Leto LXXTV^ ft. yt LJubljana, četrtek ij. februarja I94I Cena Din L- SLOVENSKI Izhaja vaaJc dan popoldo« isrzemAi nedelja ta praznike. — InseraU do 80 petit vrst a Din 2, do 100 vrst 4 Din 2.60. od 100 do 300 vrst a IMn 3, večji trme ruti petlt Trsta Din 4.—. Popust po dogovoru, tnaeratnl davek posebej. — »SlovenakJ Narod« valja mesečno v Jugoslaviji Din 14.—, sa I——I m Din 26-—, Rokopisi m na vračajo, UREDNIŠTVO IN UPRAVNISTVO LJUBLJANA, Knafljevm ulica št. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-29 in 31-» Podružnice: MARIBOR, Grajski trg Št. T — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta* telefon št. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon st 66f podružnica uprave: Kocenova u L 2, telefon St, 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101« SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 6, — Postna hranilnica v Ljubljani it. 10 35U Bolgarski odgouor Churchillu Po uradnem zatrdilu, da v Bolgariji ni nemškega vojaštva, zagotavlja tudi bolgarski tisk, da hoče Bolgarija ostati nevtralna - Ostri očitki sofijskega lista na račun angleških obljub Sofija, 13. febr. a. (Reuter). Snocnjl bolgarski listi objavljajo prve komentarje k Izjavam ministrskega predsednika Churchilla o Bolgariji. Listi zagotavljajo, da je Bolgarija že zavzela svoje stališče v sedanji vojni in sicer kot nevtralna država. Bolgarija ima, kakor pravijo bolgarski listi, samo željo, da ^oji dobre od nosa je s svojimi sosedami in drugimi državami. Listi zanikajo, da bi bilo tuje vojaštvo v BolgarijL Nekateri listi pa izražajo obenem domnevo, da hoče Churchill zaplesti Bolgarijo v sedanjo vojno ob strani Anglije in se boje. da bi potem Bolgarija postala vojno področje. Sofija, 13. febr. e. >Slovo« ugotavlja, da po kal : ; demantiju bolgarske urad- ne aeenciie glede Churchillove trditve o npmških četah v Bolgariji, ni potreben noben drug komentar. Bolgarija želi ostati nevtralna. Tudi >Mir« poudarja miroljubno politiko svoje vlade. NajostrejSl komentar Churchillovega govora pa je objavila >Zora«, ki ugotavlin da ie angle&ld ministrski predsednik z neko boi no sentimentalnostjo govoril o usodi Hailie Selassija, dočim je o Bolgariji govoril v skraino razdraženem tonu. namesto da hi bil obljubil likvidacijo krivic, ki so bile storjene Bolgariji, Churchill ova zahte- va od Bolgarije je kratko in jasno ta, naj bi se Bolgarija postavila na stran Anglije in njenih zaveznikov. Churchill želi. da bi bila Bolgarija novo vojno poprišče. Nadalje pravi list: Mi se sprašujemo, kje je tistih sto divizij, ki jih je Anglija obljubila dati Balkanu na razpolago v obrambo demokracije Bolgarija je nevtralna država in kakor je že uradno javljeno, ni na njenem ozemlju nobenih tuiih čet. Churchill je le svaril London, 13. febr. s. (Reuter). K pisanju nekaterih bolgarskih listov, da želi Churchill pritegniti Bolgarijo v vojno ob strani Anglije, izjavljajo davi v uradnih angleških krogih naslednje: Ministrski predsednik Churchill ni nikelj predlagal, da bi Bolgarija vstopila aktivno v vojno ob strani demokratskih držav. Toda nevtralnost, ki jo Bolgarija po pisanju bolgarskih listov hoče obdržati, nalaga določene dolžnosti. Churchill je hotel Bolgarijo samo opozoriti, da ne podvzame no-dobnih akcij, ki so spravile n. pr. Rum linijo v sedanji, obžalovanja vredni položaj. Take akcije gotovo ne bi bile v skladu z nevtraln ostjo. Edini namen Churchillove opombe o teritorialnih izgubah Bolgarije po svetovni vojni je bil, da bi preprečil ponovno odločitev Bolgarije za politiko, ki bi bila sicer morda v trenutku za Bolgarijo ugodna, ki hi pa povzročila končno enako katastrofo kakor pred 25 leti. Angleške grožnje Stockholm, 13. febr. e. (Europa Piess). Iz diplomatskih krogov v Londonu se izve, da bo že v najkrajšem času ameriškemu poslaništvu v Sofiji poverjeno varstvo angleških interesov v Bolgariji. Tu smatrajo, da bo po že storjenih ukrepih angleške vlade v Sofiji v kratkem prišlo do prekinitve diplomatskih odnošajev med Anglijo in Bolgarijo. Prav tako pravijo, da so angleški poslanik in osebje poslaništva že ukrenili vse potrebno, da lah kg na prvi poziv svoje vlade takoj zapuste Bolgarijo, toda naglašajo, da bi bil odhod angleškega poslanika za sedaj bolj demonstracija kakor pa stvarna prekinitev diplomatskih odnošajev, ki bi pa nato dejansko kmalu sledila. Italijanski in nemški poslanik pri Filovu Sofija, 13. febr. s. (Ass. Press*. Ministrski predsednik Filov je včeraj sprejel italijanskega in nemškega poslanika pri bolgarski vladi. Zadovoljstvo v Turčiji Carigrad, 13. febr. e. Kljub raznim vestem inozemskega izvora mislijo v Ankari da je še prezgodaj, da bi se lahko z gotovostjo sklepalo o nadaljnjem razvoju dogodkov. Razen bolgarskega uradnega demantija so Ust »Džumhuriet^ in drugi listi objavili vest iz Berlina, ki pravi, da so tudi berlinski krogi demantirali navzočnost nemških čet v Bolgariji. Oba demantija so sprejeli v Turčiji z velikim zadovol.i s tvom. Zunanjepolitični položaj se v Ankari presoja zelo previdno. Poudarjajo, da je Turčija predvidevala vse okoliščine, pod katerimi bi se mogli razvijati nadaljnji dogodki, da pa ti dogodki, pa naj bi bili kakršnikoli, ne bodo imeli nobenega vpliva na politiko Turčije, ki ima že svojo določeno smer. Grško bolgarski odnosi Atene, 13. febr. AA. Atenska agencija poroča: Uradno zavračajo novico agencije Havas iz Sofije, češ da je tamkajšnje grško poslaništvo naročilo ah priporočilo grškim ženam in otrokom, ki so v bolgarski prestolnici, da naj se vrnejo v Grčijo. Po prelomu med Anglijo in Rumunijo London. 13. febr. e (United Press) V tukajšnjih dobro obveščenih krogih izjavljajo da ni izključeno, da no prek ntvi diDlomatskih odnosa i ev med Angliio in Rumuniio pride do vojne S tem v zvezi se Dostavi i a vprašanje če bi ang'eSko letalstvo bombardiralo rumu-ske pe'rolcvj-ske vrelce V Londonu poudarja io. da za sedai ne bo take akciie in da angleško letalstvo ne bo bombardiralo petrolejskih vrelcev brez votne napovedi. New Tork. 13 febr. s. (Co! B S.1 Informacije iz balkanskih prestolnic so iav-liale včerai. da ie zndnie tedne Ofiso^lo v Rumuniio 25 novih nemških div skupno 400.000 mož. Po teh podatkih > sedai v Rumuniii že 600.000 nemških vojakov Baie vozi že nekai tednov k i : Madžarsko v Rumuniio vsak dan no 40 vojaških vlakov, ki prevažni« voiašt «> tnnke topove in mimic"ij,-> Bukarešta. 13. febr s. (Ass Pn M) Ru-munski listi objavljajo dnvl nrviČ kp t o službeno no^očilo o r>reki:v : dk>l rrtat-skih odnošajev med Anfrki » : r> ^i;o. estanka v Bordigheri in Cannesu Uradno poročilo o včerajšnje« sestanku med Mussolinijem in Fran com ugotavlja popolno soglasnost med italijanskim in španskim sta liscem o evropskih vprašanjih — Danes se sestane Francu z maršalom Fetalnom Madrid, 13. febr. & (Ass. Press) PonoCi je bilo objai'ffeno uradno poročilo, da sta se včeraj v Bordigheri na italijanski rivieri v bližini francoske meje sestala vodja Španije general Franco in italijanski ministrski predsednik Mussoiini Uradno poročilo pravi, da je bila na sestanku ugotovljena popolna istovetnost španskega in italijanskega stališča glede sedanjega položaja v Evropi v sedenjem zgodovinskem trenutku O sestanku Franco-Museolmi so se izvedele še naslednje podrobnosti: General Franco in mmistrski predsednik Mussoiini sta se sestala najprej dopoldne v navzočnosti španskega zunanjega ministra Sunner-ja. Italijanski zunanji minister grof Ciano ni brl navzoč, ker se mudi na fronti, poslal pa je generalu Francu in Sunnerju prisrčno pozdravno brzojavko. Popoldne so se razgovori med španskimi državniki io Mussolinijem nadaljevali. K sprejemu generala Franca v Bordigheri je prispelo celokupno osebje španskega pos-'arnštva v Rimu. Madrid, 13 febr. AA. (Reuter) Izvedeflo se je. da sta Franco in Mussoiini nosila vojaške obleke, kc sta se sešla. španski zunanji minister Sunncr je bil navzoč pri posvetovanju, ki jc trajalo vse dopoldne m celo popoldne samo z eno prekinitvijo. Madrid, 13. februarja AA. (DMB) V zveri s potovanjem generala Franca in španskega zunanjega ministra Sunnerja v Rov-dighero objavlja španska uradna agencija, da sta oba španska državnika zapustila špansko prestolnico v ponedeljek zgodaj zjutraj m da sta noč prebila v Geromi. majhnem pokrajinskem mestu. V torek dopoldne sta španska državnika pri Le Ver rusu prišla na francosko ozemlje, kjer so fma francoske krajevne oblasti priredile prisrčen sprejem Ko se ie vlak s španskima državnikoma ustavil, )e francoska vojaška godba zaigrala' špansko, nato pa francosko himno. Španska državnika se nisca ustavila in sta nadaljevala pot do Arlesa. kjer sta obedovala in takoj nadaljevala potovanje proti italijanski meji. kjeT so ju pričakovale visoke italijanske osebnosti z načelnikom protokola na čelu. Navzoč je brt tudi odpravnik poslov španskega poslaništva v Rimu. Italijanske prebivalstvo je priredilo visokima govorna prisrčne manifestacije. Vojaki znanega generala Gambare. k- so se večinoma kot pro atovolici boievali v Španiji, so tudi pozdravili generala Franca in Sunnerja in osebno okrasili obmejno mesto s španskimi in italijanskem zastavami. Uradno poročilo španske agencije poudarja, da je sestanek med vodilnim* španskimi ha italijanskimi državniki imel izredno prijate1jsk; značaj Po triurnem razgovoru so na obrazih udeležencev opazki jasno zadovoljstvo in brez dvoma je sestanek potekel v ozračju neomejene iskrenosti. Vichy, 13. febr s. (Col. B S.) Posebni ameriški poročevalci, ki s« mude na fran- I ooetn rtvieri, javljajo, da se bosta danes pri Cannesu sestala maršal Peta in in gene-; ral France. Sestanek bo v posebnem vla-| ku maršala Petama. PoročevaJlec »New York Ti mesa« javlja, da pomenijo razgovori generala Franca z ministrskim predsednikom Mussolinijem in maršalom Peta inom predigro dogodkov, ki bodo velike važnosti za položaj v Evropi. Isti poročevalec javlja, da bo general Franco danes maršala Peta ina predvsem obvestil o vsebini svojih včerajšnjih- razgovorov z ministrskim predsednikom Mussolinijem. N'ekateri ameriški poročevalci javljajo davi ponovno, da se bo na sestanku Franco- Petain govorile tudi o sklenitvi premirja med Anglijo in Italijo Možnost sklenitve premirja pa je bila že včeraj zanikana tako iz Londona kakor iz Rima. Vichy, 13. febr. e. Admiral Darlan je včeraj iz Vichvja odpotoval v neznano smer. Najbrže bo prisostvoval sestanku maršala Petama z generalom Francom. Maršal Petain v Cannesu Cannes, 13 febr A A. (Havas) Maršal Petain je prispel včeraj ob 8. s posebnim vlakom in takoj odšel na svoje posestvo 1'Ermitage, k* ie okrog 15 km oddaljeno od Niče. Maršala Peta ina so pri prihodu navdušeno pozdravljali, krajevni župan pa je rekel, da je občina ponosna, ko sprejema tako visokega gosta. Opoldne je maršal Petain zapustil 1'Ermitage in odšel na postajo v Cannes kjer je v posebnem vagonu sprejel nekatere uradne osebnosti in več svojih osebnih prijateljev. Montpellier. 