r*o*tnina plaMrm v Leto LXV1 št. Vjb Ljubljana, torek 6, avgusta 19J5 Cena Din L- ' znaja vsak popofetoe, Ufieiiift oedet^e tn pnaft^ — OO JO rrst a IMn do 100 mt & Dtn 2-50. od 1O0 do 300 vrat a Din Z.-, večji tnaeratl petit /rsta Dtn 4.-. Popast po dogovora, toseratm davek posebej. — »Bfcimimin Narod« eerja mesečno v Jugoetevtji Dtn 12.-, za Inozemstvo Dta K.-. Roimpial se ne wa€aJo. Fodrttintes: MARIBOR Stroasmaverjeva 9b _ NOVO MESTO, Ljubljanica c teteeoa' «t_ 26. — CELJTEJ: m Hs*»i uredništvo: Strosamaverjeva ultca 1, telefon St t>f> podružnica uprave: Kooenova ottca 2. telefon st- lOO. — JESENICE, Ob kolodvoru 101 Tretia državna razstava psov pod pokroviteljstvom Nj Vis. kraljeviča Andreja a prireditev Mariborskega tedna Razstavljenih fe bilo 149 lovskih in športnih psov TJ f Naslov »Prvaka Jugoslavije - Maribor46 si je priborilo prvenstvo v lepoti je izbranih 14 psov, med njimi ski ovčar „Dečko" Med letošnjimi razstavami Mariborskega tedna je bila nedvomno najpri-vlačne^sa HL državna razstava psov vseh pasem, ki jo je organiziral ljubljanski Klub ljubitejev športnih psov pod pokroviteljstvom Nj. Vis. kraljeviča Andreja. Letošnji Mariborski teden je bil tako počaščen z najvišjega mesta, obenem pa je razstava u: rdi hi in povzdignila sloves naših ljubiteljev psov in sloves našega obmejnega Maribora, saj je imela popoln mednarodni značaj, ker je bila skoro tretjina razstavljenih psov tujih in so bili med njimi raz stavjeni psi ce4o iz Anglije in Amerike. Priznani inozemski strokovnjaki so *e silno laskavo izražali zlasti o naših domačih razstavljenih čistokrvnih psih. Prehvaliti niso mogli dobrega in bogatega razstavljenega materijala ter so se naravnost navdušili za pristno jugoslovensko pasmo ilirskih ovčarjev, ki so jih z veliko požrtvovalnostjo vzredili ljubljanski ljubitelji športnih psov. Za razstavo je bilo silno veliko zanimanje- in je dosegla popoln uspeh. Maribor je dolžan vso zahvalo Klubu ljubiteljev športnih psov iz Ljubljane in nekaterim agilnim Mariborčanom, da je razstava tako sijajno nspela in ustvarila vse pogoje, da bo odslej stalno organizirana ob prililri Mariborskega tedna vsako drugo leto. Razstavišče sicer ni bilo najidealnejše, vendar pa naj razstavljala blagohotno upoštevajo, da je bila to prva šola za Maribor. Izredno velik interes sa razstavo in ljubezen do razstavljenih živalic pa naj jhn bo v zadoččenjje. 42 nacionalni Slovesna otvoritev in Na dvorišču ucaooskega gospoda rskega postopja, ki dobro slrrSi letošnjemu Mariborskemu tednu, je bfla kakor smo že po-ločaiL, v 9obo*o popoldne slovesno otvor-jena HL državna razstava psov vseh pasem. Otvoritvi t»o paa*jstvova£ podbau dr. Pirk-mejer, mestni župan dr. Lipoid. okrajni glavar dr. Senekovic in mnogi drugi ugledni tujci m domsjOni. Navzoče je pozdravil predsednik in vodja razstave upokojeni finančni nadsvetndk a. Ivam Ros ran. V svojem nadaljnjem nagovora je orisal tehnično plat in izrazil veliko vcacfcjc nad veJakn-m števdom tujih razstavijrricev, slasti Avstrijcev. Omero] je, da bi etevSo bflo še mnogo večje, če se ne bi bite pojavile v sadnjom oasu neprijetne ovire, ki so preprečile, da niso mog$i priti rodi is drugih dežel. Tudi na pozdravnem večeru v dvorani pri »Me-mdik je imel uvodno besedo kWbov predsednik g. Roatatn, nakar je k uspehu Čestital vodstv« in organčmrorjem mesfcrn župan g. dr. lipokl. Spregovori je toda ravnatelj g. Klobučar iz Maribora, v imenu rnozemskih razstavijaJcev pa se je sarrvarTl za vabita te prijazen sprejem psedsednsk OBKV profesor ch\ Kari Wir«elhtiber z Domaja. Ocenjevalce rttgstovfKtiilfi Takoj po otvonrtvi je piTOfSs določena komisija ocenjevali pse in je ocenjevanje trajalo tik do zaključka razstave do drugega dne dopoldne. Vodstvo razstave je bilo v rokah predsednika kluba Ivana Ro-stana, njegovega namestnika upokojenega kapetana Teodorja Dreniga, tajnika Josipa Dermote, blagajnika ravnatelja Fianca Mi-lavca m živinozdravnika Jožeta Kelnca. V sodniški komisiji so bili: prof. dr. KaTl Witze!huber z Dunaja, Dragotin Klobučar iz Maribora ter trgovec Anton Schuster \z Ljubljane, v ocenjevalnem odboru pa: Josip Dermota za službene pse, Teodor Drenig za športne pse. Alojzij Smerkol pa za nemške ovčarje. Vabilu v častni komite so se med drugimi odzvali župan dr. Lipoid, brigadni general HaJ/ić, senator Ploj, podžupan Golouh. okrajna glavarja dr. Senekovic m Makar, ravnatelj Loos, bančni uradnik Gi!ly. veletrgovec Pintar, ravna-teli Pogačnik in »avratelj Krejča. Razstavljeni ps; so bili razdeljeni v dva kroga, v lovske in športne pse. Komisija je ocenievala pse le po njihovi zunanjosti. Odlično ocenjeni psi so dobili modre pentlje, prav dobro ocenjeni rdeče, dobro rumene, povoljno * zelene, zadostno ocenjeni pa bele. Ocenjevanje se je vršilo po mednarodno priznanih pasemskih znakih. Psi, ki so bili najmanj dobro ocenjeni, so dobili klubovo diplomo in kolajno Mariborskega tedna. Odlično ocenjeni psi posameznih pasem pa so dobili zaradi svojih izrednih vrlin naslov: »Prvak Jugoslavije — Maribor 1935«. Mimo tega pa je komisiji določila nekatere odlično ocenjene pse in prvake za razstavo mednarodnega prvenstva v lepoti, ki bo v Bruslju. Razstavljenih in ocenjenih ie bilo skupno 14° lovskih in snortnih psov. Med niimi ie bilo 40 tujih. OdKcno ocenienih je bilo 42, prav dobro 34. ostali pa dobro. povol ino in zadostno. Med lovskimi psi je bilo odlično ocenjenih 20, med športnimi pa 22. Naslov prvaka Jugoslavije 1935 si je priborilo 18 psov, 9 lovskih ki 9 športnih. Za razstavo mednarodnega prvenstva v lepoti je bilo izbranih 14. Od jugoslovanskih psov sta b3a določena za mednarodno razstavo le dva, in sicer: Prvak Jugoslavije »Dečko — Mirnski, ilirski ovčar, ki sd je priboril že