223. številka. Ljubljana, v soboto 27. septembra. XVII. leto, 1884. Uhaja vsak dan joden mesec đan »veier, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden meBec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na doni računa ho po 10 kr. za meaec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po ♦> kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če 8e trikrat ali veđkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, ^Gledališka stolba". U pr iiv niš i v m naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Z dnem 1. oktobra t. 1. se prične naroče-vanje za zadnje četrtletje tega leta. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........13 gld. — kr. n pol leta........6 „ 50 „ „ četrt leta . . .....3 „ 30 „ „ jeden mesec.......I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto........15 gld. — kr. n POl leta........8 „ — „ B četrt leta........4 „ — n n jeden mesec.......I „ 40 „ Slavno p. n. občinBtvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha. Upravništvo ,,Slov. Naroda**. Rusko-poljsko pomirjen je in njegovi protivniki. (Konec.; V štev. 243 ta časnik „dobre ljudi" poučuje, kaj je „poljska stvar", to je, kaj je v resnici poljski patrijotizem Po mislih tega lista poljska sprava ne pomenja ohruncuja svoje, temveč le pod jnrmljenje drugih narodnostij; poljsko vprašanje pomenja, dajte se nam v roke in pokorite se nam. Ko je poljska žlahta izgubila svoj narod, hoče si iz Rusov in Li-tovcev ustvariti novega in gospodovati nad njim. V poljskem vprašanji je Rusija le defenzivna, napada pa poljska žlahta z vsemi sredstvi zlobe, laži, kovarBtva, izdajo (!) in punta (!), pa ne ta mala žlahta, katera je orala in še orje zemljo kakor navadni kmetje, katera je služila in ?e služi za koči-jaže in strežete pri panskih dvorih, katero so včasi tepli na preprogah, da se je tako odlikovala od hlapcev, — ampak poljski in popoljčeni knezi in groti, kateri so nekdaj gospodovali na Poljskem in hranijo izročitve. Ti sestavljajo ono zaroto, ki je znana pod imenom poljska sprava.'1 V tej tiradi s stališča „Moskovskih Vjedomostij" ni nič novega. Ta časnik živi še, kakor se vidi, v spominih na dobo poslednje ustaje, spominja se senzacije in uspeha, kakeršni so tedaj imele njega besede v kalnej vodi tega časa in sedaj hoče zopet ponoviti tedanji manever. Pa novo in celo škandalozno je to, da tako napada sedaj, ko poljska dežela ni več z nami v ljutej borbi in vojnem položaji, temveč popoluem pomirjena, v trenutku, ko je ruski car sredi poljske žlahte, ter bo prijazno pogovarja s poljskimi knezi in grofi ter jih obsiplje s svojimi vladarskimi milostmi, ko bi vender morale zgubiti vsako podlago in smisel besede pisatelja omenjenih vrst, ki se je predrznil izustiti, kakor bi se še ne bilo nič spremenilo. Pa ta časopis še ni zadovoljen z nesramnim obrekovanjem poljske žlahte in poljske aristokracije, dolžeč jo „izdaje" in „punta", ampak skuša de strašiti rusko obfinstvo in verjetno tudi rusko vlado s tem, da slika Galicijo kakor „zavojevaDO trdnjavo", iz katere vodje poljske sprave spodkopujejo s pomočjo škofov, kateri so zopet postali z nova mogočni v zapadnej Rusiji, ruiko veljavo v Poljskej. Nevedni in lahkoverni bi se utegnili silno prestrašiti, ko bero to frazo, s katero hočejo „Moskov-skija Vjedomosti" strašiti svoje bralce, kakor pe-sterne strašijo z divjim možem otroke. Ljudje, ki poznajo razmere in so zmožni samostojno misliti, vidijo v tem juko okoren poskus obračati na rusko-poljsko prebivalstvo to, kar se kaže v odnošajih poljskc-gališke stranke nasproti Avstriji. V tem tiči tudi vsa faktična opora „Moskovskih Vjedomosti j" in vseb daljnejlih izvajanj tega časopisa. Ko je osnova tega dijaiektičnega zidanja laž — tedaj so tudi vsa izvajanja sam > laž. In mi tudi res \idiino v izvajanjih „Moskovskih Vjedomostij" to laž. Prva laž je, da se besedam grofa Dziedus/vckega, ki jih jo govoril v Stanislavu pred svojimi volilci, pripisuje pomen „profession de foi" vseh poljskih domoljubov, ne le v Galiciji, temveč tudi v poljskej kraljevini. V vsakej narodnosti in tudi v vsakej stranki imajo ljudje različnih frakcij in različnih temperamentov vsakeršne govore, v katerih bi pa bilo nenaravno in krivično videti mot d' ordre vse stranke ali te vse njene frakcije. Zato je krivično odgovornost nalagati Poljakom v Rusiji za to, kar je v Galiciji rekel jeden poljski govornik na adreso avstrijske'vlade — ravno tako krivično, kakor bi kdo hotel napisati na rovaš vsemu ruskemu občinstvu in vsemu ruskemu Časopisju, kur je netaktnega nasve-toval omenjeni članek „Moskovskih Vjedomostij", o poljskej stvarij, poljskej žlahti in poljskej aristokraciji. Vsak narod in vsaka stranka ima svoje fanatike, kateri sanjajo o tem, o čemer večina njih rojakov in tovarišev niti ne misli. Ves trud tega pisatelja „Moskovskih Vjedomostij" je zato nam dober dokaz in časnik Katkovn v tem slučaji dela le preveč časti cvetom govorniške nadarjenosti grofa Dzieduszyckega, kateri je pred vsem povedal le svoja osobne pia desi-deria, in zato ne more veljati za nikakega pooblaščenca niti avstrijske, še manj pa ruske poljske stranke. „Moskovskija Vjedomosti" še zamerijo grofu Dzieduszvckemu, da je za svojo stranko zahteval „disciplino". Mi nt umemo, kako se jim more zdeti to nedopuSčeno za Poljake, ko je vender najemnik „Moskovskih Vjedomostij" že večkrat sam dokazal, kako ljubi in ceni disciplino svoje stranke. Drugo obdolženje grofa Dzieduszvekega s strani „Moskovskih Vjedomostij" — druga laž je — da je poljski govornik, govoreč o odnošajih galiških Poljakov rabil besedo „zvezo" z Avstrijo. V tem izrazu vidi se neka odločitev, izdaja nasproti avstrijskemu resursi vu. in po analogiji je namignil pisatelj onega članka na to, da se morajo ruski Poljaki ravno tako ozirati na rusko državo, kot na tujo državo. Mi ne bomo pretresovali, koliko bi bilo opravičeno v tem slučaji primere delati mej Rusijo in Avstrijo in iskati analogijo v nazorih Poljakov na tej in onej strani meje — sklicujemo se samo na „Wiener Abendpost", ki je izjavila, da izraz zveza z Avstrijo pripisujejo Dziedus>yckemu samo zaradi popačenja teksta njegovega govora, zamenjali sta se namreč besedici zveza (Bund) in vez (Verbaud). Vse zavijanje „Moskovskih Vjedomostij" naslauje se tedaj samo na popačen,e teksta tega govora. In vsled take zmote poskušajo „Moskoskija Vjedomosti" igrati rolo ovaduha, kateri bi rešil Rusijo od namišljene nevarnosti, ki preti Rusiji od poljske narodnosti. V vsem tem bilo bi mnogo smešnosti, ko bi ne nasprotovalo nameram ruske vlade, ki sedaj s poljsko narodnostjo ne stoji „v vojni", ampak je pokroviteljica njena z državnimi zakoni iu sedanjo po- LISTEK. Uaš narodni <3.om. . (Združena Slovenija.) tJNaš Bveti dom bil strt je v prah, S> Vsi kamni razmetani, Oh, raslo trnje, rasel mah Po groblji je teptani. Plah lazil preko razvalin Je — tnjcom rob! — domači sin, In lil solzč je vrdče, Solze vnebćvpijoče! Zdaj s61ze str&n! Orodje v dlAn ! Dom znova vstati mOra, Oj dom krasan, tako prostran, Da bo za vse prostora: Za brate od izhoda vse, Za brate od zahoda vse, Tn s severa in z juga — To krasna bo zadruga! Dovolj nam kamnov jo pobral Sovrag za svoje hrame, Odšle pa z naših svetih tal Ne enega ne vzame. Na5 kamen slednji nam jo svet In čuval bo Sloven ga vnčt, Naš dom naj ž njim so viša, Ne vragov naših hiša! Pač bo zagnM sovražnik hrom, A kaj nam srd aovraga! Razum na§, bratjo in pogum Sovrage vse premaga. Orodje v desni, v levi meč Svoj dom gradimo se boreč, Napadnik mora pasti, Naš sveti dom pa vzrasti! No bo nas več tujčfn teptal Ne tlačil nas krvavo, Naš rod bo tu gospodovfd, Naš jezik, naše pravo ! Pod stroho našo tuji rod Naj gost nam bo, a ne gospćd ; Mi tu smo gospodarji In Bog in naši carji! Dom skupno bo ognjišče nam In skupno delal išče, On skupen ho nam božji hram In skupno bo branišče! Le vkup, lc vkup kamnarji zdaj, Na delo vsi zidarji zdaj, Ime si proslavite, Dom skupni nam zgradite! Učakal rad bi srečni dan, Dan našega združenja. Bi zrl kak6 en krov prostran Čez dom se ves razpenja. NaS prapor bi na krov pripOl, Dom blagoslovil bi vesel : „Bog živi vse Slovene, Pod streho hišo ene!" ronalis iz „SL0VANA" A. litiko, katera hoče ustanoviti miren in vzajemno Bpoštovan modus vivendi s poljskim katolicizmom in poljskim patrijotizmom. Kn-k i car obišče poljsko zemljo, kjer ga dostojno slav.jo in kaže svojo prijaznost poljskemu prebivalstvu, poljskim patrijotom (ker ni skoraj nobenega Poljaka, ki ne bi bil pa-trijot), Katkov pa, kakor bi hotel poučiti vlado, kliče: Nikako sporazumljenje s to stranko (stranko patrijotov) v Rusiji ni mogoče. Vsaka prijenljivost bila bi izdaja." Vpraša se samo, ali sedaj take Poljakom so* vražne izjave ne nasprotujejo tendenci ruske vlade. Sicer pa ima to tudi svoio dobro stran. Nasprotje mej vladnim modus vivendi s poljsko narodnostjo in hujskanjem gospoda Katkova dokazuje, da ta časopis nema več one avtoritete, v katero še vedno verujejo neskuViii ljudje in s tem begajo sebe in rusko občinstvo. Da se to razmerje pojasni, v tem vidimo mi vso vndnost tegu pamfleta, katerega so „Moskovskija Vjedomosti" izpustile proti ideji poljskega patrijotizma in privržencem rusko-poljskega pomirjenja. Deželni zbor kranjski. (IV. seja 19. septembra.) (Dalje.) Prosilo in opetovano prosilo se je, a južna železnica vender ni odpravila krivice, katera je uničila kranjsko mlinarsko obrt. Trgovinska in obrtna zbornica kranjska in deželni zbor kranjski prosila Bta c. kr. vlado, da odpruvi tako neprimerno stanje, trgovinska in obrtna zbornica je še le pred kratkim izročila svojo pritožbo isti enketi, ki se je bavila z železničnim tarifom, nnglaSaje, da se vsled vedne spremenljivosti železnienih tarifov bogataši na Kranjskem boje ustauovljati novih obrtnij, akoravuo je tod vodnih sil v izobilji. Ako se ozrem na lesno trgovino v Kranjske], mi je opozarjati slavni deželni zbor na res znamenito istino, da stane vagon s 10.000 klgr. lesa iz Ljubljane v Trst ali v Reko 48 gold., dočim se za isti vagon, ter za isti tovor, iz gotovo dvakrat bolj oddaljenega mesta Zagreba v Trst plačuje le 47 gold. 90 kr. Komur pa ni popolnem jasno dokazano, da se c. kr. priv. južna železnica neče ni najmanje brigati za koristi kranjske dežele, temu bodo že povedali siromašni Dolenjci, da njim je plačati iz Krške železnične postaje v Trst od vugona lesa GO gold.; iz Sevnice, katera postaja je vender bližje Trstu, pa celo 70 g)., tako da je najbolj umestno poslati od teh železničnih postaj svoj les v Zagreb, od tod pa še le v Tržaško luku. Jaz mislim, da mi nikdo ne bo očital, da pretiravam, ako smelo trdim, da je dolenjska stran naše dežele s svojim lesom, ki se zlasti iz Mokronoškega okraja izpeljuje proti Sevnici, skoro po južni železnici in njenih turifih izključena od najimenitnejšega trgovišČa. Ali ni tudi jako čudno, da se mora n. pr. za vagon lesa izven Ljubljane, tako iz Zaloga 43 gold., iz Laz 44 gold. 8 kr., iz Kresnic 46 goKi. 6 kr. plačati do Kormina, iz Ljubljane pa, ki je bližja, 48 gold. Opozarjati mi je pri tej priliki na lesne tarife GaliŠke, katere so še ugodnejše. Omeniti moram tudi, da je čestiti član kranjskega deželnega zbora, g. Luckman, že pri zborovanji c. kr. državnega železniškega sveta na Dunaj i označil celo vrsto tarifnih protislovij in doka- Geologična crtica. Pa smo se napotili ukaželjui mladeniči, tako mi je pravil dijak, b katerim sem se zadnjič vozil, s svojim voditeljem in podvoditeljem doli na Mali Štajer, da bi tam kamenje razbijali in ilovco mešali, kakor je to že od nekdaj navada. Bilo je ravno okolu Sv. Jakoba iu Ane, solnce je močno pripekalo in da bi se bolje pripravljali za težavni svoj posel, krepčali smo se doli do Maribora tako vestno, da so bili nekateri mej kolegi že sposobni strokov-njaško preiskavati ta okraj, ki je že nekaj časa znamenit v geologičnem oziru. Toda ukaželjnost vabila nas je dalje in voditelj začel nam je v Celji povelja razlagati; nekaj nas je šlo proti Laškemu trgu, drugi pa smo jo mahnili gori proti Žavcu. In Ti Savinjska dolina, ki si naravna trdnjava narodu, očarala si marsikaterega tujca s svojim prekrasnim poljem in bodeš mu prijeten spomin, kadar koli Te bo primerjal z gornoštajerskimi kraji, moj kolega pa Te ne bo nikoli pozabil. Moj kolega in jaz sva se naselila na samotnem kraji v tihi dolinici in kolikor sva moči svojih darovala geologični vedi, vse se je koncentrovalo le zal jako različno postopanje pri tarifnih prednostih. Posebno neka Tržaška tvrdka, za katero se menda skriva velika mejnarodna tvrdka (Rothschild. Op. por.) pridobila je skoro samotržje z rezanim lesom ie Solnngrada do Trsta in to le potom refakcije za tako velikanske množine lesa, katere nakupiti ne zmore noben drugi trgovec z lesom. Sploh se ni čuditi, da tam, kjer se obrača kolo le trgovinskega dobička, se vmes tudi nekoliko blata razkropi, o tem imamo skušnje pri neki drugi železnici, a tu kakor tam bi utegnil konečno postati merodajen silobran javne koristi, napram brezkrajnemu rablje-nju pridobljenih zasebnih pravic. Kot jed nega glavnih uzrokov oškodovanja kranjske dežele, navajati moram izključenje dežele, posebno pa Ljubljane iz južno-severne avstrijske železniške zveze. Po mojem mnenji je v zveznih tarifih /mirom ustanovljena škodljiva nejednakost. Tu sicer ni mesto, da bi primerno oslikaval čudno prikazen, da se je v omenjeno zvezo vsprejela vas Zagrad pri Gorici. A če ima Zagrad, Gorica in Kormin olajšavo zveznega tarifa, če Trst uživa od te zveze dobiček, ne da bi izvažal blago, katero ima zaradi izvažanja velike olajšave, potem se pač naši ubogi, od nurav-nih sil in prejšnjih fiskalizacij potlačeni deželi, potem se Ljubljanskemu mestu ne sme odtegovati ta dobrota. A slavni zbor, še dolgo nesem pri kraji z razlogi, s katerimi podpiram svoj predlog. Oglejte si slador! Z Moravskega do Gorice je vozarina za slador toliko ceneja, kakor v naš kraj, da tukajšnji trgovci celo v naši deželi shajati ne morejo, da celo do Notranjske ne gre več s tem blagom kupčevati, ker Gorica iz severa dobljeno blago dosti ceneje pošilja v Postojino. Ali ne pokončuje taka tarifna politika c kr. priv. južne železnice naše dežele in se ni opravičeno čuditi, da se še ni našla roka, da bi tu vmes posegla. Ljubljanski trgovec, kateri kupčuje z Dunajem, prisiljen je imeti v Pulji lustno skladišče, kajti drugače no more s svojo kupčijo tekmovati s temi protežiranim! kraji. In kakor so razmere s sladorjem isto tako tudi z drugim blagom. Trgovec, kateri si na pr. iz Heba naroči porcelan v Ljubljano, oškodovan je na metrični cent za 1 gld. 10 kr., kajti toliko plača več vozarine, ko daljši v Trstu, in kazalo bi bolj še blago prepeljati več ko 30O kilometrov dalje, namreč iz Heba v Trst, in še le iz Trsta v Ljubljano, kajti tovorni tarif iz Heba v Ljubljano iznaša gld. 50 kr. za metrični cent, do Trsta stane pa samo 4 gld. 40 kr. Isto je s pe-trolejem. Ljubljaua ima za kupčijo s petrolejem jako ugodno lego, vendar ni mogoče imeti v Ljubljani skladišča za petrolej in krog, kamor je mogoče iz Ljubljane prodati petrolej, je le jako majhen. Isto velja o moki iz kosti, o češpljah in deteljnem semenu iu ravno to blago, bi moralo, ker je deželni pridelek, in ker bi se prav lahko izvažalo v Nemčijo, imeti posebno varstvo. Posebno deteljno seme bi se kaj lehko v veliki množini izvažalo na Nemško, a pridelavcem ne preostaje ničesa druzega, kakor v svojo škodo poslati svoje blago na katero zveznih štacij v Trst, Reko ali Gorico, in od teh postaj na svoje mesto. Pri krojnem blagu, s tarifnimi številkami ne bodem mučil si. zbornice, kaže trgovcu v Ljubljani najbolje, blago naročiti ali v Trst ali v Gorico in to je celo merodajno blagu, ki se naroča iz Predarelskega, Švice ali Češkega, ako Be na prvi dopoludan; še tisti dopoludan sva v družbi prijetnih stvaric domovino igrala, mesto da bi po hribih petrefaktov iskala. Ivanka je bila čedne postave, plavolasa in ljubezniiva, oči pa je imela nekako odkritosrčne, dobroželjno mokre; baš zadnja posebnost mikala je pa mojega kolego tako, da se je le zagledal v njo, meni pa se je zdelo, da bi se iz tega znanja napravila lahko črtica, ki naj bi bila v svarilo tistemu, ki ni še bral v Jurčičevem „Mej dvema stoloma" o onih mokrih očeh. Z ondotnim oskrbnikom sva se pogovarjala pribodni dan o tercijernih razmerah tamošnjih krajev, moj kolega pa je šepetal z Ivanko, in še jaz sem bil vesel, ko sem videl, da se tako dobro razumeta. O ti brezsrčna osoda, kako hudo prekaneš človeka, kako neusmiljeno ga udariš, ko le zvesto in marljivo sledi naravnim svojim čutom. Zvečer smo v lopi sedeli, pa menili se o različnih stvareh; oskrbnik pripovedoval je dogodke iz svojih prejšnjih let, jaz in sestra Ivankina pa sva ga marljivo poslušala, Ivanka in moj kolega sta na onem konci mize bolj tiho privatne zadeve obravnavala. Zašepetal ji je: „Ivanka, kaj bi ti storila, ko neče Ljubljanski trgovec odpovedati vsakemu, tudi skromnemu dobičku. Konečno naj omenim še železa. Pripeljava se iz Koroške in Štajerske v Trst in Gorico ceneje, kakor v Ljubljano, zato pa se ni čuditi, da se je s takim postopanjem temelj kranjskim fužinam omajal. Gospoda I Ako v poštenosti vzgledni Ljubljanski trgovski stan takim odnošajem nasproti ne ve kaj storiti, in ako si ras lahko preračuni ti more, kdaj mu bode ustaviti svoje kupčevanje, ako kmet nevoljen vrže svoje orodje v stran, ako mlinar gleda kako mu gnijo kolesa in razpadajo zatvornice, ako bogate vodene sile ostajajo neporabljene in je gozd konečno le za to, da se iz njega pridobiva oglje ali pepel, potem je vsak poskus, protiviti se tako brezobzirni in uničevalni železniški politiki, sveta nujna naloga zastopnikov kranjske dežele. Pa kakor bi pridobitno delovanje in opravljanje južne Železnice imel občutiti vsak, tudi najoddaljenejši. najrevnejši prebivalec te kronovine v svoji koči, isto tako je čutljiv tarif za vožnjo osob in to v jako izrednej meri. C. kr. priv. južna železnica pobira najvišje vozarine mej vsemi avstrijsko-ogerskimi in nemškimi Železnicami, ona je izmej najdražjih Železnic Evrope. A dočim je vrhovno vodstvo južne železnice trdosti tarifov v raznih kronovinah, pa kaj pravim, povsod, skušalo olajšati po raznih odnošajih, ali da so se dovolile olajšave posamičnim osebam, katerih pa so deležne cele vrste ljudij, da so se upeljali krajni tarifi, razne ugodnosti ali koncesije za posamične postaje, da so se uveli tour in retour listi, se je kranjska dežela na občno začudenje izključila pri vseh takih olajšavah. Celo počen« z mesecem avgustom t. 1. upeljani tour in retour vozni listi mej Trstom iu Ljubljano, so samo navidezna koncesija in niso za deželo nobena olajšava, ker dopuščajo samo promet mej postajami Ljubljaua in Trst, ne dovoljujejo pa prometa mej vmes ležečimi postajami, kateri bi bil našemu prebivalstvu v veliko korist. Meni je treba, da označim slabo voljo in neprijaznost c. kr. priv. južne železnice napram naši kranjski deželi, kazati le na to, da se od Zidanega mostu in postaj Zagrebške proge izdajajo sicer v Zagreb tour in retour vozni listi, ne pa v Ljubljano in za postaje mej Ljubljano in Zidanim mostom, in da Be ne izdaje iz Ljubljane na nobeno postajo kakor v Trst, tour in retour vozni list. Treba je kazati le na posebne olajšave iu koristi, katere uživajo Nižja Avstrijska, Štajerska, Koroška, Primorje in Tirolska, da se razume, kako kruto iu kako brez vsake ozirnosti se postopa v merodajnih krogih c. kr. priv. južne železnice napram naši ubožani Kranjski deželi. Morali bodemo tedaj napeti vse sile na to, da se Kranjska pribori, ali vsprejem v zvezne tarife ali pa druge olajšave pri tovornih tarifah južne železnice in potrebna pomoč proti toliko visokim tarifom za vožnjo osob. Ogibam se, ko razpravljam čudne od-nošaje, da bi neprijetne podrobnosti razkrival in posamične istinitosti uporabljal in hodim, dasiravno je skušnjava jako velika le ravni pot, kateri potreba in opravičeno javno mnenje spozna. Zato sem pa tudi uverjtn, da od meue priporočan korak deželnega zbora ne bode brezvspešen in da bode visoka vlada našim naporom že zaradi tega naklonila odločno podporo, ker je to skupno postopanje, če bode imelo vspeh, prav pripravno, da nas v prihodnjosti bi jaz drevi prinesel lojterco, pa je podstavil pod tvoje okence in potrkal na „polkence?" Ona pa je glavo na stran nagnila in boječe odgovorila: „Ia kaj, saj veš kajul Na videz bolj pazno sem poslušal zopet OBkrbnika, pa vzdihoval: „Oh Ti presrečna mladina 1" Pozno v noči je že bilo, Bmijali Brno se še v lopi, toda ne vsi, tudi mojega tovariša je manjkalo, kar nastane najedenkrat liho med nami, kakor bi se moralo kaj važnega zgoditi — — — resk ___čof, zaslišimo; Ivankina Bestra rekla je, da je spomin. Drugi dan je že davno solnce prijazno sijalo, zajuterkovali smo, pa kolege ni bilo, klicali smo ga in iskali, toda vse zastonj. Ivanka je zamišljeno in tiho hodila. MiBlil sem si, Bog ve, kod hodi, in postal sem malo resen, pa odloČil ae gori v hribe, da bi iskal krinoidov v ondotnem apneniku. Hrib je bil obraščen z mlado hraščino in na vzhodnji atraui zagledam po trati razgrneno suknjo in hlače, malo na strani pa je počival moj kolega. Solnce je vabilo iz obleke čuden duh in začel sam slutiti; kolega pa mi reče: „Smola, Bmola, neizrečeno Bera včeraj pogorel." Takoj sem ga razumel. Ko je romal iz zmešnjave neplodnih strankarskih prepirov popelje na pravi tir, na jedeni in pravi pot: služiti mate-rjalnim potrebam našega naroda. Tudi še drugi ozir govori glasno za mojo petič jo. Jaz mislim nam rež da 9e morajo v Btvari, katera že tako dolgo in sicer brez upanja na pomoč blagostanje naše dežele ovira, rabiti vsaj sredstva, pri katerih je upati, da se bode c. k. priv. južna železnica na nje ozirala, ako se pri njej ui izgubil popolnem vsaki pravni čut. Še le, ko bi to ostalo brezuspešao, bodemo morali prevzeti o dgovoruost, da postopamo odločneje, da se obranimo bede, v katero hoče puhniti smeti, samo na dobiček misleče podjetje celo deželo. Vso-jam se torej slavno zbornico prositi, moj predlog izročiti upravnemu odseku. (Občno odobravauje po celi zbornici.) Predlog se vsprejme. (Konec prife.) Politični razgled. HotranJe dežele. V Ljubljani 27. septembra. V štajerskem deželnem zboru je slovenski poslanec Miha Vošnjak stavil predlog, da se spremeni zakon o okrajnih zastopib. Ta sprememba bila bi jako potrebna, kajti ti zaatopi veliko stanejo, pa neso druzega v velikem delu Štajerske, kakor dobro orodje za pouemčevanje v lokiih liberalcev. Ministerske konference v Pešti so končale svoje delo, to je, sestavile so skupni državni budget, kateri se predloži delegacijam. Vojni buriget se je neki samo toliko povišal, kolikor je bilo nujno treba. Bosenski deželni budget pa kaže neki malo več dohodkov kakor troškov. Delegacije se snidejo konci oktobra. Ceakl člani odseka za pretres Herbstovega predloga neki načelno ne^o proti razdelitvi okrajev po naroduosti, a so tega mnenja, da se s tem ne sme pomanjšati nikjer v deželi pravo češkega jezika, kajti po zakonu velja Češčina za celo deželo kot deželni jezik, torej mora biti v vseh okrajih jednakopravna z nemšč no. Po njih mnenji bode tudi .a naprej, ako se tudi Herbstov predlog vsprejme, vsaka sodnija in vsako glavarstvo na Češkem moralo občevati s češkimi strankami v češkem jeziku, torej bi tudi zanaprej morali uradniki zmožni biti obeh deželnih jezikov. S tem bi pa željam nemške stranke nikakor ne bilo ustreženo, kajti Herbst je s svojim predlogom nameraval baš to doseči, da bi tudi samo nemščine zmožni uradniki lahko dobili službe. Včeraj J6 bila ožja volitev v Samoboru na Hrvatakem mej kandidatoma stranke prava in narodne stranke, l/.voljen je Starčevičevec H'nković jednoglasno, narodna stranka ni volila, ko je videla da še toliko glasov ne dobi, kakor pri posledujej \olitvi. — Razmere na Hrvatskem so jako napete, „Sloboda" ve povedati, da se bo kmalu za Zagreb imenoval vladni komisar. V u a nje države. Kuskl car se vrne danes ali jutri direktno v Petrograd. Ta teden je car vsak dan bil na lovu v Ljubohinskem gozdu. Srbska radikalna stranka začne s 1. oktobrom izdajati nov časopis „Odjek". Urednik mu bode bivši urednik „Samouprave" Stojan M. Protić. Sploh se začenjajo v Serbiji opozicijske stranke na novo gibati. — Roparji bo napali po noči železniško postajo Lapovo, hoteli so oropati blaga jnico. Postaj ino osobje je pa zabranilo, da zločinci neso mogli prodreti v poBtajino poslopje. Kumunski zbornici skličeti se začetkom oktobra, ko bosti dovolili nekatere jako nuj u e pred težavni pot po lestvici, zlomi se klin in on jo smukne doli v leno tekočo vodo. Bridko se mi je nasmija), drže se za ranjeuo koleno, rekoč: „Vidiš, tako veselje imamo ua kmetih. Smeh me je silil, pa neseni ee upal smejati, morda bi se mu zameril, in obljubil Bem, da bom molčal. Hitro so nam v ouih krajih prijetne ure tekale — in čez nekaj dni „knajpovali" smo doli v trgu. Gospod voditelj je predsedoval, pa vprašal mojega kolego, kaj je kaj doživel v svojem okraji; ta pa mu je odgovoril, da je gori nekaj deklet, a drugo vse je „gailtaler schiefer", potem pa se je zamislil, in bil celi večer otožen. Vsak izmej tovarišev je vedel kaj povedati, uapitnice so se vrstile, in peli smo različne pesence, slednjič pa vstane gospod voditelj in z resnim obrazom pravi: „Gospoda moja, zdi se mi, da bo začelo eruptirati", in ko se je šel hladit, pa se predolgo zadrževal, začeli smo ae tudi drugi pomikati vsak po svoji moči, kajti vsak je moral varovati, da ne zvrnil, kar je naložil. Moj kolega pa mi reče: „Jutri moraš iti z menoj, poj-deva k Ivanki slovo jemat"; jaz sera mu rad obljubil. Bili smo zopet na gornjem Štajerji, moj kolega pa se je vedno še ponašal z veliko, rudečo vrtnico, ki mu je bila tak čudno grenek, prijeten spomin na Ivanko. — a — loge, se bode narodni zastop razpustil in razpisale nove volitve. Volitve v generalne sovete na Špaiijskem neso za vlado nič posebno ugodno izpale. Liberalci neso samo obdržali svojih sedanjih postojank, a so še več novih mandatov priborili, če tudi so uradniki s silo pritiskali na volilce. Za vlado je to hud udarec, kajti generalni soveti volijo senatorje. Naj-: večji vspeh so imeli privrženci Sagaste in Caste-: {arja, manj srečna je bila monarhistična levica. V nekaterih krajih ho se pa zopet pokazale karlistične I kandidature. V nekej ječi v Mandalay-i v % zhodnej ; MudlJI so se uprli vjetniki. Le z velikim preli ■ van jem krvi mogli so vojaki zatreti upor. Več sto I zločincev bilo je mrtvih. Domače stvari. — (Kranjske hranilnice nemško vodstvo) je vsled predloga, stavljenega po g. Svetcu, da bi v bodoče deželni zbor in odbor kranjski nadzoroval branilnično delovanje, zelo razkačeno. V avojej svetej jezi nad tem predrznim predlogom napravilo je bran i In i eno vodstvo protipotezo in ukrenilo, da k i a n j s k e hranilnice predsednik g. Aleksander Dreo izstopi iz odbora, ki seje bil nedavno sestavil za dolenjsko železnico. Ta korak najbolj označuje naših nasprotnikov fanatizem. Ker bi jim „lex Svetec" v bodoče branila, samovoljno gospodariti z rezervnim fondom in porabljuti novce za strankarske namene, tudi pri dolenjskej železnici uečejo več sodelovati Strankarski nameni so jim torej bolj pri srci, nego koristi dežele. To naj si zapišejo za obe ušesi oni upogljivci, ki se pri vsakej priliki po nepotrebnem potezajo za Nemcev ravnopravnost, ki nikdar in nikjer ni v uevarnosti. Nasprotniki se za spravi j ivost toliko bngajo, kakor za lanski sneg in vse koketovanje in laskanje jih ne bode predrugačilo niti za las. Svetcevega zakona načrt segel jim je do živega, vender ni bdo posebno previdno, pokazati tako strastno razdražeuost, ka-keršna je v omenjenem sklepu, posebno, ker je Svetčev zakon potreben, da se nekoliko pomirijo deležniki hrauiluice in ker nikakor ne gre, da bi bili novci vse dežele na neomejeno razpolaganje stranki, ki zastopa samo 5 °/0 prebivalstva. — (Kasacijski dvor) zavrgel je, kakor poročajo nemški listi, ničnosti pritožbo, katero je uložil dr. L. Gregorec, urednik Slov. Gosp. proti j obsodbi Celjske okrožne sodnije ter obsodil dr. Fr. I JRudeva na 25 gold. globe. Sožalujcino iz srca. — (Umrl) je 25. t. m. popoludne g. Izidor Pagliaruzzi v Gorici. Pokojnik bil je značajen narodnjak, več let deželni poslanec goriški, v svojem okraji pa izredno priljubljen in upliven mož. Blag mu spomin! — (Ed. vitez Strahl), čegar smrt smo že včeraj naznanili, umrl je včeraj ob l/a 2. uri popoludne v G8. ietu svoje dobe. Pokojnik bil je vitez Fran Josipovega reda itd., znan po svojej dragoceuej galeriji in redkej zbirki umotvorov, velik dobrotuik Škofjeloške požarne brambe in nepozabljiv Staro-Ločanom, katerim je s svojim modrim svetom marsikdaj pomagal in jih obvaroval brezuspešnih stroškov. Njegov sin je sodnik na Koroškem. Naj v miru počiva! — (Deželui zbor koroški.) Mej predlogi, o katerih bode sklepal, se nahajajo: Zidanje kamnitega mostu čez poto Humnik pri Bilčovsu; urav-nanje Krke pod Grabštajnom; u ravnanje Bistrice; cesta na južnih bregovih Osojskega in Vrbskega jezera; predlog, da bi se Javorska cesta vsprejela mej deželne ceste, cestne stavbe pri Zilski BiBtrici; na kup zemljišča okolu vojvodskoga stola; o kanalu mej Celovcem in jezerom; o znižanji Vrbskega jezera; o podaljšanji Rudolfove železnice do Trsta; o čebelarskem redu. — (Novo mašo) bode jutri pel v farni cerkvi sv. Lamberta v Svečah g. O. Oton Einspieler. Pri tej priliki bode šest duhovnov Einspie-lerjev pred oltarjem. To so siuovi treh bratov: poslanec Andrej, korar L a m b e r t, župnik Janez, župnik Andrej, kaplan Gregor in novomašnik Oton Einspieler. — („ Slavec") slov. del. pevsko društvo priredi jutri v gostilni gospoda Zadnikarja, nekdaj pri „Sokolu" na Glavnem trgu pevski večer, h kateremu se čast. člani najuljudneje vabijo. Ob jednem ee naznanja, da je jutri popoludne točno ob 2. uri pevska vaja in se gg. pevci prosijo poluoštevilno udeležiti se. Odbor. — (Deželna kmetijska razstava v G o-rici) otvorila se je v četrtek opoludne. Urejena je, kakor piše „Soča", prav okusno. Izmej Slovencev razstavili so jako krasno ovočje gg.: Ivan Ličen in Pečenko iz Rifenberka, Malnič iz Kanala, vinarsko in sadjarsko društvo v Dornbergu, Bartolom ej iz Solkana. — (Iz It u d o 1 f o v eg a) se nam piše 25. sept.: V dr. A. Petermann's Mittheiluagen št. VI. t. I. je sestavil Ign. Hatsek statistični pregled o znanji pisanja in branja po raznih avstrijskih kronovinah. Kar se Kranjskega tiče, zna po raznih okrajih brati in pisati toliko odstotkov ljudi j: V Ljubljani in okolici 39 5, v Kočevji 36 O, v Postojini 35 3, v Lo-gat-i 31 2, v Radovljici 303, v Kamniku 301, v Čeruomlji 277, v Krškem 23 0, v Litiji 227, v Krnnji 20 9, v Iludolfovem 16.7. Da je to razmerje bralcem „8lov. Naroda" znano, ne dvomimo; mi bi radi samo na to opozorili, kako pride, da v Novomeškem okraji od sto ljudij le 16 brati in pisati zna. Povsodi veje dan danes neka navdušenost za ua-rodno oliko, le tukaj pri nas vse Bpava. Take malo žrtovoljuosti kakor pri nas, ni nikjer na Kranjskem. V Rudolfovem, ki ima nad 20O0 prebivalcev nemamo poslopja za dekliško šolo. Vsled tega se preganja uboga mladina iz jednega v drugi učni prostor. Premožni stariši pošiljajo svoja dekleta raji v Ljubljano ali v Škofjo Loko. Potem kako more dvorazredna šola v mestu dan danes zadostovati za dekleta? Mi vprašamo deželni šolski vset, kako dolgo se bo ta nedostatek trpel? V bližnjem Šmihelu bi ae bila morala ljudska Šola pred d vaj set'm i leti pozidati; a glej še dan danes nema fara, ki šteje 4000 prebivalcev, primernega šolskega poslopja, da bi vsi otroci, ki so za šolo prostor imeli. Tukaj bi bilo strogo postopanje deželnega šolskega sveta pravično, da se prebivalstvo ne zagrezne celo v svojo malomarnost. Takih dokazov malomarnosti bi lahko še več našteli, pa naj bo sedaj dosti. x — (Razpisana) je služba učitelja na jed-norazreduici v Olševku. Plača 400 gold. in stanovanje. Prošnje do 10. oktobra t. b na okr. šolski svet v Kranji. — (Na Slatino) prišlo je do 22. t. m. 2212 gostov. Telegram »Slovenskemu Narodu". Sevnica 27. septembra. Iz interpelacije dra. Aussererja v deželnem zboru izjavim za zdaj le izrek o ruski zastavi, kot lažnjivo in perfidno denuncijacijo. Veršec, župan. Razne vesti. * (Truplo umrlega duhovnega sežgali.) V ponedeljek 15. t. m. je umrl v Milanu pri ta-mošnjej Marijinej cerkvi, Don Giovaui Sartorio, v visokej starosti in na smrtnej postelji zaukazal, naj po smrti njegovo truplo ne pokopljejo v zemljo, marveč sežgo. V torek 16. t. m, se je toraj po volji ranjkega izvršilo sežiganje njegovega trupla v navzočnosti jako odličnega občinstva. Ker je pa Milanski nadškof svojim podložnim duhovnim opravilo cerkvenih obredov za mrtvece pri gorečem pokopu pokojnega župnika strogo prepovedal, so truplo umršega brez vseh ceremonij sežgali. * (Pamik iz jekla.) V ladijedelnici znane tirmo „John E'der & Comp." v Glasgovvu so v soboto 20. t. m. za društvo Cunard Compaoy narejeni novi parnik „Etruria" spustili v morje. Vojvodinja Manchesterska je opravila, obdana od mnogoštevilnega in odličnega občinstva, krstne obrede pri no-vej barki. Ta parnik je iz samega jekla narejen, je 520 čevljev dolg, 57 Čevljev širok in 40 čevljev globok, prevaža lahko 8000 ton (8 000,000 kilogr.) in ima 12.000 konjskih sil ter ima prostora ix 720 potnikov prvega razreda. * (Čuden mrtvaški list.) Te dni je od ministerstva Dunajskemu magistratu kot domovin-skej oblastitiji nekega na morji nmršega otroka do-šel mrtvaški list, v katerem se navaja kraj smrti tako-le: 47° severne širjave, 29 "2° zahodne dolžine, na krovu parnika „Less;ng", kapitan V. Vos, na potu iz Hamburga v Ameriko. Ta mrtvec je jeden in pol leta stara Alojzija otrok krojaške družine Mačkove iz Dunaja, katera je jadrala v Ameriko sreče iskat, a na polu pota zgubila svojega otroka. Tujci: dne _''>. septembra. Pri Slonu: Baroa Gusich z Dunaja. — Schlossor-Klokovsky iz Zagreba. — Ivanotič, Zupan iz Poljan. Pri Slali «1: Trump z Dunaja. — ttaucnbacuer iz Budimpešte. — Ligpy, 1'rotogeropulo iz Trsta. — llaudur iz Gradca. — Novak iz Kamnika. Pri avstrijskem cesarji: Giudl iz Begunj. — Hvala, Sužnik iz Gorice. Meteorologično poročilo. 9 o Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Tem. peratura Vetrovi Nebo M kri na v men. *j o. £ ll 7. zjutraj 2. pop. 9. svečer 738-48«. 737 66 mm. 737 76 ma. -f-13-8" c -r-l7'2aC + 11-4" C Sl. 8VZ. sl. vzh. sl. vzh. obl. obl. jas. ooo m«. Srednja temperatura 141°, za 0-2« nad uormaiom. XDv«.:n.aJslca, borza, dne 27. septembra 1.1. (Izvirno tele#rafi£no poročilo.; Papirna ren a.......... Srebrna renta .... ..... Zlata ren ... .... . . fS" ,, marčna renta......... Akcije narodne banke....... Kreditne akcije...... London . . . ..... Srebro ............ Napol.. ........... C. kr. cekini........ Nemške marke ..... 4°/« državne arefike iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz 1. 1864. 100 gld. 4 avstr. zlata renta, davka prosta. . Ogrska zlata renta 6°/„...... Ani n n n - .v .... „ papirna renta 5°/0..... 5°/„ štajerske zemljižč. od/ez. obiig. . . Dunava reg. srećke 6*/i • ■ 100 gld. Zemlj. obi. avstr. 4Vi"'0 zllit' zaat- Usti • Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice Pri'>r. oblig. Ferdinandovo sev. železnice Kreditne srećke......100 gld. Budolfove srećke .... 10 „ Akcije anglo-avstr. banke . . 120 „ Traiumway-društ. velj. 170 gld. a. v. 80 gld. 75 kr 81 65 103 ■ — 95 t 70 n 853 — a 288 * 60 it 121 t 60 n rt i 66 V, u n n 77 ■ 59 70 n 124 • 25 0 171 * 50 J» 103 1 15 k 122 50 n 92 n 40 n 88 9 40 n 105 0 — 4 115 n — 121 — 109 rt 75 It 105 g 50 1, 176 n 50 l| 19 — 104 75 215 ■ 75 Št 15.475. crni psiček z rujavimi nogami in marko 173, je v M«««l-vodah znotttal. — Kdor ga dobi, je prošen to naznaniti prof. Wurner-jl v LJubljani. (606—2) Fin med v satovjih se dobiva pri (557—8) Oroslavu Dolencu "V I Jutil j:i n i. "v < ■ lo«la I ištltili -tiliciili.. s petimi tečaji in žago, ki ima vedno veliko dela, blizu Domžal, se z ugodnimi pogoji s |» -Nlopjviii za stunovnule vred da v najem ali pa proda. Kaj več se izve pri HrJsper *V r rim uri« Pod Trančo št. 2 v Ljubljani. (601—3) ♦ ♦ ♦ Umetno (32—72i ♦ I zobe in zokovjaI J ustavlja po najnovejšem a m o r i k a ti a ke m načinu £ :brez vsakih bolečin ter opravlja ploiuuovunja in «> vse zobne opera«!le & t zobozdravnik A. Paichel, j « poleg Hradeckjjevega mostu, I. nadstropje. i Pivovarna bratov Kosler-jev. 11 J Izvrstno i marčno pivo« v zabojih po 25 in 50 steklenic se dobiva iz (476—12) ALOJZIJ MAYER-jeve » m zaloge piva v steklenicah v Ljubljani. J Ustanov (598—2) Za 1884. leto ima magistrat sledeče ustanove podeliti: 1. Jan. B^rnardinijevo v znesku 80 gld. 35 4r. 2. Jurij Tbalmeinerjevo v znesku . 86 „ 26 „ 3. Jos. Jak. Schillingovo v znesku . 73 „ 50 „ 4. Jan. Jest Weberjevo v znesku . 82 „ 52 w Pravico do teb ustanov imajo hčere Ljubljanskih meščanov, kntere dokažejo, da so meščauke, revDe, poltenega obnačaija in da so se letos omočile. 5. Jan. Nik. Kraškovič^vo v znesku 75 gld. 60 kr., do katere ima pravico nevesta ubozega meščana, kmeta, rokodelcu ali delavca Št. Peterske fare. 6. Jak. Ant. Fancojevo v znesku 71 gld. 40 kr., do katere ima pravico uboga, poštena nevesta meščanskega aii nižjega stanu. 7. Jos. Feliks Sinovo v znesku 48 gld. 30 kr., do katere imati pravico dve najbolj revni deklici. 8. Jan. KrHt. Kovačevo v znesku 151 gld. 20 kr., katera se ima razdeliti mej Štiri v Ljubljani bivajoče revne očete ali udove matere, ki imajo po več otrok iu uboštva neso sami krivi, oziroma same krive. 9. Helene Valentinijeve v znesku 84 gld., katera se ima razdeliti mej otroke, ki so v frančiškanski fari v Ljubljani rojeni, nemajo starišev in še neso 15 let stari. 10. Ustanovo za posle od neimenovanega dobrotnika v znesku 50 gld. 40 kr., katera se ima razdeliti mej štiri uboge posle, ki neso več za delo in so tia dobrem glasu. Prošnje za te ustanove ulože naj se s potrebnimi prilogami vred do zadnjega oktobra t. I. pri magistratu. Kdor hoče za več ustanov prosit:, mora za vsako ustunovo posebno prošnjo uložiti. Mestni magistrat v Ljubljani, v 14. dan septembra 1884. Župan: G ras sel I i. Takoj delujoče. Uspeh zajamčen. Wei&OffiMjivo S Denar dobi vsaki takoj povrnen, pri katerem ostane moj sigurno delujoči ROBORANTIUM (brado ustvarjajoče sredstvo) brez uspeha. Ravno tako sigurno pri pledah, izpalili in osivelih laseh. Uspeh po večkratnem močnem utrenji zajamčen. Pošilja v steklenicah po 1 gld. 50 kr. in v steklenicah za poskus po 1 gld. V Š,juitijuni se dobiva pri g. M'Jđvaftiu XI**h*--ut v Trstu Peter Slocovich, via Sanita 13; v Gorici lekar C. Cris-toffoletti; v Reki lekar C. Šilhavtj; v Celji Fd. PelU; v Mariboru J. Martinz; v Itovinji lekar G. Tromba. Tam se tudi dobi: E*lll |T AL P orijentalsko lepotilno sredstvo, ki (lil ll" JlH>"j natvja nežnost, belino i o obiluost telesa, odstninuje pege in lase cena 85 kr. 0. k. privilegrtj ^fi*-, •ivalnih s£j5 za zboljšanje strojev. Ni sleparija! (333—18) Hejnarodna linija. Ii Trsta v Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v j Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih ] cenah ia z najboljšo postrežbo. V N0VI-J0RK. — Odhod iz TRSTA. Parnik „C3-exxr3.an.ija,", 4200 ton, 10. oktobra. ! „ „Baet -A-ng-lla/S 3200 „ okolu 25. „ Kajuta za potnike 200 koI«1. — Vmesni krov 60 golti. Potniki naj so obrnejo na (552—19) i T. TEEKUILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli1 Arsenale Nr. 13, Teati\> Comunale, v Trstu. Zaradi vožnje blaga obrne naj se na Eitiiliano | «1» Ant. I>«m'la.i «-ii, generalnega agenta v Tr.stu. V Ljubljani, H6tel Evropa. Zaloga vsakovrstnih šivalnih strojev za družine in rokodelce, rabljivih za vsakatero Šivanje, (na—33) 8 letna garancija! Pod u k brezplačno. Na mesečne obroke po 1-5 gl. ! Prti, prisltii, r slinah se raitopljnjon ban ll«ff-a bonboni ii gladne ga inlrfka »a prsi lo f modrem papirji. Ivan Holf-a zdravilno pivo ir Hladnega izvlečka 1 steklenica 60 kr. Ivan IIoiT-» končen-trovani Hladni izvleček 1 st. gl. 1.12, ml. st. 70 kr. Zdravilo za prsne in plučne "bolezni, katarne afekcijone, slabo prebavljenje in slabe živce, hujša-nje, pomanjkanje krvi in onemoglost. Ivan IIotf'-a bonboni I Ivan Hoff-a adravll-iz Hladnega Izvlečka , na Hladna čokolada za prBl «/, kilo I. gl. 2.40, II. gl. po 60, 30, 15 in 10 kr., pri- 1.60, »/4 kilo gl. 1.30, stni le v modrih zavitki!/.' II. 90 kr. Ohranitev zdravja je glavno prizadevanje vsacega trpečega in gotovo bode zanimalo vsacega zvedeti vsak dan dohajajoča poročila o ozdravljenji po Ivana Hoff-a izdelkih iz sladnega izvlečka. Gospodu IVANU HOFF-u, izumitelju in izdelovalcu preparatov iz sladnega izvlečka, c. kr. dvornemu založniku »koro vseh suverenov evropskih itd. Dunaj t mesto. Graben, Braonerstranse 8. V. bi.! Prosim takoj poslati gospodu baronu Leopoldu Bornemiszi v Kološi 28 steklenic Vašega izvrstnega Ivan llotf-a zdravilnega piva iz sladnega izvlečka po železnici. Dunaj, 5. maja 1884. Cirof Karol Telekl. Ljubljana, 28. oktobra 1882. V. bi.! Prosim, pošljite mi takoj štiri steklenice Vašega izvrstnega Ivan Hoff-a koncentrova-n ga sladnega izvlečka po poštnem povzetji, Z velespoštovanjem .11- Brand, restavrater na južnej železnici v Ljubljani. Jaz sem se na Vašo okusno čokolado iz sladnega izvlečka za prsi L tako privadil, da brez te živeti ne morem, tedaj prosim, pošljite mi jo 4 kilo po poštnem povz.-tji. Brezje na Gorenjskem, 13. septembra 1881. Z velespoŠtovanjeua A. Haullui. /draviil&lio zdravilo uoročilo. Hudoll'ovo, Kranjsko, 27. novembra 1882. Naročeno Ivan Hofi-a zdravilno pivo iz sladnega izvlečka dobro učinkuje, tedaj prosim, pošljite mi je Z')pet 13 steklenic in 4 zavitke Ivan lluil'-a bonbonov iz sladnega izvlečka po povzetji. Z velespoStovanjem dr. Gustav FiHcher, c. kr. polkovni zdravnik, sedaj v Ru-doltbvom na Kranjskem. <« lii vik* zaloge: Ljubljana: Peter bassiiik; Kranj: Fran Dolenc; dalje: Zagreb: C. Arazim Salvatorjeva lekarna, nadbiskupska lekarna, lekarna usmiljenih bratov ; Celje: Kuptersehmidt, Marek, lekarni; Reka: G. Catti, lekarna, Fr. Jechel, N. Pavačič, drogeriji; (iorica: G. CristofoleLti, dvorna lekarna: Celovec: W. Tliurrawald, lekarna; Maribor: W. KOnig, lekarna, F. P, Ilolasek; Tržič: J. Raitharek; Pulj: G. B. VVassermann; Ptuj: J. Kasimir; Trst: F. S. 1'rinz Seravallo, Zanetti, lekarni; lteljak: F. Scholz, dr. Kumpf-ovi dediči, lekarni; Zader: Chr. AIozocco, N. Androvice, lekarni. 60 visooih odlikovanj. 1 M.imivljtiin lila Mi, nn. 1'nnaji in Hmlapršli «>■! Irtft I St". 1. VI21TNICE priporoča »Narodna Tiskarna" po nizkej ceni. I Prodaja mleka. j£ Tpt S 1. oktobrom nrodHJa se iz gradine v ■> • > y s c prišlo iz- v vrstno iuložio. liter po 8 l*r., vsak dan od 6. ure zjutraj do It 5 pozno zvečer ^ M v prodajalnki gospod Petra Strela ^ ^ v Čevljarskih ulicah. Tudi sprejrno se naročiiine za mleko namesece, v vsaki ^ množini na dan, iu ae naroča lahko do 1. oktobra v imenovanoj pro-dajalniei. (608-1) s* looooooooooooocoaoscooooooo Zaradi opustitve prodajalnice POPOLNA RAZPRODAJA po jako znižanih cenah S W! DUNAJSKEM BAZARJI W 8 Priporočevanja vredno blago v bogatej izberi: Otročje igrače, usnjato in bronasto blago, albumi, kine, razne drobne stvari in več rečij za različne potrebe. (504—io) ioooooooooooooooooooooooooi Jzdatelj in odgovorni urednik: Ivan deležnika r. Lastnina in tisk „Narodne Tihkarne".