12 februarja AA. (Havas) Danes opoldne bo prispel semkaj s poseb- nim vlakom maršal Petain. S postaje se bo odpeljal v prefekturo, potem se bo poklonil pred spt men ikom padi! i h vojakov, nakar se bo vrrvH v prefekturo in bo sprejemal ugledne osebnosti. Barcelona, 13. febr. AA (DNB) Francoski veleposlanik v Madridu Pietri. ki je na pot: proti Franciji, ie prispel včerai v Barcelono Kor.?ontar glasila madžarskega ministrskega predsednika Budimpešta. 13 febr. c. »Magvar Ors-zag« piše v svojem današnjem uvodniku: Če se bo Mussoiini sporazumel z generalom Francom glede za tvori t ve zapadnega izhoda Sredozemskega morja in če pride na sestanku med maršalom Petainom in generalom Francom do podobnega sporazuma, potem Tunis ne bo več grozeče oporišče proti Italiji in s tem se bo spremenila celokupna situacija v Afriki. Kar je Anglija dobila na bojišču, bo tehko izgubila z dvema uspešnima diplomatskima potezama. Zato sestanek obeh državnikov zasluži veliko zanimanje. Španski tisk Madrid, 13. febr. AA (Reuter) Madridski tisk ne razpravlja preveč obširne o potovanju državnega poglavarja generala Franca, Kolikor pa so komentarji, so sestavljeni v bolj ali manj splošnih izrazih in ne napovedujejo nobenega končnega sklepa. Albansko bojišče sfca letala včeraj bombardirala Lariso Bombe so zadele med drugim tudi javno bolnišnico, pri čemer je bilo več človeških žrtev. Ubitih je tud: več žensk in otrok. O priliki napada na pristani Ke v Pire ju je bilo ubitih in ranjenin 20 oseb. Grški krajevni uspeli visoko doslej petdeset Atene, 13. febr. s. (At. ag.). Grški generalni štab javlja v svojem snočnjem 109 vojnem poročilu: V teku uspešne krajevne operacije so nase čete pregnale sovražnika s položajev v gorovju v visini nad 2000 m. Pri tem je bilo zajetih več ujetnikov in avtomatičnega orožja. Grško protiletalsko topništvo je včeraj sestrelilo tri sovražna letala. Atene, 13. fehr. s. (Ass. Press). Po grških uradnih podatkih so grške čete uspeh, ki ga omenja zadnje vojno poročilo, dosegle na sevemeem sektorju bojišča. Prav tako javljajo, da so grške čete znatno napredovale tudi v sektorju ob morsld obali ter prizadele Italijanom velike izgube. Grške čete tu se nadalje napredujejo. Odkar je general Cavallero prevzel vr-fiovno poveljstvo italijanske vojske v Albaniji, so italijanske čete izvedle že 50 v gorata — Italijani izvedli protinapadov protinapadov na grške postojanke- Včeraj so bili poskus eni štirje novi italijanski protinapadi na srednje msektorju bojišča pri T epe leni ju. Po grških informacijah so bili vsi ti protinapadi vdbitL Angleško poročilo Atene, 13. febr. e. AA. Posebni Reuter-jev dopisnik javlja: Grške čete nadaljujejo obkoljevalno gibanje okrog Tepelenija. Na odseku pri Klisuri so bili srditi boji. Grške čete so napredovale tri kilometre Topniški ogenj z grške strani je trajal na vsej fronti okrog Tepelenija, t da pri Pod-gradcu, v dolini reke Skumbe in reke De-voli ni bilo bojev. Delovanje sovražnega letalstva je stalno močnejše. Bombardirani 90 bili prometni objekti in cesta Lerin-Ko. nca Willkie odgovarja Knoxu na njegovo trditev, češ da Zedinjene države ne morejo več odstopiti Angliji nobenega rušilca — Prvi WUlkie jev javni govor po vrnitvi iz Anglije VFashington, 13. febr. s. (Columboa B. S.) Mornariška minister Knox je izjavil včeraj na konferenci tiska v zvezi z WiUd-jevim predlogom, naj bi Zedinjene države oaswpile Angliji vsak mesec po 5 do 10 nosilcev, da ne morejo Zedinjene države pogrešati nobenega svojega rušilca več. Knox je pripomnil, da bi vsaka nova odstopi tev pomenila preveliko odsiopitev ameriške vojne mornarice ki razpolaga trenutno s 159 rušilcL V teku letošnjega leta bo dobila 15 novih rušiicev ki so v gradnji, prihodnja leta r>a še 45 rušiicev. Kn^x je deja: dalje, da Anglija Ze^ njenih držav sploh ni naprosila za rušilce, podmornice aii druge vojne ladje. Knox je podal tudi nexaj podatkov o gradnji ameriških vojnih ladij. Dejal je, da je gradnja oklcpnic oreKosila programe za 30 do 60 dni in da bo nova 35.000-tonska oklopnica »North Carolina* že v aprilu stopila v aktivno službo vojne mornarice. Tudi gradnja rušiicev je bila zelo pospešena in traja samo 90 dni za vsakega rušilca. Rusilec »Edison«, ki je bil dovršen v januarju, je bil vojni mornarici izročen 8 mesecev čred določenim načrtom, New York. 13. febr. s. (Ass. Press) Wen-dell Wilikie je snoči v izjavi novinarjem zavrnil izjavo mornariškega ministra Knoxa. češ da Zedinjene države ne morejo dstopiti nobenega svcieaa rušilca več. ne da bi bistveno oslabile svojo mornarico Willkie ie dejal, da ga ie Knoxova izjava Dresenetiia. ker mu je pravkar sporočila visoka ameriška avtoriteta da Zedinjene države lahko odstop jo Angliji še več rušiicev. ne da bi to prizadelo obrambno silo ameriške voine mornarice, Willkiejeva zavrnitev Knoxove izjave ie vzbudila veliko pozornost, tem boli. ker se je prejšnji večer Willkie sestal s predsednikom Reoseveltom ter zato nekateri domnevajo, da je ravno Roosevclt ona »visoka avtoriteta?:, o kateri ie WLLkie govoril Poziv republikancem New York, 13. febr. s. (Ass. Press). Na zborovanju republikanske stranke o priliki obletnice Lincolnovega rojstva ic sno-či govoril VVendell Willkie. Willkie je v svojem govoru pozival republikansko stranko, na i pristane na načelo pomoči Angliji v vojnem mater.alu. O svojem potovanju v Anglijo io dejal med drugim: Imel sem privilegii, da sem prebil nekaj dni v Angliji v družbi nv> a ki ga smatram kot največjo :avno osebnost na svetu v tem trenutku, ministrskega predsedniku Churchilla Nadalje je rekeL da morajo velike stranke v Zedinjenih državah prenehati v sedanjem važnem času s strankarska politiko, predvsem pa s politiko negacije. Republikanska stranka je nastala in narasla kot prvoboriteljica svobode. Mudil sem se pravkar v Angliji, je nadaljeval Willkie, kjer sem videl, kako se svobodni možje bore za ohranitev svobode Slšal sem mnenje da bi demokracija, ki ie bila zatrta na Norveškem Danskem Nizozemskem. Belgiji in Franciji, lahko osta'a živa v Zedinjenih državah tudi v ori m eru, če bi bila Angliia poražena. Ce oa bi bilo to res možno, potem bi se to reklo, da so vse strani v zgodovini sveta pisane napačno. Angliji moramo dadi vse orožje, ki ffa potrebuje, notem bo demokracija z^pet dobila rrjožnost da se razširi kot veljavna doktrina do vsem svetu i večjo inočio ki sposobna za življenje. Žrtve letalskih napadov Atene, 13. febr. s, (Ass. Press). Grško notranje ministrstvo javlja, da so italijan- Povečanje ameriške Izjava vojne mornarice ameriškega mornariškega štaba admirala Starka Stockholm, 13 febr. s. (Tass) Tukajšnji list »Sozialdemokraten« prinaša izjavo, ki jo je dal njesovemu dopisniku v VVashing-tonu šef ameriškega mornariškega štaba admiral Stark. Stark pravi, da bodo Zedinjene države za razširjenje svoje vojne mornarice porabile v prihodnjih petih letih 11 milijard dolarjev, ter da bo do leta 1946 zgrajenih okoli 1000 novih ameriških vojnih ladij. Poleg tega si prizadeva admirali teta z vsemi sredstvi, da pospeši gradnjo ameriških vojnih ladij. V tem pogledu ie bil dosežen že važen napredek. Nekatere vojne ladje so bile dograjene 12 mesecev prej nego je določal program Na vprašanje dopisnika, če bodo Zedinjene države lahko tudi še po dveh letih konkurirale x japonsko vojno mornarico, ki ima v gradnji izredno mnogo vojnih ladij, je izjavil Stark, da imajo trenutno Zedinjene države več oklopnic nogo Japonska, čeravno so nekatere japonske oklop-nice boljše kvalitete. Sedaj pa je v gradnji 17 novih ameriških r.-klopnic in na ta način bodo Zedinjene države še tudi po dveh letih imele premoč nad Japonsko, Stark je sporočil dalje, da je v ladjedel nicah ameriške vojne mornarice trenutno zaposlenih že 175.OO0 delavcev 10.000 mož pa se trenutno ve>ba ter bodo v kratkem prav tako zapos'eni v ladjedelnicah V pri- hodnjjh letih namerava admiraliteta zaposliti v ladjedelnicah še nadaUn;;h rton0 de-lavcev. r Stran % »SLOVENSKI NAROD«, četrtek, IS. febroarja. »tt. Temne sence nad Pacifikom Po angleških in ameriških poročilih se po-med Anglijo in Japonsko vedno bolj »struje Sanghaj, 13. febr. a. (Columbia B. S.) Tu se vedno bolj širi prepričanje, da je pričakovati v bližnji bodočnosti resne poostritve odnošajev med Anglijo in Japonsko. Ne izključujejo, da bo že v nekaj tednih ah mesecih prišlo med obema velesilama do odkritega konflikta in morda tudi do vojne. Obenem pa domnevajo, da bo razvoj dogodkov na Daljnem vzhodu odvisen od razvoja položaja v Evropi ter da bosta Japonska in Nemčija nastopili istočasno s svojimi vojaškimi operacijami. V angieb.:ih krogih smatrajo, da pričenja Japonska vedno bolj ogrožati Singa-por in angleške kolonije na Daljnem vzhodu sploh. Predvsem smatra Anglija kot grožnjo za svoje kolonije dejstvo, da Japonci zahtevajo v Francoski Indokini nova oporišča. Obenem javljajo iz Bangko-ka. da ie siamska vlada baje že pristala na japonsko zahtevo za dovolitev Japoncem mornariških in letalskih oporišč na svojem ozemlju. Šanghajski list »China Press«, ki je v zvezah s kitajsko vlado v Cungkingu, piše naj bi Zedinjene države takoj zasedle vpo Nizozemsko Vzhodno Indijo, ker bi bil to edini način, kako bi bilo še mogoče preprečiti, da razširijo Japonci svoje gospostvo na ves Daljni vzhod. Iz Manile na Filipinih poročajo o izred nih ameriških varnostnih ukrepih. Se v teku tega tedna bo evakuiranih s Filipinov v Zedinjene države 400 žen in otrok ameriških mornariških častnikov na Filipinih To je prva večja evakuacija ameriških državljanov s Filipinov. Iz Avstralije poročajo. da je minister Frasen, ki nadomešča odsotnega ministrskega predsednika Menziesa. izjavil ponovno svarilo, da obstoji možnost oboroženega konflikta z Japonsko. Frasen je dejal, da se »zbirajo temne sence nad Pacifikom« in da mora biti Avstralija za vsak primer pripravljena z vsemi svojimi sredstvi. London. 