foštnlna plačani v eo*ovlnL
Leto IX Jtev. 207
u Liumioni, v sredo H. septembra MM.
Ceu Din r-
Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemši nedelje In praznike. — Inserati do 30 petit k 2.— Din, do 100 vrst 3.50 Din, večji inscrati petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovora. Irseratnl davek posebej.
»Slovenski Narode velja   letno v  Jugoslaviji 340.— Din, za Inozemstvo 420.— Din.
Upravništvo: Kraflova ulica št . pritličje. — Telefon 2304
Uredništvo: Knaflova ulica št. 5, I. nadstropje. — Telefon 2034.
Senzacijonalna poročila beograjske «Politike». — Z revolverjem izsiljen mandat. — Korigiranje zapisnikov in presipavanje kroglic. — Pašićevski voditelji o volilnem terorju.
Beograd, 13. septembra. Današnja *<Politika» obširno poroča o volilnih nasiljih, ki jih je izvajal radikalni del vlade pri nedeljskih volitvah. Kot najgoro-Stasnejši beleži slučaj, ki se je pripetil v Ohridskem okrožju. Tam je baje vladni kandidat Nenad Gjorgrjević s samokresom v roki prisilil predsednika glavne volilne komisije, da se je odpeljal ž njim v avtomobilu. Spotoma mu je vzel uradni zapisnik, ga raztrgal in vrgel v vodo: nato pa sestavil nov zapisnik, kjer so bili volini rezultati skonstruirani tako, da je pripadel mandat njemu, ne pa ministru Šumenkoviču. ki je bil v resnici izvoljen.
List navaja dalje nešteto slučajev, kier so orožniki preprečevali dostop na volišče volilcem opozicijonalnih strank, slučaje s presipavanjem kroglic itd. ter naglasa, da ni dvoma, da bo Narodna skupščina razveljavila vse take man-
date m da se bodo morale izvršiti v teh okrožjih ponovne volitve.
— Zagreb, 13. septembra. Današnji «Jutarnji list» objavlja izjavo Marka Trifkoviča in glavnega tajnika radikal* ne stranke dr. Momčila Ivkoviča, ki naglašata, da je vlada falzificirala vo» lilne rezultate. Marko TrifkoviČ po* vdarja, da se mu je zgodila velika kri* vica, ter da je bilo to mogoče le vsled terorja in volilnih nepravilnosti. — Dr. Ivkovič pa zatrjuje, da se je vršilo presipavanje kroglic iz opozicijonalnih skrinjic v vladne skrinjice. Zdi se mu popolnoma neverjetno, da bi sam mi* nister dr. Subotič dobil 12.000 glasov, dočim je TrifkoviČ dobil tako neznatno število. Tu se je morala na vsak način izvršiti nepravilnost. Ni pa dvoma, da bodo znali pasičevci ta udarec vlade primerno parirati.
Politična situacija po volitvah
Soglasno mnenje vseh političnih krogov: Gosp. Vukičevic je doigral in se mora čimprej umakniti. — Vodstvo države prevzame demokratski blok.
— Beograd, 13. septembra. V političnih krogih se živahno razpravlja o bodoči konstelaciji v novoizvoljeni Narodni skupščini. Splošno se povdarja, da volitve sicer niso rodile takih iz-prememb, kakor so se pričakovale, vendar pa spremenile položaj v toliko, da je preneseno težišče političnega položaja iz radikalne stranke na demokratsko zajednico. Radikalna stranka je izšla iz volitev znatno oslabljena in je izgubila okrog 40 poslancev, dočim je demokratska stranka znatno napredovala in ima z muslimani 80 poslancev.
V političnih krogih se sestavljajo razne kombinacije, nad katerimi vsemi dominira kombinacija demokratskega bloka. Računa se, da se bosta združili obe demokratski stranki, tako da bi štel demokratski blok skupno z muslimani okrog 105 poslancev. Tej skupini se bodo bržkone priključili tudi zemljoradni-ki z 9 poslanci, tako da bi bila to najmočnejša skupina v novem parlamentu.
V radikalnih krogih vlada kljub številčni zmagi pri nedeljskih volitvah velika nesigurnost. Nele pašičevci, ki slej-koprej naglašajo, da nočejo imeti z Vukičevic - Koroscevini režimom ničesar skupnega, marveč tudi vladni radikali u vide vajo, da imajo proti sebi ves parlament, izvzemši Korošca, ki pa jim ne more pomagati iz zadrege. O podaljšanju sedanje vladne koalicije ne more biti govora, ker je v demokratskih vrstah že prej vladalo proti temu sodelovanju veliko nerazpoloženje, ki se je še stopnjevalo po nasiljih, ki jih je izvajal g. Vukičevic nad demokrati ob volitvah.
Glavni organ demokratske stranke beogradska « Pravda ki je glasilo zunanjega ministra Marinkoviča. prinaša danes pod celostranskim naslovom: «Težak položaj predsednika vlade* daljši članek, ki naglasa, da je g. Vukičevic ostal v manjšini in da je postala odločilen faktor demokratska zajednica. Za uspešno delo v Narodni skupščini je potrebna večina, kakršne pa g. Vukičevic ne more dobiti.
Skoraj enako izjavo je podal «Vremenu* g. Pribićević, ki razun tega še naglasa, da Narodna skupščina niti ne bo verificirala mandatov g. Vukičevića, ker so dobljeni le s pomočjo terorja. Verjetno je, da bodo vsi ti mandati v verifikaciiskem odboru razveljavljeni in v teh okrožjih razpisane ponovne volitve, da lahko pride volja naroda do svobodnega izraza.
Tudi v vseh ostalih političnih krogih se sodi, da je položaj g. Vukičevića po volitvah še težavnejši, kakor je bil doslej, ko je imel v demokratski zajednici vsaj formalno zaslombo. V nadaljevanje koalicije med radikali in davidovičevci nikdo ne verjame in potrjuje to domnevo tudi današnji članek «Pravde». Novinarjem, ki so se obrnili na g. Vukičevića z vprašanjem glede njegovih na-daljnih načrtov, je g. Vukičevic odklonil vsako izjavo. Tudi ostali radikalni ministri na taka vprašanja naglašajo, da glede nadaljne akcije g. Vukičevića ne vedo še ničesar. Priznavajo pa. da je njihov položaj sedaj mnogo težji kot je bil poprej. Iz okolice g. Vukičevića se
širijo tudi vesti, da vlada med njegovimi pristaši samimi vedno večje nezadovoljstvo radi razpusta prejšnje Narodne skupščine in razpisa novih volitev, ki jim niso uresničile pričakovanja, da bo vlada dobila tako večino, da bi lahko neodvisno od opozicije izvajala sv^oj program.
Izmed boli znanih poKtikov v zadnji Narodni skupščini niso bdli več izvoljeni: hrv. federalist dr. Albert Bazala, demokrat in bivši najižstarejši poslanec Arsenij Lazić, bivši minister dr. Benjamin Šuperina, bivši minister dr. Nikola Nikić, referent financ, odbora Oton Gavrilović, dr Voja Janjić predsednik Narodne skupščine Marko TrifkoviČ, dr. VelizaT Janković, demokrat GH-gorije Božović, radikali dr. Ljuba Popović, Dnagaša Leovac, dr. Gušan Grgim, bfvS minister dr. Slavko Miletić, bivš ifoaa dr. Ivan Paleček, zemljoradnik Miloš Moskov-I'jević, demokrat dr. Miloš RadosavBevič, federalist dr. Ladislav Polic, dr. Milovan Žanić, presedmik fin. odbora dr. Jovan Ra-donjić, glavni tajnik radikalne stranke dr. Momčilo Ivković (ni kandidat), dr. Niko Novaković, Nikola Tomić (Nikac od Rovinja) ter slovenska klerikalca Skoberni, kfl sploh ni kandidiral in Fr. Kremžar kj pa bo najbrž le prišel do mandata na ta način, da bo dr. Korošec odložil svoj kranjski mandat.
Nazadovanje radićevcev
— Beograd, 13. septembra. V političnih krogih se živahno komentira nazadovanje radićevcev. Mandatov so radićevci izgubili sicer samo šest, vendar pa je nazadovanje glasov naravnost katastrofalno. Radić je izgubil nd 200.000 glasov. Na Hrvatskem je obdržal skoraj vso svoje mandate, izgubil pa je v Bosni in v Sloveniji. Njegov nastop v južnih pokrajinah je ostal popolnoma brezuspešen. V Vojvodini, kjer je računal sigurno na pet mandatov, ni dobil niti enega. Med uglednejšimi radicevci nista več izvoljena Rudolf Herceg in Hadži Oman.
Poročnik Pajević podlegel poškodbam ?
— Beograd, 13. septembra. Rodbfcna ponesrečenega letaica poročnika Pajevi6a#Je sprejela danes iz Feldkirchna brzojavno vest, da je poročnik Pajević v minuli noči podlegel dobljenim poškodbam. Vest doslej uradno šc t»j potrjena.
Požar v tvornici filmov
— London, 1«». septembra. V neki tvornici filmov blizu kraljevega parka je izbruhnil požar. Štiri delavke so zgorele, 5esi pa se jih je ubilo pri skoku skozi okno. Tovarna je popolnoma uničena.
DOLARSKO POSOJILO ZA NEMŠKO INDUSTRIJO
— Berlin. 'S septembra. Nemška državna banka je najela pri newyorški banki Dillon Read Companv posojilo v znesku 25 milijonov dolarjev, ki je namenjeno za dolgoročna posojila nemški industriji.
Radi nedeljskih nalivov so narasli potoki v Poljanski in Selški dolini in zopet povzročili ogromno škodo. — Popkvve na Kamniškem polju in v Savinjski dolini*
V nedeljo po noči so nastali po Gorenjskem in drugih krajih silni nalivi, ki so povzročili, da. so hudourniki začeli močno na« raSčati in da so potoki izstopili iz strug in poplavili polja. Največja katastrofa je zadela zopet Selško dolino, a tudi Poljanska dolina do Škofje Loke in dalje je močno trpela. V Selški dolini je Sora porušila 10 večjih {n manjših mostov, med drughni velikj most pri Praprotnem med Železniki in Škofjo Loko. Sora je odnesla seboj tudi velike množine lesa in napravila na poljih ogromno škodo. Tudi Poljanska dolina je zopet mnogo trpela. Na več krajih je segla voda do ceste, ki vodi iz Škofje Loke proti Poljanam. Kopačevska cesta je za promet popolnoma zaprta, ker je močno poškodovana.
Bistrica je pri Kamniku radi silnega naliva v nedeljo zelo narasla. V pondedek zjutraj je poplavila polja v spodnjem toku. Spremenila se je v drveč veletok in si i« pri Domžalah izkopala popolnoma novo, več sto metrov od prejšnje oddaljeno stri£ 20. Trzin in Mengeš sta bila včeraj ped vodo in je voda tekla skozi vasi. Oba kraja je poplavila Pšata, ki je segla tudi čez železniško progo pri Trzinu tako, da je bil železniški promet ves dan oviran In so morali potniki v Trzinu prestopati. Vlaki so imeli velike zamude. Danes je voda padla in je promet na progi vzpostavljen. Na poljih Je škoda ogromna.
Cesta Kamnik - Gornjj grad je bSa na mnogih krajih vsled naliva poškodovana. V Črni je cesta za 150 m na daljavo popolnoma porušena in je promet za 10 dni ustavljen.
Vsled naliva ie močno trpela todi državna cesta na Jezersko, ki ie na treh nustih močno poškodovana-
— Maribor, 12. septembra. Tudi v mariborski oblasti so zopet zadrvjale poplave.
Včeraj se je utrgal oblak nad Savinjsko dolino. Vlila se je strahovita ploha, ki je imela za posledico, da so skoraj vsi pritoki Savinje in sama Savinja prestopili bregove in poplavile vso okolico. Savinja je naraščala od ure do ure in dosegla že popoldne tri metre nad normalo. Voda je porušila več mostov in napravila veliko škodo zlasti na polio. V Mozirju je voda vdrla v biSe. Posebno pa so prizadeti lesni trgovci, katerim je odnesla mnogo lesa. Gornji grad je bil nekaj časa popolnoma odrezan od sveta. Tudi Drava je znatno narasla, vendar pa doslej Se ni prestopila bregov. Iz Prekmurja še manjkajo poročila, verjetno pa je, da je tudi Mura prestopila bregove, ker je v gornjem toku stalno naraščala. Proti večeru Je začela Savinja padati in se ni bati nadaljnili poplav, če bo deževje prenehalo.
