it. 126 Izhaja, izvzemSi pondsli AsUkega it. 20. i. rads pisma se ne sprejema' Prof- F. Peric. — Lastnik enaša za mesec L 7.—, 3 i Za inozemstvo mesečno b u otitiii([»iitinEitt(iilaiis!a) v Trstu, v petek 29. maja 1925. Posamezn šatevilka 20 cent. Letnik L Uredništvo: ul*" Sil«— .efon ureatiii ■ * >o uj.r 11-57. cDINOST Posamezne številke ▼ Trstu in okolici po 20 csnt — Oglasi ss računajo v iirokosti sne kolone (72 nun.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 cent osmrtaaoe, sahvale, poslanice in vabila po L 1.—, oglasi denarnih zavodor mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi narodoma in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trsta, uttaa sv. Fraa&ška Asiikega itev. 20. I. nad. — Telefon uredniitva in uprave 11-97 Italijanski glas o Jugoslaviji Adolfo Tini, beograjski dopisnik rimskega «Giornalc d'Italia*. ugotavlja v svo-'iem listu, kako se v Italiji — na podlagi netočnih elementov, splosmh in površnih informacij — često sodi, in to tudi od avtoritativnih oseb in poznavalcev balkanskih stvari, da je jugcslovenska država nepopravno v razsuiu. Ni sedaj trenutek — pripominja dopis-nik — da bi govorili o tem, kako so talca kriva in pristranska opisovanja položaja v Jugoslaviji vplivala na smeri notranje politike Italije in koliko so ji škodovala, bo-tovo pa je, da v Italiji obstojajo in se širijo nesporazumi jenja in iluzije, ki Jihi ie treba razpršiti. Kajti — tako naglasa dopisnik — preveč interesov je, sedanjih m bodočih, ki spajajo Italijo z JugoslaviTb, da bi smeli Italijani še nadalje gledati na Beograd, Zagreb, Ljubljano kakor na dalnje in odtujene dežele in jih presojati po hipnih improvizacijah, ki so često še odmevi strasti in polemičnih nasprotstev in ki so v teh petih povojnih letih vplivali na italijansko politiko od prevratov jadranskega vprašanja pa do rapallske pogodbe. (In tudi še danes bi rekli mi). Adolfu Tino gre — kakor naglasa — za to, da bi se pospeševalo in poglabljalo proučevanje in zanimanje za vprašanja, ki se danes morejo zdeti oddaljena. Pride pa čas, ko bodo Italiji zelo bližnja po sili stvari in po zahtevah življenja in ko 1x5 morala zavzeti stališče napram njim. Tudi površen opazovalec, ki prihaja v Beograd, četudi se omejuje le na oficijozne stike, epaža dejstva, ki so zelo poučna. Gospodarsko delovanje, ki se razvija varno m naglo. Borbe med strankami, ki niso le navadno tekmovanje med osebami in ambicijami, marveč borbe ustavnega in državnega značaja, ki se zanima zanje najširše javno mnenje v Jugoslaviji. Napeta pozornost, s katero vsi politični ljudje, dijaštvo in vojaštvo, zasledujejo mednarodne dogodke. Slednjič kulturna stremljenja. Vse to so pojavi, ki dokazujejo moč te dežele. njene možnosti za naraščanje, njene ambicije, njen ponos na svoje bogastvo, in njene slabosti. Te poslednje — pripominja pisec — se utegnejo zdeti najočitnejše in najštevilnejše. To pa je zmotno, ker ob-stojijo tudi mnoge delavne sile, ki od vseh strani pospešujejo razvoj dežele in učinkovito moč države. Če jih hočemo prav oceniti po njihovi vrednosti, je treba pojasniti položaj, v katerem se uveljavljajo. To pa brez ozira na prizadete stranke in razna vplivanja. Tako se n. pr. dvoboj med fHrvatsko in Srbijo — to najbolj pereče vprašanje, ki ga mora rešiti Jugoslavija — ne sme presojati le po nevarnostih, ki iih vsebuje glede stalnosti in edinstvenosti ju-goslovenske države, kakor se je to delalo doslej posebno v Italiji, marveč je treba uvaževati tudi posebne razmere, ki so vzrok temu dvoboju, in pa možnost, da se vez države definitivno ojači na podlagi sporazuma med strankama, ki sta sedaj v boju. Pisec je imel priliko, da je objektivno in v njega konkretni resničnosti proučil srbsko-hrvatski dvoboj in pa tudi druge težave. ki so ovirale doslej notranjo uredbo. Mogel je pronesti toliko sile, ki stremijo po močni in edinstveni državi, kolikor tudi one, ki stremijo po cepljenju. Predvsem je treba — tako naglaša — imeti pred očmi naslednje kaj enostavno dejstvo: da ima Jugoslavija šele šest let življenja za seboj! To je kratka doba, posebno če se uvažuje, da je življenje države po velikem delu v moči njenih tradicij. Ko vidimo, koliko se je storilo v tako kratkem času, podlage, ki so se postavile, prve zidove, ki so se zgradili, če pregledamo težave, ki jih je že primagala mlada država: potem moramo priznati — piše Adolfo Tino — z vso iskrenostjo, pa tudi z nekoliko občudovanja, da je bilo to delo ogromno ter da obeta še več za bodočnost! Na to slika dopisnik različnost med Srbi na eni in Hrvati in Slovenci na drugi strani, ki izvira iz različne prošlosti, tradicij, vzgoje, socijalnih običajev duševnosti in vere, čeprav so plemensko enaki. Sedaj pa je treba najti formulo edinstva, ki bo prežeto od resničnega in tvornega edinstvenega duha. To je najvažnejša in tako kočljiva naloga, da se ne da hitro rešiti. Treba je urediti razmerje med ljudstvi, ki se sicer ne razlikujejo po plemenu, pač pa po tra- bili Črnogorci tudi posebna verska skupina. Saj so Črnogorci Srbi po pokoljenju in veri, saj je Črna gora zibel srbstva!) Proces jugoslovenskega državnega ujedinjenja prebija sedaj najkočljivejši in najtežavnejši trenutek, ko se teritorijalno in ustavno edinstvo postavlja na preiz, kušnjo vsakdanjih in hrupnih dogodkov, ki se ne morejo poravnati