13. febr. s. (Ass. Press). Znan! komentator v angleškem radiu Bernhard Bartlel pravi, da bo tudi Japonska v bližnji bodočnosti vstopila v vojno proti Angliji. Bart«et izraža mnenje, da bo uvod v vstop Japonske v vojno tvorila sklenitev nenr.padalnega pakta med Rusijo in Japonsko, za katerega so pogajanja menda že v teku. Bartlet vidi v razpustu komunist; ne armade na Ivi tajskem ohladi- tev odnošajev med Rusijo in Cangkajško- vo Kitajsko . na Malsfskem polotoku Sineapor. 13. febr. s. (Reuter). Včeraj je bilo tu uradno objavljeno, da je bilo na severni del Malajskega polotoka odposla- nih še 12 eskadril angleških bombnikov Med njimi je tudi nekaj formacij avstralskih letal, ki so šele nedavno dospele v Singapor. Za skupno obrambo Kitajske in Avstralije Cungking, 13. febr. s. (Col. B.S.). Po informacijah iz kitajskih uradnih krogov, nameravata Kitajska in Avstralija vzpostaviti direktne diplomatske odnošaje ter izmenjati poslanike, V tem ukrepu vidijo skupno zanimanje Kitajske in Avstralije za skupno obrambo proti Japonski na Dal j nem vzhodu. Štiriminutna avdienca novega japonskega poslanika v Wa$hingtonu VVashington. 13. iebr s. (CoL B. S). Nov; :aponski veleposlanik pri ameriški vladi admiral Nomura je napravil včeraj svoj prvi obisk pri ameriškem zunanjem ministru Huilu. Nomura je ostal v ameriškem '.unanjem ministrstvu samo štiri minute Iz dolžine obiska je mogoče sklepati na .zredno napete odnošaje med Zedinjenimi državami in Japonsko. Ameriški obrambni ukrepi v Tihem morju vVashington, 13. febr. s. (Col. B.S.). Pred sednik Roosevelt je včeraj predložil kongresu v odobritev nove kredite 900 milijonov dolarjev. Ti Krediti bodo porabljen deloma za pospešenje programa za gradnjo ameriških vojnih ladij, deloma pa za zgraditev novih obrambnih naprav na otoku Guam in otočja Samoa na Pacifiku. Na Samoi bood zgrajena tudi protiletalska zaklonišča. To je prvi primer, da bodo Zedinjene države podvzele obrambne ukrepe tudi na svojih posestih v južnozapad-nem delu Pacifika. VVashinglon, 13. febr. s. (Ass. Press.» Predsednik Roosevelt je odredil, da bo od sobote dalje dovoljen samo s posebnim vladinim dovoljenjem izvoz kovinskih posod za prevažanje petroleja v večji množini nego 5 galon. Take kovinske posode je zadnje čase v večji množini izvažala i? Zedinjenih držav Japonska. Wa*nington, 13 febr e AA (Reuter) Predsednik Roosevelt je zahteval od ken-gresa kredit 898 milijonov dolariev. za poiačenje pomorskega programa zlasti glede potreb obalrkega brrdrvia. iz teh kreditov bo porabljen znatni znesek za ojačanje pomorske organizacije na Tihem oceanu in za zaščito otoka Gurm v istem oceanu. V Afriki 11.12 aovega Nespremenjen položaj na bojiščih — Avstralski ministrski predse^*;:k končal svoje devetdnevno inspekcijsko potovanje Kairo, 13. febr. s. (Reuter). Avstialski ministrski predsednik Menzies je v torek zjutraj na angleškem bombniku polciel iz Kaira v Tobiuk. Tam se mu je pridružil vrhovni poveljnik avstralske vojske na Bližnjem vzhodu goncial Blamy, s katerim je Menziea nato nadaljeval polet v Ben-gazL Zvečer je pristal Menzies s svojim letalom na nekem letališču nekaj milj južno od Eengazija. Nato je nadaljeval avstralski ministrski predsednik pot v Benino, k j-m- je na tamkajšnjem letališču inspicirai neki avstralski topi:iški polic. Zvečer je priredil Menziesu v Bengaziju svečano večerjo poveljnik avstralske vojske v Libiji general Makay. Pri večerji so bili navzoči vodilni častniki angleške In avstralske vojske. V" noči od torka na sredo, ko se je Menzies mudil v Bengaziju, so trije sovražni bombniki napadli Bengazi. Vse bombe so padle v morje. Protiletalsko topništvo je stopilo v akcijo. Včeraj zjutraj je Menzies inspicirai še nekaj avsti tiskih oddelkov pri Bengaziju. Fri tej priliki je Imel na vojake nagovor, v kal xem j dejal: \ ada dejanja pomenijo mnogo več nego samo zmago nad sovražnikom. Lahko so vaši uspehi obratna točka v zgodovini sedanje vojne. Snoči se je Menzies zopet vrnil v Kairo ter je s tem dovršil svoje devet dnevne insp ako tc-vanje po Bližnjem vzhodu. Angleško prodiranje v Eritreji Karthum. 13. febr. AA. (Reuter) Uradno ie bilo oiavlieno. da so angleške Čete. ki prodirajo v Eritrejo s severa napredovale tudi 00 zavzetiu rTL-iheme in da so zboiišale svoie nostojanke in odbile so- vražne napade. Elghema ie orecei veliko mesto, ki je 45 km južnovzhodno cd obmejnega mesta Carrore, ki je bilo zavzeto v preteklem tednu. Bombardiranje letališč na Siciliji Ka;ro. 13. febr. AA. CReuter). Uradno srx>ročilo pravi da so an-leska letala bombardirala v noči na sredo letališči v Camisu in v Nemčiji. Bombn ki so prihajali v valovih v Časovnerm razmahu po 20 minut. Bombardirani e ie traialo oet ur Na tleh so bila uničena naimani štiri letala. Požari so bili tako veliki, da so se videli tudi iz daljave 100 km. Vaa angleška letala so se nepoškodovana vrnila Letalski napad na Malto Kairo, 13. febr. s. (Reuter). V noči od torka na sredo so sovražna letala zopet napadla Malto. Na javnem imetju škoda ni bila povzročena. Človeških žrtev ni bilo. V zadnjih šestih dneh je bil na Malti 36-luat letalski alarm. Angleški podatki o letalskih izgubah London, 13. febr. s. (Reuter). Po uradnih angleških podatkih je bilo od vstops Italije v vojno dalje sestreljenih ali uničenih že 866 italijanskih letal. Tu niso všteta ona italiajnska letala, ki so bila verjetno prav tako uničena, pa to ni nedvomno potrjeno. V angleških uradnih krogih pravijo, da so te izgube italijanskega letalstva tako velike, da jih italijanska letalska indstri-ja ne more nadomestiti m da so prav zato morali Nemci poslati večje število svojih letal na italijanska vojna področja. G visokih nesreče med r&goir anom in Caribrodom Uradno obvest^io bolgarske preiskovalne komisije Nesreče ni zakrivila sabotaža Sofija, 13. febr. e. O železniški nesreči med Draaonianom in Caribrodom ie glavno ravnateljstvo bolgarskih železnic izdalo naslednje obvestilo: Na vlaku ie bilo vsega skupaj 9 oseb k: so vse razen ene izgubile življenje Mrtvi so stroievodia in kurjač, ki so ju našli na lokomotivi, vlakovodia in štirie zavirači. Enega zavirača so naši hud3 ranjenega in je kmalu nato izdihnil Drugega zavirača oa so našli med dvema cisternama, ki sta bili Dostavljeni nokoacL Bil ie do vratu v nafti in edino on ie ostal živ od vsega oseb i a Glede vzroka nesreče komisiia nadaljuje preiskavo Da bo omogočen promet gradijo stranski tir v dolžini 80 metrov Zdai se vr"i promet s prestopaniem s pomečio avtobusov Komisija ie ugotovila da so bile zavore pregledane pred odhodom s posta Je Da-jsornan. da s: copolnoma pravilna funkcionirale. Sodijo, da Je katastrofa nastala zaradi tega. ker ie stroievodia napačno ravnal z zračnimi zavorami, ki iih ie najbrž prepozno uporabil in tako vlaka, ki je drvel po hudi strmini s hitrost io 80 do 100 km na uro. ni mogel več ustaviti. Na ovinku pri oostaji Kalotina se ie vlak zaradi silne brzine iztiril. To domnevo potrjuje tudi dejstvo, da so bile vse zavore v vagonih naravnost vžgane. zaradi Česar so se vagoni vneli. Vagoni so bili na tovor j eni b tranzitnim blagom, z bolgarsko rdečo papriko, vinom, z nafto itd. Štirje vagoni so ostali celi. drugi pa so razbiti. Kakor rečeno, so našli strojevodjo in kur-iača mrtva na lokomotivi in niso resnične prvotne vesti češ da stroievodia ni bil na stroju. Poročilo komisije glavnega ravnateljstva se zaključuje, da niso našli nobenih podatkov ki bi utemeljevali sum da gre za sabotažo. ŠAH Ožji turnir CŠK Centralni šahovski klub, ki s svojo marljivo delavnostjo doprinaša velik delež k razmahu in razvoju šaha pri nas, je v torek zaključil svoj vsakoletni ožji turnir. iS drugo in tretjerazrednih klub ovih igralcev je merilo od novembra sem svoje moči v borbenih partijah; pogoj za pravico .'.deležbe v glavnem prvenstvenem turnirju je tokrat izpolnilo kar osem igralcev, dosegli so nad 66°/» možnih točk. Prvo mesto je osvojil Sede j Hakon s 14 in pol točkami. To je bil njegov prvi večji turnir, kar tem bolj podčrtuje njegov talent Klubovi prvorazredni igralci ga bodo z veseljem sprejeli v svojo sredo. Le pol točke je zaostal lanski zmagovalec ožjega turnirja prof. Cop, ki bo s svojo preizkušeno in zrelo igro tudi v glavnem turnirj u trd nasprotnik. Tretje in četrto mesto si delita Pintarič in U do vi č 13, peto in šesto Jeršin in Klemen 12, sedmo in osmo Kavečič in Sočan 11 in pol. Nadalje sledijo Gvardijančič 9. Merhar 8 in pol Bajželj 7, Grobovšek 6 in pol. Epih 6, J Korban in Korban Marica 4, Muller 3 ta pol, Culiberg 2 in Javornik L Ožji klubov turnir je služil tudi kot dobra vaja igralcem drugega in tretjega moštva Centralnega šahovskega kluba, kar se je pokazalo že v prvih medklubskih tekmah Slovenske šahovske zveze. V četrtek 13. t. m. bo ob 20. v klubo-vem lokalu v »Zvezdi« prvenstveni brzopotezni turnir za vse klubove igralce. Na bizoturrurju v decembru lanskega leta je zmagal mojsxer Furlani z 8 in pol točkami pred Hermanom in Pucom 8, sledili so Kavečič 7, Arrigler 6 Samobor 5 in pol itd. TKD Atena po 40 letnem delovanju v novih prostorih Velik napredek društva v skrbstvu za telesno kulturo z razširjenjem delokroga na fiziološko in kozmetično masažo Ljubljana. 13. februarja. Telesno kulturno društvo Atena obstoji že 40 let, toda zaradi sedanjih razmer bo svečano proslavilo svoj pomembni juhile;, šele prihodnje leto. V jubilejnem letu se ie Atena preselila v nove prostore v Gosposki ulici št. 3 in je s tem začela novo dobo svojega delovanja. V novih. moderno opremljenih prostorih bo Atena nadaljevala še bolj uspešno ko doslej svoje telesno kulturno poslanstvo. Pred dnevi, ko so bili novi prostori Atene otvorjeni, je predsednica ga. M:nk 1 Kroftova ocrtala društveno delovanj? v preteklosti. Pred vojno je društvo imelo v programu predvsem telesno vzgojo s pomočjo telovadbe. Po vojni je društvo v skladu z novimi zahtevami telesne kulture razširilo svoje delovanje z uvedbo športnega programa, nato pa je posvetilo vso skrb telesni kulturi predšolskega otroka. Iz telovadnice je društvo preneslo svoje delovanje na športni prostor in na igrišče, pričela se fe doba največjega razmaha društva, ki "je postalo pri nas najmočnejši predstavnik ženskega športa Razmah in razvoj v tej smeri sta bila zavrta, ko je Atena pred dvema lotoma iz- grubila športni prostor v Tivoliju. Vzporedno s tem je društvo posvetilo vso skrb slovenskemu telesno defektnemu otroku. 