lani prvenstvo v na£i državi, v Avstriji in Italiji, iz psame Osi je, last škofjeloškega župana ;n notarja Stcva Sinka ter prvak Ju goslavije v pasmi Sealvhamterijer jev, *'Ale« last K. Kornelrusa iz Zdenčine. Za razstavo za mednarodno prvenstvo v lepoti je določen lahko samo tak pes, ki sd je predhodno priboril državno prvenstvo v treh državah na štirih razstavah in ki sta ga ocenila najmanj dva različna sodnrka. Prvak Jugoslavije „Dečko"-Mirnski Med jugoslovanskimi lovskimi psi si je >rfboril prvenstvo le lovski terijer »Cigo« last g. Viktorja Medena i« L^uMjane, med jugoslovanskimi športnimi psi pa roiroo že omejenega >Oe6ka« ki *AJeja< Se pes *Fu^Ji<: ia pasme iChav-Chvrc, last dr. Sad nika iz Celja. Med inozemskimi ionotnimi psi so en priborih naslov prvaka Jugoslavije - Maribor 1936 naledtsjfe resatsi jodbe€m >Dob*< las* visjela s^stnflba R. IWwr)a Grad- Novovzgojena jtagodov ska nacionalna pasma: ilirski ovčarji ca, gladkodilaka fotesterijerja >Filius« v mta dinskem raaredu in psica >Rita< v Spioš-nem razredu ter resasta fokoterijerja »Ha-recote« in psica >Oriaon<, vsi last dr.Ogrki-za iz Gradca; nadalje irska terijerJca >So-lid«, kisi Elizabete Croheove z Dunaja, škotski terijer »Rechiise«, last T. iTvimga is Aiurlije in rBartinetta«, last R. VVaddela ie Anglije. Med inozemskimi športnimi psi so si priborili naslov prvaka Jugoslavije: opičji pm čerji >Unschl«, last Pavle Jettmajerjeve od Sv. Petra pri Gradcu, a reda-eteri je rka psica » Griggac, last Karla Lieleka iz Beljaka, nemška bokserja >Gerik«. last Harolda Pail meda iz Newjonka in >Miranda<, last dr. Monzlove iz Linza ter perzijski hrt *Ha-run», last gTofice Casati-Casate iz Gradca. Razdelitev nagrad Po končani ocenitvi je komisija raadeiila leset lepih nagrad, ki jih je darovala deloma zadruga >Mariborski teden« Nagrade so dobili: Poeher iz Gradca. Elizabeta Crohs z Dunaja. Sink iz Škofje Loke, dr. Odrine iz Gradca. Pavla Jettmar iz Gradca, Marija ftrkftiom ■ Onnoia, groto 0»ati- ili nisva tletna : iz Gradca. T. Irving iz Londona. Kornelius iz Zdenčine m Kari Lielek iz Beljaka Obenem je komisija razdelila odlično ocenjenim diplome ter zla-kler ne preneha sedanja deževna doba Med tem pa italijanski listi slej ko prej napadajo Veliko Britanijo. Londc-n, R. avirasta. AA. Znani anclrš"; pacifist lord Al len of Harwood je imel včeraj na sestanku pacifistične organizacije v Oxfordu srovor, o italijansko-abesinskern sponi. Med drusrim je dejal, da bi Evropa, ako dopusti pre-kršitev mednarodnesra prava v škodo Ahesinije, v kratkom doživela. da bi se enaka krivica prapetila tudi Avstriji. Evropskii državniki se bodo fOtOVO še o pravem času zavedli in preprečili to zlo. London, 6. avgusta R. Po vesteh iz Ad«d i A bobe je bila v petek nu i Aibesinijo in Japonsko sklenjena poprodba za dobavo ve!' kih množin orožja, da bi t?e tako pospe.'-:ia mobilizacija abeslnske armade. Istočasno bo prišla v Aibesinijo številna vojta,ška ;n trgovinska misija iz Japonske. London, 6. av^rusta. AA. Dauaiojjj Times« poroča iz Addis-AbolM-. da je poročilo a-be-sinske^a pooblaščenea, f ra neo^kcera profesorja Gastona Jeza v ženevi zbudilo precejšen optimizem v al>e«inski presto.;-oi. Cesar je odTetu v Ad !i- Abe-bo, še ne vkorakajo v prestolnico- da ne b] tuji zastopniki dobili vtis o intenri vnli. vojnih pripravah. Med mno£rošt<'viln'nn domoljubnimi priredi i t vam i za nedeljo, so olval^ti dovolila samo manifestacijo ahn. ki ie bil ves Čas. kar obs^oia ^tnhlhelm. njejpe* častni Član. je seda j častio flanahra ol'o-žil. V svojem pismiu, v ta-rega ?>tahlhelma je bil. ta s:* znova avede obe?. v^;aška obveznost. Vlada je to izvrši- la v zaki ilu z dne 16. marca t. 1. Zaiad"! nadaljnecra razjvoja ideje o zajednici nafte nemške domovine smatram, da ni več potreben nadalmi obstoj udru Žen j, ki nimajo specialno določenih naloe. TTcinitov Mkih organizacij je v interesu edinosti, ki jo ho-Se dosegi državni vodja in kancfJi«r Nesreče in katastrofe po svetu Pariz. 6. avgusta. A A. V severoza padinom francos-kem primorju bi bila včeraj skoraj nastala velika katastrofa. Izletnišiki parnik z 250 potniki, ki se je vračal z otoka Moli-na v Brest, je zadel v sJcolo in dobil hude poškodbe. Voda je pričela na, 22 pa lažje ranjenih, Manilla, f?. av zelo živahno trgovino z dekleti meri kontinentom in Anglijo. Notranji mini**ter Jobn Simon je odredfl zelo Sirnkopot^zno pTOi-skavo Protiitalijanski izgredi na razstavi v Bruslju Bruselj. 5. avgusta, č. Na mednarodni raz-, stavi je prišlo pred italijanskim paviljonom do političnih demonstracij. Komunisti in drugi antifašisti so priredili ob obletnici nemškega napada na Bekrijo veliko zborovanje, na katerem so govorniki ostro napadali Mussolinija zaradi njepove abesin?ke politike. Nekaj demonstrantov je vdrlo v paviljon in strgalo Mussolinljevo sliko z zida. Nedvomno bi opustošili vse prostore, da nI takoj energično posredovala policija, ki je ve« izcrrednikov aretirala. Med aretiranimi je Ukfi narodni postane« Loshant. T bolnicah Beograd. 5. avgusta, p. Mdnis^er za socialno politiko m narodno zdravje je izdal odredbo, po kateri se pravilnik o bolniških pristojbinah nprefnem tako, da bodo i m«* M sdravniki, Shmi zdravniških zbornic in ožji Mani njihovih rodbin pravico zdraviti se v MmA bomicah sa poiovieno ceno. Po tej odredbi jim pripada drogi bolm# rn* Stran 2 Torek. 