drugače, nego z notranjimi silami strank, ki so v boju. Ni še ujedinjoče države, ki bi jih mogla podrediti, brzdati in vladati po interesu, ki je skupen vsem. V boju so — zaključuje dopisnik — interesi in sile ravno z namenom, da se ustvari država, ki nastane in se konsolidira, ko ljudje, stranke, etične skupine in gospodarski interesi najdejo svoje vzajemno ravnovesje in naravno sobitje. To pa je ravno tisto, kar smo rekli mi v gornji pripombi: ne gre več za vprašanje obstanka države, marveč za način, kako naj se ta določi in uredi! Znamenita izjava Pavla Radića v narodni skupščini in v imenu stranke, ki je politična predstavnica Hrvatov, je prinesla popolno jasnost v tem pogledu. Seja poslanske zbornice Razprava o reformi zakonikov. RIM, 28. Seja poslanske zbornice je pričela ob 16. uri. Po odobritvi zapisnika včerajšnje seje je zbornica prešla k razpravi o pooblastilih vladi za reformo zakonikov. Govoril je predvsem poročevalec on. De Marsico, nadalje on. Sarocchi On. M orelli, De Cicco, Tovini, Sansa-nelli Ungaro in BarbieUmi so razvijali posebne resolucije. Zbornica je nato sprejela naslednjo resolucijo parlamentarnega odbora: Odbor poziva vlado, da podlviza z reformo vojaških kazenskih zakonikov vpoštevajoč pri tem — v kolikor ji to dovoljuje predmet — potrebo, dia se spravijo v sklad z navadnimi kazenskimi zakoniki in z izkustvom zadnje vojne. Zbornica je odobrila tudi prehod k razpravi posameznih členov. Seja je končala ob 16. uri. Jutri se bo vršilo tajno glasovanje o na, črtu zakona za reformo zakonikov. D'Annunzijev opomin Dovolj je kričečih ceremonij! RIM, 28. Listi posvečajo veliko pozornost -sestanku med Mussolinijem in D'An-nunzijem. Toda ves sestanek je zavit v popolno tajnost, ker sta se obvezala Mussolini in d'Annunzio — tako je zatrdil d'Annunzio novinarjem v Vittoriale —, da bosta molčala. Obširno se bavi jo vsi listi z nagovorom, ki ga je imel d'Annunzio na fašiste po odhodu ministrskega predsednika Musso-linija. Pesnik je najprej omenil, kako je treba, da pride med Italijani do sloge. V ta namen je potrebno, da skuša vsak Italijan najti samega sebe. Tako se je on umaknil in se vrnil zopet k svoji umetnosti. Po padcu so se njegovi možgani še bolj okrepili, sam profesor Augusto Murri se temu Čudi. In da je res tako, priča o tem pet novih knjig, ki so že dovršene. Pri teh besedah je množica zagnala mogočen krik. Toda d'Annunzio je nadaljeval: «Dovolj, dovolj! Ozdraviti morate. Vsi Italijani morajo ozdraviti od strasti po hrupu, po kričečih in smešnih ceremonijah. Vi ste novi ljudje; toda biti novi ljudje pomeni ne imeti napak starih ljudi.» Te D'Annunzijeve besede smatra vsa javnost za opomin k slogi, opomin, ki velja vsem Italijanom. «Tribuna» piše, da je ta opomin toliko večjega pomena, ker je prišel ravno v trenutku, ko je začela lira zopet padati. D'Annunzijev opomin mora najti odmev ravno iz tega vzroka. «Epoca», glasilo bojevnikov pravi, da bo imel sestanek Mussolini—D'Annunzio to praktično posledico, da bo zopet postavljeno na noge Udruženje bojevnikov. «Giornale d'Italia» pa smatra to napoved za preoptimistično. Kralj Aleksander zn sporazum med vadiievd in radikali? Pavle Radić in Jovanovič na dvoru. BEOGRAD, 28. (Izv.) Radi pravoslavnega vnebovhoda ni narodna skupščina zasedala; sploh ni bilo nikakega važnega političnega dogodka. Gen. Bodrero na poti t Beograd. BEOGRAD, 28. (Izv.) Vlada je prejela brzojavko, da je italijanski poslanik na beograjskem dvoru gen. Bodrero sinoči odpotoval iz Firenze. V Beograd prispe jutri zjutraj. Splošno pričakujejo, da prinese navodila svoje vlade za pospešitev pogajanj med Italijo in Jugoslavijo. Zastoj pogajanj med Jugoslavijo in Grčijo radi Solunskega pristanišča. ATENE, 28. Vladno glasilo «Hestia» odgovarja v uvodniku na poročila jugoslo-venskih listov o vzrokih zastoja pogajanj med Grčijo in Jugoslavijo. «Hestia» izjavlja, da Grčija jugoslavenskih zahtev za odkup obligacij železniške proge Solun-Djev-djelija nikakor ne more vzeti v razpravo. Javno mnenje Grške ne bi trpelo, da bi se Solun pretvoril v iugoslo vensko pristanišče, kakor se zdi, da hoče to Jugoslavija. Vsi Grki upajo, da pride do zveze med Grško in Jugoslavijo. Toda če Jugoslavija ne želi te zveze, ima Grška pred seboj druga pota. Grški oficijelni krogi ne skrivajo nekega pesimizma glede dobrega izida pogajanj v slučaju, če bi Jugoslavija vztrajala na svojem stališču. Jugoslovensko-grška pogajanja prekinjena BEOGRAD, 28. (Izv.) Jugoslovensko-grška pogajanja za sklenitev prijateljskega pakta so bila prekinjena, ker so se med obema delegacijama pojavila nesoglasja. Jugoslovenska delegacija je stavila pogoje. Grki so nato odpotovali v Atene po na-daljna navodila. Novo ostalo v Albaniji Fan Noli organiziral vstajo proti Ahmedu Zogu. BEOGRAD, 28. (Izv.). Iz Albanije prihajajo zopet alarmantne vesti. V južni Albaniji je izbruhnila obširna vstaja proti vladi Ahmeda Zogu. Vstaja je bila organizirana v inozemstvu. Organizirali so jo Fan Noli in njegovi pristaši, ki se nahajajo po večini v Rimu. Vstašem je na čelu beg Vrioni. Njim ®o se pridružili tudi nacionalisti. Iz Tirane poročajo, da je albanska vlada vpoklicala letnik 1905. in da se pripravlja na odpor. Inozemski listi širijo vesti, da je zbranih na meji 2000 jugoslavenskih Arnavtov, ki naj bi podpirali vstaše. Vest