2e 17 let opravlja društvo Ortopedsko zdravlionje otrok s telesnimi napakami. Nad 1000 pacientov je bilo doslej že v negi rn zdravljenju družtva in zasluga Atene ie. da sprejemajo naše bolnike blagajne tudi paciente za ortopedsko zdravljenje, ki je pod nadzorstvom ortopeda primarija dr. Min ara. Kako važne naloge se je društvo lotilo, je razvidno po statistiki, ki kaže, da je 25 odstotkov otrok potrebnih ortopedskega zdravljenja. Z2\ se starši še vedno ne zavedajo pomena takega zdravljenja. Predvsem bi morali starši vedeti, da je ortoped, -.ko zdravljenje potrebno že v predšolski dobi otroka. Raznovrstne telesne napake se dado v otroški dobi z lahkoto odpraviti. Pacientu se odplavijo telesne napake, in ko se začne zavedati samega sebe. ni več vzroka, da bi se čutil manjvrednega. Prošenj za sprejem v ortopedsko zdravljenje pa je razmeroma malo in doslej je Atena sprejela še vse prijavljene paciente. Goiipa predsednica se je ob koncu za- Letalska vojna na zap London, 13. febr. s. (Reuter). Letalsko in notranie ministrstvo iavliata v svoiem današnjem jutranjem komunikeju: Sovražna letaia so preteklo noč razvajala manjšo aktivnost nad zapadno in južnozapadno Anglijo. Vrženih ie bilo zelo malo bomb. Škoda ie majhna in človeških žrtev je zelo malo. Štirje dodatki k Rooseveltovemu zakonu VVashington, 13. febr AA (Reuter). Senatni zunanjepolitični odbor je v načelu sprejel štiri dodatke k zakonu, katerega je sprejel predstavniški dom. D datki so sledeči: Sprejeti zakonski osnutek velja do 30. junija 1943. Kongres ima pravico ukiniti ta zakon pred tem datumom in sicer z večino glasov v parlamentu in senatu, ki oa ne podleže r>redsednik~vemu vetu. Nič se v tem zakonskem oredloffu ne bo moglo napačno tolmačiti kar ni moglo dati pooblastilo za pomorsko spremstvo konvojev. Posvetovanje med predsednikom ter šefi vojske in mornarice, preden se sklene pcš'ljatev obsto:eče;?a vojnega materiala, bo določil pre d sednik sam. Novi načelnik ruskega generalnega štaba Moskva, 13. febr. e. AA, (Reuter). General Zukov. prejšnji poveljnik kijevskesa vojnega okrožja je imenovan za načelnika glavnega generalnega štaba General Me-režkov, dosedanji načelnik geneiainega štaba, je imenovan za pomočnika narodnega komisarja za voisko s posebno misijo za izvežbanje vojaštva. Novi načelnik generalnega štaba 2ukov. ki ie star 47 let. se je boril v svetovni vojni, v komunistično stranko le pa vstopil leta 1919. Med državljansko vojno se )e boril na raznih frontah Bil je tudi po-veljnk armije v Mongoliji in je dobil naslov junaka Sovjetske unije V boju z Japonsko, ko je izbiaohriii spopad za Mongolijo, ie bil imenovan za armijskega generala, nato na ie poveljeval armiji v Besaribiji. Dosedanji načelnik generalnega štaba Merežkov je tudi odlikovan z naslovom narodnega junaka zaradi uspehov v vojni s Finsko. Diplomatsko kosilo v Londonu London. 13. febr. AA. (Reuter). Sovjetski veleposlanik ie priredil kosilo v čast zunanjega ministra Edena. Med povabljenci je bil tudi bolgarski poaiaruk. , hvalila vsem, ki so kakor koli pomagali društvu, da je moglo tako uspešno opravljati svojo nalogo doslej in da lahko nadaljuje svoje delovanje v novih prostorih Primarij dr. M i n a f je nato predava] o zgodovinskem razvoju telesne kulture Gostje, ki so napolnili predavalnico, so 7 zanimanjem poslušali izvajanje našega odličnega ortopeda. Očrtal je razvoj telesne kulture od najstarejših časov do danes. V Evropi je prišlo do renesanse telesne kulture šele z renesanso umetnosti v 16 stoletju V Parizu so ustanovili prvo ortopedsko telovadnico že v 16. stoletju Skrbstvo za telesno kulturo pa je prišlo do i prave veljave šele v 19. stoletju. Ling je ' vpeljal švedsko gimnastiko in je smatral masažo za bistveni del telovadbe. V tej cblikj goje severni narodi telesno kulturo še danes. Masaža je dobila znanstvene temelje šele ob koncu preteklega stoletja Z raznimi načini masaže je mogoče vplJ-I vati na razvoj organizma ter na pravilno delovanje krvnega sistema in srci ter tudi na delovanje trebušnih organov. Z • masažo se neposredno ohrani tudi elastičnost tkiva in mišic in kože. Ortopedska telovadba za zdravljenje napak hrbtenice nr; raznih aparatih in g pomočjo posebnih vaj In masaže se goji že 15 let. Z otvoritvijo novih prostorov je TD Atena napraviln velik napredek v skrbstvu za telesno kulturo, kajti poleg redne telovadbe in ortopedskega zdravljenja otrok s telesnimi napakami je razširilo svoje področje tud' na fiziološke in kozmetične masaže. Gospa dr Lejla Rejc-Novakova je nato predavala o vplivu masaže na kožo, mišice in notranje organe. Predočila je. kolikega pomena je masaža za organizem, saj je prav masaža pri zdravljenju med najvažnejšimi fizikalnimi zdravstvenimi pripomočki. Z masažo se deseže, oa je koža zdrava, prožna in napeta in samo taka koža je zdrav ščit človeškega telesa. Zdravo, pclno, in delazmožno mišičevje pa je zdrav m sposoben stroj telesa. Pravilno delujoči notranji organi pa so končno potrebni za zares zdravega človeka. In samo zdrav človek ie lep. Strokovnjakinja za kozmetiko, ki se je specializirala v Švici, je končno prodavala o moderni kozmetiki, ki služi higiensko lepotnim .svrham in je njen smoter, da doseže svežino in odpornost organizma. L"po in plemenito pa je samo to. kar je naravno, j: poudarila predTvat^l aea. Lepši je še tako grd. a naraven obraz kakor pa kričeče pobarvan obraz, ki je samo smešen in obupen poizkus nenaravnega pomlajevanja. Vsaka žena naj se zaveda, dQ. ima vsaka starost svojo lepoto, svoj šarm in svojo mikavnost. Vse tri predavatelje so poslušalke nagradile z navdušenim odobravanjem. Cefla —c Zadnje predavanje v ciklu zdravstvenih predavanj na ljudskem vseučilišču bo drevi ob 20., ko bo predaval primarij zagrebške bolnice usmiljenih sester dr. Lujo Thaler o temi »Najnavadnejša vsakdanja zastrupi j en j a«. Predavanje bodo pojasnjevale skioptične slike. —c Opozorilo delodajalcem. Davčna uprava v Celju poziva vse one delodajalce, ki plaču;"ejo uslužbenski davek v davčnih markicah in še niso predložili uslužben-skih knjižic davčni upravi v kontrolo, da jih predlože takoj, sicer jih bo zadela kazen v smislu čl. 138. zakona o neposrednih davkih. —c Lastnike vozniških izkaznic poziva predstojništvo mestne policije v Celju, da izkaznice takoj overijo za letos, ker poteče rok 28. t. m. Proti zamudnikom bo uveden postopek po zakonu. —c Ljubljanska drama bo gostovala v celjskem gledališču v drugi polovici tega meseca. Dan gostovanja in igra še nista določena. Nato bo gostovalo mariborsko Narodno gledališče, v drugi polovici meseca marca pa bo gostovanje ljubljanske opere. Vse predstave bodo za abonma. -—c Umrl Je v mestnem zavetišču v Medlogu v starosti 82 let bivši celjski trgovec Franc Jožef pl. B a e h o. Iz Kamnika — Pod letna služkinja. Gospa Grč ar jeva ima res pravi detektivski ros. Kakor smo že v zgornji notici omenili, je v soboto ujela prefrigano pustolovko, v nedeljo pa je odkrila loma tatvino svoje služkinie. ki jo je imeli šele 14 dni. že v tem kratkem času pa si je podjetna služkinja na-kradla toliko, da bi nekega dne lahko s prev lepo doto zapustila službo. Kradla je jedilni pribor, posteljno in telesno perilo, otroške oblekce, skratka vse. kar jj je prišlo pod roke. Vse nakradeno je nosila spravljat v nekoliko oddaljeno drugo Gr-čarjevo poslopje v seno, ki ga imajo na podstrešju. Tatvino je opazila le slučajno neka ženska, ki je to takoj sporočila gospe Grčarjevi. 2e pol ure nato, ko je gospa Grčarjeva zato izvedela, je bila izvedena preiskava, podjetna služkinja »zaslišana?:, obtožena in tudi že obsojena in izplačana. To vse je izvršila krepka Grčarjeva gospa sama ... — Koncert za Zimsko pomoč, ki je bil v nedeljo zvečer v dvorani Kamniškega doma in sta ga priredili naši pevski društvi »Lira* in z Solidarnosti, je bil slabo b iskan. V splošnem moramo reči, da v vamnlku za kake umetniške in resne prireditve imajo malo. skoraj bi lahko dejali nič smisla. Kljub temu bi pa elovck pričakoval glede na namen prireditve, di 00 vsaj ob taki priliki razmeroma majhna dvorana polna. Toda našega občinstva, kot je videti, ne gane niti naj plemenitejši na-:nen, in tako sta naši pevski društvi lepo En ubrano odpeli svoje pesmi pred približno na pol zasedeno dvorano. Kar je naj--'alostnejše, je pa dejstvo, da so manjkali z majhno izjemo vsi predstavniki naših oblastev in uradov, pa društev in organizacij in celo tisti, ki jim je poverjena izvedba in organizacija zimske pomoči___ KOLEDAR Danes: Četrtek. 13. februarja: Evlalija, Damijan, Gregor II. DANAŠNJE P R 1 R E DIT VB Razstava akad. slikarja Frana Klemen* čiča v Jakopičevem paviljonu, odprta od 9. do 17. DEŽURNE LEKARNE Danes: Mr. Leustek. Resljevs cesta 1. Bahovec, Kongresni trg 12. Komotar. Y;c — Tržaška cesta 48. O božiču so strokovni klubi tehniške fakultete univerze kralju Aleksandra 1. v Ljubljani poslali upra\'i električne ^estne železnice tule dopis: »\ekdteh akademiki tehniki so ttmino vezam na tramvaj, /utu imujo mesečne »di-juške/ tirni listki uredi takole: /a W din n nik dob: \~ozni listek kot sedaj od trt vanja do tehnike, toda ta listek naj vel ju za poljubno število voženj (sni li^tl... bomo mogli zlorabljati, koi tO to r« delali srednješofčki, ker imamo prcma!o časa ze take neumnosti).' Če je ta. prvi predlog, nespremenljiv, nam se naj vsaj dovoli za 40 din tistih 120 vožen) kot sedaj, toda ne glede na datum!* In odgovora še nismo prejeli! Našs gledališč« DRAMA Zaćo'ek ob 20 uri Četrtek, 13. februarja: Othello. Red B Petek, 14. februarja: zapito, (generalka) Sobota, 15. februarja: Zaprti vrata. ' miera. Red premierski Nedelja, 16. februarja: ob 15. uri: Ron in Julija. Izven. Znižane cen«" od JO iwa navzdol. Ob 20. uri: fteato nadstropja. Izven. Znižane cene od 20 dm navzdol OPERA Začetek r>h 20 uri Četrtek, 13. februarja: Ples v maskah. RH Četrtek. Petek, 14. februarja: ob 15. uri Vesele Nvindsorske. Izven, ljudska predeta v J po globoko znižanih CCnSA. Sobota, 15. februarja: Ples v maskah. Ln Iz Novega mssta — podmladek Jadranske Hraže na d./.. * realni gimn^ziii v Novem most j pri v Sokolskem domu 24. man večer s pestrim programom. Na ■ • rodu so simoblične Le.ovadne toč:<.e di ko diiakinj. nastop ginin, oev^:e:a zbora ood vodstvom g. prof. J u varit a. ton rista mošolca Šuteja. odličnega kvinle'a vi i Šolcev. Nastopil bode tir'.: g nr t \ Rus. brat g. Marjana Rusa. s ovitega I ca dunaiske državne ooere. ki b svol -mi odličnimi pevsUim: točkami pripomogel iadranslcemu večeru gimnazijske m 1 dine do posebno sijaj teg ■ mor; Ine a uspeha. Popoldne ct) 18 ^ bo mla n k t predstava, zvečer ob 2n uri oa f*~ ščanstvo. Ker ie čisti dobički: pam^n ■ za ekskurziio dijakov na J d ran v O*^ t-nicah. prosi nodmladeV: novctneŠka V11 turna društva da ro rHrMcno v tem svoiih prireditev. Čuvajmo nase m PeteK, 14. februarja 7: Jutranji pozdrav. 