Razdejanje v Poljanski dolini
Iz Škofje Loke nam poročajo: Oblak se je utrgal na Blegašu in so se vode vlile tudi v Poljansko dolino. Narasel ie posebno p«--tok Kopačnic3? ki je odnesel vse mostove do_ Hotavelj, zasul polje in uničil vse .madeže. V Kopačnici teče voda po cesti. :i0 m proč od nedanjo struge. V Volaki, Cabračah in Suši so vsa pota razdrta in promet popolnoma onemogočen. V Sovodnji je cesta proti Fužinam na petih krajih odnesena. Vsi mostovi in jezovi so poškodovani, cesto ju so zasuli usadi. Potok Brbonščica, desni pritok Sore, ki je znan že od prejšnjih po-vodnji, jo odnesel v Dol. Dobravi hišo Marije Berlic. H5erko Angelo je zajelo vi-lovje, ko je nesla posteljo iz hiše in so jo ljudje le z težavo rešili na nasprotnem bregu, kakih 60 korakov daleč. Cenitev Škode od Gon Dobrave do Lucine je popolnoma nemogoča, ker je komunikacija popoln oni pretrgana. V Poljanah je Ločnica most pri cerkvi odnesla. Ker je ljudstvo odvisno največ od nakupa hrane in je pretrpelo že dve katastrofi, je pomoč nujno potrebna. oPo-slanci naj se zavzamejo vsaj za prost dovoz koruze.
Katastrofalen potres ob Črnem morju
— Moskva, 13. septembra. V noči od nedelje na poudeljek ie bil zabeležen na Kavkazu, na Krimu in na obali Črnega mor j a katastrofalen potres. Po dosedanjih poročilih je razdejanih več mest. Število človeških žrtev še ni ugotovljeno, ceni pa se na tisoče. V Sebastopolu je porušenih več sto hiš. Prebivalstvo je pobegnilo v paničnem strahu v okolico in se ne upa vrniti na svoje domove, ker se potresna sunki neprestano ponavljajo. Mesto Na-raangan je popolnoma porušeno. Razdejanih je nad tisoč hiš. 65 oseb je bilo ubitih, mnogo žrtev pa je pokopanih še pod razvalinama. Tudi v Kijevu m drugih večjih mestih je potres povzročil ogromno škodo. (Gre nad brž za potres, ki so ga zabeležili radi potresomerji observatorija pod Trtgila-vom. Op. ured.)
— London« 13. septembrra. Potres je povzroči d veHko škodo v Sebastopolu, Odesi in Kijevu. Istočasno se je utrgal oblak in razdrl progo kavkaske železnice.
Češkoslovaške železnice v zakupu?
— Praga, 10. septembra. Listi poročajo, da je neka ameriška finančna skupina, pripravljena prevzeti v zakup, za daljšo dobo vse čehoslovaške železnice m dati
državi 150 milijonov štertfngov posojila za popravo železnic.
Grozen pokolj na Kitajskem
— Peking, 13. septembra. V kraju Cangtse severno od Houana so Člani neke kitajske organizacije ubili nekaj vojakov Fengjutsiangove armade. Čete Fegjutsian-za so se krvavo osvetile in masakrtrale ne glede na starost aii spol po cenitvi beguncev nad 30.000 ljudi.
FRANCIJA IN RUSIJA
— Pariz, 13. septembra. Glasom poročil iz Moskve je imel francoski poslanik v Moskvi g. Herbette včeraj daljši sestanek s sovjetskim zunanjim komisarjem CiČeri-nom. V poučenih krogih se zatrjuje, da namerava sovjetska vlada v najkrajšem času odpoklicati svojega pariškega poslanca in storiti vse, da ne pride do preloma odnoša-jev med Francijo in Rusijo.
Samomor dveh zaljubljencev
V nekem gozdu blizu Košic na Slovaškem so našli v juniju trupli neke 16 do 17 letne, skoraj še nerazvite deklice in nekega 26 letnega mladeniča. Obdukcija je pokazala, da sta samomorilca najprej izpila večjo količino veronala, na kar je mladenič trikrat ustrelil deklico v glavo in jo ubil, potem pa pognal še sebi kroglo v čelo. Policija in orožniki so napeli vse sile, da ugotove, kdo sta mlada samomorilca. V Košicah in v okolici ju ni nihče poznal. Zaljubljenca sta se pojavila nekaj dni pred samomorom v okolici mesta in ljudje so opazili, da imata samomorilne namene. Pred samomorom sta zabrisala vse sledove, ki bi mogli odkriti zagonetno smrt. Šla sta tako daleč, da sta izstrigla iz perila monograme.
Po dolgem prizadevanju so oblasti ugotovile identiteto mladih samomorilcev. Gre za 17 letno hčerko nekega budimpeštanskega tovarnarja in za njenega ljubčka. Dekle se je seznanilo z mladeničem v Budimpešti in se strastno zaljubilo. Oče je bil odločno proti temu razmerju in je poslal hčerko v Nemčijo v neki penzijonat, da hi pozabila svojega izvoljenca. Pred tremi meseci se je zglasfl pri ravnatelju nemškega penzijonata elegantno oblečen mladenič, ki se je predstavil za brata mlade Madžarke in prosil ravnatelja v imenu svojega očeta, naj pusti gojenko na dopust. Ravnatelj ni slutil sleparije in je zojenki res dovolil daljši dopust.
Pred odhodom je izročila eksaJti-rana Madžarka svojim prijateljicam šest zapečatenih pisem in prosila, naj jih v presledkih po en teden odpošljejo. Vsa pisma so bila naslovljena na njenega očeta v Budimpešti. Prijateljicam je pripovedovala, da gre za šalo in da jo zelo zanima, kako presenečen bo oče, ko dobi vsak teden po eno pismo, dočim bo sama že davno doma. Preskrbela si ie češkoslovaški vizum in odpotovala s svojim Ijubčkom naravnost v Košice, kjer sta šla skupaj v smrt Oče je res dobival pisma in je na ^BRto odgovoril. Pisal je tudi ravnatelju penzijonata in ga prosil, naj da njegovi hčerki dopust, da poseti roditelje. Ravnatelj je odgovoril na pismo brzojavno, da tovarnarjeve hčerke že tri mesece ni v penzijonatu. S tem pismom se je oče obrnil na oblasti, ki so kmalu ugotovile, da je šla njegova hčerka s svojim Ijubčkom prostovoljno v smrt
Iz ljubljanske kronike v
Aretacija Pavla Cvenklja. — Drzen kolesarski tat prijet.
Na Vodniki.vem brgu je danes med v-em? braujevkam i  iti  pirv1aj.nl t. nm i  s« i m  v/.rtn •
največjo senzacijo vest. da je bil \čerai aretiran na glavnem kolodvoru bivši borim ?enzal za it**, tedaj le>ni potrtriovaJac n* edeni naiafMlneaših agitatorjev klerikalne stranke Pavle Cvaakelj, rtaanjot \ Mre t-ški ulici, kjer ima tudi s\ojo \iio, ki je zelo obremenjena s hipotečntini posojili.
Na zahtevo dveh prizadetih strank It poLiciJH včeraj aretirala Pavla Cvenklja. Ta je prišel okoli 11.S0 na glavni  kolodvor t
] .etnički obleki in s j>otnhn kovčegom. Na-meraval se je z opoldanskim gorenjskim \Inkom   odpeljati   preko Jesenic v Itnlij
Policijski agent fttefan £avel je bil obve^-en o aferi Pavla Cvenklja. Pristop.1 je k nje-nm in mu sporočil, da je proti njemu pri 11-žavnem pnrvdniStvu podana ovadba radi po-IjuFije in dt ima nalogo pa aretirati. Pa\lf Cvenkelj je brez \>-.ike^.j pettt it t, mirno m nekoliko pi e bledel sledil agentu, ki ga j*» najpreje »wlvedel na kolod\orsko policijsko ekspozituro in nalo na |K)li<i^ko ravnateljstvo, kjer je bil zaslišan. (\*nkljeva afeta je javnosti oVioma ie znana   l)v;i  lipovca *
sadjem, ki imata scJaj svoj I..kal v semenišču ob strani Solektgt <hr\ui>.ij in ki j* 7>elo   neprikladen   odnosno   tudi   le«iiaii. »'a okušala dobili v najem I >k \\ na vo",Vii menšča. kjer se sedaj nahaj» špecerij>ka tr_
govina Oermak. Cvenkelj ~e je niiuni jhji..(-dil za posredo\aka pri km 7. >^.i <-f; i-t em i.r-dinaiijatu odnosno eknnom;du Iftteretiranl stranki -ta | len« |*>sre t"\.'ni» m •p»>:,--li Cez nekui dni ie P. Cvenkevj prijel k prvi stranki,  Pieliku.   h   od   ii.re\ja  /.alUt-vaJ.   m >
in 11 da 9BU000 Din. ki J i lt rabi ordinarijat. Od komptiiijouke Pielikove pa je prejel lokal *J'2.()00 Din.
Aretirani Cvenkelj se zagovarja, da »i je denar pridržal H večkratne inter\eiwije v Beogradu na korist g. Pieliku, ki je italijanski  državljan.  Zatrjuje  tu<ii, da  bo IH
zadevo njegov brat v Ljubnem na (Joren.i-ske poraviuU. Me^l branjevUami na Vodnikovem iu Pojjaf-arjevem U-v*i *e je ludi raznesla govorira. d i je rnunorav«! aiftirani Pavel pobeg ni ti v Ameriko in da je imel seboj večin svoto denarja Sam pravi, da je hotel odpotovali v Italijo |«> l< »no vy |k j*klil poslih. Pri njem -o re*. dobili \« r «0 ^ ot ». ki je potrehn-;) za Potovanje v Italijo in potrrt list za Italijo. Haje je Cvenkelj ttpMf *e v druge afere, ki jih bo popunila proti 11^-mu uvedena kazenska preiskava in o katerih začasno ne moremo poročati.
Danes dopoldne je bil Cvenkelj. ki je bil drugare tudi vpliven rlan v v^l-'vu klerikalno   * Kmefke  7ve7e*.   FzrOtV* trnvnppi'i
pravdništvu ter odveden v preiskovalni za-»^or deželnega s»K.l'*L-a. Mera jp w-bu<<"'.» ludi  med lesnimi  trg ;\ci  veliko sn*ntarijo.
Dane« ob P>. d<"«oldne it bil aretiran v Kolodvorski ulni drzen koledarski tat In rohajkovalec Rudolf Zuidar.^r radi talvine kolesa na glavnem kolodvoru.
ftolski  upravitelj na »ležiri   Ivan (lerrp'- : ?e soo^i  okoli   19.30  prišel  na glavni kolodvor k beogradskeniu brzovlaku   Pred kolodvorom   je  pustil    novo kolo zaklenjei Ko je po odhodu brzovlaka zapustil peron In '»olel sesti  na  kolo.  je zaenden  7.aj'^7.il. «'j mu je med tem rn«oni ž.' nekdo MMt4j kn!o. Tatvino je takoj javil policijski ek» o/.itii-ri  na  kolodvoru.    ^trainikj  in  agentke na ekspozituri   so takoj 7--ireli   poizvedovat i r.* tatom. Toliko so dogcali, da je kol<» odne i*d neki    20-letni    mlad^nir 1 smeri pr^'i Kolodvorski ulici. Policijskemu ogen'u fnu £*avlu se; je končno pntraHk* na H i katft, shranjeno  v gostilni   pri   »Starem tii'er-u>. Tam je dognal, da       je sJiranil ne;vi m!~ deoir. ki je tam prenočeval, pr, imenu Pm-dolf Žnidaršič. Ta je najbrž slutil, da *o mu za petami, zato je noč prebil  v bližini <-«r-kusa Rebernior v Tivoliju. Dano* p:< so na prijeli in zaprli. Znidar<ič je po pokliru io-raj in »e v soboto nri<el iz Suv^ka v Ljubljano. Ker mu jo denar poAel, je s^el ]ni kolesu, da bi ga proda!.
Borzna poročila
IJI BI J A \ > K A HORZA
Devize: V oklepaju zaključki: Berlin l:k-">25— 13JB7&, 115275 ( —). Curih 1<*»4 -1097 (1095.5), Dunaj 7.90 8<rj London 27."» 276.61: Hemj—h ,V>.6B—:>6.S3 (56.73). Pitga DiSA* 10 RS (16S.4&),  Milan  307.75—309.7:» (308.75).
Efekti:  Celjtka   po«.  Iftft.   199   f tuli !jarwka kred. 140 d. Merkaotilna 7.% bi. Pra-stediona 850 d.  Kred.  navod  160 d. Stroir* tovarne 80 bi,  Vevre 135 d, Ruse 260-_v7>, Kranj9ka ind. dr. 405 bi  Starbna 56 d. šir 104 d.
'Lesni trg: Tendenca neinpremen e-ca. Zaključeno 6 vagonov in sicer 2 vng. bukovih plohov, nežamanih od 30-70 mm. od 2.5—4 m, širina od *30 ent naprej I. H. franko vag. nakl. postaja a 44o. ] vag. »n-hife bukovih de*k fr. vajr. n?»kl. post. a 19 5'. 2 vagona suhih hrastovih desk. franko vng. nakl. postaja a 17.
ZAGREBŠKA BORZA Devize: I>mdon 276.85—276 65. New York 56.686—56.836, Pariz 221.5--2*!3.5, Milan 307.81-309.81, Curih 1094—1096, Berlin 1351 - 1354. Dunaj 799-SO?. Tra^a 168A'» —168.8.',.
Efekti: 7% inve«t. posojilo 1021, 87— 87^, Ljubljanska kreditna 140 'zaklpi&ekk PraMediona «0 (zakljutek). Trboveljska 460-475, V«fii 135 (zaključek).