je popolnoma izmišljena, ker se Jugoslavija nikakor ne mara spuščati v notranje konflikte druge države. V^st je bila poslana v svet z namenom, da bi se kršiK prijateljski odnošaji med sedanjo vlado v Albaniji in jugoslovansko vlado. _ Železniško nesrečo no Bolgarskem Več mrtvih in štirideset ranjenih. SOFIJA, 28. Neki potniški vlak je skočil davi s tira pri Gornabanji na progi Ku-stendi—Sofija. Pri tem je prišlo več oseb ob življenje, kakih 40 jih je bilo ranjenih. Tender in dva vagona so se popolnoma zrušili. Do nesreče je prišlo, ker visi proga na tistem mestu. Podrobnosti o JustiflkaclU sofijskih zarotnikov Cigani so opravili posel krvnika. SOFIJA 28. Po vseh ulicah, ki vodijo na kraj, kjer se je imelo izvršiti obešenje, hodili agenti vladnih strank od hiie do hafše in pozivaj ^prebivalce, da morajo danes prisostvovati justrfikaciji, ki je bila nalašč zato določena v bolj pozno uro. Celo višji razredi šol so morali oditi na morišče. Vlada računa, da bo s tem preplašila pristaše opozicije. Razprava o operacijah u Naroku v francoski poslanski zbornici. PARIZ, 27. Na sinočnji seji zbornice so dobili dogodki v Maroku glasen odmev. 2e pred sejo so skupine levice zložile med razumno med seboj resolucijo. Komunisti so pa izzvali na seji burne prizore ter prisilili predsednika, da je zaključil sejo ter odgodil razpravo na danes. Socijalisti za mir z Riianci S prvo interpelacijo je nastopil Renau-del, ki je trdil, da bi Abd-el-Krim ne bil (napadel Francozov, ako bi v preteklem letu maršal Liautey ne bil ukazal zasesti rodovitno pokrajino Uerga, ki je prava žitnica Rifancev. Renaudel je izrazil svoje začudenje nad tem, da je mogel1 Abd-el-ICrim napredo. vati do 50 km od Feza ter spravil tako v nevarnost prestiž Francije v vsem muslimanskem svetu. Zahteval je odprava cenzure nad vestmi iz Maroka in da naj da vlada točne informacije. Omenil je tudi borbo med velikimi kapitalisti, ki da so prizadeti pri sedanjih dogodkih. Končno je Renaudel nastopil za takojšnji pričetek pogajanj z Abd-el-Krimom, katera naj do-vedejo čim prej do pomir jenja v Maroku. Abd-el-Krimu naj se zagotovi politična neodvisnost, po kateri stremi, to pa pod pogojem, da ne bo kršil pravic, ki si jih je pridobila Francija v Maroku. Za Renaudelom je komunist Doriot začel braniti Rifance ter kritizirati kolonijalno politiko Francije s tako silo, da je celo Herriot posege* vmes ter protestiral proti izvajanjem komunističnega poslanca. Doriot je očital vladi, da je skrivaj podpirala in dobavljala orožje Abd-el-Krimu za njegove boje proti Špancem, kar se sedaj maščuje nad Francijo samo. Končno je govornik začel napadati francosko vojsko in njihove operacije v koloniji, kar je pa vzbudilo zgražanje vse zbornice. Doriot je zahteval takojšnje ukinjenje sovražnosti v Maroku in priznanje neodvisne države Rifancev. Zagrozil je, da bodo francoski delavci in kmetje znali dobiti sredstvo za sklenitev takojšnjega miru z Rifanci. Tu so poslanci vseh strank — razen komunistične — zahtevali, da se Doriotu izreče ukor. Predlog je bil sprejet z ogromno večino, nakar je nastal v zbronici tak trušč, da je morala biti seja prekinjena. Umik maroških ostaSeo Nezadovoljnost med pristaši Abd-el-Krima RABAT. 28. V noči od 26. na 27. t. m. je sovražnik napadel francoske postojanke na Bibane; napad se je ponesrečil popolnoma. Potrjuje se, da je sovražnik pri tem imel občutne zgube. Med pristaši Abd-el-Krima na fronti Uezza se opaža neka nezadovoljnost. Načelniki raznih plemen so že sporočili poveljniku, da se bodo odtegnili od bojev. POZIV! Slovani v italijanski kraljevini na smemo dalje odlašati. Misel, ki s« je posebno zadnja leta že večkrat javila med nami, se mora končno udejstviti. Ustanovimo po vzgledu, ki ga daje skoraj ves kulturni svet in nam ga dajejo tudi naši sodržavljani v raznih bolj naprednih središčih« svoje DRUŠTVO ZA ZVEZO NARODOV! Velika organizacija držav, ki se imenuje «Liga nacij* ali «Društvo narodov« in so jo ustvarile mirovne pogodbe kot zaščit-nico miru med narodi in pospeše vatel ji co njihovega vedno tesnejšega sodelovanja in zbliževanja, deluje že več let in pridobiva vedno večji vpliv. Nujno je treba, da se naše ljudstvo dodobra pouči o tej meddržavni organizaciji, posebno pa, da se pridobi in navduši za načela in vzvišene ideale, ki se je iz njih rodila in jim mora služiti. Da se to doseže, je treba skupnega trajnega dela in tej svrhi odgovarjajoče organizacije. Zato poziva podpisani pripravljalni odbor rojake po vsej Julijski Krajini brez razlike spola in stanu, politične smeri in svetovnega naziranja, da se priglasijo za člane novega društva USTANOVNO ZBOROVANJE «DRU-ŠTVA SLOVANOV V ITALIJI ZA ZVEZO NARODOV» Se s tem sklicuje za danes, 29. t. m., 8. uri zvečer v uredniških prostorih «Edi-nosti», v Trstu, via S. Francesco 20, L, s sledečim dnevnim redom: 1.) poročilo, 2.) odobritev pravil, 3.) pristop k italijanski zvezi društev za zvezo narodov, 4.) volitve. PRIPRAVLJALNI ODBOR, Popoldne se je mudil na dvoru minister ... j • - i - r pravde Lukinič. Zvečer je bil pri kralju mi- dicijah in ven. Narodopisna karta Jugo-j nistrski predsednik Pašič, nato je kralj slavije kaže to nazorno. Nasproti petim | sprejel Pavla Radića in Ljubo Jovanovića. milijonom Srbov, ki tvorijo najmočnejšo. Pavla Radič je prosil Pašič za razgovor etnično