7.05: Napove*^ poročila. — 7.l5: Pisan veneek VI Ifa zvokov (plošče) do 7.45. — 11: Bolska Teden dnj po zlati Bo=mi (g Albin Lajo-vic). — 12: Iz naših krajev te). 12.30: Poročila, objave. 13: Napovedi. — 13 02: Opoldanski .spred radijskega orkestra. — 14: Poročila, objave. 1730: Koncert dveh historičnih flavt (% rija Tutta in g. Mirko Hočevar). — IS. 10: Ženska ura: Otrok sprašuje fga. Uv. Ve-likonja). — 18.30: Plošv. 18.40: Fran-coščina (g. dr. Stanko Lebeni. lr*. 1-povedi, poročila. — 19.2."; Nac. ura — 19.40: Vzeojni vpliv gora (g Pavel K ver). — 20: m. večer ruske glasbe: 1. Podavanje, g. dr. DragotLn Cvetko; 2. Klavirske ilustracije, g. prrf. Anton Trosi 21: Koncert ra'ipskega orkestra, 22: Napovedi. p»oročila. Sorzna ooro^l^s Ourlh, 13. februarja. Beograd 10—. Pariz 7.75. London 16.11. Ne\v Yoik 431.—, Bruselj 69.—. Milan 21.70, Madrid 40.—, Amsterdam 229.—. Berlin 172.50. Stock-holm 102.625, Oslo 98.50. Kopenhagen 83.50. Sofija 425.—, Lisabona 17.27. Budimpešta 85.—, Atene 300. Carigrad 337.50, Bukarešta 212.50, Hclsingsfors 875.—. Ker. 3(5 »SLOVENSKI NAROD«, MMfc M- M*oa*J* 1ML Stran S NEVNE VESTI — Sprememba v voznem reda potniških vlakov. PriCensi z 17. februarjem 1941 izostane na progi Celje—Velenje ob delavnikih vlak št. 9126 z odhodom iz. Celja ob 20.43 ter s prihodom v Velenje ob 21.51 i.iin in bo vozil namesto njega samo ob delavnikih vlak št. 9120 z odhodom iz O-lja ob 19.05 in s prihodom v Velenje ob 20 13. Vlak št.S126 z odhodom iz Celja ob 20.43 in s prihodom v Velenje cb 21.51 bo vozil torej samo ob nedeljah in praznikih. Nadalje izostane od istega dne na progi Poljčane—Slov. Konjice vlak št. 8236 * odhodom iz Poljčan ob 16.00 in s prihodom v Slov. Konjice ob 17.18 in bo vozil namesto njega vlak št. 8238 z odhodom iz Poljčan ob 18.55 in s prihodom v Slov. Ko-e ob 19.13. — Za povečanje kmetijske proizvodnje. Včeraj so se nadaljevala m zaključili v kmetijskem ministrstvu posvetovanja načelnikov kmetijskih oddelkov baj^skih uprav o ukrepih za povečanje kmetijske proizvodnje v tekočem letu. Po&vetovanja 5o bila samo uvod v veliko posvetovanje zainteresiranih ustanov, ko se bo obravnavalo to vprašanje na široki in piaktični podlagi. Včeraj zaključeno posvetovanja so ugotovila samo dejanski položaj in pro- ' It mrf,:.:s'i n;.piedka našega Kmetijstva in Živinoreje. Širša konferenca se je pa pričela danes v kabinetu kmetijskega ministra. — Izvoz jrradhcnega lesa. Lani pmo izvolil- 100.055 vagonov gradbenega lesa, predlanskim pa 101.141 vagonov, čeprav se je po količini izvoz zmanjšal skoiaj za 3 000 vagonov, je vrednost izvoženega gradbenega lesa narasla na 1147 milijonov dhlarjOV. medtem ko je znašala predlan- Skim 833 milijonov dinarjev. — Izvoz drv v Švico. Mnoge železniške F staje na Dolenjskem, zlasti cd Višnja proti Novemu mestu so zatrpane s I' '. IVnlOftmj drv. ki gredo v Švico. Do-Ai kmetje pridno sekajo bukove go-zdove in vozijo drva na postaje. Promet z drvmi je zelo živahen in kmetje so zadovoljni s cenami. Veterinarska ambulanta Q venskega društva za varstvo živali podnevno na Domobranski cesti 21 — •n 30-36. — 2ivinozdravnik ordinira od 14. do 16. ure. — Nas parnik »Duba potopljen. V Dubrovnik je prispela vest, da je bil na At- to oceanu približno 1000 milj od a riške obale potopljen naš parnik Potopila ga je neznana podmor-Podrobnosti še niso znane. Parnik je bil last Svobodne plovitbe in je ! *OS0 brutto-ton. Zgrajen je bil leta 1919 v Sunderlandu v Ang!;ji. Dolg je b-i I »6, širok 17 m, visok pa 9 m. Parnik je no rudo iz Duibana v Filadel-i jo, posadka je štela 24 mož. — Nas parnik > Peter« na Atlantskem oceanu, tz Dubrovnika je krenil v New 1 ort News v državi Virginija nas parnik »Petei ki ima 26 mož posadke in vozi tovor iz naših pristanišč. Promet v na£in pristaniščih decembra je bi] zopet manjši kakor pred letom. Skupno je odpotovalo decembra 6412 ladij s tonažo 816 696 ten. pred letom pa 6430 S tonažo 1,042.488 ton. Po tonaži je bil P • I lani decembra za 21.66 izvoz lesa lani. Lani v prvem polletju je bilo iz naše države izvoženo za 722 milijonov din stavbnega lesa, v drugi m pa mnogo manj, le za 425 mil. din. SI .. je bito izvoženega 100.055 vajo:ve-. < p: e danskih 101.141). Vrednost iz ^ženega lesa je znašala lani 1147 mili-jrrim'.,=ke dck'ade odnosno pla- te ne zvišajo. Ako nas je en milijon, bi j kata. prišlo na enega približno 600 din. S tem bi bilo vsaj v prvi sili pomagano, da si državni nameščenci sami nabavijo živiia, obleko ali obutev, kar pač kdo najbolj potrebuje, kar vsak sam najbolj ve, vsaj dokler se cene vsem potrebščinam ne anii-žajo. na kar bi morale pristojne oblasti na vsak način čimprej m izdatno pritiskati! Za organizacijo aprovizacije po zadrugah se pa prav nič ne navdušujemo, niti ji prav ne zaupamo. Toliko pristojnim krogom v premislek! — Drž. nameščenec. — Most čez Dravo v Dravogradu. Gradbeni minister je odobril načrte za zgraditev kamenitega mostu preko Drave v Dravogradu. Za novi most je ministrstvo odobrilo 6,505.300 din stroškov. Banska uprava dravske banovine bo zdaj razpisala 11- citacijo. — Madžarska gospodarska delegacija v Beogradu. V kratkem najbrž 2e v soboto prispe v Beograd madžarska gospodarska dolegacija, ki bo obravnavala z zastopniki našega gospodarstva vprašanje prilagoditve sedanje trgovinske pogodbe med Madžarsko in Jugoslavijo izpremenjenim raz- m o ram. Obravnavale se bodo najprej madžarske potrebe po priključitvi Transilvanije. — Zračni promet med Jugoslavijo in Madžarsko. Ministrski svet je izdal uredbo o konvenciji med Madžarsko in Jugoslavijo o zračnem prometu, sklenjeni 10. novembra 1939. S tem je konvencija odobrena. — iz »Službenega lista«. »Službeni Ust kr. banske uprave dravske banovine« st- 13. Z dne 12. t. m. objavlja ukaz o ostavki ministra za pravosodje dr. Lazarja Marko vi ća in o imenovanju ministra brez listnice dr. Mihajla Konstantlnoviča za ministra za pravosodje, uredbo o likvidaciji Jugoslovanskega Feniksa in odstopu nje- gove imovine, uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o društvih imiverzitetnih slušateljev, naredbo o kontroli uvoza surovih in suhih kož iz št. 76, usnja in izdelkov iz njega iz št. 370 do 3S1. krzna in izdelkov iz krzna iz št. 382 in 383, labudi za strojenje kož iz št. 97 in ekstraktov in snovi za strojenje kož iz št. 230, naredbo bana dravske banovine, s katero se veljavnost naredbe o zaščiti javnih cest in varnosti rpometa na njih, o miru in snagi razširja na območje mesta Jesenice, razglas o razrešitvi nekaterih članov banskega sveta in o imenovanju novih, popravek v pravilniku o opravljanju strokovnega izpita v kmetijski stroki za uradniške pripravnike s fakultetno izobrazbo in spremembe v sta ležu državnih in banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine. — Nov grob. V Starem dvoru je včeraj umrl v 22. letu starosti g. Janez Ž a k o t -n i k, diplomirani elektrotehnik. Pogreb bo jutri ob 8.30 iz hiše žalosti. Stari dvor št. 16. na pokopališče v Staro Loko. Pokojniku t iag spomin, hudo prizadeti rodbini nase iskreno sožalje! Po*res v Dubrovniku. Včeraj zjutraj So Čutili v Dubrovniku in v okolici lažji potres, ki ni napravil nobene škode. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno od časa do časa rahel dež. Včeraj je nekoliko deževalo v Ljubljani. Najvišja temperatura je znašala v Sarajevu 15, v Dubrovniku in Kumboru 14, v Splitu in Beogradu 13. v Ljubljan Zagrebu, Visu in Rabu 8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 756.5. temperatura je znašala 4.4 v Mariboru 0.0, v Zagrebu in Beogradu 1.0, v Sarajevu —1. na Rabu 4, na Visu 5, v Kumboru 6, v Splitu in Dubrovniku 7. — Nesreče. 19'-letna posestnikova hči Jožefa Prontelj iz St. Vida je včeraj metala s kozolca seno, nenadoma pa je omahnila in padla. Zlomila si je desno roko. Občinski tajnik iz Tacna Karol Breznik je včeraj padel na cesti s kolesa in si poškodoval levo nogo — Posestnik Viktor Strus iz Zagorice je doma padel z voza in si zlomil desno roko. — 40-letni posestnik France Tršan iz Smlednika je doma na dvorišču skladal hlode, pa mu je eden padel na desno nogo in mu jo zlomiL — V Stični na Dolenjskem je padel s peči 18 mesecev star posestnikov sinček Anton Klan čar in sri zlomil levo nogo. — V bolnico se je zatekel tudi 29-letni Viktor Zupančič, uslužben pri Klemene i ču v Šiški, ki ga je pograbila cirkularka in mu odrezala prste na desni roki. % — Kri je tekla zaradi kart. V neki zagrebški krčmi sta popivala včeraj ponoči tesarski pomočnik Edvard Zupančič in delavec Ali ha Zimšek. Med popivanjem sta tudi kvartala. 2e pri drugi partiji sta se sprla. Oba sta bila že precej vinjena. Zimšek je potegnil iz žepa samokres in udaril z njim svojega tovariša po glavi, da ga je oblila kri. Zupančiča so prepeljali v bolnico, Zimska pa aretirali. — Vsa vas se premika- Na poti v Novo-selijo v Hercegovini se je porušil obrambni zid in premikati se je začel ves hrib, na katerem stoji več hiš. Vsem hišam na hribu preti nevarnost, da se porušijo. Iz Lfublfane —lj Dodatne krušne karte za bolnike bo prihodnje dni pričel deliti mestni fizdkat v Mestnem domu. Po sedanjih priglasitvah sodeč bi bilo teh kart ogromno število, saj je bilo že pri prvih pripravah ugotovljeno, da popolnoma zdravi ljudje zahtevajo priboljšek. ki so nanj upravičeni samo taki resnični bolniki, Id morajo jesti boljši kruh. Za bolne se danes razglašajo krepki in popolnoma zdravi ljudje, ker so pred več leti n. pr. prestali majhno operacijo, skratka, taki ljudje in egoisti, ki hočejo streči svojemu telesu na škodo pravih bolnikov po bolnišnicah, hiralnicah in zavetiščih ter oropati malenkostnega pri-boljška dojenčke in revne bolehne otroke, ki jim starši ne morejo dati boljše hrane razen koščka boljšega kruha. Taki ljudje, ki hočejo na ta način zlorabiti odločitev države in banovine o dodatnih krušnih kartah za resnične bolnike, naj ne hodijo na mestni fizikat in naj se ne trudijo s težkimi denarnicami po stopnicah najime-ni nejših specialistov, saj vendar tudi zdravniki poznajo njih prave bolečine in tudi svoje moralne dolžnosti. Kar se pa pritožbe tiče, ca bo v Ljubljani dodatne krušne karte za bolnike delil samo mestni fizikat, pa opozarjamo, da tudi država tn banovina za pregled svojega uslužbenstva zahtevata svoje uradne zdravnike, prav tako pa tudi zavarovalnice in druge ustanove priznavajo zdravniška spričevala samo svojih zdravnikov- Tako je torej popolnoma naravno, da mora tako kakor po vsej banovini in državi tudi v Ljubljani •Troti vsako spričevalo potrdilo uradnega rika, t- j. v Ljubljani mestnega fizi- —lj Ortopedski zavod Atene opozarja starše, da posvete raznim teig-smfrm nedostatkom svojih otrok že v predšolski dobi čim skrbnejšo pažnjo, če hočejo, da se hibe uspešneje in v krajšem času odpravijo bodisi z aktivno ali pasivno telovadbo. Na tisoče šolskih otrok je potrebnih samo v Ljubljani ortopedskega zdravljenja pod rednim zdravniškim nadzorstvom in strokovno oskrbo. Naša vajeniška mladina raznih poklicev je v tem oziru zanemarjena oziroma ogrožena, zato rabi kontrole. Vsak ljubljanski okoliš bi moral imeti tako telovadnico, kajti obisk telovadnice je potreben v največ primerih par krat tedensko, kar pomeni za marsikoga prekomerno izgubo časa. Centralno ležeči novo urejeni prostori Atene v Gosposki ni. št. 3/TI. so hvalevredna pridobitev v ta namen. Zavod posluje po potrebi celodnevno. Podatke glede sprejema daje Atena dnevno isto tak o od 15.