6. avgusta 1985. Stev 176 Lepa svečanost na Begun jščici Proslava 40 letnice radovljiške podružnice SPD In počastitev spomina Hugona Robleka V nedeljo se je pri Roblekovem domu na Begunjščici na vabilo podružnice SPD v Radovljici zbralo veliko število planincev iz vseh krajev naše zemlje. Podružnica SPD Radovljica je praznovala 401etnico svojega obstoja, obenem pa je počastila spomin svojega pokojnega načelnika in častnega člana blejskega lekarnarja Hugona Robleka, ki je pred 15 leti izgubil življenje pri požigu Narodnega doma v Trstu. Ob pol 11 dopoldne so se zbrali planinci pred Roblekovim domom. Službo božjo je opravil župnik iz Begunj Franc Gornik. Pri maši je krasno pel Slovenski kvintet. Po maši je imel g. župnik lepo pridigo. Poudaril je, da nam je to zemljo dal Bog, da jo negujemo In smo zato dolžni tudi braniti jo. Prav tako moramo skrbeti za brate, Delati moramo za njihovo lepšo bodočnost. Tople besede so se globoko dojmile vseh prisotnih. Po maši je navzoče pozdravil v imenu podružnice SPD Radovljica načelnik gosp. Slavko šušteršic, ki je poudaril važnost te proslave. Posebno je pozdravil številne zastopnike najrazličnejših društev, ki so dokazala, da pravilno pojmujejo pomen proslave. Vhod v dom je bil okrašen s sliko pok. Hugona Robleka in s sliko Narodnega doma v Trstu, ki so jo s primernim posvetilom poklonili Jugoslovani iz Trsta, Gorice in Istre. Zgodovino podružnice SPD Radovljica nam je v izbranih, besedab podal njen bivši načelnik g. dr. Prešeren. Orisal nam je požrtvovan^ delo naših prvih planincev, ki niso hodili v planine samo zato, da se na-vžijejo naravnih krasot, temveč v prvi vrsti, da z vztrajnim delom pridobe slovenskemu planinstvu novih moči in izvijejo Nemcem naše planine iz rok. Spomnil se je Hugona Robleka, ki je bil eden prvin slovenskih požrtvovalnih planincev. G. Figur je občuteno recitiral primerno pesem, nakar je g. dr. Cermelj pozdravil vse navzoče v imenu Zveze jugoslavenskih emigrantskih ciruštev. Poudaril je, da ima slavnost dvojen pomen: slavimo 401etnico obstoja močne postojanke narodne misli, obenem pa se klanjamo spominu nesebičnega narodnega delavca. Orisal je trnjevo pot našega ljudstva. Pod Roblekovo sliko je položil krasen venec. Slovenski kvintet je zapel nekaj primernih pesmi, nakar smo se po lepi pietetni svečanosti razšli s trdnim sklepom, da bomo podvojili svoje delo. Popoldne je podružnica SPD Radovljica imela svojo prireditev v Pensionu Sturm v Poljčah. Prireditev je krasno uspela. Od vseh strani smo prihiteli, da podpremo delo te mogočne podružnice, ki je z ogromnimi žrtvami zgradila Roblekov dom in vzgaja sinove te zemlje v ljubezni do naših planin. Potrebna je ta vzgoja, kajti le kdor resnično ljubi naše plp.nine Hh bo znal braniti. Cestna dela v Uxw**H*wt srezu čeprav so krediti banovine nezadostni, se pozna napredek iz leta v leto Kranj, 4. augusta. S tihim, toda vztrajnim delom izboljšuje srozki cestni odlx>r v Kranju ceste v svojem področju,— Čeprav so Krediti s strani banovine noznzdostni, se vendar napredek iz leta v leto pozna.— Zlasti odkar je odboru dodeljen tehnik g. Pisk. se marsikaj napravi tudi v lastni režiji.— Letošnji gradbeni program kranjskega cestnega odbora je prav lep. Veliko pozornost se zlasti posveča Jezerski cesti, ki je največje breme--Lani sta bila otvorjena prometu most v Luknji in le- skovski most. letos gradi * Obnova« bukovški moM, kranjska stavbena trdka J. Slavec in drug pa je izlicitirala Celarjev in Taborski most, za katerega znaša proračun 641.000.— To bosta železobetonska mostova z nad 20 ni razpetine. _ Z delom pričnejo ta mesec Tako bodo počasi leseni mostovi na Jezerski cesti zamenjani z betonskimi, kar je za to cesto prvi in glavni pogoj. Da se izl>oljša cestišče, je cestni odbor pričel Jezersko cesto posipati s porfirnim gramozom iz Slavčevega kamnoloma n Kokri, ki je znatno boljši od navadnega gramoza.— Zaenkrat je posute s porfirjem 14 km Jezerske ceste od Kranja do Hotemaž in od Potoč do Zg. Kokre.— Od novesra porfirnega gramoza se pričakuje znatno izboljšanje cestišča. V Kakri in na Jezerskem pred Kanoni rjem v km 26—36 dela cestni odbor oporne zidove, za katere ima na razjx>lacro znesek Din 4^.000.—iz bednostnega fonda. V Kranju samom je bila na banovinski cesti proti Či ročicam spomladi dogotovljena regulacija ceste ob Delavskem domu, sedaj pa je na programu razširjenje ceste in regulacija bregu ob živinskem trgu. Cesta pod živinskim trgom, ki je dosedaj največ 4 m široka, ho razširjena na 7 m. Zato bo treba od- ELITNI KINO MATICA 21-24 kopati nekaj bregu, pribh'žno 500 m* zemlje potem pa se bo napravil do 3 m visok oporni zid, pobočje nad njim se bo pa splaniralo. Ta razširitev ceste bo izvršena nekako do Volčicevesra gospodarskega poslopja. Tudi stopnice, ki vodijo s ceste na živinski trg, bodo preurejene. Sedanja cesta s širino 3.50 do 4 m je bila znatno preozka in celo nevarna zlasti za živahen promet ob ponedeljkih. To razširitev je cestni odbor predlagal letos ob priliki, ko je bila na srezkem načelstvu razprava, katera dela v kranjskem srezu se bodo izvršila iz banovinskega fonda za javna dela.Zaenkrat je obljubljenih oO.OOO Din. Delo bo pa veljalo 72.<:oO Din Načrti za to razširitev so že napravljeni in od banske uprave potrjeni. Z delom se naibrže prične že v jeseni. V svrho zavarovanja parcel na desnem bregu Save in banovinske ceste nad državnim mostom in tovarno >Jugobruna< gradi cestni odbor ob Savi 3 jezbice, ki bodo veljale 3S.f00 Din. Istotako bo treba popraviti prag preko Save, ki je radi povodnji precej raztrgan in ga bo prihodnja poplava popolnoma uničila. Delo je mogoče edinole poleti ob nizkem vodostanju Save. Na teh vodnih napravah so zainteresirani cestni odbor, železnica privatni mejaši, ter posestniki lesnih skladišč. Jezbice gradi Ivrdka Slavec ter bi jih pravzaprav moralo biti - če bi bil kredit - še več, ker je zavarovanje te ceste, ki je savskim povodn.jim hudo izpostavljena, nujno potrebno.- Kot je iz pričujočega članka razvidno, vsepovsod naletimo na vztrajno delovanje kranjskega cestnega odbora, pri čemer so pa še izpuščena vsa dela v tržiškem in škofjeloškem sodnem okraju. Te1. 