INOZEMSKE BORZE • — Čarih. Beofrrad 9.1375   Milan 2B.2<«5, Parit 20.38, London 26.21, N«wTork 618.5, Đertin 129.820, Praga f.lfT5.
s
S17
7JE
0746
140602
06
Stran. 2
•SLOVENSKI NAR OD* dne 14. septembra, 192:
• • •
Ni še petelin trikrat zapel, že je SLS zatajila svoje zaveznike
Žaljive «Slovenčeve» lekcije g. dr. Ravnikarju in njegovemu listu. — Komunistov in neklerikalnih delavcev klerikalci m poznajo več. — Kako zmerja «Slovenec« zavedne Ljubljančane«
Med dr. Ravniharjevim glasilom in »Slovencem« se je vnel prepir za oslovo senco. Drug drugemu si izprašujeta vest, kdo je kriv, da je g. Korošec v Ljubljani propadel. Pri tem je padlo v »Slovencu« na račun pristašev dr. Ravniharja precej pikrih besed.
Dr. Ravniharjevo glasilo je tožilo, da SLS in njen tisk nista storila v polni meri svoje dolžnosti za >poraz klike«, Slovenec« pa odgovarja, da sta SLS in njen tisk storila v polni meri svojo dolžnost in še več, radj česar mora njegove očitke najodločneje zavrniti. Razen tega ugotavlja »Slovenece«, da se dr. Ravniharjevo glasilo »zadnje čase gerira kot nekak, v ostalem Cisto nepoklican in neprošen arbiter v zadeve SLS, česar se bo moralo počasi odvaditi«!
Zamorec je storil svojo dolžnost in je dobil, kakor se spodobi, — Judeževo plačilo! Klerikalna hvaležnost za dr. Ravniharjevo podporo se je zelo hitro izkazala. Mi sicer dvomimo, da se bosta dr. Ravnihar In njegova ožja družba izpametovala, navajamo za to stvar zaradi primera, kaj imajo pričakovati tisti, ki so podpirali klerikalno stranko. Njihova edina pravica je, da smejo delati za klerikalne interese, da pa bi se vmešavali v njih razmere, jim je prepovedano.
Framazon dr. Ravnihar Je bil katoliškim duhovnikom SLS pod volitvami s svojim listom pač dobrodošel, sedaj po volit-tah pa mu glavno klerikalno glasilo sporoča, da se bo moral odvaditi vmešavati se v posle SLS.
► Dr. Ravnihar, ki je računal na klerikalno hvaležnost, je razen tega doživel, da so ga zapustili v odloč.ilnem trenutku tudi lastni pristaši, kajti »Slovenec« trdi, da so ljubljanski radikali le delno držali sklep in zapovedi lastne stranke, da je sam podpredsednik radikalne stranke v Ljubljani ves dan agitiral za SDS, da so številni znani in organizirani radikali volili SDS«.
Dr. Ravnihar je torej doživel, da ga niso zapustili samo njegovi zavezniki, ampak tudi lastni pristaši, ki mu niso sledili v njegovi nesrečni zablodi. Žalostna usoda moža, ki je nekdaj igral v napredni Ljubljani tako odlično vlogo.
Drugi, kj imajo priliko spoznati sedaj klerikalno hvaležnost, so komunisti, »Slovenec« jih noče več spoznati, dasi so klerikalci pred volitvami nanje direktno apelirali, naj volijo dr. Korošca, in dasj so izdali posebne letake, ki so bili predvsem namenjeni samo njim. Več kot 700 komunističnih glasov so dobili klerikalci v Ljubljani pod raznimi pretvezami, lažmi in nedopustno volilno agitacijo, sedaj pa piše »Slovenec«, da je »drugo količino glasov dalo SDS marksistično delavstvo«. To trdi »Slovenec« z očitnim namenom, da bi odvrnil od SLS moralno dolžnost, izvršiti obljube, s katerimi je pred volitvami delavstvo mamila.
Številke dokazujejo, du marksistično delavstvo ni volilo dr. Kramerja, vsaj po svoji veliki večini ne. »Slovenece« sam trdi, da radikali niso volili Korošca. Odkod je dobila potem SLS toliko glasov? Ako vzamemo za podlago zadnje oblastne volitve, pr{ katerih so dobili klerikalci nekaj nad 3400 glasov, radikali pa 500, je treba računati, da so pri nedeljskih molitvah dobili klerikalci lastnih in dr. Ravni-harjevih glasov v najboljšem slučaju le kakih 3600. ostalo pa so jim dali pred vsem marksistični delavci. Nemci in razni »naprednjaku so že L 1925 in tudi pri letošnjih oblastnih volitvah volili klerikalno.
Nasprotno pa se prj Naprednem« bloku ne more iz ničesar sklepati, da ga je volilo en gros marksistično delavstvo, kajti porast naprednih glasov od oblastnih volitev pa do danes, od 4150 na 4600, je povsem normalen in bi bil brez dvoma še ve5ji, ako bi vsi napredni volilci storili svojo dolžnost.
Dejstvo je da danes »Slovenec« marksističnega delavstva noče več poznati, — tud,- ta zamorec je storil svojo dolžnost
Ali bo to delavstvo že enkrat spoznalo, da je bilo od klerikalcev zopet osleparjeno?
Dočim pa »Slovenec« zanikuje, da bi marksistično delavstvo volilo klerikalno stranko, — (treba je računati na btožmja pogajanja za sestavo nove vlade in napraviti SLS »regierumgsfahig« zlasti z ozirom na vprašanje nadaljnega obstoja zakona o zašcitj države!) — pa »Slovenec« priznava, da je dr. Korošca volilo v Ljubljani precej neopredeljenih uradnikov, trgovcev in obrtnikov. Na podlagi navedenih številk in splošnega pregleda ljubljanskih volitev se seveda more sklepati edino le, da je teh »neopredeljencev« volilo dr. Korošca največ kakih 150. Kako se jim bodo klerikalci za to pomoč izkazali hvaležne, je seveda drugo vprašanje. Kadar jih ne bodo potre-bovaili. jih bodo prav tako zatajili, kakor so dr. Ravniharja in komuniste.
Na podlagi navedenega in »Slovenče-vih« komentarjev o nedeljskih volitvah je razvidno. da SLS v Ljubljani svojega števila glasov ni dobit3 Iz lastne moči, ampak s pomočjo drugih voliloev, ki pa so se iz razndh oportumstičnih in osebnih razlogov odločili za dr. Korošca. Na to število glasov klerikalci torej ne morejo biti posebno ponosni, tem manj, ker jih bodo izgubili ob prvj priliki, ko se bo pokazalo, da SLS ne more in noče izpolniti svojih predvolilnih obljub.
»Slovenec« bi seveda ne bil »Slovenec«, ako ne bi tem brcam svojim zaveznikom pridružil še kopico napadov na napredno Ljubljano. Pri številu 4600 glasov, ki jih je dobil dr. Kramer, se čuje prav smešno in je ob enem predrzno zmerjanje, ako piše »Slovenec«, da so poleg par omizij pristašev SDS glasovali za dr. Kramorja le omejeni in strahopetni ljudje... Ej dobro, odgovor od teh »omejencev« in »strahopetcev bo dobila SLS 2. oktobra in to še vse drugačen kakor v nedeljo.
Klerikalci in dr. Ravnihar po volitvah
Por " i jo nam:
Znano je, s kako vnemo se je nekdanji starosta Sokola dr. Ravnihar zavzemal za klerikalce in zlasti v Ljubljani silil napred* njake, naj volijo dr. Korošca. Človek bi mislil, da so mu klerikalci vsaj hvaležni za to njeg no prizadevanje, ki sicer ni rodilo zaželjenega uspeha, vendar pa nudilo klerikalcem cobro agitacijsko sredstvo. Kake p*', sodijo klerikalci o dr. Ravniharju v res* niii, je izdal znani ljubljanski klerikalni vo* dnelj ' Ž ižek, ko je po nedeljskem pora« zu k' 'valcev v Ljubljani v gostilni «Pri Leonu« hladil svojo jezo nad dr. Kramerjem, od kater' je dobil pri Češnovarju tako zasluženo \ G. Žužek se je izrazil o
;. dr. R.   .iharju tako»Ie:
«Ravni h ar za nas nič ne pomenil Kaj hoče on, ki nima niti organizacije. To, kar oe je pisalo v »Slovencu* in »Narodnem dnevniku* o številnih radikalih, je vse skup bav*bav. Kadar imajo svoj sestanek pri «Figabirtu». jih je ravno 16 mož za celo omizje.»
«Čemu ste se pa vezali ž njim?* je pri* pomnil nekdo pri drugi mizi:
«Zakaj pa ne, če se nam pa sam ponuja. Vsaka kroglica je dobra, pa magari, če jo prinese pes na repu. O Ravniharju je pa tako že rajni dr. Tavčar povedal, da je ... (radi tiskovnega zakona psovke ne moremo ponoviti). Sedaj ga pa itak več ne rabimo..»
KDOR OGLAŠUJE,
TA NAPREDUJE!
Pisane zgodbe iz naših krajev
Aretacija banatskega bogataša,
ška nesreča
Na ukaz preiskovalnega sodnika v Veliki iJikindi so aretirali te dni v vsem Banatu znanega veleposestnika Vladiška Baica. Obtožen je, da je po nare j al dokumente, sleparil in nago« varjal druge osebe h krivi prisegi. — Baič je velik bogataš in so ga že pred vojno imenovali banatskega Naboba. Znano je pa tudi, da je živel zelo raz* košno in razsipno. Zapravil je v krat* kem času velik del svojega premože* nja. Ostalo mu je naposled le 30 johov, pa še ti so bili obremenjeni. Zato so postali ljudje pozorni, ko je Baič ku* pil nekega dne v Novi Kaniži 100 jo-hov zemljišča od posestnika Szemesa. Baič je dal posestniku 10.000 Din na račun :'n ta mu je izstavil potrdilo. Na njegovo veliko začudenje je pozneje izvedel, da se glasi priznanica na vsoto 460.000 Din. Začela sta se tožiti in Baič je navedel priče, ki morejo dokazati, da je Szemesu res izplačal 460.000 Din.
Na podlagi teh izpovedi je Szemes ovadil Baiča državnemu pravdništvu, katero je odredilo aretacijo, ki je zbudila po vsem Banatu veliko pozornost.
Pri Travniku so nedavno domačini kamenjali dve Angležinji, in to zgolj radi babjeverstva, ki je v Bosni in Her* cegovini še vedno zelo razširjeno. Tam žive še čarovnice, ki jahajo na metlah.
Ljudje se proti večeru namažejo s česnom, da jim čarovnice nc morejo škodovati. V vsaki vasi živi stara ženska, ki je čarovnica in se hrani najrajši s srci mladeničev*edincev. Vsi verujejo v volkodlaka, katerega nihče ne more ubiti drugače kakor s posebnim kol« cem. Kdor je pa oborožen s tem kol» cem, ne sreča volkodlaka. Kdor ga pri* čakujc na pokopališču, da bi ga videl, temu se volkodlak ne prikaže, pač pa tistemu, ki se ga ne nadeja. Razen v čarovnice in volkodlaka prebivalstvo veruje še v vampirje, more, vile itd. Malo jih je, katerim se da dokazati, da teh bitij ni in so vse le vraže. Vsi brez izjeme pa verujejo v hudiča. 2e zato, ker slišijo o njem tudi v cerkvah. Vse kar seljak ne razume, je naredil ili »djavo« ilf »Švabo«. Pred vojno je
— Hudiča izganjajo. — Letal-
v Bosni.
i
prispel v neko vas kolesar. Kmetje so se zbirali v gručah in hoteli kolesarja kamenjati, misleč, da je vrag na kole* sih. Hudiči so v zvezi s čarovnicami. Čarovnice pošljejo vraga v osebo, nad katero sc hočejo osvetiti. Oseba potem znori. Zlasti mnogo mladih žen obsede vrag in jih morejo ozdraviti le posebni zdravniki, to so pop ali hodža. Vsn Bosna in Črna gora in dober del Her= cegovine in Dalmacije pozna popa AcU ma, ki zdravi obsedene žene. Ačim je star že nad 80 let in je telesno in du= ševno krepak in zdrav. Bil je hajduk, gardist črnogorskega kneza Nikole in končno je postal pop. Hišo ima vedno polno bolnikov. Zdravi pa zastonj ali za majhno odškodnino. Ljudje ga ča* ste kakor svetnika. Sam veruje v hudiča, ve kako mu je ime, v kateri del telesa se je vsesal, kdo ga je poslal itd. Pop vpliva na svoje pacijente kakor kak hipnotizer. Zdravi pa s čitanjem evangelija, izpraševanjem in posebno dijeto. Doba zdravljenja traja štirinajst dni. V Bosni in Hercegovini jašejo ča* rovnice na kolovratih in metlah, volkodlakih in vampirji se sprehajajo v noči in more ter davijo ljudi, vragi skačejo po brdih, mi pa govorimo in razpravljamo o kulturi in civilizaciji, o parlametarizmu in volilni pravici in o drugih modernh teorijah v življenju in svetu.