—18. ure. 106-n —U NA VSAKO MIZO LAŠKO PIVO —Ij V Sen'jakobskem gledališču bodo ponevili v soboto 15. in nedeljo 16. t. m. ob 25.15 >Visoko pešamo g slik iz življenja največjega slovenskega pesnika dr. Franceta. Prešerna. Popolnoma na novo opremljeno in skrbno naštudirano delo naše pisateljice like Va-štetove, pri katerem sodeluje vse osebje odra, tako zanima gledališko občinstvo, da sta bili obe dosedanji predstavi razpro gah, kjer je Se precej snega, ki je doslej kopnel počasi. č:e bi pa začelo močneje deževati, bi pritoki Ljubljanice naraščali mnogo hitreje in nastopna bi resna nevarnost poplav. Ljubljanica je v zgornjem delu naraščala že včeraj. Na razvodju v Tiai^vem je bila davi približno 40 cm nad normalo. Dopoldne je Se počasi naraščala, rri pa-pimci v Vevčah je Ljubljanica začela naraščati snoči in dopoldne je bila voda prbižno pol metra nad normalo. Na Gorenjskem vode doilej se niso močneje n3rnšč°.:e. Sava je v Tacnu pod Smar* no goro Še vedno nizlcn. dopoldne je bUa voda le okrog 5 cm nad nomiale. V splošnem zdsj še ni nikjer resnejše nevRrn^sij poplav. ' zlasti ne t&KftUCi KakOT prejšnji mesec ob južnem vremenu. Izsledena tatinska pustolovca Kmalu pojasnjen vlom dveh ljubljanskih postopačev Vinko Z. postopačev, Ljubljana. 12. februarja, je eden izmed tistih mladih ki nikoli nič ne delajo, pa vendarle vsaj na videz dobro živijo. Vinko je po cele dneve posedal po kavarnah, zavil zvečer ah pa tudi že popoldne v to ali ono skrito gostilno, kjer je zabaval natakarice ah pa se razgovarjal s tem ali onim prijateljem. Da ga ima policija na piki, se je dobro zavedal, kajti že nekajkrat je dal povod, da so si ga natančneje cgiedali m je zaradi raznih grehov tudi že nekajkrat sedel. Vse to pa ga ni motilo in je po neprostovoljnih počitnicah spet tako samozavestno naročal v kavarni svojo črno kavo kakor kdaj koli prej. Cc so ga tovariši ali ženske vprašale, kje je tako dolgo bil, je napravil važen obraz in govoril o posUh. ki jih je imel opraviti v Zagrebu ali Beogradu. Odkritosrčen je bil samo nasproti nekaj tovarišem, ki so bili dovolj prebrisani, da mu niso verjeli, ker so bili sami njegove vrste in so tudi sami včasih izginili na »počitnice«. Vinko je bil sedaj že zopet kakih šest mesecev na svobodi in je posedal po kavarmh. Predvčerajšnjim popoldne mu je ronadoma postalo dolgčas, jezilo ga je, da ni mogel v gostilno, ker je čutil v žepu popolno praznoto. Zato je šel in se postavil na vogal Miklošičeve ceste. >Tu bom najprej koga pričakal.^ si je mislil. Res ni bilo pet minut, ko je že pri hitel po Masarj'kovi cesti eden izmed njegovih dobrih prijateljev. Roko po imenu. vServus!« je pozdravil Vinko. r-Kam pa tako naglo?« »I, kam?! Prav za prav nikamor, prav tebe iščem, da me kam povabiš.« iHo, ho, prišel si na napačen naslov. Popolnoma suh sem.« >No, jaz tudi. Le, kaj bi se dalo ukreniti?« Ker je bilo dopoldne, sta krenila najprvo na Vodnikov trg, kjer sta se nekaj časa motala med kupovalkami in prodajalkami, naenkrat pa so se Vinku zasvetile oči. >Glej jo no, Tilko,« je vzkliknil in pokaza«! na mlado dekle, ki je pravkar izbiralo zelenjavo na bližnji stojnici. Tilka je čula vzklik in se hitro obrnila. Samo malce se je nasmehnila, nato pa kupova'a in izbirala naprej. Vinko je hitro potegnil Roka za rokav in mu namignil: »Pojdi-va!« še e, ko sta bila daleč proč, je Vinko dejal: »Imam navdahnjenje. Tilka služi pri gospej B., ki pa je v službi, prav tako mož. Zdajle je čas, da delava. T.lkn bo ostala zunaj prav gotovo do pol 12. Hitro, podvizajva ?e!« — Krenil* sta po ulcah in zavila preti severnemu delu mosta, kjer sta skofifia v neko vežo. Brž sta smuk i a v prvo nadstropje, kjer sta se i i nekaj čarsi globoko dihajoč, nato pa je že zaškripal v vratih ponarejen ključ. Viata so se odprla kakor namnzana in že je bil V spalnici Vinko, ki je strokovnjnško odprl omsro in pobral iz nje dve srebrni uri, tri paie uhanov, zlato moško uro in 800 din, ki jih je našel pod neko kaseto. Prav tako naglo, kakor sta prišla, sta skuhala tudi izginiti. 2e sta priskakljala do spodnjega hodnika, ko so se odprla volna vrata in v vežo je stopila Tilka. otovorjena z zelenjavo in mesom. Zlikovca sta se sicer prestrašila, vendar sta ukrotila sapo in ?e prijazno nasmehnila Tilki. »Nu, vidiš, ker naju nisi hotela pogledati na trgu, sva te pa tu pruakal i t Tilka. se je zvonko zasmejala. Všeč u jo bilo tudi nadaljnje laskrnje. slednjih na sta se podjetna pti; ka poslov la in izginila. Vlom je bil cdkrit šele cp jldr.o. Tilka, ki ji je gospodinja vsa razburienn zastavljala razna vprašanja, jo pabled^ia in m jecljajoč opravičevala, čez čas pa se ji Ji posvetilo v g'avi. >že imam tatove!«- je vzklikn la in s<» brž oblekla ter odhiiala na siiaineo kjer je povedala, koga je srečala d>p->! '.ne na stopnicah. Vinko in Roko sta rn^a trati« rana že dve uri nato v družbi nek h lahko* živk v Kolodvorski uliei, ko so si krepko nazdravljali in pili la litrm. Fri obeh »o našli tudi vse ukradena dra^oc n st v krčmarjev žep pa je izginilo že p »lovico ukradenega cienai^a. t Po težki, mučni bolezni nas je zapustil, pntolaž^n s avetotaj^tvi, nadvse ljubljeni sin in brat, gospod na S Janez Z&kstmk dipl. elektrotehnik v najlepši mladosti — v 22. letu. Pogreb nepozabnega bo v petek 14. februarja lfMl eb 1.f!. uri dopoldne iz hiše žalosti, Stari dvor 16, na pokopališče v Staro Loko. STARI DVOR, 12. februarja 1941. ŽALUJOČA RODBINA EN OSTALO SORODSTVO MALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. PreJclld, Urjave oeeeda cttn L— davek posebej* '.a plamene odgovore glede malin oglasov je crebe priloži tj znamko — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Seseda 50 par. Davek posebej. Najmanjši znesek 8.— din ZAVRŽEN DENAR RESITE, če nam prodate staro Železje, kovine, gumo, steklenice itd. Najbolje plača »METALIA-\ Goepoovetska 16, teL 32-88. 489 OGLAŠUJ ▼ »Slov. Naroda« KROJAČI! Prevzamem od Vas konfekcijsko delo na dom. — Poljanšek Slavko, Srednja vas 29, Kamnik, Sela. 487 KLIŠEJE t NO 1UG0GHAFIKA ■iV*fcTfcAMII7j PRODAM Beseda 50 par Davek posebej Najmaniši znesek 8 - din STAREGA BELEGA VEVA nekoliko sto hektolitrov proda posestvo Janekovič, Brdovec, posta Zaprešić. 488 NE MUČITE OTROK z vsiljevanjem ribjih olj, ko je cvetliČnl med učinkovitejši in ga radi jedo. — Dobite ga v »MEDARNI« Ljubljana, Židovska ul. 6. 13. T Beseda 5C pa" Naimam^ GOSPODIČNA z malo maturo in trgovsko šolo, zmožna stenografije in strojepisja ter vseh pisarniških del, išče službo v pisarni ali blagajni. Nastopi Lahko takoj. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda^ pod »Delavna«. 401 SLUŽBO rOSLOVODJE dobi, kdor posodi dobro idoče-mu podjetju Din 15.000. Lesna stroka. Natančne ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Stalno«. 493 Makulaturu! papir proda oprava „ Slo venskega Naroda" Ljubljana, Kjiafl]eva ulica Stev. c Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, 13. februarja 1941. fiter. 36 „Brezkrušni" dnevi na Dolenjskem Nastala je velika zmeda, ker nakaznice za moko in kruh še niso razdeljene Trebnje, 12. februarja V ponedeljek so vse občine prejele od banovinske ga prehranjevalnega zavoda v Ljubljani okrožnico glede postopka in načina obnavljanja zalog pšenične moke pri občinah, trgovinah in pekarnah. Obenem je bilo občinam naročeno, kako naj postopajo glede nakaznic za moko in kruh za mesec februar in marec. Okrožnica Prevoda, ki je nekako dopolnilo odnosno pojasnilo banovi naredbi glede dodelitve nakaznic za kruh pa je med dolenjskimi trgovci in peki vzbudila pravo presenečenje, ker jim je na podlagi te okrožnice vsako nadaljnje prodajanje moke, zlasti pa kruh.i onemogočeno. Znano je. d:i so bile za prodajo moke in kruha s 1. februarjem uvedeno nakaznice, ki bi jih morali upravičene! prejeti na podlagi krušnih prijav pri pri. cejnih oblinah. Le na podlagi teh nakaznic naj bi trgovci, peki in gostilničarji oddajali svojiTn odjemalcem moko. odnosno kruh, in bi te nakaznice prišle v postrv odnosno bi tako zbrane nakaznice bile merilo za obnavljanje zalog pri trgovcih in p^kih za mesec marec. V svoji okrožnici opozarja Prevod vse trgovine in pekarne, da bodo prejele v bodoče le toliko moke. kolikor bodo občini predložile odrez-kov nakaznic za moko in kruh. Prav tako pa bodo prejele občine le toliko moke, kolikor bodo predložile Prevodu odrezkov nakaznic za moko in kruh. Trgovine in pekarne morajo zbirati odrezke in bone za oddano moko in kruh ter jih sortirati po količinah, ki jih ti odrezki predstavljajo. Odrezki za 1 kg moke se morajo zaviti v ovoje, kot denar, manjši odrezki pa se morajo lepiti na pole ali nabirati na niti. Skrbeti je, da bodo odrezki zbrani v zavoje, nalepljeni ali nabrani na niti tako, da bo vsaka enota predstavljala 10 kg moke. To je potrebno radi pregleda in hitrega poslovanja. Vsaka enota r*******—*-- -predstavlja 10 kg moke, mora imeti pritrjen listek s štampiljko trgovca in o/^utc-bo števila odrezkov in težo moke. ki jo odrezki predstavljajo. Trgovci in peki jamčijo, da so odrezki pravilno sešteti in navedbe v vlogi pravilne. V vsakem primeru zlorabe bo Prevod clotičnemu trgovcu ali peku ustavil nadaljno dobavo moke. Pivo pošiljko odrezkov morajo občine poslati Prevodu do 15. t. m. Navodila Prevoda so jasna in razumljiva. Trgovci in pela so dolžni, da glede zbiranja teh nakaznic točno poslujejo in je za nje zlasti važno, da prve zbrane odrezke odnosno nakaznice predlože pristojnemu preskrbovalnemu uradu do 15. t. m., ker se jim v nasprotnem slučaju ne more dodelili potrebna količina moke za mesec marec, odnosno za prvo polovico meseca marca, ki mu bo za dodelitev osnova potrošnja prve polovice meseca februarja. S temi navodili Prevoda je poslovanje pri prodaji moke in kruha tam, kjer so izkaznice med prebival.