21-24 Danes ob 4, 7% in 9!i premiera veselega filma Jean Harlovv v filmu ŽENINO OROŽJE Dopolnilo Param ountov žurnal. Globoko zaiižane cene. Zvočni kino Dvor Telefon 27-30 rx~nes ob 4 7 in 0 -fihn smeha Hansi Niese Visočanstvo j>e5*ic« Vstopnina za parket Din 3.50 Blagoslovitev križa škrlatici Jesenice, S.avgrLsta. V nedeljo je bila na vrhu mogočne Skrlatice alovesna blagoslovitev križa, ki ga je postavila Skaia v spomin na naiih goran smrtno ponesrečenim planincem. V soboto popoldne in rveoer je prispeto v Aljažev dom mnogo turiartov, tako da ao morali nekateri preskočiti .v jedilnici in na hodnikih. Slabo vreme je marsikoga zadržalo, sicer bi bil naval še večji. Proti večeru ao planinci v pertinah natrgan" planinskega cvetja aa venec, M so ga zjutraj ponoali na vrh in ga privezali na kriz. V nedeljo zgodaj zjutraj je škof dr. Rozman v Aljaževi kapelici opravil službo božjo. Po molitvah za pokojne planince ao jeseniški Savani zapeli nekaj lepih ialo-stink, potem je pa krenilo okrog 150 planincev a Škafom na cehi proti vrhu Skrta-tiee, ki je bita skoraj ves dan zavita v meglo, vendar pa dežja ni bilo. Okrog 11 smo prispeli na vrh. Predsednik jeseniake Skale g. Miha Oop je v kratkem lepem govoru pozdravil planince in naprosil cerkvenega vladiko naj priklice na križ božji blagoslov. Po blagoslovitvi se ji g. Škof v lepem pomembnem govoru spomnil smrtno ponesrečenih planincev. Sledili so govori zastopnikov društev, potem so pa pevci zapeli več ganljivih žalostink. S tem je bila svečanost zaključena. Udeležile se je tudi deputacija n. planinskega peepolka iz Škofje Loke. Zlasti mnogo je bilo rjianincev iz Ljubljane, Celja ta Jesenic. VeČina se je vrnila mimo Aljaževega doma v dolino, nekaj jih *- "~ ^ez Rogiioo v Kranjsko goro. wVa*»w na Dol cesti •v Ml Ltfubdtfana, G. avgusta SoitoiBlKO dručfcvo Ljubljana IV. je v nedeljo popoldne priredilo na ovojem letnem telovadftsdu ob Dolenjski cesti predstavo VomJbengarjevo komedijo »Voda«. Režiser Đmi-i Frelih je predstavo pripravil prav dobro, da je pokazalo dejanje brez spotike, naravno m tem bolj živahno, ker je dogajanje poživil z mnogimi nemimi prizori itn celim sprevodom, da je bik> življenje na vasi Suhi dol podajano Ctan verjetneje. Vsem eodehijo&ini gre priananoe, kri jih dviga nad običajne diletante, da so svoje uloge do dobra zrn ali, a še več: skoraj vsak posamezno^ ee je potmudil, da je ulogo in-drividu-aliziral ali t i/p izd rad z govorico, vedenjem in ma&ko. Tuixli todejstvo je Ecveoiaie-zasluga režiserja Preliha in je v tem dejstvu mnogo trdega, a tudi dokaj uspešnega truda. LnteLLgenco in poglobijenost v uloge so torej kazala malone vbI sodelujoči, izogibajoč se šablone in brozbarvnoeti. D«. e<> pri tem čisto pravilnem in zanimivost vee-skoz igralsko povdarjenem stremljenju tudi pretiravali in karikiraM, je pri vzgledu ambicioznih &avt t-nuKln dMetantin razumljivo. Z večjo in pogosto prakeo se morda vse, česar je danes se preveč, opravi do prave mere, ki jo zahteva umetnost. Sedanja grotesknost in karikafcurnost se jrm dvigne do realistične naturnosti. Zmerom je bolje, da je česa preveč, ker se da n (miriti in ublažiti, kakor če je vsega premalo. Režiser se je pa moral boriti tod i z materijalnimi zaprekami. Postavil je kulise, ki naj predstavljajo dvorišče za hnso vašlkega župane m v ozadju Suhi dol s križiščem cest. De. te kmMse niso slovensko vaške in da obleke in pokrivala večine kmetov niso naća in kar nič današnja, tega je kriva pač zadrega, iz katere ni Mlo pomoči. Zavestno storjeno napako režiserjevo je pa treba odklonita: komedijo, ki se dogaja več tednov, je dal odigrati brez odmorov To je nesmiselno, ker gledalec je dobil čisto napačen vtdsk, da se je vse skupaj zgodilo v dobrih dveh dneh. Na odiprtem prostoru se seveda izgublja razumljivost govorice in spričo nekaterih šibkih glasov so utonili mnogi prizori. Da so se tudi Suhadolci pozen ili s Primorkami in da je v Suhem dolu med Kranjci že mnogo Goricanov, je kajpak verjetno. AH ta mešanica govorice, nam često nerazumljiva, ni prijetna, ker ni enotna. V prav dobrih rokah so bile tri glavne uloge: pred vsemi Tinče režiserja Emila Frelih a, ki ima pristen dar za komike in vilic neke te rim pretiranostim v celoti igra zeio naravno, živahno hi prisrčno, dalje žu- DO LAS I Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. • 11 sws Najmanjši znesek 8 Din Beseda 50 par, davek 3.- Din Lahka ictna oblačila bourett. kasa sport hlače, Hster, perilo itd. v lepi izbiri zelo počen: naprodaj pri Preskerju, Lju- Prodam moško kolo, dobro ohranjeno, ati zamenjam za žeosKaga. Ogleda ee na VeGn: poti 5 pod strePBcem. Beseda 50 par, davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Eto ENTEL — A2UR — PLISE rsvrši ekspres MATE K a Ml KES, Ljubljana (poleg hotela štrukelj) 54/L Prvovrstna bukova drva m3 Din 75—, franko vaše skladišče nudi Hladnik iYanc. trgovina. Preserje pri Ljubljani. 239«6 Rabljena kolesa poceni kupite pra »Promet« nasproti križev- eke cerkve. 2396 GLASBA Beseda 90 par, davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din . Kratek črn klavir, dobro ohranjen se proda. Ogled v sredo od 2—3h popoldne, pod Rožnikom c I St. 9. 2393 Najmanjši znesek 8 Dm Beseda 50 par, davek 3.- Din Kuharica vajena tudi dragega dela išče shižbe, gre tarifi na dežek). Nastopi lahko takoj Ponudbe na upravo »Slov. Naroda-: pod »Vai*na«. 