skupino, stojijo štirje milijoni Hr-;ki se bo vršil jutri. V-at°V,xfn in pol Slovencev, petsto- j Danes sta se sestala tudi Pavle Radič tisoč Nemcev, šeststotisoč Madžarov, sto- j in Ljuba Davidovič. Odnošaji med SLS in tisoč Črnogorcev in skupina Italijanov v radičevci postajajo vedno bolj napeti. Dalmaciji. (Tu moramo že opozoriti pisca na nekatere okolnosti, ki jih on prezira, ki pa so zelo važne za pravilno presojanje političnih dogodkov v Jugoslaviji. Ce je hotel biti točen, bi bil moral ugotoviti, da je precejšen del Hrvatov in Slovencev orijentiran v smeri, naj ne bodo navedena navzkrižja ovira državnemu edinstvu ter da vsi dogodki zadnjih časov kažejo, da tudi tisti, ki so še v boju, želijo pomirjenje in sporazum z državo, tako da državno edinstvo ni več vprašanje, marveč gre le za — formulo. Posebno pa se je urezal dopisnik s leni, da predstavlja Črnogorce kot posebno etično skupino ter da vzbuja — vsaj pri nepoučenih — domnevo, kakor da bi obiskal. Opozicija pripisuje avdijenci Pavla Radića velik pomen, češ da je to znamenje, da se zopet pričnejo pogajanja med radikali in radičevci. V vladnih krogih pa izključujejo to možnost. Delegat Društva narodov ▼ Beograda BEGDRAD, 28. (Izv.) V Beograd je prispel delegat Društva narodov g. Sammer-well, da prouči prometne razmere v Jugoslaviji. Sestal se je s prometnim ministrom Radoje vičem. Sammerwell je izjavil, da je dobil o prometu v Jugoslaviji zelo dober vtis. Promet je boljše organiziran kakor v marsikateri drugi državi, ki jo je Sammenvefl Amundsenu na pomoč. SAN FRAN CISCO, 28. Ameriška paroplov-na družba Fourreus je brzojavila enemu iz svo-... . »-i -i i**1 Parn-kov, ki se nahaja blizu otoka Sv. se je že od rane zore zbiralo neštevdno, Lovrenca v Behringovem prelivu, naj se poda občinstvo. Kraj, na katerem se je imela i proti rtiču Hobe ter prične raziskovati, ali ni izvršiti smrtna obsodba, je bil obdan z bo- j morda Amundsen bil prisiljen pristati na Ala-dečo žico. — Ljudstva se je zbralo okoli ski 50 tisoč, ki pa so morali ostati v oddaljenosti 150 do 200 m. V bližino so pustili samo novinarje, gledališke |.gra'lce, fotografe, filmske operaterje in zastopnike oblasti. Obsojencem je bila šele včeraj zjutraj ob 6. proglašena obsodba o smrtni kazni. Zadgorskega je njegova družina po-setila predvčerajšnjim opoldne. Žena in Državni zbor sprejel nemško-špansko trgovinsko pogodbo. Zaupnica Lutherjevi vladi. BERLIN, 28. Sinoči je po dolgi seji vlada nepričakovano sklenila izzvati glasovanje o trgovinski pogodbi s Špansko. Nemški nacijonalec Scholz je prebrali izjavo, v kateri zatrjujejo vladne stranke, da so pripravljene glasovati za pogodbo, to pa pod pogojem, da prične vlada takoj nova pogajanja s Špansko za revizijo rečene pogodbe. V prvi vrsti zahtevajo vladne stranke, da se vključi v pogodbo klavzula države z največjimi prednostmi. Socijalist Hiiferding je očital nemškim nacijonalcem, da se v vseh težkih političnih vprašanjih postavljajo v opozicijo in da izkoriščajo tako ta vprašanja v svoje demagoške s—Izjavil je, da se bodo socijalisti v arz,ctu glasovanja, ker nočejo povzročiti padca vlade, kar da bi imelo težke posledice v zunanji politiki Nemčije. Stresemann, minister za zunanje stvari, je sprejel vsebino Scholzeve izjave ter zagotovil, da bo vlada stopila v zaželjena pogajanja s -Špansko. V tretjem branju je bila nato sprejeta pogodba z glaso-vi vladnih in demokratskih strank; proti pogodbi so glasovali komunisti in narodni socijalisti; socijalisti so se vzdržali glasovanja. Šolarska nesreča v Nemčiji. BERLIN, 28. Iz Bad Duerkheima brzo-javljajo, da se je tekom obiska Bismarcko-! vega stolpa s strani večjega števila šolarjev zrušilo drugo nadstropje stolpa ter pokopalo pod seboj 75 šolarjev. Devet otrok je bilo težko ranjenih, eden izmed njih je | umrl na poti v bolnišnico. DNEVNE VESTI Veliki din sokolima g Prosi V nedeljo, 24. maja, je bila Praga središče veličanstvene sokolske manifestacije povodom . - . ur - „j. „ , _ . i otvoritve Tyršovega doma, ustanovitelja če- in otroci Koeva so sh v zapor sele včeraj škega sokolstva. Tyršev dora ima kaj ^gzlo zjutraj, vendar Koeva niso več našli, ker. zgodovino. Je sijajno restavriran gradbeni spo- so ga že odpeljali na morišče. menik davnih stoletij. Zidanje Tyrševega doma Ob 7.45 so obsojence pripeljali na mesto J ie primer velikega idealizma in navdušenja. izvršitve obsodbe, kjer je tajnik vojnega Otroški za restavracijo znašajo nad 22 milijo- sodišča še enkrat prečital smrtno obsodbo. n°v ,češ'. £r°n' P\od večje požrtvovalnosti vr j. • --a m j * - _ j -i • od strani podjetnikov, delavcev itd. Sokolstvo Nato je pristopil državni pravdntkm vpra- . zbralo \q ^voto iz'prihrankov SVO]ihj veči_ sal obsojence za njihove poslednje zelje. noma siromašnih članov. Otvoritvene sveča-Koev je izjavil, da hoče videti svojo rod-,uosti so se udeležili poletf čeških sokolov tudi bino, njegovo željo pa ostav- , ljena plaketa iz brona, dar Saveza jugosloven-skih Sokolov z napisom «Zvestoba za zvesto-bo», okoli pa so bile razpostavljene sokolske je ustavila vnkega sumljivega pasanta-i„l rPa S° . ra1zP°ftavl'cne »kolske rrčonik klU ".'.T^o-.' 1 zasUve- Tu \e nagovoril zbrane sokole dr. izvršenih je bilo vec aretacij. Sinoči so Scheiner, ki je v slojem govoru zaželel srečno bodočnost vseh Slovanov. V imenu mesta je pozdravil sokole primator dr. Baxa, v imenu vlade minister Udržal, ki je naglašal zasluge sokolstva za dosego državne samostalnosti. Francoz Gh. Vachmar je govoril o početku francosko-českega zbliževanja in o revoluci-jonarnem delovanju Čehoslovakov v času vojne na franco9.-cum ozemlju. Za Jugoslovene je govoril starosta Engelbert Gangl o skupnem trpljenju obeh narodov, naglašujoč. kako zaslužno je sokolstvo za končno osvoboditev in ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev. Svoj govor je zaključil s prisego vzajemne bratske zvestobe. Poljski delegat Klos je naglašal, da se teŠKo pridobljena samostalnost slovanskih narodov more ohraniti ie s skupnim geslom: «Za vašo in našo samostalnost!« Zastopnik lu-žiških Sokolov dr. Slec je prinesel pozdrav najmanjšega slovanskega naroda. Svečanost, ki je napravila na vse najgloblji vtis, je bila zaključena z državnimi himnami, na kar je sledilo ogledovanje prostorov mogočnega Tyrševega doma. Tudi tu so se vrstili razni govori. Govorila sta tudi Jugosloven dr. Lazar Car in Rus dr. Vergun. Stara zgradba in poznejša palača, na katere prostoru stoji Tyršev dom, je omenjena v zgodovini prvikrat 1. 1293. Potem, ko je zgradbe zamenjala več lastnikov, je bila v letu 1767 odkupljena za vojaški erar, ki jo je porabljal do leta 1914. kot skladišče orožja. In ker ni nič popravljal, sta vnanjost in notranjost po« polnoma propadli. P0 prevratu je kupila to zgradbo čehoslovaska sokolska zveza za tri milijone češ. kron. Naloga restavracije je bila zelo težka, ker so smeli zgradbo povišati samo za pol metra radi razgleda na Malo strano in Hradčane. Iz tega razloga se je zidalo v globino 7 metrov pod zemljo, skoro 4 m pod površino tekoče Vltave. Zemljišče TjHr&evega doma znaša 15.000 kvadratnih metrov. Posebno vež-bališče na dvorišču se spreminja v zimi v drsališče. V sredini zgradbe je telovadnica, dolga 60 m široka 18 metrov, ie največje dvorane v čehoslovaški republiki TL •EDINOST« V Trstu, dne 29. maja 1925. „IstarsHa Rijsč11 — zaplenjena Tudi «Istarska Riječ» je prišla na vrsto "a PT" "T" s- K -Jad«^- « Herpelj _ Kozine V,niSej© iz več vasi naše občine, skn- prisostvuje zanimivi tekmi. — Začetek bo pra- kalo do izvolitve za državnozborskega poslan- ' JaJ°č s® z.a hrbtom g. urednika. Ako mate. g. vočasno objavljen. ca le malo Število glasov, vendar politično se j doP18nlk' *aj korajže, poštene vesti ;n odkutc- — S. D. Adria sklicuje za danes ob 20. uri ™ veliko udejstvoval. Pač pa si je dr. Stanič p£/*oslV s svojim podp scml sestanek vseh članic in Članov Sestanek se stekel velike zasluge za priznanje slovenščine bomo S0*0"" in javnost naj sodi Mobo vršil pri Sv. Jakobu. Radi važnosti dnev- kot uradnega jeziia na goriški sodniji. Goriški *oč? Pa mu ^ katero " j« naibrž sam - i . i « i .i i __ :__• •______:__x__i___i-i• Stvunal. Zdi nrevroca rrnnrnfamn mn nntr. UČENCA za trgovino mešane stroke išče Štefan Baud až, Podgraa v Istri. Prednost ima^o otroci ubogih starišev. 681 POTOČNA soba iz 'bukovega masivnega le?a« delo popolno; druge s polnimi vratmi, originalne tov?.xni£ke cene. Tiirk, via San Laz-zaro 10. Obiščite in primerjajte naše nova dohode. 635 nega reda je potrebna udeležba vseh. Slovenci se . imajo njemu največ zahvaliti, da je bila v devedesetih letih priznana slovenščina kot enakopraven uradni jezik z italijanščino in nemščino. V prvih letih sedanjega Zadela dvamilijopski dobitek w loteriji. | a mesto 00 milijonov prišla V zapor govsko, menda hotelsko podjetje, s katerim pa Iz triaškesa življenja zbora je poverjeno g. Srećku Kumarju, ki> Sreča je opoteča. Ogromno je število tistih, I ni .imel sr.eče" Par let Pr.®d izbruhom svetovne je dobro znan po vsej Sloveniji kot izvr- j se na en ali drugi način pehajo zanjo, da VOJ-ne- se Je zoP-et P°vrnl1 v po"co. kse je sten dirigent. Zbor pa je sestavljen iz naj- j ^ redki so tisti, ki ulovijo njen nasmeh. Poseb- ^SSko l^kf'ZTs^t boljših pevcev iz učiteljskih vrst in ima že nnik j« bil sošolec dr. Mahniča in dru- Istri. Kakor večina Evinih hčer, je tudi ona znam.!m.tlh. slovenskih moz. Pač le malokdo iz njin je imel za seboj tako burno življe* in nezgod, kakor ga je naj mu bo po njegovem skuhal, zdi prevroča. Priporočamo mu potrpljenj, se bo že ohladila. Zgonik, dne 26.-5. 1925. Ivan Gruden, Ivan Guštin, Josip MiliČ, Ivan Ukmar. v dvorani kavarne «Aurisina». ŠOLA "GLASBENE MATICE*. V šolo «G1. Matice* se je vpisalo v let os- in ilo. To kruto prevaro je posebno bridko izku- njem šolskem letu 120 rednih in izrednih go- verovala v srečo in jo pogostoma iskala tam, . \z ,n] imel ®et jencev. Vspeh ie nad vse zadovoljiv, pri ne- kjer je mislila, da jo je najlažje dobiti: v lote- D,e\ ? ™ katerih gojencih celo velik, kar bo pokazal riji. Dolgo jo je iskala zaman, a končno jo je ^rkan^v^nju"^'^« zemlja^ ka Borzna poročila. DEVIZE Amsterdam od HiOo.— do 1020.— Bel *Hja od 121— do 125.50; Pariz 126.25 do 126.75 London od 122.30 do 122.50 ;NewYork od 25 10 do 25.20; Španija o i 364.— do 370.— ; Švica od do 4HS.— ; Atene od 43.— do 44.50; Berlin od 586. — do 503.— ; Bukarešt od 11.50 do lv.—: Praga od 74.2"» do 75.75: Ogrska od 0.035(1 do 0.w355; Dunaj od t.0352 do 0.0359; Zagreb od 41.40 do 41.60. VALUTA; Avstrijske kron* od 0.0350 do 0.0356 dinarji od -*'.25 do 41.50 ; dolarji od 25.05 do 25.15; novci po 20 frankov od 96.- do 98.— fuut šter-lingod 122.20 do 122.4(>. Benečijske obveznice 77.—. v veliki meri jutrišnji glasbeni večer. Zavod, ki ,mo v tako slabih razmerah toliio sadu, je vreden vsestranske podpore. Pridite vsi, ki vendar našla. , , .... - . , Nami* iz groba i tero so ga Polozih vcera1 v Vldmu . _ , Nekega dne, oziroma noči je imela Bologna | T7 Samomor mladega hlapca. V sredo po: ljubite glasbeno umetnost in se veselite na- čudne sanje. Obiskala jo ie neka pokojna so- Poldne « je pognal kroglo v glavo 19-letni šega napredka, jutri ob 20. uri in pol v dvo- rodnica in je pomignila, naj stavi v loterijo Anloa Makuc, hlapec pri Antonu Pavlinu v lano Del Kons, društva pri Sv. Jakobu. številke 7, 9, 44. 47. Deklica je pripisovala tem "llci B!"ema št. 16. Makuc ^ b.l živčno raz- T . r~.-. * ^ i sanjam velik pomen, češ, pokojni se redkokdaj dražen fant in zato ie Kaj težko prenašal svoje — Iznaša lugoslovenske^ duho^ika. Ka- oglasiio na svetu £ se gotoVQ nc sluzabno razmerje Ko ga je v sredo njegov kor se nam poroča iz Jugoslavije, ,e iznašel _dejo zaman; oni ^ SQ -im znan£ tajnosti gospodar okregal, da ni pokosil trave na onem grško kat o lis ki duhovnik v Piskarevcih pri Dja- onstran groba< pač ved6f ka:to gc na svetu mestu, na katerem mu je bilo ukazano, je Ma-kovu MihaJo Besermenji aparat za precizno sreČQ lovi In y tem prepričanju je Bologneva kuc v razburjen,« pograbil za samokres ter pisanje not, *ci ga je krstil z imenom «glasbeni stavila v loteriji v Izoli številke, ki jih je pri- S1 P°£nal kroglo v desno uho. Samomorilca je pisalni stroj.« Iznajditelju se ,e posrečilo se- poro5ila pokon ča; stavila je v družbi neke Prepeljal goriški «Zelem Ariz* v smrtnonevar staviti tak stroj po dolgoletnem delu m prou- in sicer za zneSek 110 lir. «Ce za- nen? sftan'u v bolnico' ke,r inja fant najbrže čevanju. Uporaba -glasbenega pisalnega stro- ; dcnem,f ie menila, «postanem kar čez noč bo- Poškodovane možgane od krogle. jc po opisih sledeča: Medtem ko glasbenik ^ata pa kako bogala!>> : _ p0d okriljem črne sarajo^ Ko je 43-ietni svira na kateremkoli instrumentu, n. pr. na Na gB bo^va Anton Susteršič iz Pevme sedel v Jevščekovi klavirju, harmoniju itd., beleži stroj ,stočasno Naslednjo soboto zvečer ie Bologneva hi-' gostilni v Kalu pri Grgarju pri čaši vina je _ natančnostih Izn^dbf^Thai" Be^e^^se S t1žkim' a UPOV .?oWl V v gostilno Štefan šiiligoj ter je hotel IZKUŠENA bab e natančnostjo, iznajcpi ininai a oesermenji se j tcrlJO( jja se prepriča, če ji e pobornica res izvesti pri Šustersicu telesno preiskavo, ces v- p. • ___ cn pripisuje največja važnost za glasbo sploh pred- pokazak pot ^ sreči Kdo bj £opis'al njeno da je on (Sfiligoj) četnik čepovanske narodne Via ^hlozza MALI OGLASI DAfilLA ZA BIRMO po nizkih cenah dobite samo pri zlatarju ALBERTU POVH-U Via Maszini 46 Poročne sobe iz bukovega lesa z zrcali v .okviru jeseno-vega, bukovega in topolovega lesa, popolna L 2.400-—. (352) Sobe za eno osebo, tudi posamezni kosi. ^se izdelano iz suhega lesa z jamstvom. Tovarna pohištva „Garanzia" S. A. Trst, Via Palladio 5 (vogal Via RossetL BREZPLAČNO izvršuje čiščenja z «Vermina-lom» tvrdka A. S. D. D. I.f ako niso po prvi dizinfekciji popolnoma uničeni kuhinjski ščurki, stenice i. t. d. Autorizovani zavod za čiščenje in uničevanje mrčes. Via D. Ros-setti 2. PLANINI, novi, s irižanimi strunam . moderator^, prvovrstnih tovarn, se prodajo za 4000, 4200, 4500. Trst, Via Solitario 25. III. 690 Via deSia Barsa 2, tei. 12-57 642 KUPUJš krone, goldinarje, zlat in srebrn denar k' ni v rabi kakor tudi zlato, srebrnino, platin ir. dragulje ter jih (68) plačuje po najvišjih ceuah. ŽABNICE. angleške ključavnice, ključi, oblici, pile, žagice, v*fa"xi, žebl;i itd Zaloga želez-nine, via Filzi 17. 694 pripisuje največja važnost za glasbo sploh pr vsem pa bo koristen pri.pomcče-.c skladateljem, ker se na ta način doseže, da se ne izgubi nobena glasbena ideja, zakaj stroj posnema natančno skladatelja, ko se nahaja poslednji v glasbenem navdahnjenju ter svira. Glasbene skladbe, katere šo morali prei pripravljati več let, bodo — tako pravi opis, x: smo ga prejeli — mogle biti s pomočjo Besermenjij«vega stroja gotove v par dneh! V Zagrebu se baje snuje konservatorij za izkoriščanje tega patenta, ki ima številko 3280. ca se priporoča priti. Slovenkam 700 veselje, ko je prišedš: v loterijo, zvedela, da milice in čež da hrani ŠušterSič pri sebi komu- SPREJME SE prodajalka in učenka v trgo-so bile vse njene številke izžrebane in da je nistične brošure in letake. Šušteršič se je si- vino mešanegt blaga, tudi starejša moč. o H ol n Irim Inr« n •* —. 1 ---' l ~ r* o v liTViral t\roicuar f n M 'i rvT» rl «ri4iclrftm no c-t i r.1,____: ___XI__■ D_____J l___" ____rl' _ " zadela kvaterno z dobitkom v znesku l mili- cer upiral preiskav;, toda pod pritiskom pesti jon 781 tisoč in 732 lir. Skoro dva milijona! in brc je moral vendarle v njo privoliti. Ker Človek obrača, — sreča obrne. ni našel Šuligoj pri njem ne brošur ne letakov, Bologneva je mislila, da je končno našla mu je odnesel uro in denar. Orožniki so Šuli- srečo. Predah je potrdilo, ki ga je prijela v goja zaprli in prepeljali v goriške zapore, loteriji, ko je igrala srečne številke, dotičremu — Letošnja delitev sv. birme ▼ Gorici. Ker loterijskemu uradu in čakala, da na višjem lo- je goriška stolnica, kakor smo že poročali, v terijskem uradu kontrolirajo potrdilo in potem stanu popravljanja, se bo letos delila sv. bir- izplačajo mastni dobitek. Čakala je dober me- ma v nedeljo predpoldne in popoldne ter v Veselica v Postojnski jami. Kakor že na- sec jni, a zaman.. Končno sta prišla, a ne tež- pondeljek predpoldne in vse naslednje dni znanieno, se bo vršila pri vsakem vremenu j ko pričakovana milijona, temveč dva orožni- binkoštne osmine. Ob 7 zjutraj pa še bo delila na binkoštno nedeljo, 31. t. m. običajna vese- ka, ki sta povabila*Bolognevo na tamošnjo sv. birma, kakor dosedaj, v knezonadškosijski orožniško postajo, kjer je bila podrobno za- kapeli. slišana in potem odvedena v zapor. Ista usoda _ Velika vrtna veselica ▼ Vrbpolju. Kakor ie doletela Bolognevo prijateljico in nekatere smo že javi]it fco imclo vrbpoljsko društvo druge osebe. Kaj se je zgodilo? Sedaj je še »Veliko Gradišče« na binkoštno nedeljo 31. težko odgovoriti na to vprašanje, vendar pa t m sV0jo pomladansko veselico z dramatič- bo to najbrž mogoče v kratkem. no igro in petjem, na kateri bodo sodelovala Izvrstno zamišljena sleparija? tutji druga pevska društva. Poleg domačega Zdi se, da je višji loterijski urad, kateremu društva, ki nastopi z burko »Ženin Jakob» in je bilo potrdilo Bologneve predloženo v pre- pesniij0 «Na planine«, nastopijo še pevski zbor tfled, ugotovilo na njem nekatere nerednosti. lz Gročane s Svetčevo «Pod noč», pevski zbor Finančno oblastvo sumi, — ni znano če upra- jz Drage z Vodopivčevo -Pesem, «Venec» iz vičeno ali ne — da gre za velik, dobro pretu- Kozine z ^Opominom k veselju®, društvo htan sleparski poskus v škodo finančne upra- «Slavnik» iz Klanca z Adamičevo «Stoji gora«, ve, ki bi morala izplačati bogati dobitek. Bo- «Zvezda» iz Herpelj z Adamičevo «Ko sneg logneva je bila baje dobro znana z ravnateljem skopni» _ Gostovalo bo tudi eno tržaških lica v postojnski jami. Podzemski prostori bodo odsevali v baini električni luči (pol milijona sveč), razen raznih godb za ples bo svirala v koncertni dvorani klasične komade mestna godba iz Vodniana, ki šteje 60 mož. Vsi vlaki imajo za 40% znižano ceno. Posebni vlaki odhajajo iz Trsta ob 7.30 in 13; iz Nabrežine ob 8.20 in 13.43; z Opčin ob 8 52 in 14.09; iz Sežane ob 9.07 m 14.25; iz Divače ob 9.26 in 14.44. Osebni vlaki ijz fctaniela. Koprive in Ehito-velj imajo tje in nazaj ugodno zvezo s posebnim' vlaki. Glavno je poštenje. Ponudbe naj se pošljejo na poštnoležeče št. 111, Trnovo pri Ilir. Bistrici. 703 dem je edini vai urar in zfiatar Alojzij Povh na Piazza Garibaldi it. 2 prvo natitfropje Avtomobilska proso Trst-Nova cesta-Lonjerski kamnolom-Bazovica-Padriče-Gropada-Trebče. Oh delavnikih: iz P. Oberdan ob 12.—, 18.— 19.40 iz Irebič ob 7.—, 14,15, 18.45 Ob praznikih: iz P. Oberdan ob 7.30*, 12.—, 15.30, 16.—*, 20.-iz Tre bič ob 7.—, 9.—* 14.15, 19.—, 20. — * * Samo v slučaju lepega vremena. NB. Ob delavnikih edina cena L 3 — 427 Podjetje Romolo Brunelli. Društvene vesti — Pevski zbor -»Glasbene Matice. Danes dotičnega loterijskega urada, nekim Vascotto, pevskih društev, zvečer točno ob 7 in pol skupna pevska vaja. I bivšim železničarjem, ki je baje sporazumno pnrcditev se bo vršila na igrišču g Ražma — Zvez In zbor. Vaja začne ob 20. uri v so-. z Bolognevo in nekaterimi drugimi osebami — y VrhpoIju in se v slučaju slabega vremena beto na srtari policijv VsaV član ?bor-. jc dolžan ; med temi je menda tudi uradni* višjega lote- ncse na prjhodnjo nedeljo. — K obilni ude- ležbi vljudno vabi — Odbor. Pevski odsek izobraževalnega priti točno k vaji. Pevci dobio lahko že v so- rijskega urada Doto povrnjene potne stroške. ; skega urada in kupone potrdila, na podlagi _ šolsko društvo Dri Sv Ivanu oriredi v katerega bi Bologneva morala zadeti milijon- . , ... t- i ^ t nedeljo HuntTl t vrino ieseHco s petjem, | ski dobitek. V svrho preiskave je dospel iz društva v št ur, ah pnredi na bmkostno soboto godbo šal^ivtTpošto. srečolovom itd. Vsakemu j Rima generalni nadzornik pri finančnem mi- dne 30. 5. 25 ob 8. uri zvečer in v nedeljo dne našemu rojaku je že znano, da je čisti doho- \ nistrstvu. Razen Bologneve in njen2 pnjatel i- 31. 5. 25 ob 4. uri popoldne koncert v prosto- dek te veselice namenjen za kosilca našim i ce je bilo dosedaj aretiranih kakih 6 oseb. med rjh ft v^B^l^N^^^e- malčkom, k: obiskujejo otroški vrtec. Vsled njimi tudi Vascotto in uradnik pri višjem lo- sledečun sporedom^ 1 V. Belimi, No ma ine tega se upa, da bodo vse Slovanke in vsi Slo-j terijskem uradu dr. Matevž Mirossovich. Pre- san - druidov in duhovme ^z opere vani brez posebne reklame prišli na veselico, ^va se nadaljuje in bo brezdvomno v krat- ^^v Llonivec ^ melan zbor 4 Prireditev se bo vršila na vrtu Narodnega do- jkem pokazala, če gre za slepar^, ah pa le za Aor ^V V^^gec P^«, meian zbor^ 4, ma m n ok -c MM.,1 . neupravičen sum hnaneneg oblastva. ^on^fHl^ttner^Po- M. D. «Obzor» pri Sv. M. Magdaleni Zg. ( - - - — v nedeljo 31. maja :zlD po kratkem prerekanju pograbil steklcnico in m ). Odhod v nedeljo ob 7.09 uri zjutraj z br- jo razbil Toffoliju na glavi. Toffoli je zadobil povlakom glavne postaje; v Podbrdo prihod precef hude poškodbe in je moral iskati po- ob 8 47. uri. Takoj odhod na Črno P^J kosilo moči najprej na rešilni postaji, potem v bolniš- iz nahrbtnika. Po grebenu čez Veliki vrh na n':ci. Okreval bo v 8 dneh. Rodico. Prenočevanje na Suhi planini. V pon- ---j del ek čez Šijo na Vogel. Čez Razor planino IS^Cfl 9 r^Ariilfdfl7% odhod v Tolmin. Z vlakom ob 17.55. uri oz. & ^ z brzovlakom ob 21.25. uri povratek v Gorico. —, t Odv. dr. Josip Sfausic. V sredo je umrl Potrebna je planinska oprema, z dovoljno v Vidmu, pozab! en in zapuščen v starosti 72 jedačo in pijačo in odeia. let odv. dr. Josip Stanič rodom iz Bat na banj- Priglasiti se je Goričanom v ulici sv. Ivana Vipavsko, istrski refošk in kraški teian. Ma debelo in za družine Viale XX settem. bre 94 (prej Acquedotto) na drobno in zft družine Via Giufliani 22. - Telef. 2-41 Priporoča se lastnik (47) FR. ŠTRANCftR. znižana vozna ccna za vse vlake Velika liudska veselica v J Odhcd posebnih vlakov iz Trsta 7.30 in 13.—.Nabrežine 8/20 in 13.40, Prošeka 8.40, Goiice 7.—. Opčine 8.50 in 14.—, Sežane 9.10 in 15.40, Divače 9.30, Št. Petra 10.—, Bistrice 10.—. «5 znižana vstopnina PODLISTEK V. J. KRI2ANOVSKA: Moč preteklosti Roman v treh delih. Iz ruščine prevedel Ivan Vouk. po starem gradu. Nato je zaprl oči in kakor mrtev V tem trenutku je potrkalo na duri m vstopila je omahnil mi stopnico; zapestje njegove roke pa je je Larisa Arkadjevna v ,utran„ halp, vidno razbur ostalo v otrpli ledeni roki Giovanne — Valerije. jena Muranova in otroka so sedeli bledi od strahu na divanu in se Xt?s}™ 5"oma Z - PTf; zopet v katćd ep tićnem stanju! zdelo, da je treščilo v sam £ad. Helena Aleksan- n^v^L i jutranji — Ali ste ćuli tisti strašni krik? Mislila sem, da crtrkala na njena vrata, d T/i j x - v.__ie Vali a za vpil a, zato sem potrkala na njena vrata, stiskali drug k drugemu, a pri vsakem Jgovorila. Moj Bog, moj Bog. Samo da ni so vztrepetah. Pn zadniem gromu se je loaa ™, . - . &':Ji mr^t>r,, 1 treščil ov sam grad. Helet^ Aleksan- ^opet vkatal^bćnem stan,u! K nje, panemvem\- .7 7 ; _ . 1 ie končala dobra Bakulinka in solze so ji prišle v oči. drovna je zavpila in si zamašila usesa ter zamižala, 1« _ ^e ne! Krik ie prišel iz tiste strani kjer je V grozi se je w*el k postelji, ker je *e »pal, da .^vihU^ t^je^ n^eoa^ TAKST ^ " ^ ^ |i odvzame strup, toda ko je skočil na stopnico, ,e stopila trenotna tišina. Sredi tega zloveščega brez- — >e rckcI ^^ m _ " , nip deklica ugnala.«0 po^ P^za^la^ioko se je razlegel p^sunljiv, fred,mrtenXik._ _ ^^Ul^t " ,C raz,*geli P™"«™™ ^ povratka ter se polglasno razgovarjale; toda prešlo -1 ir . •• - ^ 1 • 1-^1 1 « , — Milostni Bog! Kaj bi to bilo? — )« vzkliknil f-.- oredno se ie ooiavil Mišelj, ki je bil vse telo Valerije, a oči, ki so bile pred tem _zaprte, w _ Ali si čula U krfc, ^ predno se ,e po,av11 7 in ga prisilila, da je pokleknil. Ledeni mraz je stresel -.ji- , x t ._ .« j * » ^ Mišelj ter skočil z divana. — si cuia %*. i«*, ^j^ai mrmran OlSd^F^l'ZSZ™^: * mama? Kakor da je prišel iz Pavlikove sobe? ^ kaj se godi. Pavlik^va .rata so Ucmano je prišla v normalno stanje. — Da, da, tudi meni se je tako zdelo, — »U od- , „nah„i„a. klimi sem in trkal, da bi - Pof.'ez! " l pnniamih semkaj, da ^ Muranova in Lolo vsa tresoča se. ^rnan T« odzval. me osramotite, — ie vzkliknila vsa iz sebe od jeze. ® _ . . ....... . • , . mrtvega ZDuau, ioaa vse zaman, m wc _ H Pri tem je stresala njegovo roko, ki jo je držala . - P^dem pogledati, ka, dela m ga zbudim, če __ Morda je pri ženi, - je neodločno rekla He- v svoji nato je padla na blazino in otrpnila. Baron p*?™. ~ ,e 2bod,,' ^ |e ^ nervTOe°' - ^ leaa AlAsandrovna. se skušal iztrgati, toda zaman: majhni/ledeni prsti re®£c' - - Tudi jaz sem na to ^mishl _ Ll: T aH a i tfa ie oooadla neoooi^na — Da, tefko je spati v taki peklenski nofa. Toda pri&llf sem šel do Dmme sobe. Ko sem zagteaai » 1, — je neod- fc ie uliajak pod durmi, sem mislil, da sem ugand, ta. ker pa nisem slišal nikake^a sem pogledal od strahu, skozi ključavnico luknjo, ki je zelo vehka zaradi ni se ganila in na moj poziv ni odgovorila. Originalen domislek prirediti iluminacijo, držati v rokah časo in sedeti nepremično kakor kip. — A! Ona čaka bržkone moža in je tako zamišljena, da nič ne sliši, — je nepotrpežljivc pripomnila Helena Aleksandrovna. — Toda kje bi bil Pavlik? Samo da ni zbolel? K njemu pa ni mogoče, — je pristavila v skrbeh. __jaz vem. kako priti do njega, — je nepričakovano izjavila Lolo. — Saj veš, Miša, v malem "hodniku, ki pelje v Pavlikovo sobo, je dolbina, a v njej omara. Tam se hranijo naše galoše, Pavlikova skrinja, torbe itd.; tam vise tudi nepremokljivi plašči! Nedavno tega sem šla tja po svojo usnjeno torbo, v kateri sem pozabila neko knjigo; ko sem jo jemala doli. visela, pa je zelo visoko, sem se nehote dotaknila velikega' kavlja, ki je tičal v ozadju in tedaj se je nenadoma; nekaj premaknilo, kakor kadar se vrata odpirajo, in> malo je manjkalo, da nisem padla v shrambo, ki leži zraven Pavlikove spalnice, kjer visi njegova obleka. Hotela sem vam povedati svoj dogodek, toda ko jej prišla Dina. sem pozabila nanj in tudi se mi ni zdelo vredno. V tem starem gnezdu naletiš povsod na tajne; odprtine in skrivna vrata. Moje odkritje pa nami utegne danes pomagati. Pojdi in odpri tista vrata; kavelj boš takoj opazil, ker je zelo velik, a glava mu» je bakrena. Tako boš videl, če je Polj v svoji sobi in če je bolan.