-=rtvo že razdeljene, urejeno. Pravi kaos pa je nastal v ponedeljek po objavi te okrožnice med trgovci in peki na Dolenjskem, kjer izkaznice za moko in kruh med prizadeto prebivalstvo Se niso razdeljene in trgovci, kakor tudi peki in celo tudi gostilne odklanjajo svojim odjemalcem odnosno gostom prodajo moke. odnosno k m ha in zahtevajo na podlagi teh navodil Prevoda od svojih konzument o v predpisane nakaznice, s katerimi morajo opravičiti potrošnjo moke za prvo polovico februarja. Znano je, da so trgovci in peki prejeli, kakor v mesecu januarju tako deloma tudi že za februar potrebne količine moke po približni cenitvi odnosno prijavi potreb občine. Ker pa s 1. februarjem nakaznice še niso bile razdeljene, niti v mnogih občinah niso še danes, so trgovci oddajali moko proti začasnimi potrdili občine, dočim so peki in gostilničarji na Dolenjskem prodajali kruh brez teh začasnih občinskih potrdil, odnosno brez nakaznic sploh. Ker se pa sedaj od tistih zahteva do 15. t. m. izročitev nakaznic za prodani kruh od 1. februarja dalje, je nastalo tako med prodajalci, kakor tudi potrošniki umljivo razburjenje in sicer meri prvimi, ki ne bodo mogli za prodani kruh predložiti občinam predpisanih nakaznic in se boje, da za mesec marec ne bodo prejeli dovolj moke. med slednjimi pa še bolj. saj od ponedeljka potrošniki pri pekih brez nakaznice kruha ne dobe več. nakaznice pa kot rečeno še niso razdeljene. Tako so hudo prizadeti glede glavnega živila — kruha predvsem oni potrošniki, ki so vezani le na dobavo kruha iz pekarn in ne vedo kako prestra-datl do dneva ko jim bodo vročene nakaznice, s katerimi bodo lahko nabavljali vsakdanji kruh, Brezkrušni dnevi, ki so tako nastati nehote in ki bodo trajali predvidoma do razdelitve nakaznic t. j. najmanj še nekaj dni. ki težko prizadenejo socialno šibkejše sloje, bodo med našim ljudstvom trpko odjeknili, kajti ljudstvo je v tem pogledu zelo občutljivo. Pristojni preskrbovalo! uradi naj takoj odrede, da pekarne in prodajalne kruha, kakor tudi gostinski obrati v onih krajih, kjer izkaznice Se niso razdeljene, še nadalje prodajajo kruh svojim odjemalcem brez kart in. da preskrbo valni uradi odnosno Prevod potrošnjo za prvo polovico februarja pri trgovcih in pekih in to v krajih, kjer še niso izdane nakaznice, upošteva po podatkih, ki jih bodo dali trgovci in peki in ki jih je treba upoštevati, kakor bi bih izkazani s predpisanimi nakaznicami. Za brezkrušne dneve na Dolenjskem, ki vemo, da so posledica tega da Prevod pravočasno ni zmogel ogromnega dela v tako kratkem času od dneva uveljavi jenja banove uredbe pa do uvedbe krušnih kart. pripisujejo mnogi nepoučeni krivdo našim občinam odnosno občinskim prehranjevalnim uradom, češ. da niso pravočasno popisali prijav, odnosno, da niso piavočasno na podlagi zbranih prijav izdali prizadetim nakaznic. To pa ni točno. Saj vemo, da so občine odnosno njihovi organi — občinski tajniki pristopili k delu z vso vestnostjo in so nam znani primeri, da so občinski tajniki, ki jim je poverjeno vse administrativno delo preskrbovalnega urada, delali in še delajo dan in noč. da pravočasno za d ost e vsem nalogam, ki jih tozadevno nalaga Prevod občinskim preskr-bovalnim uradom. Poleg rednega dela. ki ga imajo občine — saj so danes naše podeželske občine nekaka sreska načelstva. kjer morajo tajniki voditi vse reieiate, ki jih na srezih opravljajo za to določeni referenti — morajo tajniki voditi vse delo najrazličnejših odborov. Danes imamo po naših občinah odbore za prehrano, za zimsko pomoč, za prošnje in podpore, proti zaščiti pred napadi iz zraka ln še druge odbore, ki vsi nalagajo težko in odgovorno delo tajnikom. Lahko trdimo, da noben stan ni tako prezaposlen kakor so pri nas z odgovornim delom ravno občinski tajniki, ki morajo poleg rednega dela sprejemati Še stranke in prosilce za razne prošnje in nasvete, če hočejo da se ljudstvu ne zamerijo. Koliko preču tih noči in trpljenja in koiiko bridkih morajo ti občinski trpini prešli sati od ljudi, ki vidijo v občinskem tajniku človeka, ki jim mora ob vsakem času post reči. Za vse svoje odgovorno, naporno in prekomerno ter v zadnjem času še nočno delo prejemajo tajniki — družinski očetje v našem podeželju do 850 din mesečne plače! K temu pač ni potreben se poseben komentar. Te ugotovitve naj služijo pri presoji odgovornosti brezkrušnih dnevov v našem dolenjskem podeželju vsem onim, ki so to odgovornost naprtili našim občinam, odnosno občinskim prehranjevalnim organom In njih tajnikom. Smatramo, da je bila ta beseda v njih obrambo potrebna. Prevod pa naprošamo, da ukrene vse potrebno, da prebivalstvu Dolenjske do izdaje nakaznic ne bo trpelo pomanjkanja kruha! Milijonarjeva hči in njen šofer Kaj vse doseže ženska trma, podprta z John Branksone ie eden največjih ameriških bogaiašev. Za popolno njegovo srečo je bil Dotreben samo še primeren zet. Bianksone ima namreč leoo hčerko Joaa. BiLa ie oa zelo izbirčna in svoie2lava. Nekoč je oa presenetila svojega bogatega očeta z vestjo, da se namerava omožiti in sicer kar s svoiim šoferjem Da io je oče debelo pogledal si lahko mislimo. Šofer, ki si ca ie bila izbrala lepa Joan za moža. si io ie oa zaslužil. Po težki avtomobilski nesreči io ie bil prepeljal v najbližjo bolnico. Bankir Branksone mu je bil zato sicer zelo hvaležen, vendar mu pa ni šlo v glavo, zakai bi se morala vse to končati s poroko. Zato ie nosku si I svojo hčerko pregovoriti, na i si izbere drugega ženina. Hči je r>a vsako misel o tem odločno odklanjala češ da ie njen sklep nepreklicen, da hoče imeti za m^ža šDferia Williarna Harrisona ali oa nobenega. Milijonar je poklical potem na pom^č svoiega tajnika da bi iztisnil Harrisonu v roko dva tisoč dolariev odškodnine in ga pozval, na i izgine kamorkobl v Cikajo ali Filadelfijo. samo v Nevv Yorku b. ne smel ostati. Svoji hčeri Joan je poslal iz Ottavve po ovinkih brzojavko. d3 ie leta Henrietta težko bolna in da bi rada Joan videla. To ie bil spretno pripraviien manever in miliionar ie po pravici upal. da se mu bo tako posrečilo ločiti zaljublienea. Njuno bolezen nai bi ohladila čas in razdalja Toda načrt se ie izjalovil. Joan ie namreč z zvijačo pravočasno izpregledala. Nekega dne je prišla iz Ottavve brzojavka: Brez Williamja ne morem živeti. Dovoli nai ino poroko ali do postanem bolniška strežnica, — Jcan. Brankstone se ie samo smeja1. Grožnio svoie hčere je smatral za trik. kajti bil ie preoričan. da b:. ne mocrla živeti brez centralne kuriave. b ez lastne hiše. brez avtcmobi'a in drugih dobrot. Pisal ti je nai stvar dobro premisli. Pismo ie pa prišla nazaj z opazko: Sove-jem odklonjen. Milijonar ie uvedel s pomočjo detektivskega urada pre;sknvo in izkazalo se ie. da ie niegova hči ta čas res vstor>ila v neko bolnico, ki io vodi strogi piiritansko društvo. Branskone se ic sam odoelial v Toronto, kier ie ta boln^a Tam SD mu oa soorrčili. da ie niegova hči v pri nravi jalnih tečaiih. da z nja ne mere govoriti in da itak sama ž?li naj jo smatra za mrtvo. Potrti oče se ie vrnil v Nevv York. Šofer Harrison pa ni ob ipal. Na Domoč ie Doku'cal štiri nogumne r>ri-jatelie. Zasnvali so prav"* zaroko in odpeljali so se v Tcronto v Kan~d-> Šofer :ev načrt ie bil skrbno zasnovan. Zvečer ie | pozvonil v bolnici. Ko so se vrata odoria ie pahnil vratarja v stran, mu orit'snil robec na usta, da bi ne mo^el kr:ca4i in sa pomiril, da se mu ne bo nič zgod'lo č2 mu pove kje ie Joan Branks-n^vn. N:e-govi prijatelji so se ta čas postavili na stražo pri vratm, Harirson sam ie r>a od- hitel v bolnico. Tam ie kaj lahko pregovoril miliionar j evo hčerko nai oobegne z njim. Kmalu ie drvel avto z zaljubljencema proti ameriški meji. Preden ie mogla nastopiti kanadska policija ie bil avto že čez ameriško mejo. Oče je bil že davno privolil v hčerkino možitev s šoferjem Ta čas so t>a morali biti šoferjevi tovariši iz Ne\v Yorka na zahtevo kanadske policije aretirani in formalno tudi obsojeni." Milijonar je najel najboljše nevvvorške advokate, da bi iih zagovarjali. Olajševalne okolnosti so biTe seveda zajamčene in vse se ie končalo dobro, saj ie stal v ozadju miliionar Največje gospodinjstvo Največje gospodinjstvo na svetu je znana Pullmannova družba, ki ima svoj sedež v enem okraju Chicaga, nazvanem po nji. Ta družba ima v rokah vse spalne vagone ameriških železnic Njeni statistiki so izračunali .da prenoči vsako leto v Pull-mannovih vagonih dobra petina vseh prebivalcev Amerike. Pullmannovi spalni vagoni prevozijo v Ameriki na leto toliko kilometrov, kolikor znaša 270 kratna pot od zemlje do solnca in nazaj. Za vzdrževan i e tega »ogromnega gospodinjstva« potrebujejo okrog 20.000 raznih predmetov* opreme. Katalog, v katerem bi bili našteti vsi ti predmeti, bi tehtal nad 4 kg. Zato se ne smemo čuditi, da ima Puli marinova družba v rabi na 4,000.000 brisač in blizu 3,000.000 rjuh. Samo račun za pranje perila tega največjega gospodinjstva na svetu znaša letno nad 3,000.000 dolarjev. škodljivost cigar in cigaret Cigarete imajo v sebi rezan tobak in j škodujejo mnogo boli kakor cigare, v ka- I terih so več ali manj samo oreoarrani j listi tobaka. V cigarah so celice tobačnih listov zaprte, dočim se jih pri rezanju tobaka ogromna množina odore in tako dobi nikotin prosto pot. Če kadilec dima ne vdihava ostane v ustni duplini -amo 2°/o nikotina, mnogo več ga oa ostane pri vdihavanju, kajti pot. po kateri more nikotin iz telesa, ie razmeroma zelo d "Iga. Pri zelo intenzivnem vdihavanju dima ostane v ustni votlini okrog 40°/o nikotina, sicer oa samo okrog 20°/». Prva tretjina cigare ne zapusti navadno v oreanizmu nobenega nikotina, ker ves zgori. Sele iz druge tretjine ga oreide nekaj na sluznico ustne votline, patem pa vedno več. čim krajši je konec cigare Pri cigareti je izločanje nikotina v začetku enakomerno. Ena sama cigareta, ki je ka- dilec njen dim vdihaval, mu lahko Škoduje bolj. nego 10 do 20 cigaret, ki jih je pokadil brez vdihavanja dima. Zanimivo je. da ie v konici cigare še mnogo nikotina, dočim ga v dolgi konici cigarete ni. ker se na stenah nabrani nikotin pri na-daljni kaj i sprosti ter pride v usta in organizem. Pogosto opazovana izkušnja, da čuti kadilec vlažno cigaro kot močnejšo, nasprotno se mu pa zdi vlažna cigareta lažja že v tem, da se pri vlažni