3993 MALI OGLASI SLOV NARODU IMA30 SIGUREN USPEHI GUA biML higiene Makulaturni papif proda r^rava ..Slovenskega Naroda'. Lfubli a na, Knaflieva ulica ftcv. S pan Robe mik g. Sre&La T., ki je postavil krepko realMiČbo osebo in jo iskuftai, — žal, nedosledno — žaba rvati tudi s dialektično govorico, in Jaka Jakopič g. 9t. Pogačnika, ki is bil živ in okreten, le mestoma pretirati, preveč nemiren in glasovno utrujen, t splošnem pa prav posrečena kreacija. Dobre figure ao v celem podali »e gg J. AffguMn (Krpe), Anica Bufalin (Anka), SaSa Peteric (Katrica) in Evgen PreHh (Kopriva). Ako bi zadnje omenjeni govoril g4a-anaje m bil v igri krepkejii, bi ustrezal še mofineje svoji ulogi. Prav dobre tipe kmetov so postavili gg. Drago Plačnik, v. Ourtc, K. Okretič, FHd. Artaak, K. Teran in posebej L. Fizntek. Uloga poštarja naj bi 9G spton crtala, ker je njegovo branje le neslano. Predstava je zelo ugajala in nudila občinstvu mnogo zabave. Obisk pa bi bil lahko iadaino več*. Fr. 6. Vlak povozil starko Ljubljana, 6. avgusta. Ha železniškem prelazu v Rožni dolini, nasproti Neredove gostilne, se je pripetila včeraj popoldne okrog 17.45 težka nesreča. Proti Ljubljani je pri vozil vrhniški vlak, ba§ tedaj pa je stopala proti progi 70-lerna Marija Hribarjeva, stanujoča na Tržaški cesti na Vidu. Starka, ki je bila močno naglušna, ae je pečala s prosjačenjem in nabiranjem starega železja. Tedaj, ko je stopala na progo, ni bilo nikogar v bližini, ki bi jo opozoril na prihod vlaka. Opazil je tudi ni strojevodja in je stroj v hipu pograbil starko, ter po vrgel podse. Vlak je vlekel nesrečno Žrtev s seboj kakih 30 m in jo strahovito razmesa-ril. Odtrgal ji je obe nogi in jo poškodoval tudi po telesu. Strojevodja je šele tedaj opazil nesrečo ter vlak ustavil. Na kraju nesreče se je hipoma zbrala velika množica radovednežev, vendar starke niso mo^li takoj spoznati. Na Glince je bila pozvana policijska komisija, ter je zdravnik dr. Lnžar po pregledu trupla odredil prevoz v mrtvašnico na viSko pokopališče. Poizvedbe so Sele pomeje dognale, da gre za Hribarjevo mater, kot so jo splošno nazivali na Viču. Pokojna zapušča poročeno hčerko ki sina. ™- Zvočni kino Ideal Danes ob 4., 7. in 9*/4 zvečer film smeha VESEltA KAVAliERUA Vstopnina 4.50, 6.50 in 10 Doc P! Roparski nap v tivolskem gozdu Ljubljana, 7. avgusta. Ljubljana se počasi ajnerikanizira na vaen področjih. Zal pa temu napredku ne moramo peti bvale, ker je negativen in ker vzbuja celo resne akrbi. Mladina se je začela vzgledovati na »junakih< naaaga časa, pustolovcih, prenapetežih ter junakih kriminalnih zgodb. Ne moremo pa reci, da vlečejo le zgledi. Beda ima velik delež pri splošni pokvarjenosti. Mladina živi v neurejenih razmerah, živi brez upanja, da bo kdaj dosegla kakršnekoli smotre, ki je zaradi njih >vredno pošteno živeti«. Res se še ljudje čudijo nad pokvarjenostjo mladine, vendar so zdaj že taksni primeri, o kakršnem govorimo ob tej priliki, prav za prav nekaj vsakdanjega Včeraj popoldne po 16. sta šM dve mlajši dami po gozdni poti pod vodovodnim rezervoarjem proti Rožni dolini. Nameravali sta si ogledati stanovanje v Rožni dolini in ga najeti, Če bi jima ugajalo. Na klopi ob poti je sedel precej dobro oblečen fant, okrog 18 let star. Zbudil je njuno pozornost, ker ju je opazoval prežeče, vendar si nista mislili nič posebnega. Ko sta odšli že precej daleč, je ob odcepu poti, ki zavije proti čadu, fant pritekel sezut, v nogavicah sa njima. Ena dama ga je opazila, nakar se je zdrznil, naglo pristopil ter iztrgal drugI ročno torbico iz rok, z okrog 500 Din gotovine. Napadenka se je tako ustrašila, da je bfia vsa iz sebe, samo teriknila je, ko si Je nekoliko opomogla. Sprehajalci, ki so bili v htižmi, ao se spustili v lov za roparjem, ki je pa bil urnejših nog, kmalu se je izgubil v gozdu, zasledovalci so pa opustili zasledovanje. Predao sta napadenki javtti napad na policiji' in Je prišel stražnik v gozd, je ropar že odnesel pete. Toda medtem so našti za hrastom tik ob poti v papir zavite čevlje, ki Jih Je spravil fant, mdsleč, da jih ne bo nihče našel, dokler ae ne vrne po nje. Nameravali so počakati nanj v zasedi v bližini drevesa, kjer je pustil čevlje, toda najbrž si Je premislil, saj si za uropam denar lahko kupi poštene cevije. Ker pa bos ne more v mesto, se najbrž skriva v gozdu. Morda si bo skušal kje v bližini priberačiti čevlje. Policija ga bo lahko zasledovala po čevljih ter ji bo morda prišel v roke, še preden bo zapravil denar. V tivolskem gozdu se zbirajo že delj časa sumljivi pobalini in pogosto so že bežale pred njimi ženske. Da ao drzni, dovolj dokazuje včerajšnji napad pri be- lem dnevu Pot pod rezervoarjem nad Cesto na Rož>.iLk je precej prometna ker Je najbližja med Rožno dolino in Aleksandrovo cesto. Razsvetljena pa ni tn sc je ljude zaradi tega izogibajo ponoči. Zelo pripravna Je tudi za tihotapce, ki ae hočejo izogniti mitnice pri cesti. Upamo, da bodo odslej posvečali več pozornosti tudi tivolskemu gozdu, kjer je bilo že dovolj pobalinstev in kjer so bile Že večkrat polomljene " ' M — no. napadi so pa zdaj že vsakda_. a bi bila nujno potrebna policijska straža. KOLEDAR Danes: Torek. 6. avgusta katoličani: Gospod izprem. Vlastica. DANAŠNJE PRIREDITVK Kino Matica: ženino orožje. Kino Ideal: Vesela kavalerija. Kino Dvor: Visočanstvo perica. Kino šiska: Ukradli so ji otroka. DEŽURNE LEKARNE Dane«: Air. Lcustek, Resljeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12, Nadi Ko^n. tar, Vić.TržaAka cesta. Iz Maribora — Vlom v Šolsko poslopje. V Ravnah so še neugotovljeni storilci vdrli v šolsko poslopje ter se spazili v stanovanje šolskega upravitelja Ivana Babnika. iz katerega so odnesli razne obleke. perila in čevljev v vrednosti 1500 dinarjev. Vlomili so tako, da so i.. starem oknu razbili Šipe. — 100 jajčk v cefetiM-ni prahu. Pri Sv Barbari pri Mariboru je prišlo pred neko mesarijo do hude bunkarije, katere žrtev je postal posestnik Franc Jus. Nasprotnik mu je zbil a hrbta nahrbtni kos in ga vrgel po cesti, da so se rumenjaki in beljaki 100 jajčk, ki so bila v košu spreme-šaii a cestnim prahom v čudovito zrno«. Epilog: bo na aoddscu. — Prisrčno Je bilo slovo od režiserja V. Skrbinška, ki odhaja na svoje novo ataž-beno mesto v Skoplje kot glavni redbser. Na prijateljskem sestanku so prišle do izraza vse simpatije, ki si Jih je pridobil V. Skrbinšek v Mariboru. Narodno g4oda-Hšce izgobi z njim močnega tvorca. Umetniški ktab pa delavnega odbornik n. ŠAH Nacifonalni turnir Sinoči se je nadaljevalo I. kolo nacionalne ga amaterskega Babovskega turnirja. Dopoldne sta biLi končani dve partiji. .lonke je podlegel Preinfalku. SobarM in Matvejev pa sta se zedinila na rorrdR. MIlan Vidmar |e imel proti Carevo sirer zasedeno d linijo, vendar s tem ni mogel pamMizirati bolite pozicije nasprotnika. Carev je dobi močan napad, vendar se )e Vi. 1 mar r«>Ail z večnim šahom. K mahi nato se je Herbatin predal Beričn. Belic je razbil nasprotno kraljevo krilo in je z mat grožnjo vzel fierbatinu figuro in zmagal. Partija S«vir K. : Marok se je končala z re-mijem, čeprav je imel Ma-rek kmeta vec in po splošni sodbi dobljeno igro. Gremčarski : Savić B. "da po zanimivi partiji, kjer so ostali na Šahovnici skoraj do zadnjega vsi kmetje, k a tičala z remijom. C\ ril Vidmar je kot Črni v končnici dobil proti Liculu fiiruro m je zmagal. SaSka je kot črni proti Hrenu uveljavil zmagovito prostega kmeta. Zanimivo je, da so v prvem kolu «io-bivali samo Srni. Partija Gahrovšek : Niko-lič in Šorli ■ Sikošek sta bili prekinjeni SikoŠek je žrtvoval figuro za tri kmete, vendar je Sorli pozneje vrnil figura n dva krnita. V končnici ima Sikosek kmeta več in izglede na zmago. Tsto velja za Crabrovska, ki ima rodi kmeta več. Danes se je pričete 2. kolo. &e ob 11 se Je končal damski gambit med C. Vidmarjem in Herbati/norn z remijem. Kmnhi nato je inž. Prek premagaj Careva. Prede fa dobil sek> močno središče, zaradi aMstSJi nadaljevanja pa je črni dobil proti4gro m kmeta. Končnico je igral boli aek> r}ob»rtr>, pobral nasprotniku vse kme*«* in je z dvema prostima kmetoma jadral - zmagoviti konec. Vee ostale partije so bile prekinjene. PreinfaUk ima proti GaJ>rovsku fi proti šufoa riču rrafbrzV TErtriv1 Trna lcrm*ta manj i.n sJabAo pofcV'V PtuV — Poskus samomora. V aamomti;.. namenu al je pognal kroglo v prsi ini podnarednik S. S. tukajšnjega ponton*r-skega batoljona. Prepeljan je bil takoj v bolnico, kjer ao ugotovili, da rana ni nevarna. Kaj je pognalo pridnega pod. oficirja v obup, ni znano. Kupuj domače bla*^ Zborovanje brez govorov Kongres gluhonemih v Mariboru Preteklo soboto zvečer se je vršil v Narodnem domu mednarodni kongres glohonemih, kateremu je prisostvovat k> okrog 60 gluhonemih iz vse države, prišli pa so tudi delegatje zveze gluho* nemih iz Avstrije. Zborovanje, ki je trajalo 4 ure, je otvori 1 in vodfl pred' sodnik zveze gluhonemih v dravski ba-novne g. Alojz Uršič. Uvodoma se je spomnil tragične smrti blagopokojnega viteškega kralja Aleksandra I. Uedmi* telja, kralju Petru II pa se je bila od* poslala vdanostna brzojavka. Sledila so poročila raznih funkcionarjev, in sicer je podal tajniško poročilo Konrad Ur* šič, blagajniško pa Bogomir Sagaj. Dru štvo gluhonemih za dravsko banovino izkazuje v preteklem letu 10.369 Din dohodkov in 7.065 Din izdatkov. Sledi* le so volitve in je bila izvoljena nasled* nja nova uprava: predsednik Alojz Ur* šič, tajnik Konrad Uršič, blagajnik Bogomir Sagaj, vsi iz Maribora; za odbornike pa so bili izvoljeni: Kac (Ruše), Jvurbus (Pobrežje), Kranjc (Nova vas), Gorican (Pragersko), Rarometler n §e--rona (Ptuj). V nedeljo dopoldne so si zborovalci ogledaK Mariborski teden, včeraj pa so napravili izlet v RogaSkn Slatino in Celje. Stcv,176 Torek, 6. avgusta 1966- Streti ^ DNEVNE Slovenci v Ameriki Smrtne nesreče in ljubavna tragedija — Novi grobovi V Rockspringsu je via* govozil Franca Tjojarja. Z a dobil je tako težke poškodbe, da jim je v bolnici podlegel. Pokojni je bil star 56 let, v Ameriko je prišel pred 30 lati. Bil je samec in zadnje zase brez dela. V Ameriki je zapustil sestro. — V Cieveian-du je avtomobil do smrti povozil Matijo Gr-zinčiča iz Klane pri Opatiji*kjer zapušča ženo in dve hčerki. Star je bil 47 let, v Ameriki je bil 19 let. V Trinedatu je umrl v bolnici Janez Hren. Delal je večinoma v premogovnikih, kjer ai je pokvaril nogo, ki se mu ni hotela zaceliti. Hotel se je vrniti v staro domovino, pa ga je prehitela smrt. Doma je bil iz Prigoriee pri Ribnici. — V bolnici v Clevelandu je podlegel v tepežu zadobije ni m poškodban Janez MegliČ, star 47 let, doma nekje od Krke na Dolenjskem. v Chicagu se je odigrala pretresjliva ljubavna dramaranod-jeukpz eniatx rdgovc ljubavna tragedija. Jože Gornik je zaklal svojo 19-letno ljubico Marijo Lukavič. Za »lovo jo je poljubil, po tem jo je pa zabodel z nožem v prsa. Fant pravi, da sta se bila domenila, da pojdeta skupaj v smrt. Najbrže se je on skesal, ko je prišla vrsta nanj-Ranjeno dekle ga je prosilo, naj jo reši strašnih bolečin in ji zasadi nož v srce, kar je tudi storil. Pred smrtjo ga je pa prosila, naj jo še enkrat poljubi. — v Alamusi se je pripetila težka avtomobilska nesreča, ki je zahtevala življenje 2l-letnega Janeza Sviglja. Fanta je avtomobil tako težko poškodoval, da je cez nekaj dni ▼ bolnici umri. V Ameriki je zapustil starše, ter več bratov in se, ster. Umrli so ▼ Calnmetu Janez dtukelj, star 42 let, rojen v Ameriki, kjer zapuSca starše, štiri brate in ittri sestre, v Forest dV Jože Mihevec, star 33 let, lojen t Ameriki, kjer zapušča ženo, tri otroke, starše, dva brata in 3 sestre, v istem kraju Janez Mi rinarič, star 29 let, doma is Istre. Marinan '• se je smrtno ponesrečil v rudniku. V istem kraju je umrl tudi Ignac Novak, star 46 let, doma iz Sv. Lovrenca ob Temenici. V Ameriki je bil 27 let, zapnstil je ženo, 5 otrok in 2 sestri. V Cleveiandn 90 umrli Franc Snrc, po poklicu livar, doma iz 2užemberka, star 62 let; v Ameriko je prišel pred 42 leti. dalje Jožef Maorer, po domače Cnželj-nov Jože, star 59 let, doma i« Zagrade* na Dolenjskem; v Ameriki je bil 80 tet. V Clevelandu [e umrl tudi Janez Sohadolnik, brat znanega trgovca s čevlji; doma je bil iz vasi Kamnik, fara Preserje. v bolnici v Clevelandu je umrl Martin Špilar. star 64 let, doma iz Male Pristave na Krasu. V Ameriki je bil 36 let. V Chicagu je umrl Jože Dres^ek, star 02 let; podlegel je operaciji. V Barhertonu je umrla Angela Am-brožič, stara 42 let. V Clevelandu je umrla Marija Primožič, rojena Gruden, stara riB let, doma iz vasi MaSce, fara Sv. Gregor. V Ameriki je bila let. Spominske lipe uničujejo »Slovenski Narod« je 2. decembra lani poročal o spominskih lipah, ki so jih v Semiču zasadili domači Sokoli v čast našega mladega vladarja kralja Petra II., občina pa v spomin njegovega velikega očeta. Prav takšne lepe pietetne svečanosti so takrat priredila druga sokolska društva in napredne občine sirom naše banovine in države. 2e nekaj dni pozneje so časopisi poročali o grdih zločinih v nekaterih krajih, kjer so večinoma neznani zlikovci spominske lipe posekali ali pa jih poškodovali tako, do so so posušile. Tudi v Semiču so že na dan zečjinjenja, ko f* bil pietetni akt izvršen, nekateri prenape-teži izražali svoje negodovanje in hoteli preprečiti sajenje bDominskih Up, kar se jim pa ni posrečilo, saj je baš SeniH kljub vednl borbi nasprotnikov ena najzavediu jših naših vasi, ki zvesto v vsakem pogledu izpolnjuje svojo vzgojno nacionalno nalogo in dolžnost. Veliko presenečenje so doživeli Semleani v četrtek zjutraj, ko so opazili, da ?o lipe — dokaz ljubezni do domovine in kralja — tako zelo poškodovane, da ph 1k> treba odstraniti in zamenjati z drugimi Zlikovci so svoje gnusno delo opravili ponoči, kar je Čudno, ker se njihove vrste ptiči navadno pojavljajo Čez dan. Spričo nekaterih pojavov v zadnjem času smo sicer taojti to pričakovati dasi nihče m verjel, da se bo vendar našla' zlobna roka. ki bo dokaz ljubezni naših So-ko'ov m naše občine do domovine in na?ih nacionalnih vladarjev na takšen način uničila. Vsi domači so prepričani, da bodo Morilci prejeli zasluženo Kazen. JI Torek. 6. avgusta Ljubljana. 12.00: En, dve, en dva! (koračnice — take in onake na pl. — 12.45: Poročila, vreme. — 13.00; Čas, obvestila. — 13.15: DekliŠkj apevi. Tercet Stritar in plošče. — 14.00: Vreme, spored, borza. — 18.00: Otroška ura (Mirko KunčiČ) — 18.25: Mflada pota (zvoki za deco), izvaja radijisiki ork. — 19.10: Čaa, vreme, poročila, apored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20.00: Iz kraljstva lutk. (orkestralna in reproducirana glasba, klavirski koncert in razni prizori) Sodelujejo: Dr. Danilo Svara, Man i radijsk. dramskega studija, radijski orkester in plošče). — 22.00: Cae, vreme, porodila, spored. — 22.10: Venoki Slagerjev na ploščah. — 22.30: Angleške plošče. Sreda, 7. avgust Ljubljana. 12.00: Zvoki iz Amerike (plošče). _ 12.45: Vreme, poročila. — 13.00: Cas. obvestila. — 13.15: ftramel kvartet igra na ploščah. — 14.00: Vreme, spored, borza. — 18.00: Eksotične cvetke. Radijska orkester in plošče. — 18.50: Pogovor s poslušalci. — 19.10: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20.00: Iz cerkve spev ubran doni.... 1) orgulje solo, p. Kanizij Fricelj 2) Koncert Slovenskega vokalnega kvinteta vmes soli. — 21.00: Komorna glasba. — 22.00: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.10: Po naftih livadah, igra radijski orkester. Četrtek, 8. avgust Ljubljana. 12.00: Živalski karneval (plošče). — 12.45: Poročila, vreme. _ ia00: Cae. obvestila. — 13.15: Valček na I ■■Tok, radijski orkester. — 14.00: Vreme, tnpored, borza. — 18.00: Nekaj venčkov. Radi jaki orkester i«n plošče. — 18.50: SJovesčina za Slovence (dr. Rudolf Koleri«). _ 19.10: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20 00: Prenos m T Vene rada. — 22.00: Cas, poročila, vreme, spored. — 22.10: Pisano polje, bivaj« radijski orkester. Petek. 9. avjrast Ljubljana. 12.00; Dovrakove flfctedfbo ne ploščah. — 12.45: Poročilo, vreme. — 13.00: fns obvestila. — 13,15: Na planinca h lu-£tno bili (plošče). — 14.00: Vreme, spored, borza. _ 18.00: Harmonike in cilre, veavra to bo reč. Avgust Stanflco im pftoftce. — tSJBOl Barvna fotografija-lahka srrvar (g. Koron-ca-n). — 19.10: Cas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. — 20.00: Prenos iz Zn-ereba. — 22.00: Cas, poročila, vre^me, spor od. — 22.10: Od namrtne do jazza. — KariovSki plavati povabljeni v Ljub Ijano. SK Ilirija je povabila jUTLiorje KSU na prijateljsko juniorsko plavalno tekmo, ki bo jutri ob 9 zvečer na litri jL Na sporedu je plavanje, skoki in vaterpolo. IZ Karlovca prispe 17 plavačev in ptevaik, ki se odpeljejo iz Ljubljane v Marfbor na plavalno prvenstvo Jugoslavije. — Koledarsko drultvo »Zarja« Zg. Ktštk\ naproša vsa bratska kolesarska dnuSrva, da se v črni večjem številu udeleže prestave 10 letnice obstoja drusbva, tat era je združe na z veliko rnedkdubsko dirko in vrtno veselico. Prijavniaa znaša »a veakega vozača Din 5.- m Dim 5.