Iz Sarajeva poročajo, da se je pripe* tila v severni Bosni težka letalska ne* sreča. Podporučnik Marinovič in narednik Hočič, oba podrejena letalski komandi v Rajlovcu, sta dobila ukaz za polet Rajlovac*Banja Luka-Rajlovac. V nedeljo zjutraj sta startala v Rajlovcu. V severni Bosni pri Oriovcu jima je zmanjkalo bencina. Zato sta hotela pristati, a v višini 500 m je odpovedal motor in letalo je strmoglavilo na zem* Ijo. Prihiteli so kmetje, ki so delali v bližini na polju in našli oba letalca mrt* va pod razvalinami razbitega letala. Naslednji dan so odpeljali trupli po« nesrečencev v Sarajevo, kjer bosta sve* čano pokopana.
Jean de la Hyre: 8
500
Roman.
Ko so kazalci kazali polnoč, je kapitan pritisnil na gumb ... Razlegel se je zamolkel r>ok.
Foulton je ležal med »g. de Cleve < in Andrieem. V hipu, ko je kazal kazalec polnoč, je obrnil glavo nekoliko na levo in njegove ustnice so se skoraj dotaknile Leticijinega ušesa. Zašepetal je tako. da ga je slišala samo Leticija:
— Ne vem, kaj ste storili s tuniko, vem pa, da kapitan ni opazil, da ste ženska, mademoiselle de Cleve.
Leticija je zadrhtela. Odprla je usta, pa ni mogla spregovoriti. Faul-ton je imel še toliko časa. da ie obrnil glavo. Po tem je napolnil kupolo močan duh po klorotormu in efiru.
V ogromni dvorani, kjer je svetila električna obločnica, se ie čulo samo enakomerno tiktakanje skrivnostnega stroja.
Tak - tak, tak - tak. tak - tak... Na kovinskih mrežah pod kristalnimi kupolami je ležalo petsto nepre-
mičnih človeških teles, podobnih truplom.
Zračne kupole. Polne kloforma, efira, zraka in vlage človeških" teles, so se začele polagoma prazniti. Genijalno napeljane sesalke so morale v 35 dneh popolnoma izsušiti telesa 500 ljudi, ki so šli prostovoljno v smrt, da zopet ožive.
Čez eno uro je električna luč v dvorani ugasnila.
Podzemlje se je pogreznrlo v tisočletno temo.
Tisto noč so slišali ponočnjaki in nočni stražarji v Benetkah zamolkle eksplozije v zalivu. Ribiči so vsi prestrašeni opazili, kako se je nad mirno morsko gladino naenkrat dvignil ognjeni zubelj. Pol ure je morje valovilo in ogromni valovi so pognali v mestne kanale kalno vodo.
Zjutraj so mornarji strmeli, ko niso več videli otoka sv. Jurija. Spočetka niso hoteli verjeti lastnim očem. Neverjetno! Otoček sv. Jurija je izginil iz zaliva. Ko so obvestili o tem meščane, jim nihče ni hotel verjeti. Vsi so se smejali češ. mornarjem se meša: Toda uro pozneje so odplule v zaliv gondole in ribiške ladje ter se zbrale na kraju, kjer se je prejšnji dan dvigal otok sv. Jurija. Benečani so vsi preplašeni go-
Pravim radikalom1
S prošnjo za priobčitev 9mo prejeli sledeče sporočilo:
Vi, ki veste, da je prva solza žalostnica za nesmrtnim našim velikim učiteljem in voditeljem Nikolo Pašićem kanila iz očesa in srca največjega Jugoslovena Svetozarja Pri-bićevira, verujte, da je sedaj, ob težki in ravno zato tem bolj sijajni zmagi napredne naše naredne misli v Ljubljani, prva solza radostni ca pritekla iz očesa in srca nesmrtnega našega Baje!
Četudi je malo nas pravih radikalov v napredni beli Ljubljani, bodimo zavedni in ponosni, da smo s svojimi skromnimi silami našim naprednim bratom Častno in pošteno vrnili zvestobo za zvestobo!
Zatrimo še tiste kupljene duše, ki so se podlo splazile med nas, in kot pravi radikali za našo narodno stvar ostanimo vedno neomajno zvesti ramo ob rami z našimi na« prednimi brati demokrati!
Tretji kongres pravnikov v Sarajevu
Letošnji kongres pravnikov v Sarajevu se bo vršil po naslednjem programu:
Prvi dan kongresa 23. septembra 1927: Ob 9. svečana otvoritev v Narodnem gledališču. Takoj po otvoritvi zasedanje sekcij iz raspravnih tematov (odgovornost organov delniških družb in zaščita vložni* kov, izvršba zoper državo in privatne ose* be, osnovna načela našega pomorskega pra* va, kolektivne pogodbe, pravni položaj že* ne v bračnem, imovinskem in nasledstve* nem pravu) v dvoranah pravosodne palače. Sekcij« bodo nadaljevale svoje delo popol* dne ob 15.
Ob 21. zvečer svečani raut in družabni večer; priredi mestna občina na čast go* stom v prostorih i»estne hiše.
vorili o zagonetnem nočnem dogodku. Milanski listi so poslali na kraj katastrofe   posebne poročevalce, beneške oblasti so odredile posebno komisijo, j Vsak dvom je bdi izključen — otoček j sv. Jurija je čez. noč izginil.
Drugi dan so zmerili na dotičnem kraju morje in oblasti so ugotovile, da se čuti dno približno v isti globini, kakor dno kanalov. Pa mikom se torej ni bilo treba bati, da bi zadeli ob dno. Več mesecev so govorili v Benftkah samo o skrivnostni usodi potopljenega otoka, toda polagoma so ljudje na katastrofo jx)zabUi. O čujdnem nočnem dogodku so pričale samo še tujim turistom namenjene razglednice s staro sliko in napisom: »Otoček sv. Jurija«. Nikomur ni prišlo na misel, poslati na kraj katastrofe potapljače, kajti nihče ni mogel misliti, da se je ohranilo na dnu zaliva življenje...
Življenje na zemlji je šlo svojo pot. Ljudje so se rodili, Živdi in umiralL Pokolenja so sledila pokolenjem in vsako je zapustilo sledove svojega dela in svojega genija. Eno stoletje je šlo za drugim v večnost in minila so tisoč tristo štiri leta, med njimi tristo šestindvajset prestopnih.
Drugi dan kongresa 24. septembra 1927:
Ob 9. nadaljevanje dela po sekcijah.
Ob 16. čitanje in sprejem resolucij, volitve novega stalnega odbora in zaključitev kongresa v Nar. gledališču.
Ob 20.30 svečana predstava v Narod« nem gledališču. Na sporedu: Sefka Hasa* nova od Ve®elinoviča*Muše. Tretji dan kongresa 25. septembra 1927:
Izlet na različne kraje (proračunjetii stroški po 70 Din): Kopališče lltdze in V res lo Bosne, TrebeviJ (1629 m visoka gora, s katere je veličasten razgled po vsej Bosni, avtomobilska vožnja iz Sarajeva tri četrt ure), VareŠ (z železnico od Sarajeva 3 in pol ure, znamenit rudnik železne rude. K* varnica in topilnica), Zenica (z železnico 3 in pol ure, premogokop, velik* moderne tvornice, kaznilnica), ogled mesta Sarajeva in   cestnih znamenitosti.
V ponedeljek, dne 26. septembra izlet na morje, Dubrovnik, Kotor, Split. Spotoma ogled glavnega mesta v Hercegovini, Mostara. Kdor se ne bi hotel udeležiti tega izleta, ; more vračati preko Travnika, J>j* ca, Banje Luke, Bihaća in Pl*Lvičkih jezer aH pa po vzhodni progi na Višegrad, U žice in Beograd.
Glede na to opozarjamo člane: Vse priprave za kongres so zaključene in se nove prijave ne sprejemajo več. Legi* timacij^ so bile razposlane vsem Članom rz* ven Ljubljane po pošti, ljubljanski člani jih dobijo na sodišču št. 133 pri dr. Sajo* vicu v popoldanskih urah. Priporočamo čla« nom, da odpotujejo v Sarajevo 21. t. m. z brzovlakom št. 5. Brzovlak odhaja iz Ljub* ljane ob 20. uri, Zidanega mosta 21.07, Za* greba 23.20, Slavonskega Broda 4.30 m do* spe v Sarajevo 22. t. m. ob 14. popoldne. S tem vlakom bo potovala tudi večina članov iz Hrvatske in Slavonije. Dovoljena je po vseh progah in za vse izlete Čerrtinska vož-nja od 18. septembra do 8. oktobra. Vsak naj kupi samo četrtinsko karto, ker se bo vračal najbrže po dru^i progi. Ugodnost sta dali tudi parobrodni družbi Jadranska plo*
DRUGI DEL. PREBUJENJE.
I.
1. maja 3234.
V temi je stroj enakomerno odšteval tik—tak, tik—tak. To je bil edini zvok v grobni tišini, edini zvok tekom dolgih stoletij.
zaenkrat se je začul v podzemlju žvižg in kmalu je silen ropot zaglušil tiktakanje. V stekleni obli je zažarel košček oglja in hipoma je močna električna luč pregnala temo. V veliki dvorani je ležalo pod petdesetimi kristalnimi kupolami petsto belih trupel.
Nekaj je zarožljalo. Avtomatičen koledar, pritrjen na velikem stroju, je pokazal 1. maj 3234. Kazalci na uri koledarja so se pomaknili na polnoč. Cez hip se je pod eno kristalnih kupol zganilo človeško telo.
Samo eno. Zganilo se je in zadrhte-
lo.
Pred petintridesetimi dnevi so začeli avtomatično funkcijonirati aparati, ki so mirovali skozi trinajst stoletij. Petintrideset dni sta zrak in vlaga počasi polnila kristalne kupole.
Vseh petsto teles se seveda ni pre-
ste* 207
virb* m Dubrovačka, pkr.itba. Pri Jadra: • siri piovirbi se plača. II. razred za I.. 111. za II., in sicer velja ugodnost za prihod od 2o. do 25. septembra, za povratek od 23. septembra do 10. oktobra. Dubrovačka plovit-ba daje I. razred, a plača >c III.. in sicer od 26. septembra do 2. oktobra. Vsak ude* lernik se takoj po prihodu v Sarajevu javi na glavnem kolod^ru, kjer u rad« je per* manentni stanovanjski odsek. Tam se dob* vajo vse informacije in vsa nakazila in u* popolnijo Ltkoj izkaznice 7a izlete. Z« te so je moči prijaviti rudi ^e na prvi dan kongresa (23. IX.), a samo do 9. ure dopoldne, m sicer pri generalnem sekretarijatu, ki bo posloval m dajal informacije na okrožii n sodišču, soba st. 7, skozi ves čas kongresa.
šBeležnica
KOLEDAR. Danes: Torek. 13. septembra 1927; katoličani: Amat.: pravosalvni: 31. avgusta.
J utrl: Sreda. 14. septembra 1927; katoličani: Pov. sv. Križa; pravosl.: 1. Marta. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica,- -Američan v Parizu*.
DE2LRNE LEKARNE. Danes: Sušnik, Marijin trg; Kuralt. Go* sposvetska cesta.
Jutri: Ramor. Miklošičeva cest«; Trn* koezv, Mestni trg.
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
Za časa jesenske razstave na Ljubi lanskem  velesejmu  se  vršijo v ljubljanskem opernem gledališču sledeče predstave: Sobota, 17. sept.: Verdi; <* Trubadur*. Nedelja. 18. sept.: Nedbal: -Poljaka kri».
Opereta. Ponedeljek, 19. sept.: Zaprto. Torek,   20. sept.;   Bernauer * Oesterreicher:
«Rajski vrt*. Premijera. Sreda, 21. sept.: Kalmann: "Grofica Marica*. Opereta. Četrtek,   22.   sept.:   Shakespeare: ^Mnogo
hrupa za nič*. Komedija. Petek, 23. sept.: Verdi: «Traviata». Sobota,  24.  sept.: BernauerOosterreicher:
<rRajski vrt*. Nedelja. 25.  sept.:   Granichtstedten: -Orlov ». Opereta. Začetek točno ob 20. Predprodaja vstopnic od petka dalje pri dnevni blagajni v operi.
Šport
Še nekatere nedeljske tekme.
V včerajšnjem poroči hi M pomotoma izostale zagrebške in inozemske tekm^. Čijih rezultate nastopno prinašamo:
ZAGREB: Tekme za poškodbeui fond ZNP: Hažk — Gradianski 3 : 2, Železničar
— Concordia 2 : 1, Derby — Croatia 1 : 0.
— Hašk je igral izredno dobro in je drugi polčas suvereno obvladal polje.
MARIBOR: Pokalne tekme: Rapid — 2f^ lezničar 5 : 1 (3 : 0), Maribor — Svoboda 6 : 1 (4 : 0). Rapid rez. — Železničar rez. 4 : 3 (1 : 2).
DUNAJ: Prvenstvo: Austria — Simmring 2 : 1, Rapid — WAC 4 : 1, Admira — BAC 1 : 0, Sportklub — Hakoah 2 : 2, Hertha — Slovan 2 : 1, Vienna — FAC o : 3. Na čelu tabele je do sedaj Austria. ki je v treh tekmah dosegla sest točk.
PRAGA: Slavija — Sparta 2 : 1. Skrajno napeta in ogorčena prvenstvena borba. Slavija je imela svoj plus v boljšem napadu, ki je odločil igro.
HAZENA: I. FSK Maribor _ Concordia 6 : 5 (5 : 3). V nedeljo jo družina Maribora po vroči borbi porazila družino Concordia iz Zgreba s 6 : 5 ter a to lepo zmago znova dokumentirala svojo dobro formo. Mariborska družina igra v nedeljo odločilno prvenstveno tekmo proti Iliriji v Ljubljani.
— Službeno iz LHP. Danes ob 20. seja upravnega odbora v kavarni Emoni. — Tajnik.
— Koturaški Savez kraljevine SHS. Dirka za kolesarsko >Gorsko prvenstvo Slovenije se razpisuje na nedeljo dne 25. septembra na običajni progi Vrhnika km 20__do
km 26.— državne ceste proti Logatcu. Dirka je razpisana za dve skupini, in sicer za prvorazredne dirkače in za juniorje. Začetek odločilne dirke ob 15. uri (po prihodu vlaka iz Ljubljane), predtski se bodo vozili dop. ob 11. uri. Dirka je otvorjena za vse dirkače klubov, kateri so včlanjeni v Koturaškom Savezu kraljevine SHS. Zaradi razvrstitve predtekov je zaključek prijav nepreklicno v četrtek dne 22. t. m. zvečer ob 7. Prijave sprejemajo tehnični referenti Pododborov. Prijavnina 5 Din. Dirka se vrši ob vsakem vremenu.
budilo takoj, kajti vsi nemi prebivalci podzemlja niso bili enako ustrojeni. \ njihovo zdravje in sile pred trinajstimi stoletji niso bile enake. Močnejši in bolj zdravi so se zdramili in oživeli prej. Izmed 500 teles se je vrnila zavest najprej v žensko telo. Fiziologi bi morda znali to pojasniti. Mi pa lahko ugotovimo, da se je življenje res vrnilo najprej v žensko telo.
Leticija de Cleve se je zganila m vzdihnila. Dihanje je postajalo enakomerno. Cez pet minut je dekle odprlo oči. Okrog nje so se začuli novi vzdihi. D* Albaniac ie naglo dvignil glavo. Faultonu se je očividno počasi vračala zavest. Ne da bi odprl oči, je iztegnil roko in potipal svoj obraz.
Prvi je spregovoril kapitan Louis Sagault. Komaj se je prebudil, že je planil pokoncu. Kraj njega sta ležala nepremično brata Pierre in Andrić.
Prve Louis Sagaultove besede so bile besede vojaka, vajenega strogih odredb glede službe.
— Tristo vragov! Koliko je ura? Neznanec   se je nasmehnil. Skozi
kristal so zrle njegove oči na uro, pritrjeno na glavnem stroju.
— Devet minut čez polnoči. Vse je bilo tiho.
3947
Stev. ?07
•SLOVENSKI \T A R OD* dne 14. septembra 1927.
Stran 3
Dnevne vesti.
Vi Ljubljani, dne 13. septembra 1927.
— Povratak    ministrov   v Beograd.
Prometni minister zeneral Svetislav Milo-savljevič se je v pondeljek vrnil v Beograd s svojega potovanja po Sloveniji. Iz Jezne Srbije se je vrnil minister javnih del dr. Ilija Snmenkovič.
— Nov kazenski zagovornik. Višje dež. sodišče v Ljubljani jc vpisalo odvetniškega kandidata dr. Teodorja S b r i z a j a v Dolnji Lendavi v imenik kazenskih zagovornikov svojega okoliša.
— Usposobljenost ni izpiti za slovensko stenografijo v oktobrskem roku 1927. Usposobljeno s t ni izpiti za slovensko stenografijo na srednjih in tem sorodnih šolah se bodo vršili v soboto 29. oktobra v poslopju velikega županstva v Ljubljani. Blei-weisova cesta 10 II. nadstropje soba št. 21. Rsmeni izpit se prične ob 9, ustni pa bo istega -dne popoldne. Prošnje za pripust k izpitu je treba vložiti najkasneje do 15. oktobra pri predsedniku izpraševalne komisije gimnazijskemu ravnatelju v p. Franu Novaku, Tavčarjeva ulica 10-11. Izpitna pristojbina znaša 250 Din.
— Razpisana zdravniška shižba. Po sklepu ravnateljstva Osrednega urada za zavarovanje delavcev se razpisuje natečaj za popolnitev mesta pomožnega zdravnika v zdravilišču Brestovcu pri Zagrebu. Prošnje je treba vložiti najkasneje do 15. t. m. pri Osrednjemu uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu.
— Otvoritev novega zdravilišča. V četrtek 29. t. m. dopoldne se bo vršila svečana otvoritev novega modernega zdravilišča Klenovnika pri Ivancu v Hrvatskem Zagorju. Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu jc povabil k otvoritvi mnogo gostov \z vseh krajev države, ki se odpeljejo v četrtek zjutraj iz Zagreba z avtomobili preko Podsuseda. Oroslav-lja. Sv. Križa, Vcternice in Leposlave na Klenovnik.
— Iz uradnega lista«. :»Uradni list« St. 59. z dne 10. t. m. priobčuje uredbo o pripravi za sodkiiški izpit, dalje zatčasni učni načrt in začasne učne prozrame za realne gimnazije ter pravilnik o pošiljanju otrok v okrevališča ministrstva za narodno zdravje.
— Učiteljska stanovanja. Prosvetno ministrstvo je naročilo vsem šolskim nadzornikom, naj poskrbe za to, da bodo onim učiteljem, kj jim je bilo stanovanje odvzeto prej. predno je bila uredba o krajevnih in oblastnih šolskih odborih izpre-menjena. stanovanja takoi zopet nakaz.ina.
— Ueiteljtj petja na srednjih šolah. Te dni je bil otvorjen na beograjski realki tečaj za učitelje petja na srednjih Šolah. V ta tečai je bilo sprejetih 22 učiteijev osnovnih šol iz vseh pokrajin. Tečaj bo trajal 10 mesecev. Prosvetno ministrstvo jc votiralo v ta namen 50.000 Din. Prijavilo se je nad 80 kandidatov. Sprejetih je bV.o samo 22.
— Tečaj za učitelje telovadbe. Jutri bodo v prosvetnem ministrstvu izbrani kandidati, ki se sprejmejo v tečai za 'iči-telje telovadbe na srednjih šolah. Sprejetih bo 40 kandidatov in kandidatinj iz vseh krajev naše države. Tečaj se pričiia pojutrišnjem in sicer v telovadnici II. moške gimnazije v Beogradu.
— Živalske kužne bolezni v mariborski oblasti. 5. t. m. je bilo v mariborski oblasti 50 slučajev svinjske kuge. 2 svinjske rdečice, 17 mehurčastega izpuščanja govedi, 2 stekline, ti čebelne gnilobe, 1 perutninske kolere, 1 šuštevca in 1 mehurča-stega izpuščaja konj.
— Potrefi v daljavi. Prof. dr. Belar nam poroča, da je veliki potres somer na observatoriju pod Triglavom včeraj ponoči beležil dva potresa od vzhoda v daljavi kakih 3000 km.
— Praznik slovenske narodne nose je v nedeljo dne 18. t. m. — Ljubljana še nikdar ni sprejela tako krasnih in tako številnih narodnih noš kot topot. Spoštujmo našo narodno nošo, ceniti jo bomo znaii prilikom njene revije, dne IS. t. m. Opozarjamo zlasti na beneško narodno nošo, nadalje na tržaško, belokranjsko, gorenjsko, kočevsko itd. Z sejmsko legitimacijo polovična vožnja.
— Žensko gibanje Aljansa Ženskih po. kretov pripravlja za mesec oktober pred otvoritvijo skupščine manifestacijske si'jde za žensko volivno pravico v vse.n večj'h krajih naše države.
— Odkritje Aljaževega nagrobnega spomenika. V nedeljo IS. t. m. bomo odkrili nagrobni spomenik Triglavskega župnika na Dovjem ob pol treh popoldne. Spored: Molitve na grobu, govor (g. vse-učil. profesor dr. Greg. Rozman), blagoslovitev, petje. Vse prijatelje in čestitelje pokojnikove  vljudno  vabi  k  tj prireditvi
Odbor.
— Zdravstveno stanje poročnika Pa-leviča. Kakor smo že poročali, je bi a poročniku Pajeviču amputirana noga in dva prsta na levi roki. Operacija se je dobro posrečila in tako, da se komplikacij ni bilo bati. V nedeljo pa je prejelo poveljstvo naše vojne aviiatike poročilo, da „e zdravstveno stanje poročnika Pajeviča zelo kritično. Jesti sploh ne more. Zdravniki se na vse načine trudijo, da ga ohranijo pri življenju. V nedeljo je odpotovala v CTeid-kirchen Ietalčeva mati z nekim sorodnikom Zdravniki še vedno upajo, da bo ostal naš letalec Živ.
_ Sprejem gojencev v kmetijsko šolo
na Grmu se ima zaključiti s 15. septembrom t. 1. Po dosedanjih direktnih prijavah in po poročilih posameznih okrajnih glavarstev so za I. tečaj zimske šole vložene prošnje za vsa prosta in plačujoča mesta in bi bile nadaljne prošnje za ta oddelek brezpomembne. Pravtako so zaključene že tudi prijave pri okrajnih glavarstvih za brezplačne učence celoletne šole.
Opozarjamo pa, da je na zavodu še na razpolago do 8 privatnih (plačujočib) mest v celoletni šoli. Ker je oskrbnina izredno majhna in znaša le 150 Din na mesec in ker ima celoletna šola znatne prednosti pred zimsko, priporočamo posestnikom, ki žele svoje sinove strokovno izšolati, da porabijo priliko in takoj, najpozneje pa do 30. septembra vlože prošnjo po navodilih objavljenih v >Kmetovalcu« z dne 13. avgusta t. I., na ravnateljstvo spec. kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu.
— Legitimacije za obisk II. pokrajinske razstave »Ljubljana v jeseni« od 17. do 26. septembra 1927 so že v prodaj. Dobe se po Din 30.— pri vseh večjih denarnih zavodih, županstvih, rarmh društvih in v Ljubljani pri sledečih tvrdkzh: Putnik, Dunajska cesta, — Zidar, Dunajska cesta, — Obrtna banka, — Jugoslavenska banka, — Jadransko-podunavska oin-ka, — Zadružna gospodarski banka, — Češka industrijalna banka, — Prva hrvatska štedionica, — Ljubljanska kreditna banka, — Slovenska banka. — Kreditni zavod za trgovino in obrt, — Aloma Com-panv, — Zadružna banka, — Matelič & Co., Kongresni trg, — Brezalkoholna produkcija. Poljanski nasip, — Kmetijska družba za Slovenijo, — Komercijama banka, — »Posredovalec« Sv. Petra cesta, — Zavodi, trafike itd., ki teh legitimacij še nimajo v razpečavanju. pa ;ih žele prot* proviziji prodajati, naj se takoj vbrn^jo na Urad velesejma v Ljubljani. Občinstvu priporočamo, da se posiužf te u^j.dne prilike in si nabavlja legitimacije li v pretprodaji, da se ne bo treba nastavljati ob času prireditve pri sejmskih nlagajnan.
— Opozarjamo na današnji oglas novo ustanovljene Kreditne zadlruge detaljnih trgovcev. Ta nova institucija jc za odjemalce take važnosti, da priporočamo ta oglas pažnji naših čitateljev.
— Kdor želi napraviti oz. obraniti sadni ali grozdni sok brez alkohola, naj se obrne na »Brezalkoholno produkcijo« v Ljubljani, Poljanski nasip 10, ki razpošilja tozadevna navodila brezplačno. Priložiti je treba 2 Din v znamkah za poštnino.
— Na tečaj »Brezalkoholne produkcije« ki se vrši dne 19. septembra zn Časa pokrajinske razstave, sprejmemo še nekaj udeležencev. Interesenti, naj se čim preje prijavijo »Brezalkoholni produkciji« v Ljubljani.
— Skioptične slike protialkoholne vsebine si lahko po zmerni ceni nabavijo vsa društva, ki naj se v to svrho prijavijo »Sveti vojski« v Ljubljani. Poljanski nasip štev 10.
— Pristni želodčni liker »Florian« izdeluje E. Kavčič. Glej tudi današnji oglas.
— Drzen vlom v vilo. V noči od nede!.e na pondeljek je bilo vlomljeno v vilo tovarnarja Rudolfa Bollea v Zagrebu. Vlomilci so vdrli v stanovanje skozi odprto okno kopalnice. Odtod so kremr v sosedno sobo in pokradli iz kovčega za 13.000 Din dragocenosti. Tovarnar Bolie dosedaj še ni mogel dognati, če so mu vlorm'ci odnesli tudi obleko in druge stvari, ker so tatovi vse razmetali v sobi. Vlomilci s i po ugotovitvi policijske preiskave priš." skozi v?t sosedne hiše in odtod skočili čez nizek zid in s tega na baikon. V sob; so našli kovčeg, napolnjen i nolekami in ura;o-cenostmi, katere so rdnv*i. Na balkonu so pustili več kosov obleke menda iz bojazni, da so zasače*"'. Kriminalno redarstvo je uvedlo temeljno preiskavo, ker Je ti) že drugi vlom skoz} kopalnico v stanovanje in se zdi da obstoja minska družba, ki krade v stanova ijih zagrebških vil.
!z Ljubljane
—U Zaprtje. Prejeli smo: Klerikalcem
so nedeljske volitve v Ljubljani obtičale v želodcu, ne morejo jih prebaviti in zato tudi n> nič čudnega, če je »Slovenec« poročal, da so najpredmjaki v Trnovem dr. Korošca zamašili. »Slovenčeve« informacije o tem nadvse zanimivem &xmi so seveda zbudile v Ljubljani mnogo veselih komentarjev. Našlo se je tudi takoj nekaj sočurt-mh ljudi, ki bi radi pomagali dr. Korošcu bodisi s Franc - Jožef ovo gremčico, bodisi s kislo vodo, bodisj z milom »Zlatorog« in sličmroi olajševainimi sredstvi. Mnogo sočutja ie zbudila usoda g. dr. Korošca tudi na ljubljanskem trgu med ženicami, ki prodajajo domača zdravilna zelišča, med katerimi se vrše zanimive medicinske razprave, kaj bi bolj pomagalo dr. Korošcu in »njegovi nesrečni družbi, ali kaimlce, ah rabarbara, aH »ajbište«. Po zadnjih bulle-tinih iz Jugoslovanske tiskarne je dr. Korošce vo stanje ostalo neizpremenjeno.
— Ij člane kola jahačev in vozačev pozivamo, da se zanesljivo udeleže članskega sestanka, ki se bo vršil v četrtek 15. t. m. ob 21 v prostorih kmetiske družbe na Turjaškem trgu. Ker je do konjskih dirk samo še 10 dni in ker je uspeh te zanimive prireditve v marsičem odvisen od članov samih, naj se sestanka, na katerem se bo razpravljalo izključno o dirkah, vsi brez ijzjeme udeleže.
—U Velike konjske dirke v Ljubljani. Prijateljem konjereje in ljubiteljem konjskega sporta se obeta letos izreden užitek Kolo jahačev v Ljubljani priredi 24. in 25. t. m. na vojaškem vežbališču pri D. M. v Polju veHke konjske dirke, za katere je prijavljenih že toliko prvovrstnih dirkalnih konj, da jc uspeh prireditve s te strani že vnaprej zasiguran. Zmagovalci dobe lepe nagrade v gotovini nad 22.000 Din. Prava atrakcija za občinstvo bo nastop konjeniškega podpolkovnika Seuniga iz Beograda, ki bo predvajal z dvornimi Konji vse one  točke,  s  katerimi  nastopa prihodnje
leto na olimpijadi v Amsterdamu. Izredno zanimiva bo tudi červerovprega, ki jo pripravlja upravitelj držarvne žrebčairne na Selu g. Gostič. V splošnem lahko rečemo, da Ljubljana tako zanimivih konjskih dirk s tako bogatim sporedom še ni videla. V dneh pred dirkami dobe interesenti vse potrebne informacije v uradu ljubljanskega velesejma. Vojaško vežbališče je v glavnem že urejeno. Prihodnji teden bodo nekateri udeleženci na vežbališču že trenirali svoje konje.
— Ij Vldovlčev klub poziva lanskoletne obiskovalce večernih tečajev, da se udeleže članskega sestanka, ki se bode vršil jutri dne 14. t. m. ob 8 uri zvečer v zadnji sobi Narodne kavarne. Poročalo se bo o dopisu našega vodje g. Milenka Vidoviča in še druge važne zadeve, vsled česar je udeležba dolžnost. Istotam zamo-rejo dobiti novopriglašenci za poset večernih tečajev Še evemuelno potrebne informacije. Ker je še nekaj prostih mest, sprejema odbor prijave še na tem članskem sestanku, pismene prijafve pa najkasneje do 20. t. m. Točni začetek večernih tečajev   se  bo  objavil  v   časopisih. Odbor.
Ij Popravek. V včerajšnjem našem poročilu o klerikalni izmišljotini o zamašeni skrinjici v Trnovem se je pripetila zaradi sličnosti priimkov varuhov prvih dvdh skrinjic na volišču v Trnovem neljuba pomota. Ugotavljamo, da je kot varuh prve uslužbenec Jugoslovanske tiskarne g. Matevž Logar, kot varuh druge, napredne skrinjice pa g. Lovša. V našem poročilu je bil seveda mišljen kot varuh L skrinjice g. Logar.
— Ij Pevski zbor Glasb. Matice v Ljubljani! Deljene pevske vaje se vršijo ob torkih In četrtkih za sopran in tenor, ob sredah in petkih za alt ni bas, vedno točno ob 20 uri za vse glasove. Odbor.
Ij Zbirališče revije slovenskih narodnih nos je v- nedeljo, dne 18. t. m. točno ob pol 3 uri popoldne na velesejmu pred pavi! ionom X. Ker je prijavljenih že do danes čez 400 noš, nadalje jezdeci, vozovi, veliko število skupin itd. in ker je prijavljen tudi velik dotok obiskovalcev iz C3le .Slovenije in Hrvatske, bo naval velikanski in prosimo občinstvo, da se v izogib nesrečam, strogo pokorava rediteljem. Zlasti prosimo obiskovalce, da puste prostor za ocenjevanje narodnih noš proit. »t_ Za čas poprave uradnih prostorov ravnateljstva mestnega dohodarsrvenega urada se uraduie za stranke od S. do 10. dopoldne.
—Ij Tatvine. V baraki stavbnega podjetja >Obnova« v Hrovatovi ulici stanujo-čemu zidarskemu delavcu Janezu Kramerju je neznan tat izmaknil na dan skupščinskih volitev 220 Din gotovine, ki jo je hranil v svojem kovčegu. Zasebnici Jurjovičevi na Reslievi cesti, je bila ukradena v kinu »Ljubljanski dvor« torbica s 50 Din gotovine. — Samski delavec Lojzek je bil zasa-čen, ko je železniškemu čuvaju Antonu Cerlu kradel grozdje z njegovega vrta. Lojzek se sedaj zagovarja, da je utrgal samo par jagod, a ne več. ker je bilo grozdje prekislo.
—Ij Drobiž policijske kronike PoJficija je zaprla dve osebi, nekega Ljubljančana radi goljufije in nekega mladeniča rad; tatvine kolesa na glavnem kolodvoru. Prijavljene so trj manjše tatvine raznih predmetov. Ostada policijska poročila navajajo nekj sestanek lansko leto razpuščene organizacije, a 5 voznikov je prijavljenih radi prestopkov cestnopolicijskega reda.
— Ij Kopališče Tabor odprto za javnost vsako sredo in soboto od 8—19 ure, ob nedeljah od 8—12 ure. Vhod nasproti vojašnice.
KLJUČ"
naj bol j še. najir p«£ncj M zato najcenejše
Iz Celja
— c PovodeaL V nedeljo ie bil dopoldne lep solnčni dan. Popoldne se je pričelo oblačiti, v noči pa je pričelo deževati. Deževalo je potem nepretrgoma celi pondeljek in še dalje. Pri Gornjem gradu se je utrgal oblak. Savinja je pričela rapidno naraščati in že dopoldne poplavljati okolico Celja. Preplavila ie zopet mestni vrt. Pri brvi je silila v mesto. Pod vodo je bil tudi celj otok, glazija, vrtov.j za mestom itd. Savinja je odnesla radmirski most, brv pri Celju, ki vodi v mestni vrt je ogrožena, ker je raztrgani splav odnesil eno joho. Voda je nosila seboj les, poljske pridelke in drugo. Tudi Voglajna in drugf potoki so izstopili iz svojih strug in poplavili okolico. Oblak se je utrgal- tudi nad Vitanjem. Povodenj je napravila zopet ogromno škodo in zahtevala, kakor se čuje, tudi človeške žrtve. Govori se, da ie pri mlinu v Medlogu izginil neki delavec.
V Skofji vasi je narasla Hudinja raztrgala jez pri tamošnjem mlinu in odnesla Žagarja   Martina   Podrgajsa,  ki   je utonil.
V času. ko to pišemo, še vedno dežuje in bati se je, ako deževje ne poneha, katastrofe.
— Cirkus Rebernigg ie dospel v Celje. Otvoritvena predstava bo v Četrtek zvečer na Glaziji.
— c Prodaja   pohištva.   Na okoliški deški osnovni šoli je na prodaj še dobro /
ohranjeno m pohištvo kakor klopi, table in drugo. Interesenti se naj obrnejo na voditelja šole v novi deški okoliški osnovni šoli.
Iz Maribora
— m Koliko so vredne klerikalne napovedi, so najboljše pokazale minule volrve. Klerikalno časopisje, klerikalni agitator^ ;n poslanci so že cele mesec-j in vsa feta sem napovedovali pogreb SDS, pn čemur '.'.m je vneto sekundiralo tudi ljubljansko popoldansko klerikalno glasilo, socijaliste pa so sploh smatrali za prikazen preteklosti. Volitve pa so pokazale, da SDS ne le obstoja- marveč stalno in vztrajno napreduje. Tokrat je moral položiti v mariborski oblasti Radić svojo glavo, prihodnjič pa pridejo na vrsto klerikalni poslanci, ki bodo morali odstopati svoje mandate SDS, ki bo interese prebivalstva gotovo boljše zastopala, kakor pa SLS. Streznenje prihaja sicer polagoma, toda sigurno...
— m O vstop« socijalista Petefana v SDS veže otrobe današnji »Slovenec«, češ da so m<j demokratje pripomogli k mandatu. Mi pa pravimo, da so pripomogli socijalistom k mandatu predvsem klerikalci sami, ker je delavstvo uvidelo nesposobnost klerikalnih poslancev, katerim je doslej dajalo svoje glasove. Klerikalci se bodo Z« morali navaditi na to, da se ljudje ne bodo dali več slepiti s praznimi obljubami in lepimi besedami, marveč bodo zahtevali pozitivne uspehe, katerih Pa klerikalci ne morejo pokazati. V ostalem pa, če bi g. Petcjan res čutil potrebo, da se priključi tej ali oni stranki, h klerikalcem gotovo ne bo šel. To stoji in nam je to dovolji
— m Porast naprednih glasov v Mariboru in mariborski oblasti je sicer lep in razveseljiv, veendar pa bi lahko bil še Im-pozantnejši, če bi bili vsi napredni volilci storili svojo dolžnost. Mnogo se jih ie namreč ustrašilo klerikalnih groženj in šlo raje na planine ali Pa ostalo doma. Klerikalci so sicer napeli vse sile, vendar pa z daleka niso dosegli onega uspeha, kakor so ga pričakovali in napovedovali. Uspeh, ki ga beleži združen nastop naprednjakov pri teh volitvah, pa naj bo bodrilo slehernemu naprednjaku, da še z večjo vnemo dela na združitev napredne fronte, za zmago napredka in demokracije nad klerikalno reakcijo. Zato sedaj po volitvah ne držite križem rok, marveč s podvojeno močjo na delo!
Sokolstvo
— Sokolska iupa >Rijekat namerava prirediti prihodnje leto velik izlet na Francosko z naraščajem in članstvom. Svrha tega izleta bi bilo spoznavanje sokolskoga naraščaja z zavezniškim francoskim narodom in državo. V Franciji bi organizirali velike javne telovadne nastope, a reprezentativne točke bi bile vojaške vaje enega bataljona naraščaja.
— V območju ljubljanske sokolske iupe so bili otvorjeni letos štirje sokolski domovi: v Ljubljani na Taboru, v Vel Laščah, Grosupljem in Polju.
Izpred sodišča
KAVALIR 2AN IN GOSPODIČNA KACAFURA.
Poštena je bila in pametna, fantje so se je skoraj bali, saj je bila mcoma in je vsiljivcu takoj prisolila zaušnico.
Gospodična Kacaiura je bila namreč natakarica v Ljubljaini in marsikak kavaljr se ji je priliznjeno bližal, a se je kmalu naveličal svojih neuspehov.
Pa je priromal od nekod kavalir 2an, ki mu je bolj zadišala blagajna lepe natakarice kot pa ona sama.
Jel je zahajati k njj v gostilno m nekega večera je predlagal, da jo nauči prelepe igre »Enoindvajset«, ki je sicer prepovedana, a jo vsak igra, če jo le zna, ker je tako prijetno metati tiste podobice in si pokrili žepe z denarci.
Natakarica se je branila, a Žan ni od-nehal, prosil jo je. naj samo parkrat poskusi in dekle je naposled res začelo ž njim igrati.
Kacafura je igro izgubila, a v svoji strasti je hotela denar dotnii nazaj in je spet igrala ter znova izgubi1^.
KavaHr 2an si je zadovoljno gladil brado in kar med igranjem je pospravil dve mastni kranjski klobasici, vesel, da je dobil tako ptičico, ki ne zna skakljati po njegovih Kmanicah.
2an se je pa prezgodaj veselil, natakarica je sklenila, da se nauči igrati in zato tudd ni hotela odnehati. Zgubila je že ves svoj denar, okoK 300 Din. Šla je v kuhinjo h kuharici, lq ji je nekaj posodila. da je mogla naprej igrati.
In tedaj se je sreča presukala, Kacafu-rdca je zmagovala.
Skoro vsako igro je dobila in 2an se je žalostno prijel za trebuh ter zajavkal, češ. kako ga š&'pljejo tiste kiobasice, ki jih je tako brezskrbno snedel na račun svoje zmage Kmahi je imela natakarica ves svoj denar, pa še kakih 150 Din Zančkovega premoženja, več ga fant ni imel. Zaklel ie kot star Tolmioiec, pljunil v roke in jezen odšel iz gostilne.
Pa je sklenil nezmačajnež maščevati se, nazinaml je natakarico, češ, da je ž njim igrala »EoLndvajset* in ga opeharila za vse
njegovo premožende.
2an je odpotoval za svojo srečo na daljmi Dunaj, a uboga Kacafura je morala pred sodonka.
— Sam me je silil, ta cigan, naj igram ž njim karte, potem ko je izgubil, me je pa naznanil, se je zagovarjala.
— Igrali ste, kajne?
— Seveda sem igrab. Mislil je ta lakota suha, da me bo ob vse pripravil in zares mi je že trda predla, no. potem sem mu na navila uro. da je kar piskal mi zelen kot kuščar odšel iž hfše.
Zdaj pa moram jaz vam uro naviti.
— Nfcar me ne kaznujte! Ta slepar je
sam zaslužil, da bi bi'1 kaznovan, bom pa jaz zdai trpela.
— No, 200 Dir. globe boste plačali, da si boste drugič bolj ohranili v spominu strah pred liazardno igro.
— I, saj je igrica prav nedol/na videti, ampak igrala pa ne bom več. Nihče več me ne zapeke, pa če pride sam rogatec in me povabi na kvar tanje
Gospodorstuo
—g Stanje Državne hipotekarne banke.
Dne 31. julija je izkazala centrala Državne hipotekarne banke z glavnimi podružnicami plodeče stanje: V srlavnih pozicijah blagajn 35,192.649.20 Din, žiro račun pri Narodni banki 536,511.834.83, posojila na nepremičnine 1. 153.060.692.65 Din, posojila za zgradbe 90,740.000 itd.
—g Podružnica Obrtne banke t Sarajeva.
Glavni odbor Obrtne banke je prejel od bo-
sansko-herce^ovskih obrtnikov dopis, v kate-iem zahtevajo, naj se takoj ustanovi v Sarajevu podružnica Obrtne banke. Glavni odbor je uvidel, da je podružnica v Sarajevu res nujno potrebna. Zato je sklenil uMreči želji boaansko-hercegovskih obrtnikov tako, da bo podružnica v Sarajevu v najkrajBe-m času ustanovljena.
—g Žitni trg. Po poročilu novosadske blagovne borze je bilo poslovanje na žitnem trgu ves pretekli teden precej mirno. Dovoz na trg je 9lab. Tendenca za pšenico je ostala neizpremenjena. Kupčije z novim žitom so zastale. V splošnem je povpraševanje alab^ in cene razen pri pšenici padajo. Promet je znašal 257 vagonov. Pšenice je bilo prodano 93, koruze 106, moko 41, otrobov 5, ovm 10, fižola in rži po 1 vagon.
—g Stanje Poštne hranilnice v argustu.
Celokupni denarni promet PoStne hranilnico je znašal v avgustu 4.155,578.452.90 Din od tega brer. gotovine 1.931,977.819.11 Din ali 46.48 odstot. Stanje vlog izkazuje 31. avgusta v Beogradu 103,413.949.93 Din. v Sarajevu 09,634.728.83, v Ljubljani 61311.181 Din 86 p, v Zagrebu 101,855.707.88, v Skop-Iju 176.090.67 Din _ Skupaj 339,991.668.17 Din. Čekovnih računov je bilo 31. avgusta v
Beogradu 255o (novo otvorjenih v avgusta 48. saldirani 4). v Sarajevu 2643 (13 in 8).
v Ljubljani 4624 (25 in 14), v Zagrebu 4571
(44 in 17), v Skoplju 78 (vsi na novo otvorjeni).
—g Trgovinska posajanja    z Bolgarijo.
Pristojna ministrstva in gospodarske- korporacije so začele zbirati gradivo, ki bo potrebno pri trgovinskih pogajanjih z Bolgarijo. Definitivni sklep glede pogajanj še ni storjen. Sporazum o tem važnem vprašanju bo dosežen najbrž v Ženevi, kjer >ta se sedala naš in bolgarski zunanji minister.
—g Razstava plemenske živine. Dne 22. septembra t. 1. ob pol 9. uri se vrši v Smar-jeti pri Rimskih toplicah na sejmišču razstava plemenske živine murodolske pa«>me Banov kmetijskih podružnic sreza laškega. Razdeljenih bo okrog 70 denarnih nagrad. Glavni namen razstave je pospeševanje izključno murodoteke govedi v tukajšnjem okraju.
Prekrasna ameriška f lmska diva  igra   glavno   vlogo v interesantni drami
American* arizu
Premijera danes ob; 4., pol 6., pol 8. in 9. uri.
ELITNI KJNO MATICA
Telefon 2124
Šah
Boj za svetovno šahovsko prvenstvo
Znani šahovski mojster dr. Aljehin je prispel 7. t. m. v Bueno* Aires, kjer nastopi proti Capablanci v odločilnem spopadu za svetovno šahovsko prvenstvo. Gapa-blanva je prispel v Bueno-- Aires ie nekaj dni pred njim. Prvo partijo .-ta igrala včeraj. Zmagovalec bo oni, ki dobi prvih šest partij. Remis partije se na izrecno Aljehi-novo željo ne računajo. Pričakovati je torej. >!a se mateh raztegne na 20 partij in da bo trajal najmanj do konca septembra. Igra >e ena partija dnevno vedno po pet ur, si šestkrat na teden. Igralna doba je bila določena na 40 potez na 2 in pol ure. (Capa-blancov čas.) Iz denarnega fonda dobi Ca-pablanca 20 odstotkov, ostali del bo razdeljen tako. da dobi 60 odptotkov zmagovalec. 40 odstotkov pa poraženi. Visina fonda -e ni določena, ker prispevki in ?ubskripcije še vedno prihajajo.
Favorit tega odločilnega mateha je Capa-blanca. Ameriški strokovni tisk in šahovski mojstri pripisujejo Aliehinu premalo šans. Spielmanti je izjavil, da Aljehin najbrž nobene partije ne bo dobil. Nasprotno pa Aljehin trdi, da ee nasprotnika ne boji, ker ie njegova tehnika zelo enostavna. Vse kaže, da bo mateh v Buenos Airesu podoben onemu iz leta 1921., ko sta **e spoprijela dr. Laaker in Capablanca. Pri tem matehu je dobil Capablanca štiri partije, 10 partij je pa končal remis.
r
stran
i"1 mm/mimmmmm
cSLOVENSKI NAROD, dne 14. septembra 1927.
Stev. 207
To in ono
Na kolesu okoli sveta
V Stockholm se je te dni vrnil po 28mesečni vožnji na kolesu okoli sveta mladi švedski študent Bertil Huldt in s tem postavil svojevrsten rekord. — Huldt je prevozil 53 dežel, vsega sku* paj 42.900 km. V Stockholmu so prire* dili odličnemu športniku prisrčen spre* jem.
Mladi, vztrajnostni kolesar pripove* duje o svoji vožnji okoli sveta, da so najlepše ceste v Indiji in Ameriki, a najslabše na Balkanu. V Indiji se je Huldt udeležil tudi neke kolesarske dirke; bil je prvi med 60 tekmovalci, poleg tega pa je postavil nov rekord na 100 angleških milj. Huldt se je pre» žrvijal večinoma s prodajo razglednic in znamk.
Iz letalskega sveta
Zopet vesti o Nungesserju in Coliju. — Zrakoplovi imajo bodočnost. — Nove letalske nesreče.
Minulo je že več mesecev, odkar sta zaglavila, odnosno brez sledu izginila francoska letalca Nungesser in Coli in dasi je vsako upanje na rešitev letal« cev zaman, se vendar dobe še optimi* sti ,ki trdno verujejo v povratek ali event. odkritje «Bele ptice». Ta opri« mizem podpirajo vesti, ki se od časa do časa lansira jo v svet s prozorno ten* denco, da povzročijo senzacijo. Ne* davno je vzbudila veliko senzacijo vest, da je neki uradnik v Kanadi registri* ral svetlobne signale na pomoč, ki sta jih dajala baje letalca Nungesser in Coli. Ta vest se je kasneje izkazala kot navaden bluf, oziroma neokusna misti* fikacija javnosti. Sedaj javlja Reuter* jev urad slično, baje povsem verodo* stojno vest iz Halifaxa.
Brzojavka, ki jo jc prejelo franco* sko ministrstvo od francoskega konzu* !a iz Montereala veli, da je bila ob iz= livu Gironde najdena steklenica, v ka* teri je bila na koščku papirja vest, da sta Nungesser in Coli pristala 20 milj od otoka Sablev. Nungesserjeva mati
I je baje spoznala pisavo svojega sina. Kanadske oblasti so na podlagi te vesti pričele z novimi poizvedovanji, vendar so vladni krogi, tako v Franciji, kakor v Kanadi zelo skeptični in ne verujejo v kak uspeh.
«
Znani nemški graditelj zrakoplovov dr. Eckener se bavi v uvodniku angleškega dnevnika «Sunday Times* s problemom prekooceanskih poletov. Med drugim je omenil, da se gradi v Friedrichshafnu največji zrakoplov na svetu. Gigantska zračna ladja je dolo* cena za vzdrževanje zračnega prometa na progi Španija* Južna Amerika. — Dr. Eckener je mnenja, da bo tekom desetih let ves svet preprežen z mrežo zračnih prog. V Friedrichshafnu bodo v bodoče gradili zrakoplove, ki bodo lahko vozili do 100 potnikov, poleg vsega osobja, ki bo štelo do 30 oseb. Polet Španija*Južna Amerika bo veljal okoli 50 funtov, t. j. približno toliko kot prevoz na paraiku. Na progi Par*z* Berlin*Newyork bo možno vzpostaviti 7. 10 zrakoplovi redni zračni promet. Dr. Eckener upa, da bo tedenska zrač* na služba na progi Evropa*Južna Ame* rika potom Zepclinov vzpostavljena že spomladi leta 1923.
V nedeljo se je zopet pripetilo več letalskih nesreč. Usoda žal tudi ni bila naklonjena naši mladi avijatiki in je upropastila dva naša Jetaica. o čemur poročamo na dragetc mesru. Težja le* talska nesreča se je pripetila tudi na letališču Tempelhoff pri Berlinu. V ne* deljo "so bili namreč nad Berlinom ve* liki propagandni poleti. Lcta'ci so izva* j ali razne smele produkcije, lupinge itd. Letalcu Koppenu pa je nenadoma od* povedal motor in letalo je treščilo na zemljo. Aparat se je popolnoma raz* bil, letalec pa je bil k sreči samo lažje poškodovan.
Nad Brescio v Italiji sta radi goste megle trčila skupaj dva aeroplana in padla na streho neke hiše v mestu. Oba aparata sta se popolnoma razbila, eden se je tudi vžgal in ogenj se je naglo ra*» širil na poslopje. Vsi letalci so po sreč* nem naključju ostali skoraj nepoško*
do van i. Ogenj so gasilci kmalu udušili. — Na letališču pri Poznanju na Polj* skem sta treščila na tla dva aeroplana. En pilot se je ubil, drugi je bil težke ranjen.
Tudi Levine se je ustrašil številnih nezgod, ki so zadele prekooceanske le* talce in kakor javljajo angleški listi, je resigniral na svoj prekooceanski polet. Pač pa namerava poleteti v vzhodni smeri in postaviti nov vztrajnostni re* kord. — Kapitan Courtnev, ki je moral radi neugodnega vremena pristati na Španskem, namerava prihodnje dni poleteti preko Azorov v Ameriko. — Irski kapetan Makindesh pa baje pri« hodnje dni starta iz Dublina k preko* ocanskemu poletu.
Filmska gonja za roparjem
na Dunaju
Okraj Margareten na Dunaju je bil v soboto zvečer pozorišče dramatičnega, uprav filmskim zgodbam podobnega dogodka. Na trafikantinjo Marijo Kunzik je bil izvršen drzen roparski napad, ki se je pa izjalovil. O dogodku poročajo listi:
Trafikantinja Marija Kunzik ima svoj lokal na Kriehubergasse 2. V soboto okoli 19. je baš zapirala lokal, ko je Dristopil neki kupec in zahteval dva zavojčka tobaka. Kunzikova je brez nadaljnega ustregla kupčevi želji, vstopila je znova v lokal in mu izročila tobak. Kupec je nato opazil; kako je tik za njim stopil v lokal neki mladenič, a istočasno so se zaprle žaluzije. Hip nato so iz notranjosti lokala zadoneli glasni klici na pomoč, žaluzije so se zopet bliskoma dvignile, a na ulico se je v naglem skoku pognal mladenič, ki je malo popreje vstopil. Fant je tekel kar so ga nesle noge, za njim pa jo je ubrala trafikantinja, glasno kričeč: »Pomoč! Primite razbojnika!«
Na njene krike opozorjeni pasanti ter v bližini službujoči stražnik so jo takoj ubrali za beguncem. Mladenič je tekel po raznih ulicah, toda vedno večje število preganjalcev mu je bilo za petami. Videč, da ne uide zasledovalcem, se je begunec med begom na- j glo okrenil, potegnil iz žepa samokres i in oddal nanje strel, k sreči pa ni niko- '
gar zadel. Preganjalci pa se niso dali ustrahovati, čeprav je mladenič še dvakrat streljal in so nadaljevali gonjo. Po skoraj dvajsetminutni gonji se je mladenič zatekel v Stolbergasse. Preganjajoči ga stražnik mu je sledil tik za petami, ko se je begunec še enkrat obrnil in oddal nanj strel. Krogla je zgrešila cilj, hip nato pa je počilo Še enkrat. Begunec se je ustavil in si pognal kroglo v glavo.
Rešilni oddelek je nezavestnega mladeniča takoj prepeljal v bolnico, kjer je še tekom večera umrl. Identitete napadalca št niso ugotovili.
Policija je uvedla obširno preiskavo in je ugotovila, da so pri roparskem napadu na trafikantinjo sodelovale tri osebe. Med tem. ko sta bila dva napadalca, na preži, je tretji stopil v trafiko. Oba tovariša sta videč, da napad ni uspel, izginila med množico pasantov.
Kakor izpoveduje trafikantinja, je mladenič takoj, ko je stopil v lokal, potegnil za žaluzijo ter vrata od znotraj zaklenil. To je storil tako naglo, da se Kunzikova niti zavedla ni. Nato je iz žepa potegnil samokres, ga naperil na trafikantinjo in zaklical: Mirno! Denar ali smrt.
Kunzikova pa se ni ustrašla, marveč je naglo segla po svoj ročni torbici, katero je ropar že pograbil in zaklicala na pomoč. Napadalec se je ustrašil, odprl je vrata in skočil na ulico. Nato je sledila gonja za zločincem, ki je v borbi podlegel.
Nov češkoslovaški letalski
rekord
V petek zjutraj je startal na letališču pri Pragi kapitan Hamšik z namenom, da pobije francoski svetovni rekord. Gre za rekord v kategoriji malih enosedežnih letal s slabim motorjem. Francozi so dosegli rekord s poletom Pariz — Berlin, torej na razdalji 868 km. Kapitan Hamšik je startal na letalu »Avia BH 10« z motorjem Walter 60 HP, s katerim je že pred leti dosegel svetovni rekord, ko je preletel 1400 km v 10 urah 36 minutah. V soboto zjutraj je brzo javil v Prago, da je priletel v glavno mesto Estonske Reval. Preletel je brez prestanka 1230
km v 9 urah 10 minutah, torej povprečno 133 km na uro. S tem je dosegel svetovni rekord. Njegov uspeh je tem večji ,ker je letel ob slabem vremenu. Pri poletu iz Prage se je še lahko orijentiraj, ker se je megla zjutraj razpršila, pač pa je moral nad Prusijo leteti po kompasu, ker je ležala nad vso deželo gosta megla.
Tudi preko Poznanja in Rige je letel v gosti megli. Njegov polet je dokazal, da se da doseči tudi z malim letalom in slabim motorjem velik uspeli. Kapitan Hamšik je postal s tem poletom dvojni svetovni rekordman. Včeraj se je srečno vrnil v Prago.
Pariz v znamenju legijonarjev
Po pariških ulicah hodijo že od 1. septembra skupine zagorelih, žilavih mož. ki se tako razlikujejo od Pariia-nov, da jih človek takoj opazi. To so ameriški legijonarji, ki so ostali zvesti Franciji in svojim idejam, za katere so se borili. Do 19. t. m. se jih zbere v Parizu 30.000. Med njimi je tudi mnogo žensk. Za prevoz te armade legionarjev je bilo treba 26 pa mikov. 2e davno pred kongresom je bilo v Parizu vse pripra^ ljeno za sprejem in nastanitev ameriških gostov. Francoska javnost jih je sprejela z velikim navdušenjem. Samo komunisti jih ljuto napadajo, in sicer zato. ker so 'eta 1919. in 1920.. ko je objel tudi Ameriko revolucijonarni duh. energično nastopili proti boljševiškemu pokretu. Tudi socijalisti so izdali parolo, da se njihovi pristaši ne smer* udeležiti legionarskih svečanost!.
Sledeče srečke so izžrebane:
kupljene pri Zadružni hranilnici r. z. z o. z., v Ljubljani, Sv. Petra cesta 19.:
Po Din l'W»: it. 40.595, 71.879. 99.5*1. 110 717.
Po Din   400:   št. 130.194.   30.25:?. M£i&
=£.031  70.22.3. 70.277. 87.130. 1W.7£?. 122.7*4.
14.115. 76.731   15.457. 15.471. 15.473. 15.474.
15.499. 30.901. 30.915. 30.934 40.534. 53.49A 76.63S.   91.709,   8.060.   8.068,   9.717. 9.7^
11.527,  11.586.   11.592,  33.468, 34.1Z7. 34.130,
34.134   47.704. 47.740, 47 784, 48 573. 60.844
70.223. 70.277. 71.825. 71.830. 83.260. 86.372. 96.926. 96.985. 96.997. 110.154, 111.169. 71.821 71.830, 73.660, 82.505.
Ocarinjenje
vseh uvoznih, izvoznih in tranzitnih pošiljk oskrbi hitro, skrbno in po najnižji tarifi RAJKO TURK, carinski posred* nik, LJUBLJANA. Masarykova cesta 9 (nasproti carinarnice). Revizija pravilnega zaračunavanja carine po meni deklarira« nega blaga in vse informacije brezplačno. 96/L
Pristni in pravi
KAVČIČEV
rastlinski želodčni liker
znan in preizkušen kot zanesljivo domače zdravilo že nad 20 let izdeluje in dobavlja
edinole
Rastlinska  destilacija  „F L O R i A N*
(Izdelovalec Edmund Kavčič)
družba z o. z. v Ljubljani,
Gosposvetska cesta št. 13 (Kolizej)
Vsaka pristna steklenica je opremljena  z originalnim
podpisom:
Za pristnost Jamci
Varujte se ponaredb, ki se prodajajo namesto pristnega Kavčičevega   „F l O R I A N A" i
Za dom!
Za šivilje, krojače, čevljarje Ua najbolj priporočljiv je le
STOEVVER šivalni stroj
Le ta Vam poleg šivanja cntl< (obšiva), veze (stika), krpa perilo in nogavice. Brez vsakega preminjanja plošč in drugo ]( stroj; v minuti pripravljen al za vezenje in ravno tako hitre zopet za navadno šivanje. — Poleg vseh prednosti, ki jih za* ▼zeroa šivalni stroj STOEWER
/e tudi najcenejši. Ne zamudite ugodne prilike in oglejte si to izrednost pri
Lud. Baraga*
Brezplačen puuk v vezenju, ra# bi aparatov itd. — Ugodni pla. Ljubljana,   Šelenburgova   6!L čilni pogoji. — 151etno jamstvo
Po znižani ceni.
i> jriiKiaii
Jvokolesa, motorji, vsa ko vt s »-> t roški vozički, namestol del • meumatika. Poseben oddelek za popolno popravo, emajliranje in Jvoko.es, otroških vozičkov, šivalnih stroje ». Prodaja na obroke. — Ceniki franko.
.Jribnaa' F.B.L, lovama dvokole: in otroftiii voiiuot
LJUBLJANA, Karlovska cesta SL o 4 i l
Snežne čevlje
sprejema v popravilo vsled bližajoče se sezone že sedaj tvrdka M. Trebar, Ljubljana, Sv. Petra 6 in Prešernova. 30.
97/L
Kupujemo zlato,
srebro ter zlat in srebrn denar. — Tovarna za točenje dragih kovin, Ljubljana • Šiška. Jerne* j a cesta 8. 95/L
Tesao les.
Potrebujem za takojšnjo dobavo prima suh, raven in dobro obte-san ies: 5/6" 8m okoli 10m'
7/8 *• 9 m ali 5 m ckoli 18 m8 8/V 7 m okoli 17 m»
9/11" 6 in 7 m okoli 80 m* Ponudbe za celo partijo ali dele partije je poslati z označbo cene frank j vagon tovorna postaja na: ivan HARTL, skl. tehn. drva ZAGREB, Martičeva ulica 25
Eno ali Teč sob
v Ljubljani ali v Šiški rabimo za naše delavec in delavke. — Ponudbe z navedbo cene na: Poštni predal 152, Ljubljana.
2093
Lepo zračno sobo
z električno razsvetljavo pod Rožnikom oddam gospodu; ev. tudi z zajtrkom. — Ponudbe pod »Čistost/2090» na upravo «Slov. Naroda«.
Absolven tinja
trgovskega tečaja, zmožna slo* venske stenografije is stroje* pisja — išče službo v pisarni, event. gre za blagajni čarko. — Ponudbe pod «Pridnost/3089» na upravo *Slov. Naroda*.
Dijaka ali dijakinjo
sprejmem na stanovanje in hrano v bližini Vrtače. Strogo nadzorstvo. — Ponudbe pod •Takoj/2088» na upravo «SIov. Naroda«.
Učitelja-strokovnjaka
za matematiko in knjigovodstvo — iščem. — Ponudbe pod »Učitelj/2092» na upravo «5L Naroda*.
Odda se zastopstvo
prvorazredne firme za prodajo državnih vrednostnih papirjev na obroke z najvišjo fiksno plačo in provizijo ter še poseb* ne premije. Prospekti s prav posebnimi ugodnostmi pod cRealna firma* na Publicitas d, d., Zagreb, Gunduliceva ul. 11.
101/L
Uradnik
vajen vseh pisarniških del, vešč slovenskega. srbohrvatskega, češkega, nemškega in Italijan« skega jezika — želi premeniti sedanje mesto za Ljubljano — Ponudbe pod Dobra moč/2077 na upravo «Slov. Naroda*.
Brili
biserna krema za obutev
KREDITNA ZADRUGA DETAiLHlH TRGOVCEV L U i. I
v Ljubljani, Šelenburgova ulica štev. 7\I.
(Nabavna organizacija za odjemalce) Naslednje ljubljanske detajlne trgovine i
Baraga Lud., pisalni in Šivalni stroji;
Bar Franc. radio»potrebščine, pisalni stroji;
Bizjak Filip, krznarstvo;
Bohinec Viktor, kolesa in gumijevi izdelki,
Breznik & Fritsch, kuhinjska oprema, železnina:
češnik Janko, manufaktura;
Cebin Dom., drva, premog, koks;
Eger T., modna trgovina;
Fabiani & Jurjovec, manufaktura;
Florjančič Stanko, alumn.. posoda;
Gričar & Mejač, konfekcija:
Grobelnik L, manufaktura;
i lamami J. C, perilo, modna trgovina;
'Ilirija« drva, premog, koks, oglje:
h ančič Josip, konfekcija in modni salon;
Kenda H., galanterija;
Kette J., modna trgovina;
Kollmann Franc, steklo in porcelan;
Kostevc J., manufaktura;
Kozina Peter & Co„ čevlji;
Krisper Ant., galanterija in čevlji;
Maček L, konfekcija;
Magdič P., modna trgovina;
Maver J. C., manufaktura;
MikJavc R., manufaktura;
Mikuž L., dežniki;
Naglas J. J., pohištvo;
Pauschin A., steklo in porcelan:
Petriči^ Vaso, nasl. I. Samec, galanterija;
Prelog Kari, volna in nogavice;
Rasberger A., gramofoni;
«Sanitas» drogerija, B. Gregorič, fotogr. ap. Sedej*Strnad, ženski klobuki; . Schmitt F. M., galanterija;
Schneider   &   Verovšek,   kuhinjska oprema železnina;
SeJnrsb Drago, konfekcija, krojaštvo;
Skabeme A. & E., manufaktura:
Soss K. A. Šinkovec nasl., modna trgovina;
Souvan Franc Ksav. manufaktura;
Urbane Feliks, manufaktura:
Zibert A., modna trgovina in čevlji.
in
so ustanovile lastno KREDITNO ZADRUGO, ki naj omogoči vsem slojem prebivalstva, da si nabavi potrebne predmete, ako tudi ne razpolaga momentann s potrebnim denarjem. Zadruga dovoljuje kredite proti odplačilu v mesečnih obrokih na popolnoma nov način, ki nudi odjema!« cem izredne ugodnosti in jim da možnost nakupa v zgoraj navednih trgovinah pod ravno istimi pogoji, kot jih uživa vsaki kupec z gotovino.
Ako se hočete poslužiti ugodnosti tega novega sistema, zahtevajte takoj ustmena ali pismena pojasnila od
Kreditne zadruge detajlnih trgovcev v Ljubljani
2C85 Šelenburgova ulica št. 7 (I. nadatr.)
Važno za državne uradnike, privatne nameščence, starše itd., sploh za vse, ki bi hoteli kupiti takoj, odplačevati pa v ugodnih mesečnih rokih.
Vprašanja iz province rešujemo z obratno pošto.
Urejuje: Josip Zupančič, im Za aNarodno tiskarno*; Fran Jezeršek. — Ze upravo in inseratnl del lista: Oton Christof. — Vsi v Ljubljani