cigari tvori več kondenzata, ki nrodira v ni o in sprosti več nikotina, kajti vlažna ciga eta potrebuje več zraka, če jo hečemo kaditi s tem se pa odstotek nikotina zniža. Marco Praga: Zaprta vrata Premiera tega dela italijanskega dramatika bo ▼ režiji Milana Skrbinška v soboto Ljubljana, 13. februarja Marco Praga je pri nas neznan dramatik, Čigar delo »Zaprta vratac v treh dejanjih bo predstavilo gledališkemu občinstvu psihološko dramo iz družinskega življenja, v kateri je izrazil v teku dejanja tehtne misli o potrebi reforme družbenega gledanja na zakon. Delo je bilo napisano že pred vojno in nosi močan pečat takratnega mišljenja in čustvovanja ter italijanske mentalitete Družinska drama ,ki se godi v odlični družbi, nam pokaže nesrečen zakon, v katerem se mož in žena ne skladata, a jo vežejo oziri na družbo, ki bi obsojala njuno ločitev. Ko sin zasluti, da oče, čigar ime nosi, in njegov pravi oče, v svoji tenkočutnosti ne more več prenašati sožitja z materjo«. Ne smatra je sicer za krivo, a ne more prenašati tega lažnjivega razmerja v družini. Poleg tega ga žene itak njegov po pravem očetu podedovani nrav ven v svet. Tam bi si hotel ustvariti eksistenco ter biti tako vreden član človeške družbe. Konflikt se zaostri, ko tudi mati zasluti in končno jasno izve, kaj žene sina od doma, a ji brani ljubezen ,da bi ga pustila od sebe. Vzporedno s prizori, ki slikajo njeno razmerje do moža in domačega prijatelja, razkrivajo postopoma vzroke družinske drame ter jo razpletajo, pokaže dramatik svoje gledanje na družbene zakone, ki so v tem primeru v ostrem na sprotju z naravnimi. Pod njihovo težo trpe značajni in plemeniti ljudje z mnogo suh-tilnejšim čustvovanjem in z veliko večjo etično in moralno zavestjo kot jo ima družba, ki si lasti pravico, da jih obsoja. Delo nudi tri blesteče igralske naloge in sicer nosilcem vlog matere (Saričcva), De-cia (Kralj) in Giulia (Tiran). Vsa moč igre sloni na psihološki zgradbi konflikta in v značajih posameznih oseb. Razen navedenih treh glavnih vlog nastopajo še: Ippo-lito (Gregorin), župnik (Presetnikh Ma-riolina (Levarjeva), Maurilio. sluga (Kau-kler) in Cristina, hišna (Praprotnikova). Dejanje se godi v vili Ippolita Ouercete, v okolici Varesa. M. Skrbdnšek je znan gledališkemu ot>-činstvo kot režiser, ki skrbi za razvoj in napredek našega gledališkega naraščaja in ga zaposli po možnosti rad v odgovornih vlogah .Na ta način imajo mladi igralci priliko pokazati svojo igralno vsebino in napredek tehnične zmožnosti. Lansko sezono je Skrbinšek na ta način močno uveljavil S. Se ver j a v »Asrnodeju«, letos pa bo predstavil mladega, talentiranega Tirana, ki se je udejstvoval tekom letošnje sezone v nekaterih manjših in srednjih vlogah. Umetniška zrelost igralske dvojice: Sari- čeve in Kralja, kakor tudi Gregorina ter prizadevnost ostalih sodelujočih, obetajo predstavo tehtne vrednosti Delo je prevedel S, Samec Sobotna premiera bo za red premi erski. Gostovanje mokronoških igralcev v Litiji Uprizorili so tri dr. Snuderiove enodejanke »Lopovščine" Litija, 12. februarja Po premestitvi br. Spata, nadzornika pri litijskem sreskem cestnem od bo m in vodje našega odra, naši igralci bolj redko nastopajo na prenovljenem in povečanem sokolskem odru. Litijski Sokol je zato tem bolj občutil njegovo premestitev in smo zavidali MokronogO novo pridobitev, tja premeščenega brata Sna ta. Ta je dooival svojo gledališko izobrazbo svoječasno na odru ptujskega gledališča. Za zadnjo nedeljo nam je pripravil br. Spat prijetno presenečenje, ko je prispel k nam na gostovanje. Vsi znamo ceniti napor in požrtvovalnost vrlih bratov in sester iz Mokronoga ki so prišli v precej oddaljeno Litijo, da pokažejo sadove svojega zimskega dela Dramatiki odsek Sokola v Mokronogu nas je povabil k trem enodejankam dr. Maksa Snuderla. zbranim pod skupnim naslovom »Lopovščine«. Snuderlove tri enodejanke zahtevajo izvrstne igralce in dobro režijo. Režijo je vodil br. Spat, ki je nastopil tudi v vseh treh enoaejankah. V prvem delu nam prikazuje dramatik dr. Snuderl ljubezensko tekmovanje med stricem in nečakom, ko se oba potegujeta za roko pisarniške na-meščenke. Drugi del prikazuje mlado vdovo, ki je našla testament, ki pa ji prav ničesar ne prinaša, pa ga kljub temu prinese v notarsko pisarno. Tam se razvija zanimiva borba med staro in mlado generacijo juristov. Enim je sveta zapisana beseda, drugim je več za srečo v življenju. Tretja enodejanka se odigrava v ordinaciji zdravnika za ženske bolezni. Policijski komisar-pikoiovec zve, da je liCko dekle v soseščini nosno in jo zasleduje. Ko jo dobi pri zdravniku, aretira oba: dekle in zdravnika. Skrušen se zvrne na mizo komisar šele takrat, ko zve. da je v igro pritegnjen tudi njegov sin... O dr. Snu-derlovih enodejankah bi se dalo debatirati, v koliko so lahko resničen odraz /-ivlienja. Igralci iz Mokronoga so jih podali dobro navežbane. S početka so imeli tremo, ko so nastopili pred tujim o- . rm, potem pa so napredovali od dela do dela. Višek je dosegel br. Spat, ki je spet dokazal, da je velik rutiner in se znajde v vsaki vlogi. Človekoljubnega zdravnikn je igral zelo dobro br. Darko Berce, ki jc bil sicer v svoji vlogi za naš oder nekoliko preti h. Tudi vsem ostalim gostom je treba za gostovanje in igro izreči pohvalo. Dvorana je bila r/prodana, kar je zgovoren dokaz, kal:o si želi naše občinstvo zabave in razvedrila Iz Trbovelj Pu.sja steklina se ie razširila tudi na brežiški ekraj ter je oblast odredila strogi pasji koTitiimac za vse področje brežške-ga okraja. Daruj za umsko pomoč! A. E. Fielding 41 Črna mačka i prinaša sreče Roman — Vrednostne papirje, za katere se zanimate, in med katerimi so bile delnice Rudolmi, sem že izsledil. Poslane so bile banki Ablett & Singer. Davi je telefoniral banki neki Gazler Mentrobus, ki je prav kar prispel iz Avstralije in vprašal je, da-li bi mu mogli čim prej prodati Bearerjeve delnice v vrednosti okrog 3.000 funtov, ki bi jih popoldne poslal banki. Odgvoril sem mu. da hočem poskusiti in opoldne se je pojavil v banki. .. uganite kdo? Pointer je vedel, kje so bili v sredo zjutraj Far-rant, Keith. Hudson in Noel Stokes. Znano mu je bilo tudi, kaj so počele v tem času gospa Sto-kesova, ladv Heneageeva ter gospodični Batchelo-rova in Baileveva. Del služinčadi je bil dopoldne prost, da je mogel kupiti v mestu žaln° obleke. Marv Hughesova je bila tudi v mestu. Pointer jo je hitro opisal Waltersu. _ Vas, detektitov. ni mogoče z ničemer pre^e- jietiti, — je zamrmral. — Da, ona je bila. Ta mla- da dama je prišla v sredo opoldne v banko in izročila tam pismo. Na njem je bil podpisan Arnold Gazler Mentrobus in pismo je bilo datirano tistega dne v Strand hotelu. Pisec se sklicuje na svoj telefonski pogovor in prosi, da mu banka proda čim ugodneje priložene vrednostne papirje. Pismo da pošilja po svoji sestri, ker je sam zadržan na konferenci. Zadostuje, če ji izroče zapečateno pismo s potrdilom o prejemu. Banka je torej prevzela vrednostne pap:r*e in izročila mladi dami potrdilo. Potem so jo spremili do vrat in videli, kako je sedla v le-> avto s šoferjem v livreji in se odpeljala Med vredn sini mi papirji je bilo sto delnic Rudolm; v dv?:h svežnjih. Na ovitku, ki ga je prineslo dekle ni bilo nobenega naslova. Toda tu imate nismo Pisec v njem prosi, naj bi mu znesek izplačali pojutrišnjem. Ni hotel torej dolgo čakati. Ko sem ime! to, sem se informiral še Dri dru^h bankah In tu imate seznam ostalih d°lnic, izročenih v prodajo po isti mladi leootici kakor v prvem primeru V vseh druv seznam ^rccP°^l v banki ravnatelj. — Torej pojutrišnjem, — je delaj Prnnter. — Hvala vam. crncr-rod Walk<*i*s. zdai na prečHam tvs-mo. — Insne%tor jo ore^^al n^irr»*^i -nis^v^ B:-la je pisava moža. ki jc bil vaien t^kerra telesne- ga dela. Bila je pa očividno nasilno izpremenjena. Toda Pointer je opazil poseben način, kako je bila v pismu postavljena pika na 1. Nekaj podobnega je videl že na koščku papirja, najdenega v umor-jenčevi sobi. Seveda, lahko bi bil poklical na pomoč grafologa. To bi lahko bila Farrantova pisava. To ni mogla biti pisava nobenega drugega stanovalca Broad-bendsa. razen morda Gaskella samega, čigar pisave pa Pointer še ni videl. — Našel sem pa še nekaj, — je nadaljeval Wal-ters. Stopil sem v Strand hotel, kjer sem poiskal v hotelski knjigi ime tega Arnolda.. . Imel je tam naročeno sobo številka 345 od danes do srede. Plačal jo je vnaprej in denar s pismom je poslal po isti mladi dami. Kuverte v hotelu nimaio več, pismo vam pa lahko na zahtevo izroče Očividno si je izbral tako zamotano ime. da bi denarja ne mogli izplačati nikomur dnjgemu. Pointer se je Waltersu zahvalil potem se je pa odpeljal naravnost v Strand hotel. Pisava v pismu se je povsem ujemala s tisto, ki io ie imel v roui Pointer je razmišljal... Marv Hughesova . deset tisoč funtov na delnicah . . . Farrant. . . sir Hen-ry Batchelor. — Pom+er je razmisli a^. Irv nai ukrene namrei. Lahko bi počakal, da bi bil denar r>eslan v Strand hotel ne mo^l bi ga r*3 za^žati, rJ^kler bi ne aretiral Farranta. Pointer je vedel, da je Farrant v mestu Tam je imel sestanke in v tem času bi ga l^hk^ n^šel v baru Strand hotela. Pointer je stopil v bar, kjer je našel Farranta v pogovoru z nekim mladeničem, Farrant je prestregel Pointerjev pogled in malomarno je prikimal prišlecu v pozdrav. Pointer mu je mimogrede odzdravil in uprl v Farranta srep pogled. Zdelo se je, da je Farrant takoj izgubil zanimanje za pogovor z mladeničem. Pointer je stopil k njemu. — Ali bi mogel govoriti z vami med št/rimi očmi, ko bo vaš pogovor končan? — je vprašal z uradnim glasom. Farrant je prikimal in segel mladeniču v roko. — Dobro. Tomlinson, o tem se pogovoriva drugod. Tu imam nekaj važnega. — Po teh besedah s^ je noslovil od njega. Mladenič je vstal in odš 1 — Kaj je novega? — je vprašal Farrant Pointer-ia. — Ali je bil to pot morda utopljen pes? Slučajno sta bila v baru čisto sama. — Zakaj ste poslali s temi vrednostnimi oapir-ji gospodično Hughesovo, zakaj niste prišli v banko sami Farrant? — je vprašal Pointer. — Zakaj ste zapletli v to nevarno igro to lepo dekle? — Pointer ni sedel. Stal je nekoliko vstran, sicer bi se mu moglo zgoditi, da bi ga bi Farrant udaril s pestjo po čeljusti, da bi ne bil mogel nrkaj časa govoriti. — To ni odgovor na moje vprašanje. — je de-ial višji insnektor osorno. Poirt^ s~ je rarvmM na boks in spoznal ie takoj, da Fairant ni pessb-no ro^kovan v tei stroki. Urejuje Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani