k 25. vlorek \. marca. III. tečaj. 1870. Vtorek, četrtek in uo-boto izhaja in velja r Mariboru hm poidja- nja na dom ?a vie leto S g. — k, „ pol leta 4 „ -- „ „ Mrt „ I m tO „ I »o po* 11: ta «© leto 10 g. —k. . pol leta & * — ir h četrt „ S . 60 . Ozimni In. Za navadno tristopno vrsto s« plačuje : 0 kr. će se tiska lkrat, 5 m »i u 2krat, 4 „ „ „ „ .Urat. vedo pismenko se plačujejo po prostoru. /a vsak tisek je plačati kolek (štetnpeljk za 30 kr. Vredniltvo in opraTniitvo je na stolnem trgu (Domplatz) hii. it. 179. Rokopisi io ne vračajo, dopisi naj bo blagovoljno frankujejo. Volitev okrajnih zastopov na Štirskem. V vodo pasti je brez ugovorov siten položaj. A siten ali neeiten, ne preostaja Ti v takem položaji dru-zega, nego da plavaš ali pa utoneš, le redkokdnj Te bo rešil kdo drug. V tacem položaji smo zdaj Slovenci na Štirskem. Voliti imamo tako imenovane okrajno zastope. Dotična postava je ena najnesrečnejih, kar jih jo izdelal deželni zbor štirski in Belkredi predložil v najviše potrjeoje. Prav prepodili so jo črez zbornico, glasovali so o njej le „kapitelvreise', t. j. o celih poglavjih ob enem. Nemški in slovenski poslanci že davno spoznavajo velike napake te postave. Slovenci so ti tudi pošteno prizadevali odpraviti jih in poslanec dr. Vošnjak podpiran po Hermanu je stavil v seji 2. oktobra 1868 nasvet, naj se naloži deželnemu odboru, da prestavo še enkrat natanko pregleda, in da poroča in svetuje, kako naj bi se odstranile v postavi ■e nahajajoče pravne neeuakosti. Nemški deželni zbor nasvetu ni hotel pritrditi. Ne zato, ker bi nasvet ne bil čisto dejansko opravičen, ampak kakor je po do končanem sborovanji Brandstetter svojim volilcern raz lagal, zato nc, ker se je v praksi pokazalo, da se da postava o okrajnih zastopih na dolenjem Štirkem tako izvrstno rabiti proti Slovencem. Brandstetter je pri tej priliki ludi povedal, da se toliko časa ne moro misliti na popravo napačne postave, dokler so Slovenci na glasu strahovitega klerikalatva. No bomo se spuščali v pretresovanja teh napak, večidel so znane in pred tremi leti smo jih živo čutili. Eno napako pa vendar moramo omeniti in sicer zato, ker se ne nahaja v po stavi sami, ampak jo je pri izvrševanji u rinila protivna nam administracija. Srenjske občine volijo svoje zastopnike po svojih županih. Mandat nadih županov neha prihodnji mesec in marca meseca bodo imele vse srenje dolenje-štirske nove volitve. Administracija pa je zaukazala, da mo rajo srenjske zastopnike v okrajno zastopništvo voliti Še sedanji župani, kterih mandat kakor rečeno že v nekterih tednih neha. Volitev pak je veljavna za tri leta, V drugih državah, kjer se vlada po poštenih konstilucijonalnih načelih, bili bi so v tacom slučaji gotovo volili najprvo novi srenjski predstojniki in ti še le potom svoje okrajno zastopnike. Ali naša vlada ni tako na glavo padla, kakor bi si kdo mislil; ona dobro vo, da bo vsled živega narod nega gibanja mar-sikter nemškutarsk župan prekopicnil se s svojega sronjskega prestola, torej je zaukazala : Vozimo, dokler še moremo voziti s svojimi nemškutarskimi vozači. Res da grešimo proti ustavnim načelom, pa saj nismo gre-krniti prvič niti zadnjič, Slovencem smo pa vendar nekoliko rok zavezali. Ozirajmo se imej kamor hočemo : v vodi ležimo ! Vlada nas ne bo iz nje vlekla ; moramo torej plavati sami, saj menda utoniti vendar nočemo. Narodni nasprotniki so prav delavni, v Mariboru so za veliko posestvo že postavili svoje kandidate. O Slovencih nismo Še nič čuli niti v Maribora niti od drugje. Enajsta ura je tedaj, da se zdramimo in gremo na delo. Nemogoče je volitvo centralno voditi,, tudi nimamo tacega voditelja. Torej mora vsak okraj zase skrbeti. Okraj sam pa že je prevelik in morebiti bi bilo svetovati, da bi se sestavili med seboj celo farni odbori, ki bi se potem med seboj porazumeli. V aekterih okrajih je mogoče dobiti narodne zastope, kjsr so bili do zdaj nerošku-tarski. Ne potratiino prilike: plavajtno! Najveća sramota pa bi bila, ko bi v onih krajih, kjer smo imeli dosdaj narodne zastope, zmagali narodni nasprotniki. Delokrog okrajnih zastopov je važen in obširen, dasir avno ga zastopniki sami ne jemljo tako resno in so nainestu da bi se sukali v okrožji odločenem jim po postavi, raje utikajo v veliko politiko. Ali ravno zato jo treba, odvisni in čisto ločoni od administrativnega ščipanja, poslala se nam jc po trojnih ovinkih sledeča pritožba, ktora ima toliko opravičenega v sebi, da joj radi odpremo svoje predele, dastravno nismo v vseh točkah v njej izrečenega mnonja: v „liberaluo" nemško liste si sodniki niti po ovinkih ne upajo pošiljati svojih prito-žeb in da bi bilo še tako oprto na dejanske napake. Omenjena „neodvisna" sodnikova roka nam piše : „Koliko hrupa je bil napravil slovenskih poslancev nasvet v Štirskem zboru, naj so slovenski oddelki ; te dežele ločijo od nemških ! • Viša deželna sodnija v Gradcu in ž njo pravosodno ministerstvo jo pa od organizacije leta 18G8 sem dejansko imela Štirsko razdeljeno v dva dela, v nornški in slovenski, kader je oddajala službe in imenovala ali prestavljala sodnijske uradnike. Kako krivična se taka ločitev kažo pri oddajanji služeb, vidi se iz tega, da imajo zarad jezika v službi mlajši uradniki prednost pred starojimi v službi. Tako n. pr. oni sodnijski pristavi, ki služijo v slovenskem oddelku dežele, no dobijo nikdar službe okrajnega sodnika v nemškem deželnem oddelku, torej je 30 sodnijskim pristavom v slovenskem oddelku odprto samo onih 19 mest okrajnih sodnikov, kar jih je na slovenskem Štirskem. V nemškem oddelku pa jo 42 sodnijskim pristavom odprto ravno toliko služeb okrajnih sodnikov, t. j. 42 samo v nemškem oddelku. Od organizacije sem so tudi res večidel v službi mnogo mlajši sodnijski pristavi v nemškem oddelku prednost imeli pred svojimi starejšimi, tudi zaslužnimi soprosivci v slovenskem delu; mlajši pristavi v nemškem oddelku so da se narodnjaki polaste zastopništvenih tal. Nemšku- postali okrajni sodniki, stareji pristavi v slovenskem tarski zbori bodo adrese kovali proti narodnim šolam, oddelku pa morajo še zmerom pristavkovati. Zato to- proti narodni ravnopravnosti, proti zedinjeni Sloveniji ; narodni bodo lahko svoj odvažen glas oddajali v podporo narodnih teženj. Torej hitro in odločno na delo! Kdor leži, naj vstane ; kdor stoji, naj gleda, da no pado! Nerazdeljiva Štirska in neodvisni sodniki. Iz sodnijskih krogov, o kterih se trdi, da so ne- rej, da jo pristav tako nesrečen, da zna poleg nemškega jezika tudi še slovenskega, in da jo služil v slovenskem oddelku, kjer je mnogo več posla in urado-vanje mnogo teže, za to dobiva slovensk pristav edino to zahvalo in plačilo, da smo mnogo dalje časa čakati na službo okrajnega sodnika, nego mlajši tovariši v nemškem oddelku. Ako se k vsemu temu še pridone, da so nemški II u i* a m 1» it * ti. (Zgodnvinsko-romantn-en obraz, leski spisal Pr. Cliocuolou&ek, poslovenil Pndgoriean.) (Dalje.) Zdaj Se le se i/pameti harambašinja, povzdigne glavo, Se enkrat objeme sina — a no več solzna, in urno odide naravnost k skali, kdor jo bil vhod, ki se poprejo nij videl, precej zopet zginol, ko hitro je bila stopila t palačo; nij so videlo nič drugega, le navpična skala bo je poznala — umetno vtesaua. Marjanko stopi mej hajduke, kterih je bilo zdaj OBeui glav več, kajti ko jo bil drugič žvižgnil Mladen, prihiteli so okrog tabora raztakneni stražniki k m'-like j trumi, da so zvedeli harambašin ukaz. Hajduci so bili že v krogu, ko Marjanko stopi mednje. Harambaša je stal sredi hajduškega kolobarja; oči so mu gorele, telo mu je togo stalo, kakor sveča stoji v svečniku; stal je ponosno, stal poveljniški, nij več bil oca junaškima sinoma, niti brat hajdukom, te-muč le sam sebi je bil enak, vodnik, zapovedaik je bil — gospod življenju kterega koli njih; saj jim jc ukazoval, kako naj bodo napali; takovi ukazi pak so znamenje poveljništva. S poobešenimi glavami hajduci stoje okrog njega, puzno ga poslušajo, da bi jim no všla ni beseda. Harambaša jame na lahko govoriti, ali razločno : „Junaci, že nad dve nedelji čakamo Drinopoljskih kupcev, kteri vsako leto pridejo v našo blagoslovljeno Bosno, da od tegotnih paš in begov pokupijo, kar so ti pobrali našim ubogim bratom — nesrečnim kristi-janom. Bogme — to je grehota; Bog neče, da le pravoverni kristijan zdihuje in gine, pes Turek pa, da bi razkrapljal krščansko kri ; zato živimo hajduci. Nij nam, junaci, toliko ni do tistih bal batistn, ni do njih zlata, da-si je to bogočestno, Če poganu jemljemo, kar je naše; ali kdo izmed ras ne pozna Tejsije — age — tega sovražniku Kristijanu, tega vraga, ki nij le enega Kristijana dal umoriti, ki nij le malo kristijanov videl pod svojim konakom, kako jim je kri odtekla? Tvoj oče, Staniša, dokrvavel je prav tamkaj; tvojima bratoma, Tomič, sam jima je z jataganom odrobil glavi; tvojo sestro, Ivanića — onečestil jo je, oskruneno pa na bazar poslal v Stambul!" Vse to je omenil harambaša tako hladno, kakor bi ne želel ničesa drugega, nogo — da bi hajdukom potješil pozor na Drinopoljskc kupce, vžgal pa ga na ogo Tejsijo. — Hajduci so škripali so zobmi, žolč jim jo šinil v glavo, srditost jim je prevzela imižgnue: strašna kletev jim jo bruhala iz U6t. Harambaša migne z glavo, rad bi bil, da zloba gori junakom v prsih, ko pa pokno prilika, da jim vskipi. Hajduci poobesijo glavo in zopet poslušajo. „Njega mi zalotite, junaci!" — harambaša govori dalje, „pa moramo ga živega dobiti, zato nnj mi ga nobeden no umori. Pride pa preoblečen s kupci, sam se ta vrag boji colo senco poklanih kristijanov. A kupcev no bode mimo vseh na enkrat; paša bi nam rad zaprašil oči, ali — naj sam raji oslepi ta stari pes!1* — razbudi se harambaša, „ torej pojdo ena karavana od Sarajeva naprej po cesti v Pricpolje. Hoj, radoveden sem, kako bodo ti pandurji in šubaši kup-čevski preoblečeni cepetali — a to počakam jaz žo za tega delj, da jim ne bodo skrbljivih očij šegetalo. kako hi sokola vjeli v past, kakor slepega krta. Vrhi tega pa imam neko pohoto s pašo Mahmudoni. Ene karavana, a to karavana zopet kupcev, pride pak blezii uro pozneje za prvo; z njo priblodi Tejsija. Tomi«'!" — obrne se k svojemu junaku, „tobi priporočam Tej- 1523 uradniki od zgoraj prigovarjajo, naj so nauči' slovenski, da pa to znanje večidel ne sega dalje nego do kacega jalovega spričevala in da sc cesto izhaja tudi brez vsaeega spričevala, 'l I......■!! i i i "i......i' i IME ■mil —1 navzgor. Druga truma s Tomićem na čoli — ta je šla za njim in po dveh urah so bili na odločenih krajih. Nobeden hajdukov nij no žugnil niti pred odhodom — niti ob odhodu ; saj jim jo harambaša bil povedal vse, kaj bode dones. Že ido kmalu po lesu, kmalu komarajo moju skalnatimi razpoklinami, a les in skalovjo — da ima sto in sto ušes, to dobro znajo hajduci, za tega delj vsak raje premišlja, kako bi turških glav naklestil več, nego jih njegovih tovarišev kteri utegne nakositi. Grobova tihota je po odhodu razsi jenih, navdušenih junakov kraljevala po njih taborišči in ondukaj, kder je bila skalovita palača harambašino soproge. Ogenj je pojemal. Kmalu jo vgasnol plamen, zadušila jo na jutro gostejša rosa tudi poslednje ogorke. Megla je žarela vstajati, kakor bi jej bil harambaša ukazal to poproje, na vshodu — kakoršen je škrlat, tak žar sc je prikazal na enkrat; oblaci so so jeli preganjati po nebi, namakali so si robje v to rudečo morje. A vsahnilo jo rodeče morje, oblaci se pripelje solncu pred vrata; jamo so jasniti, toda nij posijalo zlato oko — kajti zavito je bilo v oblake. (Dalje prih.) svojim glasom tako izpeljal, da mu damo spričevalo izvrstnega pevca, za&lu/ena živa pohvala mu je vsestransko došla. Gosp. Filapič „Eldorado" si je že z elegantno svojo osebo srca vseh pridobil, pel in igral je, kakor navadno, izvrstno in navdušeno, kar so poslušalci svojemu ljubljencu pripoznali z veliko pohvalo. Gosp. Kam, „Hassan" je prvikrat nastopil in le malo časa mu jo bilo odločeno svojo rolo študirati, vendar je bil v opravi, demonični svoji igri in v petji popolnoma na svojem mestu, in je svoj nalog rešil v splošno zadovoljnost poslušalcev. Gosp. Geceljna, „Pakan" smo tudi prvikrat kot solopovca na odru videli, tudi on je zadnji čas svojo rolo prevzel, in jo dobro rešil. Kor je bil močan in precizen v petji, in jo veliko pripomogel k ivrstui skupnosti. Velik del zaslužene obile pohvale radi prepuščamo gosp. Foraterju, kteri je jako umetno instrumontiral in vodil opero. Orkester ravno tako zasluži za dovršeno svojo delovanje očitno pohvalo. Z veseljem se ho vsak večera spominjal, ker videl in slišal je, česar bi se od diletnntov nikdar ne nadejal. Tako napredujemo in no bo se nam bati še tako natančne kritike. Živeli naši diletanti! Politični razgled. Tedaj ministerstvo obrača kacega pol očesa tudi na nas Slovence. „Neue freie Presite" pripoveduje, kaj bode zdaj storilo, ko Cehi niso na dogovore prišli. Pravi, da bode ustreglo Poljakom kolikor bo mogoče. Dalje govori Giskrov organ : „Z r a v e n tega bode tudi mala specijalna razprava a Slovenci, ktera njih potisen je (beschwichti-gung) v kratkem obeta." — Lepo in milostljivo! Kako govori Preširnova deklica? ,Za peseta kraha kos, da lajal več ne bo.* Slovenski narod ni otrok, ki ga je treba „potišiti," temuč je ud slovanskega velikana, en del večine avstrijskega prebivalstva, in kot takemu mu je treba pravic in zadovoljenja, ne potiienja. Te „malo specijalne" razprava od tega ministerstva se torej že vnaprej poznajo. Dunajsko ministerstvo glava boli. Kakot „Osten" pripoveduje, da priznava prvosednik ministrov, Hasner sam, „da ministerstvo nima nobene stranke za seboj, da mora torej oditi." Poravnavanje čoskih voditeljev z obnovljenim ministerstvom je v kraji. V .Politiki" beremo: „Oba zaupna moža češkega poslanskega shodi šča , ktera je bil gospod minister Giskra na Dunaj povabil, sta v posebnem pismu gospodu vodji namest-nijo baronu Kollorju razložila, zakaj se povabila na moreta poslužiti?" S tem je stvar za zdaj končana. Stara „Presse" pripoveduje o tem: 24. t. m. je odposlal Rieger odpovodnico, ki je uljudno pisana. Sklicuje se na to, da po tem, kar je petorica tako slovesno izrekla, ne more misliti, kn ima taista petorica ministrov zdaj pošteno voljo, zidati most preko brez-dna, ktero so pred enimi dnevi izrekli za nenapolnljivo. Za to bi treba bilo mirnih, nepristranskih, potrpljivih in vztrajnih mož, zraven tega pa tudi dejanska pomoč krono. Sicer pa Rieger in Sladkovski izrekata, ka je češka opozicija pripravljena k vspešnim razpravam. Poljski časniki po večini niso zadovoljni, da poljski poslanci ostanejo temu ministerstvu podpora. „Kraj" jim očita prijateljsko zvezo z ministri in pravi, da bodo pač naposled Nemei sami morali zdanjo siate-mo podreti, ker jo slovanski Poljaki ne hote. Na K r d oljskem so se bili pred kratkem sešli imeuitneji vodje romunski. „Hermst. Ztg." poroča o programu, kterega so pri tej priliki sestavili, to-le: V brambo koristi rumunskega naroda v Erdeliji naj se sestav i generalna depetacija, sestavljena iz treh udov in treh namestnikov. Ta deputacije se ima sporazumeti z Rumunci v Bukovini in z vsakim tlačenim narodom v cesarstvu, posebno pa s Čehi, Hrvati, Srbi, Slovenci itd., da so bodo s skupno pripomočjo dosegli gotovi vspehi. Poleg tega si bo deputacija pošteno prizadevala, da pridobi kazaje na skupne nevarnosti, ki žugajo vsem narodom, tudi Magjare za to, da spremene sedanjo sistemo. Katoliški Armenci pošljejo deputacijo v Rim, ki bode tirjala naj ae jim dajo tiste pravice, ktere je njih cerkev nekdaj imela, to je, narodna cerkev. Na-bralo se je deputaciji za pot nad 1000.000 pijastrov. Iz Bolgarskega se piše ruskemu „Golosu" da se tamošnji Slovanje pripravljajo na bližnji boj s Turki. Bolgarski hajduk Hadži-Dimitrij, kteri je bil na turško povelje v Bukureštu zaprt, je iz ječe ušel in je na čelu oboroženega krdela tovarišev v balkanskih gorah, od koder kliče svoje rojake naj zgrabijo orožje. Poljski listi pripovedujejo o ruskih oficirjih, kteri potujejo po Galiciji in delajo strategične študije. „Dz. Lw., list, ki ima šo najmenj strahu pred Rusom, misli, da so ti oficirji in pa avstrijski vojaški tabori na Češkem, kakor tudi pomnoževanje avstrijske vojske v Galiciji — v zvezi, ktera se lohko ugane. Vladika S t r o s m a j e r je od ruske vlade na prošen, da bi posredoval med Rusijo in Rimom, ter tako pripomogel, da bi razmere obeh oblasti bolj prijateljske postale. — Tako ve povedati poljski „Czas." Ako se to uresniči, bilo bi jako velike koristi iz narodno slovanskega kakor tudi cerkvenega stališča. Kajt ne da se tajiti , da je na nesrečno borbo med Poljaki in Rusi versto imelo velik vpljiv. Strosmajer, ki pozna pravice države in cerkve, bi v tej stvari mnogo storil i bi bilo koristno tudi za slovansko politiko. Razne stvari. • (Iz Gorenjske-Kranjske) se nam piše i Kdor po svetu gre, marsikaj zve — ali kaj so nemšku-tarji. Bil sem v K. v gostilnici pri št. p. Sedel sem komaj kacih 5 minut sam, ko se duri odpro in notri stopi mož, kteremu sem videl na sivi glavi in redki bradi, da je videl že mnogokrat leto v novi obleki. Jame me izpraševati, kdo sem, kaj sem, kam grem itd Ravno sva jela govoriti od „gešeitov", ko se vnovič vrata odpro ia notri stopi mlad gospod, kterega je moj presoji tovariš precej kot znanca pozdravil. Po kratkem razgovora vpraša moj prejšnji' tovariš, menda da bi me pičil, ker sem imel narodno zavratnico, onega -kaj delajo nemškutarji v T. Oni mu pravi, da niso res tako hudi in zagrizneni, kakor se govori o njih in da većina želi, da bi se uredovalo slovenski in osno vale slovenske iole. „Na, na, na, na, na," se zareži starec, „dos hab i ja nit denkt. 1 bab nur gmoant das sie fidele Kerle san. I bin ja auch a nemškutar das hasst a fideler MenČ." Na tu ga imaš I sem si misli). Zdaj še le vem kaj so nemškutarji. Bog ve ali tudi Dežmanov strijčko mislijo, da niso nemškutarji nič druzega kakor „fidele kerle." — Nekaj dni po zmeje pridem v Bled, kjer se snidem tudi z nekim bratom (se ve da le po mnjenji) prej omenjenega go spoda. Ta je bil še hujši od prvega. Vzel je nemške otrobe in laško vezi, ter hotel iz tega butare delati kar se mu je k irhastim hlačem, škornjam na izlec dolgemu kožuhu in kučmi kaj dobro pristalo. Nazad nje je tako daleč prilomil, da je djal: „In V . . . kan a jeder deuč, der nur a pissel a vernunft hot Ubogi ljudje! sem zdihnil, koliko vas je brez „ver nunfta", ker le slovenski govorite! * (P o s 1 a v 1 j e n j e.) Politične občine na Do lenjskem: Stariterg pri Poljanah, Radenico, Dol in Do lenja Podgora so izvolile gosp. dr. J. Strbenca za svo jega častnega občinca zavolj zaslug, ktere si je prido bil za osdotno šolsko bukvarnico ; zapisal jo jo že prec več leti za dosmertnega uda v družbo sv. Mohora in jej podaril raznoterih bukev slovenske literature. Ime novana knjižnica šteje že do 200 knjig. To lepo pri znanje in postavljenje od strani dolenskih občin nas pravi „Danica", toliko bolj veseli, ker je g. Strbenco va vsestranska neutrudljiva delavnost in postrežnost sploh znana in gotovo vse hvale vredna. Torej mnogim mnogim iz srca povzamemo klic : Slava gosp. častne mu občincu in občinam! * (Kako se poziv na dvoboj odbije) je drastično pokazal hrvaški narodnjak Ivan Vončina, last nik „Zatočnika." Nekova magjarska politična ničla imenom Artnr grof Scherr-Thosz je v Hrvaško priš se z Rauchom vred na lonjskem polji mastila. Ker j „Zatočnik" vso goljufijo lonjskega polja neusmiljeno razodel, dobil je tudi Scherr-Thosz svoj del. Razkačen grofic poživlja Ivana Vončino na dvoboj. Vončina mu odgovarja v Zatočniku : „Ako vi vprašate svoje prijatelje, ali sera jaz pisal oni članek, kteri vara je eljub, povedali vam bodo, da ga ni pisal Vončina, zakaj on bi vas bil drugače oskubil, da bi vam nobena dlaka ne bila ostala. To vara povem, g. grofe iz dinega razloga resnice. No vam, g. grofe, ni dosti za resnico. Kakor tipus pravih postopačev bi so radi pretepavali (Čupati.) Promislite na svojo rolo. Začenjate kakor stara baba s zmerjanjem , želeč da bi nehali kot navaden ubijalec. Tako ste pričeli kakor pri-tepin v veliki tragediji magjarake revolucije, da dokončate kot podajač v ružni komediji lonjskopoljske spekulacije. Človek, ki brez dela dan ubija (danguba), kteri ste vselej bili, naučili sto se to, kar razbojnik zna, da vam bilo za ščit proti zasluženemu očitanju vaših pustolovnih del. — Kakove misli imajo na Ogerskem o gentlementsvu, jaz ne vem ; o vas, g. grofe, na Hrvaš kem mislijo, da sto ravno nasprotje gentlemena.. Jaz se v resnici bojim imeti kaj posla s človekom, ki ima dosti hajduške predrznosti, da pride v Hrvaško slačit in golit posestnike lonjskega polja. To, kar sem vam tu rekel, bom pred sodnijo potrdil, na ktero se je že obrnil vaš prijatelj b. Rauch ... Od mene ne bosto druzega odgovora dobili, razen da vam, kader bo ugo dna priložnost, kakor surovemu in sitnemu postopaču brcami v rit postrežem." * (Stroaamayerjeva slika), o kteri smo adnjič govorili, nam je zdaj sama došla v roke in mo ramo reči, da je krasno izpeljana, vsestranko dovršena Stro8smayerjevim čestiteljem, ki mu tudi iz Slovenske v lim zaupnice pošiljajo, bode slika gotovo dobro došla, saj tudi na lepem velinskem papirji ne velja več nego 40 kr. Dobiva se po vseh čeških knjigotržnicah (v ragi nepoznanim bi svetovali B. Stvbla ali Koberja) in pa pri administraciji „Svetozora." * (Slava Matiju Debeljaku.) Iz zapuščine tega slovenskega rodoljuba dobi po končani razpravi jugoslovansko vsečilišče kapital od 28.000 lir in 8000 gld, v papirjih. V gotovem denarji pa 459 gld. „Zatočnik" piše: „Slava sinu bratskoga nam slovenskoga naroda i daj bože, da se njegove želje što prije obistine i u život izvedu! * (Odbornikom „Trdnjave.") 13. marca po loludne ob treh v Sandwirtovi gostilnici je seja odbornikov. Na dnevnem redu: l) Sporočilo opravnika. 2) SpO' ročilo denarničarja in proračun. 3) Razgovor o opravilnem redu. 4) Razgovor o prvem taborji, o izdaj polit, brošure in o nekterih administrativnih rečeh 5) Posamezni predlogi. Ferdo Vigele. * (Iz Sežane) se nam piše, da so se 21. febr. v cenilno komisijo skorej enoglasno volili vrli narodjaki gg. Fr. Mohorčič, Janez Milic in Janez Trampoš; samo star, svojeglav nemškutar je volil tri druge ude. Ta volitev navdaja dopisnika z veselo nado, da bo bolj in bolj zavedajoče se ljustvo tudi v deželni zbor volilo same narodnjake. „Zelo pak me je žalilo, da so se volitveni zapisniki pisali v nemškem jeziku. G. predstojnik Polaj je sicer jako lepo slovenski govoril, pisal je le nemški. 19. feb. je volilo veliko posestvo enega uda v conitno komisijo in izvolilo narodnjaka g. Antona Šuteja. Želeti je, da se izvoljeni tudi v ko uiisijij vrlo požene za narod, da ne bo škode ne vladi ne narodu. Nemških zapisnikov pa si ne smejo več dati pisati." * (Hitrost t e 1 o g r a i a.) Zdaj je že več kakor dva meseca , kar smo prvokrat oznanili tabor Smarji pri Jelšah. Te dni je „novico* pobral nek grašk politik in jo „frišno" telegrafiral v dunajsko listo Slovencem prijazni listi , ki bi bili za stvar že davno morali vedeti, so to pogreto „rihto" hrezmisclno ponatisnili. — * (Opomba). Naše tiskovno pravde pred po rotno sodnijo celjsko ne moremo nadaljevati, ker so nam izostala stenografu na poročila; s samim spominom pa si zdaj ne upamo nič opraviti. Poslano. Odprto pismice častite m u gospodu d a v-karju (Milo.) v Tominu1 Da bode Vam, častiti gospod, kak prijatelj to pismice v nemščino ali italjanščino prestavil, poslauo jo odprto. Došla Vam jo bila namreč moja pobotnica za 29 gl. a. v., ktere imam prejeti kakor dohodkov do-klado *) za celo minolo leto, že dvakrat meseca januarja v davkarijo, pa so mi jo povrnila prvič z nemškim, drugič z italijanskim podukom, ki pravi : „Gli correva T obbligo da venire percepire li 29 t dni 25. al 81 del mese passato." (Imeli sto dolžnost priti po tistih 29 gl. od 25, do 31. minolega meseca.) Ker vidim na slovenski pobotnici nomški pa italijanski poduk; ker ta poduk no zadostujo zahtevam izrečenim v prilogi; ker po ustnem sporočilu tirjate, naj Vam prihodnjič le nemščino ali italijanščino pošiljam : zato sodim, da Vaša uradnija nima glave. Dokler je bil izvrstni g. Kokole iz Kobarida Vaš kontrolor, jo Vaša uradnija lepo z ljudstvom govorila bodisi ustno bodisi pisno v slovenskem jeziku. Ali po njegovem odhodu nima Vaša davkarija lepo , pravilno besede za narod , ki Vam lepe davke pravilno donaša. Vi mislite: Ljudstvo naj se uči poleg deželnega jezika še nemški in italijanki, saj ima bistro glavico, davkarija pa se ne more učiti deželnega jezika, ker — „nima glave." PaČ lepo mišljenje Vaše ! Ž njim sto potrdili mojo sodbo, sebi pa spričevalo uboštva podpisali, ktoro bo krivo, da „kredit" zgubite, in da Vam ljudstvo še davkov ne bo maralo zaupati. To bo prava nezaupnica ! Gospodi Ne dražite ljudstva s takim narobemiš-Ijenjem, ampak pripravite se brez odloga za slovensko uradovanje! Kajti Vi ste davkar zavoljo ljudstva, no pa ljudstvo zavoljo Vas; Vi ste služabnik ljudstvu, ne pa ljudstvo Vam : toraj Vi vrzite so po svetu, ne pa svet po Vas! Tako tirja zdrava pamet. — Kako smete pa Vi tirjati, naj Vam jaz in z meno vred ves To-minski svet nemščino ali italjanščino pišemo ? Ali smo dolžni Vašo nevednost z našo vednostjo nadomestovati ? Ako smo se nekteri naučili (kakor se Vam dozdeva) poleg domačega tudi nemški in italjanski jezik, bodi Vam povedano, da smo si to učenost pridobili z veličinu stroški; stane nas namreč veliko denarja, veliko truda. Torej je ta učenost naše pošteno premoženje, do kterega nimate Vi nobene pravice. To premoženje bomo rabili, kjer se bo nam spoljubilo, nikakor pa ne v podporo Vaše nemarnosti. Vi storite svojo dolžnost ; učite se ; priskrbite si popolno znanje slovenskega jezika, da boste mogli uradovati v deželi, ktera Vam daje jesti in piti! Dokler pa ne boste znali slovenski uradovati, imejte pri sebi zmožnega pomagalca, ter plačajte ga iz svojega žepa; kdor sam ne zna, naj plačo tU j — Na Ponikvah 23. feb. 1870. And. Ž n i d a r č i č. ■Poslana. „8LAVIJOU so začeli kot zastopniki poslovati : V R i b n i c i in po celem P o h o r j i gospod Luka Drzečnik v Arlici; za Slovo ngrailoc in okraj gosp. Karol Kovačič; za Š m a v i j o pri .J o 1 š a h in okraj gospod Franz Lorgar ; za S o n tj u r i pri R i f n i k u gospod Matija Dobršek, kar naznanja Ivan Železnikar inšpektor in organizator. Zastop „SLAVU£** so prevzeli naslednji gospodje : Za Kropo in okolico gosp. France Pire ml.; za Radoljco in okolico gosp. Janez Toman ; za Tržiški okraj gosp. J. Prešeren: za Jesouico gosp. France Cernilee ; za Kranj ako-goriš ki okraj gosp. Fr. Stoječ. Jan. Jereb, organizator. Pia •j O tej dokladi povem morda kuj driitfi |»<>». Dva praktinio izurjena pomočnika zlatarskega in srebrninarskega dela dobita :a dobro plačilo stalno službo. ? ? ? Kje ? ? ? r i August T h i e 1-u lastniku prvo in najveće prodajatnictl jttVel, zlatarskega, srohrninnrskega in blaga iz kinesko srobrnine v gospo* pkih ulicah Illerrngassei. 1'aier-ieva hiša v .M ji r i boru. J. Lacher-jeva Tisti, ki znajo gravirati in so zmo/ni s koga jezika, imajo prednost. o v en-(1> velika zaloga pohisno (t»iotil>lo«*) oprave omar sc*- Epilcnlinii krč -t&$ (božjast) j) i s m e n o zdravi spe 0 i j a 1 n i zdravnik Za ' božjast doktor O. KLillissoli v I3oro lin vi. Mittelstrasse G. — Odzdravil jih je'' že nad Hto. (4) priporoča hoffato razvTšitoko zal postelj, miz t stolar, madraca v na peresih, zininastih madramv, zrcal, od naj-S izrrstnejcga hhirfa tla na j pri prostijega. Cena ji čudovito nizka. j/ Ravno tam dobivajo praktični mizarski pomoru ik i stalno delo in dober zaslužek. (8) •H Cd Samo enkrat poskusite in prepričali se bo d eto o čudovito nizki coni niže zaznamovanih predmetov. Garantira se, da ae prodaja le blago najbolje sorte. Zaloga ima tako bogato izbirko najnovejših, praktičnih in luksurioznih stvari, kakor nikjer ver ne na Dunaji; akrhljeno je za mlade in staro, da se moro za male denarje kupiti lepo primerno darilo za gospoje in gospode, za otroko vsako starosti in stanu v tisočorni izbirki. Zapisek ceno sn brezplačno frankovano pošlje vsakemu, ako naznani natančen napis; torej je za prebivalce v provincijali jako koristno, ako ni naroče tak zapisnik, v ktorem jo zabilježenu cena in na-lanka imena vseh založenih produktov. Pošilja se blago ali proti poštnemu povzetju, oli za gotov denar. Iv.pisjolc r*av:iilli stvori iiojnovejšega ix.d<»lan.j:i: uL Dunajska iisnjina, znana kot najbolji fabrikat: W Gospojsko ročne torbico z jeklenim oklepom, po o\J, 75, |j) OOkr., gl. 1, 1.20; iz najboljega šagrenskega usnja, s pozlačeno K poskočno zaporico, k gld.: 3, 2.50, S.20j 3..r)0, -1; take s !|' prednjo mošnjico .'{.50, 4.."0, 5. )j) Nojnovcjši praktični portmoneji za gospojo ali gospode, % a 50, GO, 80, 1)0 kr.. 1 gld; najlepši gld.: 1.20, 1.50, 2, 2.50. 'I1 Praktično mošnje, u GU, 80 kr., 1, 1,60J najlepše a gld.: ,i, 2, 2.50, 3, 4, 5. Mošnjiči za cigare, u 40, G0, HO kr., gld.: 1, 1.60] nn.i ■ lepši gld.: 2, '2.10, 3, 3.50. & Listnice, po 10, 15, 20, 25 kr. ; najlepše v usnji po 30 jI 40, 50, 80, kr., 1 gld. — Mošnje za tabak, po 40, 00, 80 kr., {[' 1, 1.20, 1.50 gld. ,4 Popotne torbe iz močnega usnja, s ključavnico, a gld.: W 2.20, 2.50, 2.80, 3.20, 3.80, 4.50, 5. i Nepremočljivi popotni kovčegi, najbolje uiejeni, ii gld & 2 40, 2.80, 3.50, 4, 4.50, 5, G. ■ Popotno steklenice z usnjem preoblečene, in kozarci, a tt gld.: 1.30, 1.G0, 1.00, 2.20. fij Najveća izbirka najkrasnejšib albumov % za 25 slik, iepo okinčan, kr. G0, 80, gld. J ; za 25 Klik, z najlepšim kiučein, gld.: 1.50, 2, 3; za 50 slik, lepo z zlatom, kr.: t>0, gld. 1.50, 2; za 50 slik z najlepšim kinčom, gld.: 2.50, 3, 3.50, 4, 5; za 100 in 200 slik a gld.: 4, 5, 6, 8. Najlepši eksemplari u gld.: 10, 12, 15, ltf, 30. Album za muziko: Vsak album svira, ko se odpre, dve najnovejši in najpri-Ijubnejši poskočnici ali operi s taktičnimi ljubimi glasovi. 1 album v osminu obliki 10.50, 12.5(1 gld. 1 „ „ veliki četvorki 15.—, IG.— „ Najbolji optični dalnogledi z akronmt ičnim steklom in natančno vidnostjo na 1, 2—3 milje daljšme, ti gl. 4, 5.50, 7. Zupirljive pisno miipe, gld. 1, 1.50, 2; jako praktične z vso potrebščino, a gld. 2, 2.50, 8, 3.50, 4, 5. Gospojitd neseserji vsemi potrebščinami za šivanje, in prav lepo ziinajiio opravo, kr. 50, so, gl. 1, 1.50. Nnjkrasnejo opravljeni, «1. 2, 2.50, 8. 4, 5. — 1 «:tui s G raznimi iglami za pletenje, kr. 15; 1 etui h 2 nli 4 pletilj iglii, kr. 10 in 20; l etui s 100 izbranimi šivunkumi, kr. 20. — 1 izglednu knjiga za znaniovanje in pletenje z 20 izgledi, p kr. Pol niža cena nego poprej: 1 par vaz, najnovejše oblike, frane. porcelan, kr. 40, GO, 80, gl. l.f,0; veče*po 2, 8, 4, 0 gl. Praktično in dober kup darilo je nova pisna garnitura 4) i g * i # * i i iij iz litega bronsa, iz 10 kosov, namreč : tintnik, pen-snik, peza, « SI pisna svečnika, gorkomer, ročni svečnik, obesilo za un«, netile, peresni obirTsar. Vse prav lepo in okusno izdelano, j|j velja samo .'! gld. ,v Najveća izbirka pahljač za gledišče, ples in sprehod: (J/ 1 paliljača, priprosta pa čedna, 30, 40, GO kr. ; I pah- , j I jača z Jepo malarije, 40, 80 kr., I, 1.20 gld.; krasno izdelana, g gld, 1.5H, 2.50, 3, 4, 5, G. J Najboljše toaletske potrebščino : I Francosko mljivo z razno vonjavo, kr. 10, 15, 20, 30, 35, «40. — Najlepša lepšala, Jio 10, 15, 2'.», 25 kr. — Najbolja di- * Sava, različna, 30, 40, G0, »0 kr., 1, 1.20 gld. — Olje za'lase, ž Ob enem čestite prebivalec V provincijali pozorne činim na moj komisijski oddelek, kteri je edina kupčija te vrstet W jj Kajti oskrbuje vsako naroči/t.', ktere koli kupčije, nu drobno in na debelo, kur najhitreje in zanesljiveje. Torej sejpriporo- (t) ^ rani za mnogoštevilna naročila. ' Prva avslr. komisijska Kii|iiija /\. Priodnianna na Dunaji, 1 krepčilo, kr. 20, 30, 40. — Pomada za laso, najbolja, kr. 20, 25, 30, 40, 60, 60. — Kolonjska voda, prava; kr. 20, 40, C0, 80, gl. 1, kakor tudi vse druge toaletske potrebščine po naj-nižji_ ceni. Jp^* V brambo osebe in premoženja je neobhodno potrebno branilo orožje ; to so novoizboljšani l,efaucheux-revolvorji z varilno zapornico, dvojnim gibom in risanimi cevi, za G stre-ljajev, da jo mogoče po enem samem nabitji v eni minuti Gkrat ustreliti. To je non plu9 ultra vsega orožja 1 revolver 7 mili, 16 gld. | 100 patron gld. 3.50. 1 „ 0 a I« n I 100 „ „ 4.-. I „ 12 „ 20 „ 1 100 „ „ 4.50. Postni revolverji za G streljajev, 5 palcev dolg, gl. 8.80. Najbolji glavniki iz kavčuka, 1 glavnik za česanje, 18, 20., 25, 30 kr., 1 glavnik za prah, 20, 25, 30 kr., 1 glavnik z ročajem, 25, 30, 35 kr., majhen glavnik 10, 15 kr., tak s krtačo, 25, 35, 40 kr. (davna krtača 30, 40, 50 kr. do 1 gld., krtača za oblekp 50, GO, 80 kr. do 1 gld.; najbolja krtača z« zobe 20, 25, 30, 35 kr., za nohte 25, 35, 45 kr. j ,- Svilnati zavratniki za gospode, črni ali pitani po 25, 35, 45, GO kr. Najmodernejše svilnato rutice, u 60 kr., 1, 1.50 gl. Najbolji hlačniki, trdni in praktični, par iz angleškega nitja 45, 00, 80 kr., svilnati 90 kr., gl. 1.30, 1.50. Nnjbolji angležki noži, peresni, pO 25, 35, 45, 60, 80 kr., gl. 1, 1.20. /a gospojo neobhodno potrebno. Glavna kaseta za gospojsko toaleto, velika, lepo polirana, zapirljivu, s zrcalom in tem-le zadržujem : 1 kos toaletnega mljiva, 1 flacon vonjave, 1 k. voščene pomade, 1 malo zrcalo, 2 različnih glavnikov, 1 zobna krtačica, 1 flae. kolonjske vode, 1 kleščice zu luse, 1 k. zobne paste, 1 flae. olja za lase, l k. pomade za lase, 1 majhno česalo, l glavnik z ročajem, 1 čistilo za gluvnike, 1 krtača za nohte, 1 strgalo za jezik, 1 pila in čestilo za nohte. Vse nojboljo vrste, in velja sniuo 4.50 kr. Jako rabi j ivo za gospode. 1 glavna kaseta za brivnnje, lepa-s zoporico in zrcalom, in sledečim zadržujem : izvrstna angl. britev, šopek iz jazbe-fievind. 1 k. \Vindzor-mljiva, 1 metalna škodela, jermen iu brus, 1 glavnik, l krtačica za zobe, 1 k. voščeno pomade, 1 1 k. ročnega mljivn, 1 piskerc dobre pomade, 1 flae. olja. Vso vkup gl. 2.80. Pipe in lulice iz prave morske pene, najlepše bazo, | lepo rczljane, po 50 kr., 1,1.50, 2, 3, 4, 5 gld. Čisto sestav- J ljene garniture za kadenje iz prave morske pene In jantarja, v skrinjici za v žep utakniti, različno po veličini in iadržoji, po gld. 3, 4, 5, G, S. Praktična žepna netila z ali brez lunto po"20, «0, 40, 50,G0 kr. W Kinesko srebro (j) z debelo srebrno plošo, najbolje blago, s lOletno garautijo pri ffj Vsakdanji rabi : dueend zlic IG gld., zličic za kuvo 9 gld., no- » zev in zlic gld. 27, par svečnikov gld. 4, 5, G; 1 žlica za so- i|> čivjo gld. 4, 4.80, t ducend nožičev za desert 10—50 gld., \ l solui«^ najlepše oblike gld. 2.50, 3 ; 1 popeniiea gld. 1.50, ^ ; sladkornica gld. 2, 3 ; 1 zajemniea za mleko gld. 3, 3.80, (t) n juho gld. 5.50, G.50. Druge stvari iz kineškega srebra po idi lahriški ceni. Ta fabrikat je*glede barve in oblike natanko W ponarejen pravemu srebru. f Prave sekane koravde/jiujbolje^baže,' cela rešta 15 kr * ! SHenzacif a! Amerikanski pateHt. (7) Kdo si ne želi lepih, zdravih zob? Samo e novimi| (E električnimi kavču kasti m i krtačami / a * zobe (brez ščetin) jih je mogočo dobiti. Te najnovejše krtačice, o kterili govori na tisoče spričeval in pohval, so popolnoma izdelane iz kavčuka in imajo namesto ščetin — ka\čukasta žela, ki morejo segati v najdrobneje votline zob in odpraviti, kar se je škodljivega nabralo. Kavčuk Wft j ima v sebi električno moč, ki se po ribanji zbudi, in tako \ ^ j se zgodi, da se vsled ribanja zob ne očisti samo, ampak J n * da so tudi polira in zabrani proti krhanju. Te krtačice} i naj bi se po zdravniških sodbah rabile pri najmlajih otro* kili, da se pride zobnim boleznim v okom. Uazen teh do- ■ brot se te krtnčice skore j ne dade uničiti in se lahko ena krtača rabi celo leto. Ena taka velja samo 90 kr. 1 golil, eil parili stroj (Daropf-Apparat) za čiščenje škodljivega zraka. JI-Parni kotel togu aparata se napolni s čistilno von-jjJ£ javo za to odločeno , potem se razgrejo na špiritni lampiciĐ aparatu prideti , vsed tega se razvije hlap in oprosti naj-** večo sobo v malih minutah vsoeega škodljivega ali nepri- * s^ jetnega zraka ter jo napolni 9 prijetno vonjavo. Neob-«tf hodno potrebno za bolnišnica, sole, urade, de-j 2 lavnice, stanovanje, kakor tudi za salone. Ta; S mašina je iz zlatega bronsa prav čedno izdelana, do mora! d veljati kot zaljšalo. En stroj velja 1 i'. Steklica čistilne j i? vonjave s potrebnim špiritom 50 kr. [Zadostuje za 50kratJ.j £ Zmaga vednosti. j i ifi Naposled se je enemu najimenitnejih ločbarjev po- j k sreči lo iznajti sredstvo , ktero so desetletja najveće kapa- * P> ffi citeto na polji kozmetiko zastonj iskali. Preservativ proti i JB slabi sapi [athempro3servativ| maliomo odpravi vsako sla- i 5 fti bodišečo sapo, naj izhaja iz slabih zob ali iz drugih bo-| ^ 41 > lezni, ker tudi zobno meso zdravo ohrani in tako zobe * ^ u ? otrjuje. Prav i>riporcča se kadilcem, ker se more zaostali« fc» ^ ■ tabakovi duh mahoma zameniti za prijetno, dobrodejno in ^ š * ohlajajočo aromo, tudi kot toaletski predmet nepogrešljiv; 5 J ^£ ako se zjutraj ■ to esenco UBta enkrat spero, ostane pri-J d U jf'ni duh ves dan. V svojem učinku je ta esenca razločna« od vseh drugih, ker jo čisto novn, od nobenega druzega šeć ^ "* ne /najdena kemična procedura , od visokih znanstvenih j tv osebnosti preskušena in za izvrstno izročena. Steklica z J £ uapotilom 00 kr. | ^ Elektro-galvanicni prstani, M jako važna, za vsakega potrebna iznajdba. Najviše medieinične kapacitete so dognale, daje f;nlvanizem dobrodejen proti niže zaznamovanim boleznini, 'o napotilu imenitnega pariškega zdravnika so se prstani vsake večine iz novega zlata napravili z uloženim eUktro-'!* J magnetičnim dratom, ki ima gotovi učinek vbranjevuti » in zdraviti vso protinske, reumatične in bolesni na živcih j itd. Tak gladek prstan velja samo 90 kr. zdravniki ga priporočajo nositi. Najnovejša iznajdba. Srajčoe gumbiće za nušiti iz pravega lSlotMg* srebra. S to iznajdbo se je dosegel vrhunee v tem arti-^ keljnu, kajti združuje eleganco z varčnostjo. Če se prera-$R čuni, da taka gumba skoraj vekomaj traja in da se lahko ilfc z nerabljivih srajc odreže in na novo prišije, a obdrži ven Sg dar staro vrednost, med tem ko so druge kakoršnekoli gum ^ lie v perilu, pri likanji, munganji ali tudi nošenji prehitro $c končajo. Vsacemu ducendu je prideto pismo, ki garantuie ^ za najbolje srebro ali zlato. Cena jo zato tako nizka, da so moro ta artikel j hitro udomačiti v vsako hišo. 1 ducend najlepše guillonchiranih srebrnih 85 kr., gladkih 70 kr. Zanimljiv peresni roćnik. (Federhalter.) Ko jo Nj. V. cesar Napoleon 111. pisal delo Juliu« j Cossar, je naročil, naj mu eden uajurnejših mehanikarjev' 1 po njegovem lastnem napotila napravi peresni ročnik, da«™ so v okom pride sitnemu namakanju in da sploh postane Sff pri pisanju pogrešljivo vsako drugo orodje. Naročilo se je izvršilo 1. s. kur najsijajnijc, že v 8 dneh se je N. V. ročnik izročil. G. Gilbert Hochee je idejo še zboljšal in je za' to izvrstno delo dobil 50 napoleondorov, ker je nad vse i (fc ^ nado namenu odgovarjalo. Meno jo izdatelj še le zdaj ijgtL opomnil na to iznajdbo in jaz sem vsled tega prevzel edi-^ no zalogo za avstr. ogr. monarhijo. Ta peresni ročnik je Št; iz Hncgu kineškega srebra, zupirljiv, konstrukcija jo taku,' h da se lahko piše od runa do mraka brez vsake ovire in« lš» da sc lahko po potrebi uravnu, kako naj črnilo teče. Obli- j jc 10£ ka jo elegantna in za vsako roko rabljiva, torej se smoi^ ^ vsakemu priporočati, a posebno potnikom, uradnikom, pi- 9" jfe sarnum, doktorjem, učencem. En ročnik velja 1 f, I. ducend Napoleonovih peres 15 kr. Havanska vonjava. [Havanna-Bouquet]. Za 1% kr. cigani 30 kr. vredna; namreč najconeja! cigara se dii s pomočjo havansko vonjave spremeniti v I pravo Havanko. Ta čisto novo vpeljana originalna esenca! se dela iz korenine in grmovja pravega zapadno-indiškegaj tubakovoga zelišča. Ako se slaba cigara z njo namoči, S odpravi se njegov pravi duh in se zameni za lepo vonjavo