ie d o 1 z a n, da vse iatno, odlocno in brez strahu iz-pove. Naši poslanci so storili svojo dol^-nost, da so si r.abrali gradiva o političnih persekucijah In je predložili kot interpelacije parlamentu. Stara ali ža-lostna re^nica je. da ljudje Ie prepogo-sto sprva kriče na vso moč, a ko ie treba svoje napovedi rudi pošteno tn lojalno izpričati ali ćelo potrditi s prisego, se pa skrijejo. To !e sramota za nje in blamaža za tište, ki so se za nje ootegnili. To ne srne biti! Potrebno ie. da priđe čista resnica brez pre-tiravanja ali imlaževanja r?a dan, !.7pn-vedo naj na5i ljudje, brez ozira na gotove osebe, pa nai bodo 5e tako visoke. Tađi naloga komisije je edinole ta, da dožene cHsto in poino resnico. Prirađeti rojaki. pomagaUe k temu vsak po svoji moči* Dttna], 3. decembra. Jugo slova nskt klub je podal oštro Interpelacijo proti preiskova!ni komis':!, ki jo je poslala vlada na jug. 2e po svoji sestavi vzbnia ta komisija največje nezaupa-rsje. Dejstvo, da je b!!a poslar.a oono-skus tako priljubljene a kr. »Vertu-•sehung«. & Mlansdii! is u nolh ino-im\tiw Hflta. Vedno odločnejše se oglala naSe ljudstvo za po&tiko.jiašega ujedinjenja in krasne manifestacije n e o m a j n e-ga zaupanja v politiko in taktiko naiega Jugoslovanskega kluba priha-jajo vsak dan iz vseh delov slovenske domovine. Naši poslanci se nahajajo v težkem boju — narod jim kale, da stoji kot en rnož za njimi. Danes so nam dospela iledeča po-ročila: Starešinstvo občine Po vir se Je v svoji seji dne 1. novembra t L na-vduSeno in soglasno izjavilo za deklaracijo 30. maja t. L, ker Ie v uresničenju iste je naSa reSitev, druga-če pa naS pogin. Zastopniki ljudstva Ie krepko po zacrtani poti do svobode in ujedinjenja. Slovenske občine posnemajte nas, ker ure so za naš narod odločilne. — Sta-reSinstvo občine Povir: Matija Sila 1. r^ Rodica Pavel L r., Kobeja Jakob 1. r., Ivan Mlač 1. r., Renčelj Josip 1. r„ Ivan Kocjan 1. r^ Kariž Ivan 1. r^ Skok Ignacij 1. r^ Kuntu Blaž 1. r. - V Povir-ju, dne 2. decembra 1917. Trski občinski zastop v Rečicl (v Savinjski dolini) se soglasno pridružuje majniški deklaraciji ter Izreka za-upnico in Častno priznanje načelniku Jugoslovanskega kluba Č. g. dr. A. Ko-rošcu in deželnemu odborniku gosp. dr. K. Verstovšku za nesebično In neumorno delovanje v borbi za dobrobit, varstvo In blaginjo našega jugoslovanskega naroda« Občinski odbor v Krašnj! Je v seji dne 25. novembra 1917 na predlog najstarejSega svetovalca Gregorja Maslja sprejel soglasno sledečo revolucijo: Z navdušenjem pozdravljamo združitev vseh jugoslovanskih državnih poslancev v en klub, kakor tuđi deklaracijo z dne 30. maja 1917, s prošnjo, naj na?J poslanci z vsemi moČ-mi delujejo za njeno uresnlčenje; ob-enem pa z ogorčenjem obsojamo iz-stop dr. Susteršiča in Jakliča v naj-važnejšem trenotku. — Županstvo v KraSnji, dne 27. novembra 1917. Kaj očita stara $. L S. svojemu bivSemn načelniku. •obotnl »aiov*n»c« ebjavlja n« fcelu fi«ta •kile nov*«« zm&mmnigm vodttva atsr« a. U a. V tom ekllcu •• naitati tuđi grehtf katara adlta novo vodatvo a, U a. atviemu na««ir,:yu atranka. »J9 accuaa« atare a. L. S. ae g]asl: »Trpali ama, 6% ja natelnlfc prve *va lati vojak« vladal v stranki popolnoma •amovoljno, trp« 11, da kljub teraSnamu po-sivu ni akesl ittrl tata niti ankrat aktlcal daialnln aoalancav S. LI. na raigovor, kjer bi deielnl odbor pojftanll atanja datal. M#a ipapodaratva in aa poavatoval, kako pomagati atlakanomv IJodatvu. Trpali a m o, da ni amel o% patdaaatletnlcl dr. Kraka na nasilno zahtevo dr. tust eri i 6a nofean tzmod llatov, kl Istiajajo v >Katoll. Ući tlakarnl«, niti s besodo omonltl tega atavoanaf dogodka; trpali amo, da Ja tega aouatvarltalja naia stranka, tega ju-flealovanakega prvoborltalja dni iustcrtse hotel i« stranka odstraniti. Trpali amo, da aa ja razbila edlnoat naioga sadrutnega joapodaratv«. Trpali inuo, da aa dr. ftiMteriie ni hotal « naml kot anakovrednl. ml pogajati: trpeII smo, da je preko ikoto, kl Je na željo duhovi&lne hotel posredovati, tklical duhovnika In «1 Isposlovat pri njih zaupnlco ter tako vsako poravnavo praprečH. Prevelika Ja bila naia potrpež-Ijlvoat. Toda ko Je načelnik atranka v se. dajnem, sa uaodo naroda tako valnom trenotku, kar na svoje Isatopil lx Jugoalovan. skoga kluba, ne da bi se mu zdelo vredno, stranko vpraiati za svet In jo prositi dovo-IJonJa za tako usodno dejanje; ko Je tako razbit driavnozborsko enotnost avstrljsklh Jugoslovanov in ko Js na to ie Slovensko Ljudsko Stranko, katsro smo po sklepth katoliiklh shodov i združenim« moeml, s skupnim delom In osebnlmi Irtvaml ustanoviti In utrdlll, samovoljno hotel razbiti so morali vsi pomislekl utlhnlti. Pustili smo dr. Su ste pŠ 16a In ostali pri Slovenski Ljudski Stranki.« IZ VODSTVA SUSTERŠICEVE KMECKB STRANKE. Sedaj je dognano, da so iusterilS tn njegovi sestavljali vodstvo svoje nove stranke, ne da bi vprašaU prlzadete, ali so voljni prevzeti oktroirane jim funkcijo ali ne. Dr. šusteršič si je pač tzbral tlste župane tn posestnlke po deiell, o katerlh J« menil. da se bodo kot oproščencl, dobavi, tetji itd. £uti!i od njega oziroma od deželne-ga odbora odvlsne in se mu bodo Iz strahu pred maščevanjem udali.Vsoboto 1. decembra 8o je vršila v deželnem dvorcu prva seja vodstva nove kmečke stranke, kl pa je bila precej klavern flaeko. Većina »po-klicanih« Je ostala doms. mnogi pošiljajo Izjave, da noćejo imeti ničesar opraviti z novo stranko. Tako nam piie g. župan tkrbec tz Starega trga pri Rakeku: »Z ozirom na VaSo objavo č'anov S. K. S. z dne 24. t. m. list fttev. 270 Vam poročam, da jaz nisem bil pri dotični seji navzoč In nlsem o tem tuđi prav ničesar vedel In od-klanjam odlo&no vsako odborniitvo In član. stvo te stranke. Jože Skrbec, župan In po-sestnlk. — S posebno Izjavo odklanja tudl gerent obĆlne Slavina J. 2 Itko članstvo v S. K. S.f Istotako Izjavlja tupan Franc DrobnIČ Iz Grosuptja, da noče biti v vodstvu nove kmečke stranke. Ko se Js po dezeil razvede!o razkritje sobotnega »Slov. Noroda« je zavladalo tudl med tlstimt, kl so Ie omahovali, ogorčenje 1 n te malo Jth bo, kl ao bodo upali odgovoriti z »d a« na vprtianje, ali so soglašajo z avtorjem In. fernalne julijtke okroinlce. Z deielnega dvorca se sedaj pritiska na župane, da raj bi polllJaM deželnemu glsvarju zaupnice. Menlmo, da je tudl to te prepozno. Nova šusteriičeva kmečka stranka je sedaj Izda. la svoj program, katerega ob prlllkl obja-vimo. Iz okolice drja Susteriica se nam po. ročs, da se dezelni glavar čuti se Jako moč-nega. Pripravlja odgovor na oiitanja stare 3. L. % objavljena v sobotnem »Slovencu«, cei taka očitanja ni težko zavrnltl. Na od, govor smo rsdovednl. Dogodki na bojiščih. NASE URADNO POROČILO. Đuna], 3. decembra. (Kor. urad.) Na italijanskem bojišču in v Albaniji ničesar novega. — Sef gen. štaba. NEMŠKO URADNO POROCILO. Đeroftn, 2. decembra. (Kor. urad.) Zapadno bojišče. Skupina gfm. Ruprehta. Na Flandrskem se Je stop« njeval čez dan zmerni ogenl, zvečer na obeh straneh Passhendaela do velike sile ter Ie os ta I tuđi čez noč močan. Boii pri Cambraju trajajo. V odseku od ln-chyii do Bourlona sa Je razvilo po uspešnlh lastnih podvze€)ih popolđne živahno artileriisko delovanje. Sovra/ne pehotne napade smo zapadno od Moe-uresa z osnjem adušili. Vzhodno od Mo-euresa so se zlomili pred našiml Crtami. Vas Masnieres smo očistili sovražnika. Pri tem smo vjeli več mož. Sovražnik Je izvršil močne protlnapade z novim! če-tami na pozicije, ki smo mu jih na zapadnem bregu Escaute iztrgall. Po ljut? borbi, ki ie trajala tja čez noč, smo vr-gli sovražnika nazal. Indijsko konjenico, Kl |e napadala iz Cpechyia ven, smo razbili. Enako brezuspešni so bili infatertj-ski napadi, ki jlft je farvršn sovražnik po močni strelski pripravi proti našim čr-tara zapadno od Vendhuiia. Včeraj so imeli Angleži posebno težke izgube. Meli smo več sto mož. Na bojišču smo naši! do sedaj 60 topov in nad 100 strojnih pušk. — Skupina nemškega prestolonaslednika. Sevemo od PJnona so pripeljale napadalne čete z uspeSnlh podvzetij vjete nazaj. Fran-coskl sunek zapadno od Đrimonta se je ponesrečil. Na vzhodnem bregu Mose je artiljeriiski ogenj Ie mimogrede oiU ▼eL — Skupina vojvode Al-brehta. Na obeh straneh Altklrcha zvišano artiljerijsko delovanje. Italijanska fronta. Ničesar novega, Vzhodno bojišče. Nobenih večjih bojev. Makedonska fronta. Med Ohridskim in Prespanskim jezerom ter v loku Crne je ogenj oživel. Zapadno od Ohrid-skega jezera in ob Vardarju uspešnl lz-vidnl boji. — v. Ludendorff. NEMSKO URADNO POROCILO. Berolln« 3. decembra. hCor. urad.) Zapadno bojišče. Skupina gfm. Ruprehta. Po silnem bobnajočem ognju v mesečini so Angleži včeraj zjutraj z močnimi silami napadli naše pozicije pr) Passhendaelu in Južno od tam. ThOrinSke tn hessenske Čete so vrgle sovražnika v odločnem protlsun-ku nazal in vjele 80 rnož. Ko so završile napade, je ogenj popustu, zvečer pa se je začasno zopet ojačil do velike sile. Na bojiSčn pri Cambraju Je bilo streljanje čez dan samo v malo odse-kih živahno. Zvečer so sovražnik] p močnern stopnjevanju ognja napac1 med Inchyjem in Botirlonom. V živa' nlh bližinskih boj Ih smo jih zavrr Angješki delnl napad pri La Vacquei se Je pooesrečIL V protisunku smo vpk 277 Stev. »SLOVENSKI NAKUD\ one 3 decembra 1917. Dtian 8 efTI 9 tono* hi 1$ ttrofnfli ptrlfc. itevflb od 30. novembra sem vjetih te ja rri-Salo na 6000 mož, plen na topovlh na 100, — Skupina nemikegapre-stolonaslednika. V Arsoslh smo pri uspešnih podvzetjlh vjell več mož, — Skupina vojvode A I-brehta VVu r t e m b e r § k e g a. Živahno sovražno delovanje ▼ dolini Thanner in v Sundzavu traja. Zadnja tri dni so irjcubili naSl nasprotniki ▼ boja v zraku in sestreljenih » tal 27 tata I In 2 privezna balona. Poročnlk Miieller je dose^el svojo 35„ poročnfle v. Bii!ow svojo 27. In 28„ poročnik Đongartz svojo 25. in 26. zmago v zraku. Makedonska fronta. Nobenih v©$-jib bojev. Italijansko bojišče. Ničesar no-rega. — v. Luđendorff. Ftiltjansko boJiSCe. Z ttali-fan«kega bojiš ja ni posebnih "poročfl. Poro-ća se le o trdovratnih italijanskih protina-pađih na visinske pozicije na prostoru med Piavo in obsežjem planote Sette Comuni (n nadalje o krajevnih bojnih dcjanjiji ob Plavi v Beneči'i. Nazdevna ustavitev ope-racij se da razlagati po ocromni prostorni pridobitvi tekom 18 dni. Zračna čna. v kate r i se je izvršil glavni sunek, znaša 115 kilometrov. Primerjajmo, da bi bili Italijani Z GoriŠkeza napravili sunek enake daljave: dosegli bi bili z ene strani ljubljansko kotlino, z druge pa pokraiino pri Breža'i na Koroškem. Ako se upo?te.vajo vse velikan-ske težkoče gorskeca terena. Izborni obrambnl sistem v jeorovju In ob Tilmentu, fežave s prvim dovozom vsled pokvarje-nih čest !n podrtib mostov. potem $e!e se prav razvidi ogromnest avstro - nemškega uspeha. Ofenzivna podjetja zavezniških ar-mad ob spodnfl Piavl In odbijanje moćnih italHapskih napadov v gorovjn pa pričafo o veli':em rapadalnem d'ihu zavezniških čet. Naše armade stoje trdne In so pripravljene v pravem trenotku prodirati daTje. Barzlnl o položaju na f r o n_ 11. Barzlnl, znani {talijanski vojni poroćV-Talec, pravi o položaju na fronti r »Cor. rieru đela Fera«, da «o AvstrljcI In Nemei Isvajali najprvo najmo^neJSJ prttiftk ob Plavi ▼ nadi, đa bodo todi tukaj tako napio prodirali, kakor ob Soči in THmentu. Sedaj pa zadržani in potf^njetsl naznj «o prelo'il! svoje Rlnvr.e nagore na v!?ok*» p?anote, da T>1 prebili Ievo italijamko krilo in prodrli ob li 11 tu ce$t« pri Basssrm ▼ nizino. Izpo-▼e-il TjetBikoT in zapjenjeni dokumenti V:a-iejes, kako lahek se Je zdel ta nacrt so_ vr.'-žnemu vrhovrrmu vort«tvu, kl je upalo, da bo mo^io te 20. novembra Tkorakatf ▼ Vlceneo. Ko se j*» Irjaloril tuđi poskns prodiranja na vlsokf planoti. Je prelotll so_ vražnik stoJ glavni pritisk na hrib Grappo, proti kateremu juriSajo neprestano t zapada divizije Rothov« skupine, ki trorijo !evo krilo Conradove armade. 8 sevpra pa d#*eta 0 KrausoTO fkurino ojačena Kroba-tlnova armada 1b na vziiodnem krila ar„ marini zbor Belotra, ob podpcri topov v?«r-h ka!i 1»rov. ljetni čslb sili v napio delovanje, kajti rnem ntegne retaviti akcije ▼ a^>rov-pt. Zato treba poskusitt ■ podvojeno ener_ Ujo, da se izsllj rapidna rr-šltev. »Secolo« poroda, đa Je ita!fjar«ka !nf!'??trlja napravila ćudeže v dopolnjevanju đobrefra deta na nznlkn Izgubljenih topov. PoroCa dalje, da je Koncentriralo iteviln« e>te ▼ 6nmn-gki ti"!ini in v dolinah pri Arei*. Fcnzaso hl Feltre. V grenklb trenotklh. »IfaM^c plSe: Vfaka ura, ki potege, je nra »traine •krbi za vsu? TtaltJane. Vsi TtaDjanl ve<1o, đa emo stopili v odločflno fazo Ijutepa bo_ ja. Avstrijc4 in Nemci na nada jo 2 najv^Cjo feeasostjo na§e obrambne pozicije pred hri-bom Grappo. Ako bi nada obramba na Grappi oT>e«ala in bi pe Avstrij^etn in Nem. cera po5reč!lo, ta hrib lavseti. bi «• Isvrfeil !stotam bo^ni napad na asiaSkem sek-tor ju, kakor tndl ob Piari. S tem Je pove-đano. kaj pomenl obramba hriba Grappa in razloženo, xakaj tam ?ovratnllr tako ljuto napada. Nsjh.lžji črb odloći usodo bitke od Miažke visoke placote do morja »e vršeče. Ob spođojl Plavi. li noro^fi 2 ftalijanske meje. do^Tfh v «vico: Spodnjih 15 kilometrov reke Plave držijo lf nernat_ ne italfjanske bojne aile. Metodičko Je bilo nm Taero spomlnjajoč« povodetijsko »zemlje raz^irjeno. Da ne bi bile odrezane, so se morale naaprotne bojne sUe đa'V nazaj mnakniti. Dane? je delta Piave laguna, iz katere gleda posamezno nekaj đreve« in otokov. Sovražen ennek ob spođnjem re£_ nem tokn je radi nepremai?ljlvib težko* Is. kljočon. S toliko večjim zanimanjem pa t* •ledi dogodkom ob gorenjl Piavl. ITALIJANSKO URADNO POROCILO. ' 2. decembra. Od aelaike planote §0 fpodnje Piave Je artiljerijski offenj ne_ prestano Jako močen. Sorražne čete, katere smo spoznali, ko so korakale 8 hriba Cimo-ne v dolino No«, po tačele ob«tre1 jebati naše baterije in bo jih razpr?ile. Znatni *o_ vratni oddelkl, ki ao se »kusali blitati po Ijutem bobnajočem ogr>ju na*im pozirljaro na Meletti, so btil posrnanl v begr. V pokrm. Jlni Portica je eden način oddelkor z ne. nadnim napadom pri dob II vlftlno 1549, ka-tero je imel sovražnlk taseđeno, n! pn Je mogel obdržatl, ker je bila izpostav^na h-udemu koncentrićnemu ognju. Boji v Palestini. Carigrad, %. decembra. S!aaj«l:a f>tm-ta. Večji bo'l so ee vr?lll Famo pri Nalfnu. kjer smo zmagovito prodrli do visio ob poli iz Luda v Bet ur el Foko, kateri kraj so. vražnik se drti. Na desnem krtlu Je lzvr?ll na pad a Ini bataljon drsen sunek do Olmrđ-ža ter vplenil ve^ etrojnih pušk. Na oata.ll fronti mestoma artiljerijski ogenj. Zapad, no la Južno od Jeruzalema mir. Sicer nobenih posebnih dogodkov. Ententna konferenca. Parlr. 1. decembra. (Kor. orad-) Pri-pravljalno zborovanje za ententno konfe-renco, oziroma konferenco medzavemiške-2a seneralnesa ?taba se je pričela danes zjutral. Ministrski predsednik L1oyd Geor-ge, general \ViIson, lord Milner In ceneral Saywille so odšli včeraj v Versailc kjcr se mudi tud! general Cado-na. Bern, 3. decembra. »Petit Parislea« roča k pariški konferenci: Z odpadom Rusije se Je težiSča rojn« preložilo U vzhoća na zapad. Potrebno je izdelati nove nacrte. *MatIn« zahteva, da mora dati konferenca vfem državam, kl bedo T bo-dočnosti tvorile konfederacijo Ruslj«, k*. kor Po^ska In Ukrajina, vse potrebne car ?a»cij« am bođoćaoat. »Tempa« amki«fm darskega boja iaf«sntlu>v proU Nera6i)L Blokada f oroCJe ••danjostl, iHOIneitev đo-vosm surovia pa oro&je prlhodnoatL Ukr»-pt ki se bodo sodaj storllt. so ttjni nacrt. I>oa7od1c1 bo baje jako resal. Napadi na aakslmaliat«. kl Jih wiia*uj# franeosko easoptaje xa ls-dajalce ta aemslte ipijone, m nadaljujejo. Pole« t«c« p« rrare listi T*et> strmnk pr^d premAitvUe rrex s rackin ljadstvom. Politilne veiti. = Klub občinskih svetnikov S. L. S. je na svojem včeraiSnjem sestanku iz-rckel dosćdanjemu svojemu načelniku g. KrcgarJu nezaupnico ter izvoli! no-vega načelnika. Gg. Krep:ar in njegovi o?ii somišljeniki z g. Steietom na ćc!u so nato zapustili sejo. Ostali Clani 5. L. S. so potem sklenili resolucijo, v kateri « pridružuiejo deklaraciji z dne 30. maja in izrekalo Ju^oslovanskeinu klubu popolrto znu^anre. = Slab recept »Slovenec« (3. decembra) daje našim zastopnikom v de-Je^acijah sledeči nasvet: »Kaj naj delc-satie povedo? Ce hodo povcd.ili ministru kako bridkn v brk, se bo ta prav malo zmenil za to; zakaj bt se pa vzne-rnirjaL če ima že za^itjnrano v c -čino? Ce trna kak*en delegat srčno želio, da bi povedal Fkozi delea^acHskn okno svojim volilcem kai novela, ^o skrbna cenzura okence lepo zaprla, pa bo. Drnfcič se pa nič ne ve, kak-sničasinasšečakajo in za take slučajc predolg jezik ni dober. Će pa kaksen delesrat misli, da bodo s!i?ali njegove be^ede z u n a i. se pa moti. Zunaj na§ položaj boli na tanko poznajo kakor mi sami: če ga na ne, £a bodo pa natačno spoznali iz te^ra, kar Ccrnin n e bo povedal. Zakaj bi ^e Torej delcKarfe trapili in ubijali?< — Ke-*či moramo, da je ta recept prav slab. Diktira? ga je oportunizem. k?terermi danes ni mesta v na^i politiki. Povemo laliko. da se na$i delegati ne bodo ravnali po tem navodilu = Novi taktična poteza đr. ^uster-£i£eva. Oospod I. K r e s a r. izr!elova!cc cerkvenejra orndja in posode, Elizabet-na cesta št. 3, nam piSe: Slavno uredništvo »Slovenskega Narodac v Ltub-liani. Prosim, da sprejmete v zmislu do-ločfl 8 19. tisk. zakona nas'ednjt popra-vek z ozirom na člmek »Nova taktična poteza dr. SusterSičeva«. priobecncea v >S!ov. Narodu« v ponedeljck 26. novembra 1917 St. 271: Ni res, da ie bila ustanovitev nainovejSe dr. ^u?;ter^ičeve stranke skfenjena pod dr. Snstersi^e-vem pred.eed?vtvcm v konferenci. katere 5o se udeležiii gg. Krei?ar, .^tefe. dr. Pe-?an in Karol Dermastia. res pa ie. da se z gg. Karo! Dermasrja, dr. Pesan, Stefe nisem udeležil nobene konforence roJ dr. Šustcr.šićcvein predsedstvom plfcde ustanovitve kake nove stranke. Z odličnim speštovanjem J. K r e g a r. — V LjubHani. 30. novembra 1017. = Ce5ko pravniko društvo je sprejclo revolucijo, v kateri zahteva, da se mora odpraviti nemščma kot izpitni jezik pri jurističr.ih predmetih češke nniverze. Pravr.iško drušr\-o je nadalje crtalo praškoga župana Gro.sa iz sezna-ma svojih čTanov ter je imenovalo zn čiane dria Kramara, dna Rašina in dna Preisa. = »Itaiija ni ofkaka mirovna nvira.« [talijanski zakladni min'-.ter Niiti je reket nekema sotrudniku »Corriera delta sera*.-, da vojna na strani zavczn'kov je za Itali'O pred vsem ^osnodarsk < io-treba, ker Italija ne more po^reSati dovoza snrovfn in Živi! iz zavezniških de-fci. Italija danes nima ne teritorijalnih aspiracij ne sanj o svoji veličini, ki se ne bi dale zjediniti z resničnostjo. Držanje Italije torej ne bo nikoli ovira za sklepanje miru. Vsc sile dežele pa mo-rajo složiti samo obrambi eksistcrtcc, kajti samo na ta način more dežela ostari zrna tro vita. = Clemenccau ali Wilson. Bern, I. decembra »Dailv Scvrs- »ma članek svojega glavnega urednika Gardincria z naslovom: »Zakai se torej borimo?« ki se značilno odreka Clemcnceauu. — Gardiner izvaja, da se zavezniki z Wil-sonom bore za mir, ki hoče ustvariti zvezo narodov. s Ciemenceauom pa /a one^a. kl Jo fzključuie. Clemenceau zabranjuje svoj vstop v zvezo naroJov. kjer bi imela tuđi Nemčija pm^tora. Po-sledica bi bila, da bi bili prisiljeni proti nemškemu narodu, ki bi ga tuđi po vojni ne mogli uničiti. postaviti moino zvezo oblasti, obdati ^a z do zob obo-roženimi sovražniki, škodovati njegove-mu gospodarstvu in ga izključiti \l tve-tovnih trrov, doćim bi pa Nemčija usmerila vso svojo enerfijo v cilj. da si znova pridobi prostost delovanja in se pripravi za maScevanje. Kaj m v tem priprava za nqvo svetovno vojno, ne pa čai novega ustroja sveta po mi-rovnem sklepu? Od Wilsona zacrtana pot, ki jo mora odobriti vsak, ki se ma že studijo krvave orgije, vodi k zvezi narodov. Wilson ni pričel vojne iz slasti prelivanja krvif nego da bi skrmaril lad-jo človeštva v nove vode, ker se Jo bol. da bi drngače tuđi dediča Amerike •Paji AmtflcaBa« (ameriiki mir) do- goltniJi tokovi krvt »Pa\ Americana« je najznačitneJŠi pojav, ko je moglo tlo trenutka pred vojno veliko število pro-stiM dežel od Kanadskih kzer do rta Horn živeti med seboj brez vojaške of-ganizacije, brez vojaštva po pokliču, brez utrjenih mej in brez tajne diplomacije. Wilsonovo stremijenje hoće raz-grniti na cei svet to Pax Americana. Namreč mir sveta, kl bi odstranil mili-tarizem in mesto sile postavi! pravičnost. Oemenceauev govor, ki nem-šKcmu narodu jasno razloži, da izven svojega militarističnega sistema nima nobt-nih nad in nobene bodočnosti. ter-ja obenem, da se za vselej odpravi zmc-da glede vojnih ciljev, ki muči zavez-nike. Ako je Clemenceauova odkloni-tev zveze narodov temeljni kamen za-vezniSke politike, pot cm se mora vojna odigrati do zadniega dejania tragc.iije; će pa stremimo za zvezo narodov, potem naj pa spravi zavezniško vojevanje, njih mirovni predlogi, bodoča gospodarska politika in njih stališče preti pruskemu sistemu z ene in proti romske mu narodu z druge strani, v gotov sklad. Dnevne vesti. — Vojna odlikovanja. Stoinik 6. trdnj. top. polka Teodor Drenik, nadporočnik 2. peSpolka Bo^omir K o-b a 1 in poročnik 25. top. polka Herman K I i n a r so dobili najviSje pohvalno priznanje z meci, prva ,(£ya drusjič, tretji prvič. Crnovoiniški inzenirski poročnik Ciril Pire je odlikovan z zla-tim zaslužnim križem s krono na traku hrabrostne svetinje. — Povtiana sta nadporočnik B. B a e b 1 e r za stotnika in akcesist Viktor Baehler za oficijala. Oba sta sinova sodnega višjega oficijala B. Baeblerja v I dri j i. — Interpelacija s'ede izdr«]sn.ia nradne^a lista v L]ub!jani v sloven-skem Jeziku. Poslanec Gostinčar fe potlal v parlamentu interpelaciio, ki zahteva izdaja'ije uradnr^a lista v Ljubljani v slovenskcm jeziku. — I* finanfine slutbe. Ta;"r»ik flrar?-ne prokiiratnre r LjubTJanl đr. Hnbert Souvio je imenovan za finan^nega sret_ nilta — Enketa r« Krekov spomenik. Odbor za Krekor p^-rn^n!1: je sVM^al za Tče. raj rvr^er ▼ br^^nlkoholno s:o?tilno enketo, ki se Je Tiarffa z ypra*af»Jrm, kako bi se ^aetoino in trajno proelavil đr. Krekov spomin. Pođ predsedstvom vlartr.e^a svet-ni' a g. D e t e 1 © se vr5°fe zborovacje, na katerem je referent arhivar g. župan-* 1 £ !>rebra! pi^m^ne n5«vtr rarnatelja Irana Hrlbarja. Icranjske^rc đ-ekana Koblerja In obćinuVega rastopa t Bo. rornici, »o srovori'i polr? dnifflh gg. Se primarij g. dr. G r f» % o r 1 ć. župan ljab_ banski s- clr. Tirfar, ravnatelj g. A. Krlstan, fconsistorijalni svptnik ^opt>. Kalan, ravmtrli p» Grasselli. profesor Rem^r, g. dr. Grafenauer, g. dr. Jež, gr. dr. M • J a r o n in prof. B"rbnč. V rrlncipr^ s* fm sklonilo, rta naj do?prlanji odbor sa Krekov spomenik na-đaljuje z ubiranjem prlspevkov. da se po_ štivi peko j nem ti đr. Krekn poleg r!ostojne-ja spomenika na grobu tud? priprost, a cmf.tniško dovrt n »pomenTK na kakeaa jftvnrra prostom r LJublj'nni. Denar. ki se bo nabral preko tf-ca, pa naj se porabi za ostanove. ki naj 'Tridr-jo v ri.-»bro talentira. nim Slovenkom v.:f ^ gTofrv za nadalnjo is-obrazbo v kultn-^ft 111 gospodarskih pan mo?el odbor razpo-irjMtl. — Ernest'^a Je!ov§ck -f. K v^ernjSnji notiri 1- tr^bm ^e dodati, da Je sa Inja leta bila ▼ velilro potporo in uteho rjokojnirf. gdč. AnTopija Kadirčeva. Redno v»ak teden !n tndi ^e veckrat je nokojniro obi. pknra'a in nik^nr ^raznih rok. Vse sroje t**tT\jr* In potr*"1 r>e i^ Rrrirptina vselej bV potoiažiia. a sf1'. KadirPevi j<* skr^1«^ !a sa njo in jo ( "vai». Ko je r>r*»cl par me, F^i umrla go^imdinja. Ijer je Ernestina stanovala in hranila, preskrbeta je omanje-na dobrofriea. đa jm bila *r>rejeta t m*?t-no uT-T*ci"o. v i^ns^hno Bobico, kjer nt ni_ rf-Far r^^rešal.i. Vs# te udobnosti je pa pokojnicu temalo «£fvala fn šTa je za đru-g\m\ tndi mrnjenim đobrotrikom, kl no ekrbeli. đa hči nsše^a ve!ike?:a pef»t>ika Pr"šerna, ni preživala r*c>ra svojega fAv_ ljenja ▼ pomanjkanju. — Z nove laike bojne crte ob Plavi poSiljamo fantje VII. strelslrepa baori ▼sera znancem, rodoljubom in r?pm s!o_ venskim deklotom ie'rene potdravp: Ra<*. podćastnlk Gniden Jos^ podč. Speti<* Jos., Benčtft Jan., šemrov Lud., BriSf-nk Gvlđo. Biažina A\g„ 2itnik Jos.. poddesetnlk Frankovič I^eopold. strelp« Vatovec Jakob. — Zvtiartje nezarublj'vih prejemkov. Po naredbi ^kupnega miristrstva % dne 1. t. m. se tviiujejo doslej ra nesarubljive do lo^**ni slufbeni prejen^ki in pokojnine po 20^0 in J2uO K sa 50 odstotkov, tako dm ir.r-ša nezarubliivi najmaniši prejeraek od_ slej 3000, osiroma. 1S00 K. — »TotovaJ MataJ-. *Tiskovnm sa-drttf^« naznanja, da j* mogoče naročiti M!l«n«\eya »Tolovaj MataJ« In druge pravljice tuđi t njenih zadružnih prosto, rih. Sodna ulica št. *?, pritllčno na desno. Tsak đea popoldne med 4. In 9. uro. Na-roeiloa cena knjipi jo 4 K 70 ▼ za kartoni, raa izvod. — Gospeđarske In trgovinske razme-r« v Macedoniji. Porobilo o njih, važno sa irrosn« tvrđke. Je istereicntcm v trgoTsld in obrtnifiki zbornici v Ljubljani na vpo — Ogenj v Narodnem domu. Danes ijutraj se je vuala ▼ kleteh Narodneem doma xaloga prejnoga, uamenjeneri> za >♦-lezniCarje. Poklicanl w) bili gasilci, ki «o s Tnemo dfloval!, đa ref'io zp.Io^o. — M«atna zastavIjainJca ljubljanska aaaaasta p. n. obCinstvn. đa se vrSf dne II. t. m. rednu »esećaa drajb« r m«a«ca [ aprfhi ltlT zastarljenlh draeocenostl in i •faktor ffetaca, p«rfla. *tro$*w. kotoa IM.) od t. do C. ure popoldoe ▼ nradnih prosto-rUu Prećaa ulica at. 2. Posebno se im opo-sarja, da na dan dražbe ni tno^oća rešitev ali obnovitev zapadlih predraetov, temveC I« najkasneje zadnji uradni dan za stran. ke pred dražbo. Radi prevoznih dovoljenj za sadna drevesa so interpeiirali poslanci Pifcek, dr. Po^ačcik in, tovari&i poljedelskega In že-loaniSkega ministra. Jesenski čat Je letos posebno ugoden za nasad mlađega drerja. Pocestniki so videll, đa je sađjereja zelo korist na za splošno prehrano. Narobili »o Badna drevepca, da jih rsađe. Drevesnici* pa bo otklonile poiiljatcT drevesc, k^r ne dobe prevoznegra dovolJenja po Seleznid. Spom^di bo radi drugih nujnih del in po. manjknnja delaveev na sploh to delo zamu. jeno ta ga ne bo mogoce nađomestlti. NuJ-na dolžnoet države je, da tuđi med vojsko skrbi, ća produkcijska »11a poljedelstva ia nadjerfje ne zastane. Letošnja sadna letina Je pokazala, kolike važnosti je umno sad-jerejstvo za prehrano celotnega prebiTai-stva države. Interpe^anti vprašajo vlado. a!i Ji je znano, da kmetoralcl južnih đež^l ne dobe dovoljenja za prevoz ?adnih dr«*_ ve«c. in ali sta pripravljena temu nedo. stat kn takoj od pomoći. * Smrtno j* ponesrećil v nedeljo,, dne 2". t, m. na lovu. v lovskih krogih dobro znani medveđji lovec gospou Josip Sterle iz Koritnic pri Ilirski Bistrici. Na snegn se mu j«» srodrsnilo in padei Je s puško, ka-tera ««« j« pri tem »profila, ter ga zađela tako nesrečno, da je bil na mestu mrteT. Bi! je vf^no navdušen narodnjak. Lahka mu s^rr»!ja' Ap-ovizacij«ke razmere v Ribnilkl dolini. Pisojo nam: Menda ni bolj zapo-fitavljene^a krajn gled^ preskrbe z tivill in drtisimi enakimi ?tvarmi. kot jo trg Ribnira. Vsaka drugu vas ima prednost pred Ribnico. V?ern pro^njam za odpomoč tem nrznoFnlm raznieram se ođgovarja le z obijubami. Pa ravno za prebivalce trga Ribnico bi bilo v prvi vrsti skrbetl, ki bo I»o veiikl vočini nr.ka-ani na prođncenta, ker laRtnoga pridelka niinajo. Poleg tega Je fee mnopo be?ruiicev, ki vsled te neređ-nosti tri>e ie večj*» pomanjkanje, kot domaćini. Najkočljlveja točka Je preskrba % moko. Zadnja j« bila razđeljeaa za mesec septembar. Vre pr^Snje fo zaman, ž^lo-icl pa la^ni. Za kaj pa bo v Kočevju e vfietn redno i ti naj bolj že preskrbljeni? Zakaj ta raz!ika in kje iskati vzroka? Ravno tako je tuđi plede petroleja, plankorja ltd. Trgovci sicer tlebe gotovo količino tega bla^a. ali !tedo je tako sređen, da od tej^a kaj dobi, ako nima dru gega blaga za izmenjav«? S karto se priđe po navadi prepozno. Po Speh k aprovi^aoiji pa naj ne sililo oni. ki ^o ali bodo sami klali doma prnšjča. Moke, zdroba it-rl. naj bodo de'.etni !zkljuCno le oni, kl tega nišo pridelalL Žallbog se se dobi brezveetnetev, ki so eadostno priđe-TaU. !-Tiwb temu pa cođijo k tr.panstvn to-žit in moledovat, da nimajo ničesar. Svoje pridelke pa prođajajo po neerarano visokih cenah. Z Dolenjakega nam piSejo 1. decembra: (Draginja.) Po vsem Kranjskem imamo zelo veliko draginjo živil in vsega, <*e«ar potrebujemo. Smelo rečemo, da ni reožno živfti. Se ćelo za dragi đenar, ne morea si kupati žtveia. Mislimo pa, da tako hudo. kakor je na Đolenjskem, ni — nikjer. Tukaj imajo mno^i eosportarji Se Zivil, a ne prodajo niti za Boza — niti za vraga. Clovek • ven-lar mora životi. Ali ni nobene poTroČi1* Znani so nam slnčaji, da đajejo nekateri srospodarjl ml^ko rajfti mladim praSI-*cm, necro ~sa prodajo — begrtncem ali dragim potrebnim. Tnđi glede obleke Je hudo. Novih oblek si sedaj nfkđo ne more kupiti. Stare obleke so žo rastrgane. Te Je potrebno zakrpati In zaSftt. A — kje dobi* sukanea a!i niti, da napraviš to delo? NI-kjer. — Ta in tam dob!« $e trgovna, ki Ima koirseo ?nkanca. Pa vpračaj koliko Telja-Bukaaec. ki je *tal pred vojno 40 v, stane F*»deJ 12 K! Kako «1 bo5 obleko zakrpal, ko ni vsa stara oMeka vredna toMko, nego stane sukaner Progo PolJCane . Konjice poda'jšajo do Zrct. Proca Konjicp . Zreće bo dol ga približno 6 kiTornetrov ter ho imela postaje Ca'rolf. F.adr.isk3 vas in Zreče. Grnđnja se je te nafrla 1.". novembra. Zaposleni so pri građbi meki vjetniki. Na itajerskem so dobili rit, da ga razdelijo med bolnišnice, male ntroke, matere in boTnlke. Kino Ideal. Spored za daces, torek 4. decembra: »Kr'tISen dan«. Misterijoina igodba v 5 đelih s Leopold Kramerjem v plavni vlcerl. fPhflnix . tvornica filmov v Fudimpeštl.) Poleg tega >e oajnovejSa vojna poročil.i. Ta spored ?e pređvaja do ?e-trtka 6. decembra. Ni sa n^ađino. Kino Ideal. Izgubila se je zlata verižtca. najbr'e ▼ tivol?kem gozdu. Pošteni najđitelj naj proti nagradi odda verižico v našem ured. cifetvu. Aprcvisacija. t Gg. nače!ciki krušnih komisij se vabijo. da se zanesliivo udeleže seje, ki se vrši v četrtek. 4ne 6. decembra ob 6. zvečer v mestni posvetovalnici. t Špeh za IX. okraj. Stranke IX. kraja prejmejo špeh v sredo, dne 5. decembra popoldne na Poljanski cesti št. 15. Določen je ta - le red: Od 1. do 2. št. 1—200, od 2. do 3. U. 201—400, od 3. do *24. St. 401 do konca. Vsaka ose-ba dobi Vt kg. Kilojcram stane 8 K 80 vin. f Južni železničarii nam pišejo: Diplomo zasluži aprovizacija Južne že-lcznice- ker prodaja svojim uslnžhen-cem in deiavcem špeh po 26 kron kilogram. Sedaj se sovori, da borno dobili denar nazaj. kar smo plaćali vec kot 14 kron za kilogram. Mi pa prosimo merodajne činitelje, oi 1 ovi: Đr. l^fjs> mir Alaui>orić. Dr. Branko Vodnlk-Đreck* ftorii, firetosar Ćorović, Dr. M'lcn Serk-, D\-. Vladimir C^ roTi45» Dušan Nikolajevlć. Dr. Lp.za Popo. tić 1 dr. Kako je več javljeno, rerljm 09 izlaziti dva puta mjesečno inUiikom, ćirilicom, i Blovenačkim prilosiir. rv. Uslijed tofA rellkog odziva proSfren i© 1 rpotpunjea prije natUBljeni opsez lista, tako da sa4 pretplata iznosi na četvrt godine S K, nm pola godine 16 K, na eodinu n2 K. Oni. boJL su već novac poslali p^tit će razlika kod slijedeće obnove p:*tpl£te. Povjerenicima, koji 9v javiše, poslani sn pretplatili arcL i*rTl broj izlazi 15. decembra. Upratm »Knjiž. juga, Zagreb, Oundulićeva nU» ca 29. IzpM M\M Pri živem molu se v draslč porobila. Marija Zorko, delavka v Zjornlt ZtidobnvU se je poroćila dne 3. iebruarja 1^96 z Jo-žefom Zorkom, posestnikom na PovrSjti. Pred sedmJmi leti je pa zapustila svojega moža ter se preselila v Ljubljane, kjer [• zadnje tri leta živela z nekim čcvijarskiin pomoćnikom. Ta je moral iti leta 1915. kot črnovojnik v vojasko službo, medtem fco se ie nahajal njen pravi mož že od začetka vojne pri vojakih. Obdolzenka ni Imela m v prvem, ne v drusem slučaju pravica do vzdrževalnine. Da bi pa kljub temu* prišla do nje, se ie odločila, poročiti se s rvoilm ljubimcem. Ko se je nahajal ta oktobra meseca m. 1. v Ljubljani, zglasila »ta sa cba pri župnem tiradu Sv. Petra ter zahto* vala vojno peroko, nakar sta oba prisegla, da nlsta poročena ter da ni nobenega za-držka, nakar iu }e župnik *e isteka dn« po-roćil. S poročnim listom se ie ohdolženka zglasila pri županstvu v Mostah ter ta-htevala vzdrževalnino, ka tero jf le okralna komisija v Ljubljani tuđi nakazala Dobila je v 6 in pol meseclh 326 K 65 vin. Končito je pa župnik PetriČ izvedel za prava drw-žinske razmere obdolženke, ki mu le od* krito priznala, đa je o priliki druže poroka dobro vedela, da 2akon ni veljaven, kar njen pravi mož Jože Zorko Se živi. Prtila ie pred s od ište, ki jo je obsodilo radi hu-dodelstev dvojnep:a zakona in loljufije nm 7 mesecev ječe. R^fzne stvnrL v , Kenec vojne Ijubesnl. V ftarvasu Js); neka Marija Marjaj imela Ijnbezensko raay merje % nekim ruskim vjetntkom. kl ol ostalo brez ponledfc. Ko fe je rodilo đ«tat ea jf* mati zadavi!« od sramote pred *im»] tom. Ko je bila na to ovadena radi data*' mora. se je v gozdu obeeiU. • RazdeJitav ttalijanakega ptena. »Ha« gyar Orazas« poroća. da je od tlo pretekU teden na poziv vojnega voovana *«-leraiške proge, mostovi, roJaSke zgndhm in Fkladiiča. Ogromno je uniform, lekntil-n!h proeluktov in živil vseh vrst. Mnogo ]• ostalo tuđi svile in bombama. Na Osrsko pripeljejo te dni razne obleke. čeTljev. ^ om baza, ker tesra »*• tam najveć potretm-je. A vs trija in Keinčija pa Fe briga ta naj« već za žirila. Dariia. Dariia Fdećemu križu. Oki'uj i bla* .eajni v Metliki in Crnoinlju jio 2000 K; hotel -Union« čisti dones-^k vojaske^a koncerta dne 17. oktobra t. 1. v znesku 122 K; občina Ccrklje na Dolenjskem 6 K 75 t. —* Meseč-na dariia v nevornbru t. i.: mornar-nadkomisar Iran Gol!is v Pulju 20 K; koneeptni uratlniki fineečne prnktiratur© 16 K 30 v; jven Ć«lstorialni svetnik profesor dr. Frsnc Pt rne 10 K; okrajni catl!:oxolsar v p. Anton Kl?!n 2 K. Druibi av. Ctrifa in Metoda }o poslat ?. Ivan Tauf^r iz Za cor j.; ob Savi znesek 1*j2 K 30 v. katert-ca >o nab:»l v -Gcvej-Skovi soetilra ob posetu brata Hrvata Be-govicn«. — Na Martinov večer se }o nabra-lo v RepenSekovi gostiini pri Sv. Jurlju ob ecavnici za C. 5!. družbo S0 K. — MoSka podružnica v Mariboru je poklala glavni družbi 25 K 73 v i. s». i? rrbiralnika v rNa-rtvinem rtotnuc 14 K Z'i v. narodni davek 7.f listopn:! 11 K 40 v. — Hranilno in poso-jllno ^ru^-.-f) v Ptuja i"e naklonilo Clrli ^lftotovi fTrti^.bi Izvnrreclno velik đi»r v zno-ku 10O0 K. 7n knt^ro bc izreka slav-neiii'i dmstrn *s" rono 7ahvalo. Miktavžev većer. Mariborska moška pođn-2niea C^ri! in Mctodove družbe v Ljubljani priredi 8. d-^c^rnbra ob polC-etrti vri popcldan v sostilnJ:"!-ih prostorih »Mariborske pcsoiilnicp* cVarorini dom) udom vEsh slov. norolnih ihvšt«*/ mariborskih snnimiv Mik'av£ev vcf^r pro+l vstopnini 1 kmro za o >itr?.L Darcvj ri mladino nai se dobro Mvi^io in czr.«irtio ter 8. decembra med 10. ta 12. c^iroina z. in 3. uro pri po-sojilničnem aruri o^Oajo. Po običajnem nagovoru in rasd^litvi dari! ?e mladina odvede dotno". firnriši in Ov-i-atll pa se anide-jo fc T&btTntCi1! deruži^Lkcmu ved«ni, ki se vr-i ro vr*o »irejencm nacrtu. iiuaiaicij ia o^govorm urednik: Vatattia KooltMr. Lšubđm* Isi ***fr »Nati^bib) slalcMMac.. Stiaa 4 .SLOVENSKI NAROD*, ttae 4. decembra i*H7. 278 ste*. Potrtim srcem javljamo, da oam je umrla fčeraj zvcČer na^a dobra mati, babica in tašča, gospa Terezi Bonceli * tt po datjM bolezni v 74. letu s?ojc dobe. Pogreb se ?rši dat 3 decembra ob o uri popoldne na domaće pokopališče, st. maše zadušnice pa v tu I;, cerk*;. V<-nci se bvaležno odklaoiajo. 4114 Ž&LEZNIKI, dne 2. decembra 1917. talnfoči ostali. Padei je na laškuu bojičču 1-S. novembra nadporo&nik j£B^B ^^ ^^^9^^v S^^^^k« ^23^^H ^B^^rSt v&B^^B^a " ^^^»fc IB^Ž» j!3tC*^ t V SS£™" trgoree Ja posestolk ii Ltabst3*j2 pri C&lfa in hil pokopan na la*kih tleh v Feltre LiabtlO pri Celja, dne 30. novembra 1917. /.a'ostnega srca i« sotznih o*i nazr.anjamo rserrt, ki se poznati gospeae Egone Jezerska bivieiia učitelja «s soli ffmizfce Sv Cl^l!^ in Metoda v Tr^tu fn poroenika v potku qorsicih stretcev, odlika^a- ftega z vojašfclm zaslužnim križeem 3. vrste, s prizna- ffif«ni pohval« in Karlovim četnim križeem- da fc umri dne 15. fistorađ« 1917 ob reki Piave, zadet v glavo od sovražnik«. Bil je Ijubeč cojTog, vdan sin in đras brat E:«iieć svojo domc-vino je le^e! v tujo aernljo, odkjer pa bo prepe'jan v zemlio slovensko, predrago đeželo, ki >o je ?jub?T prezreno ves Čas. V neumerni bol? prosimo tihega sofalja. Ktiže pr» Tržičo, 4*c 1. grudna 191?; 4111 MariBka, soproga. Ana :n JankO, StariS Tfnil« v ruskem vjetmštvu. in Janfet, 'rata. Oarifik«, Anica, Stanka, Da- aim in Vera * s*T Potrti neizmernc žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem srce pretresujočo ve?t, da je naša iskrenoljubljena nepozabna soproga, predobra mamica, hči, sestra ir. svakinja, gospa Ivana Fayer danes, dne 3. t. m. ob 2. uri popoiUne po kratki mučni bolezni, previđena s tolažili sv. vere mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice se vrši v sredo, dne 5. t. m. ob 4. uri popoldne ir deželne bobice na pokopališče k Sv. Križu. V LJUBLJANI, dne 3. decembra 1917. Aaton Payer, JUitoalia, Wa«, soprog. 4190 otroka. I --------------- Dobavljamo ———— i hp.?vnn frakova 7a vae vr^te p's^ioih strojer, i fisrkoasM pa^ir (Ofl|#« M^) ¥ vseh *>arvah, BcrtOtellS (kartao ilttam) in vertikal-reiistrataro (meblje in mape ffOiM*if/đBe aparat« in nritikline (oTo^den i>apir in b?irve). „Remington44 pisalnih strojev ddniSka družba z •. z., Ounaj U frmnz JoscfHCai 15 ki 17. Malo stanovanje z 2 obama .n rmiklinami iii« alala« •»rsitka sa fatoamrlar iaraiUu Pinurae „1T30 411T" na upravniStvo *Slov. Narod*«. mm- Irtalaf hi profeta eSeMrifine kuhalne plošče za 110 in 220 Volt. >d •• S naprrj P»§ttuna prosta, laa. a«Bi*r^ eiebirlliar Maaii—g S at SV. Itaaai. 4063 ---- in mizor|eu proti do^^emu plačilu i|ri|at aUTOlf anuiia, L|«Miaaav iimtfi mllci 11. l^^SC^SK liebrasbo glw»wiU ime poitenlh starllc«, lell stopiti fteot troovski va|en«c v tr9#vino s m«ia* mhm MagoTi, na tf«i«N a« v m«stii. Nasio\ povv urrav. »Stov. Naioda « 4105 ^P" laegabHa se j« "99 crna usnjata denarnica z večio svoto denarja, računi tn drugi listk' v nedeljo od 12. — 1. ure od Kreditne bankp di M?>fr«Aff.-» tr*ra "t 19. Odda se na t Mestni trg 19 1. aadstr. proti nagradi 41 €5 tUF" Ra T)rođa? ft "flKI hiša za ietoviš^fe s 6. sobami, kuhinjo, kletjo in :: vrtrm sadn«ni dreviem in malim parkom. Ponudbo na odvetniško pi;arn<» đr. Alofxl}a Bnmti ▼ EamBtlttt. 411? Blagajne! B2^-:-.nc aaie to«arae »e pod ; ĐfvodBlmf p0fo(i knra!e(* da na- daltoena zotet aazsf ed Hat!#- cal - re?f fttrir - Magala, družbe z ». x. Da a' VI?. Slebenalern-| faaaa Hr. 31. 4irn :: Piškote :: bonbcina, čokelado, maraalada la i rasna darlla za Miklavia nri-o I roča: 0!xela Darbo Ljubi)aaa, M«stai trn ttev. 13. 4ioo Žama$I^i. PUičam s.i ceic, nczlomljer.e, rabijcnt za- maSke za stepenice S5 K za kg, za brez- hibne ćele šampanjsk« zamaSke 1 20 za, kos I v vsaki nrinoJn: rroti rovzetju. A. Kottft, ; r»rasa-Karltn 496 ^056 • Razpis. Mestna brantffiica v Ksntniku razpfsuie sluibo uradRika z nnsto^ra aiutbe dna 1« Jana- ar}a ISIS. P!ača pu dogovoru. Pio-v.t1ct. ki so dovržiii vsai 4 rmzr. kake sredai^ Sole 'n ki so v hranilnični stroki že deloralt, naj vlo?^ lastno-ročno r>»s??r»«» s piitotjan-M oirrn-ijene prošnje do 15. decembra 1917 pri podpisani hran?!r.c . 4i is HaTnatc!{atro. JOcbre brii /e In APARATI ZA STRflaiiE LAS. I. a britev if srebrasteg« jekla K 3, 4, 5 ; vamoatni lnivski aparati poniklianl K3. 5; ; «•* znamka .Pcrfckt* 7: 6 klinami. | si K 12. 15, 20; Dvorcznc rc- ; fl zervne kline tucat K 4*50,5, 6 • ^ Plima aparati za striicnje 1^5 9, 11, !2K. Premenn dovolic-^fe^ na ali denar nar.ai. Pošlija po /$& povzetjn ali prcdplačilu V\ c. in kr. dvorni založnik, : I \ Ma aUiarađ izvozna tvrdka, ;? \ Most «1. 1ff7. (Brfii) teko. ^ i Glavni I;atalo2 vs^komur grats , "v ^ in frinko. Josip Jug pleskarski in likarski mohter LjutHimMf Rimska u 1«. se pnporoča cenjenemu občinsttu za vsa v to ttroko spadajoća dela Jamčim da delam samo s pristoim i'rn^žern. S#litea la totaa partrtika. h^^k^^^ha ^h^av a^a^^aW^a^a ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^_ ' u ? e n k o zi slašč'carno. Vpraša se v slaSCirn' tldov-aka vliem «ct. i. LmaHaam. i' St .% Proalatu vagon •*• 109» suhih hruškta;;&3?u- Kur*ci nai pošlicio svtt\ n*r'-av « 3 uoravn. »SI. Naroda« pod „a«** hruik« 4O**,< - Kontoristinla •• s prakso, varena knjijr^vodstva. ^Tr(5tepis-a, stenoctafije. toli rrem«ltt mašto. Gre najrate v tovarno ali uradniSko pi a-no Na-slov cove upra?n »Sov. Naroda« 4097 ataar* lilem slulbo *W*l :: aatakarlce :; v priprosti gostilal na da teli. Kas op takoj. Naslov rove upr. »S!ov. Nar-> 4103 •*■ °— petrolei ali Hiol kot nagrado za dobavo nettai cerJov : premogđ in drv: Pon. na upr. »SI. N.« pod „Icvrl :o *40tSaM D9bro ohranjen •• ^isal^i strol •• S« proda. Pn^ve se v risarnl rdvetnika atr. Otona *ettlcli • FranfcheSma, Sotffij* uf. št. 11, I. nadstr. 4101 1 Ipaajaaa aa taftaf atarafla oaaaa 4110 kuharica in ueenka »a cvatlifcaj aaloa Viktor aajt Habltaaa Išt9 se t mesto na đeteli v ajL trafika trafikantinia i (fastoa takof. Kje rove upr. »SL Nar« Pisalni stroi «• ^ proti dobremu plačilu Sistem in navedba cene se že i i Jos. Pnkl Cel|e aallar-gass« Nr. 2. 4116 Proda «• 4115 - štedilnik - sa večlo druUco prlvat ali post«Ino« Poizve se v Kolodvorski nl!d it. ta. Dobro ohranjena 4109 :: loncena peč z greltem r. in rova tSLEZNA PEČ sa proda, Jcnkova ulica 18. Snplm veći« ali pa tuđi man]§e ooaastfO z io is s^s&Uni Đoslopiem kl ie pripravno sa Tećlo trgovino ob prometni cesti v večjem kraju na Kranjskem ali Sprdnje Štajerskem. Cenjcne ponudbe pod „Trjo^tna 4052" na upr. »S!ov. Nar « BUTKOV GOŽD sa Isdalovanie drv, Tšt«tefja 10. fanuvarla ldIS. Na zaka^nele prošnje ali tak?, ki ne bodo imele tieh pod 1.) • 4 zahtevaoth dokazil, se ne bo oziralo. Mestnl magistrat ljubljanski,' 4ae 33. DOtembr^ 1917.