- za stnrtmo J&e-viflco, kateri znesek se po vri rtov i številke vme. — Redna odborov* seri« kotnraske-gn saveza podzveza Ljirfbrjairra bo dre vi ob 20. v lokalu gostilne >Pr1 Amerfkwr»co<. V hotela Mati: Čim prej morava H tepa boteia. Stopila sem na ščurka. Hčerkica: — Kaj to rri dovoljeno, mamica? Pred sodlscern Obtoženec: Obsojeni ste na dosmrtno ječo. Ali imate kaj proti kazni? — Da, bojim se, gospod sodnik, da ne bom tako dolgo žrvet. — Odlični gostje v Hrvatskem Primorja. V Cerknico je prispel t nedeljo na počitnice trgovinski m in ieter dr. Milan Vrbanac s družino. V Cerknici je na počitnicah tudi znani učenjak profesor praske univerze profesor Matdja Murko. Bivši na-oolrtik oešk oelovaakega generaJnega Štaba in vodnja češkoslovaških fašistov, genera. Gajda 6e je že vrnil iz Cerknice v Prago, V Selce je pa prispel na počitnice znani bolgarski politik in publicist Kosta To-dorov. — Ekspropriacija zemljišča za istoznlco Koprivnica—Varaždin, včeraj dopoldne se je pričelo na področju mesta Koprivnice obratovanje poverjen idtva prometnega, ministrstva za efcspropriacijo zemljišča, koder bo tekla nova železnica Koprivnica— Varaždin. Povabljeni so btt m lastndlrl v poštev prihajajočih parcel. — Velike letalske prireditve v Zagrebu. Od 1. do 8. septembra bodo v Zagrebu velike letalske prireditve, ki jih organi, žira zagrebški Aeroput »Naša krila« v svrho propagande letalstva. V nedeljo 1. septembra bo otvoritev razstave letalskih modelov vseh sekcij A ero kluba. Mednarodna letalska federacija je lani na kongresu v Washingtonu sklenila, da bo letošnji kongres v Jugoslaviji. Delegati se sestanejo 6. septembra dopoldne v Za. grebu, ponoči se pa odpeljejo v Split in UHibrovnik, kjer bo svečana otvoritev kongresa. Prijavljenih je že 65 delegatov, ki bodo zastopali 24 narodov. 7. septembra se pridno tekme av i jonskih modelov, 8. septembra bo pa na zagrebškem letališču velik letalski miting. POZOR ! Tovarna testenin Pekarete Je uvedla novo cenejšo vrsto pakovanja, ki stane le 25 par za kilogram. Kadar kupujete Pekatete, zahtevajte jih le v paketih. — Mladinsko skrbstvo kraljevska banske uprave za časa letošnjih šolskih počitnic. Kraljevska banska uprava je rudi letos nudila v dobi šolskih počitnic siromašna m slabotni šolski mladini, ki ja je potrebna okrevanja v svežem gorskem zraku aH ob morju, pomoč iz svojim kreditov, s tem, da jo je poslaAa v razne pocrfanriške kolonije in okrevališča. Pri izbira otrok se je v prvd vrsti vpoštevala sirornaišna de ca brezposle-n,ih in delavskih slojev «z vseh krajev nase banovine. Oskrbovanih bo: 140 otrok (50 iz rudarskih revirjev) v pocjtrnškejm domu lena liice Marije prd sv. Miartenu na Pohorju, 30 otrok v počitniških kolonijah šolske poliklinike na Rakitni, Lubovici ki v Medvodah. 68 otrok v dečjem domu (okrevalrSče ob morju) Franje Tavčarjeve v Kraljevici i«n 24 otrok pri raznim dru^moh na deželi. Razen tega je banska uprava naklonila za prireditev oziroma vzdrževanje letošnjih počitniških kolonij za siaomašno deco primerne podpore naslednjim društvom: Jadranski straži, Kolu jugceflovenstkfh sester v Ljubljana, v Celju rn v Mežica, kraljevne-mu odboru Rdečega k'rrža. v Ljnbljairi, društvu »Skrb za mki<$vno* v Ljubljani ter ratz mi m društvom in orgainazacijiam za telesno vzgojo. Znatno podporo pa daje kr. banska uprava za vzdrževanje počrteiB<3c?h domov Kola jugoelovenskih sester v Ljubljani (za dom v Kraljeviči in podružnice v Celju) za dom v Baikarcu fJadranski stražf) za dom v Bakru, kakor rudti društvu za zdravsn-eno z-aščrto otrok in mfcajđrne v Mariboru, počitniški dom fcr»!jBoe Marije pni sw. Martinu — Haraklrl v Bjelovaru 69 letni Mirko Nikšič lz Bjelovara ai je zasadil no* v trebuh in se tako težko raniL da je kmalu -izdihnil. V smrt so ga pognale neznosne domače razzmere. Vee premoženje je btt prepisal na svojo priiležtnlco Ano SaboMč '.n kmata se je rzkaaalo, da je nehvaležnost plačilo sveta. Gospodarila je tako, da N";.k-šieu ni Mlo več dbstanka v UMI. — Deček brez sledu rzginft. Iz vasi Re-Eova^ke Krčevine brton Virovitice je brez sledu tagiorl 14 lerrri Praarjo Mažar. Oee je odšel z njim v gozd in se vrafl brez sina. Celo leto je sploh molčal, da je sto izginil, in šele ko se je spri s sosedom je sleđnj! obvestil oblasti, da M"ažarjevega sina ni nikjer. Oee pravi, da je pustil sina pri vozni, sam je pa šefl sekat drva in ko se je vrnil, sa ni bilo več. Oblasti mn pa ne verjamejo in so uvedle preiskavo MARIJ SKAL AN ROMAN Vsi smo samo produkt mešanice bitnosti svojih prednikov, vzgoje in življen-skega okolja. Kdo ve kakšni predniki spe v tem Roganu in ga obremenjujejo? Po očetu gotovo ne. Biti mora iz linije materinega rodu. In v tem se odkriva nova tragedija. Kako je mogla živeti ta ženska z Brvmovimi lastoostrni ob brezdušnem Adolfu RogaiLU? Kakor moja mati ob Silanu ... In vendar drugače.. Ne, v življenju ljudi je vse le enkratno. Ako bi hoteli popisati usodo ljudi, bd morali napisati o vsakem poseben roman. V bistvu pa ta Brvin Rogan ni slab človek ...« Jezdila je po blatnem klancu sredi gozda. Nebo, ki se je dvigalo tam gori visoko nad vrhovi jelk, bukev in brez je bilo prekrito v tenčico sivih, dolgočasnih oblakov. Nizko pri tleh so se vlačile lene megle in močile večno zelene igle jelk ter rumeneče listje bukev in brez. Po goščavi so se podile šoje in vreščeče kričale. Od nekod je pridrevel srnjak, se za trenutek ustavil nad klancem pred Sido in potem divje planil dalje v gozdne temine. Vsenaokoii je izdih a val o jesen svojo tiho melanholijo. Sida jo je vrriiala in njene misli so postale težke kakor kaplje rose. preden zdrknejo po venečem listju na tla. »Ta človek je ljubil deset let žensko, ki ji ni niti Imena vedel in je slišal v VESTI _ Sterilne nesrefe la aeagada. Delavca Staniča Franca is Zg. Prmic ao v gostilni Božič v Pirnicah napadli maki bratci in ga pošteno premik astili. Sod a rek emu vajencu Francu Kolarju iz Dev. Mar. v Polju je pri podobni priliki nekdo vrgel v Zalogu kozarec v glavo. Mizarskega pomočnike K ruši ča Franca iz Št. Vida je nekdo po nesreči ustrelil v levo stran prsi. VaSek Ivanko Ženo želez, zvaničnika iz Most, je povozil na Costovi cesti neznan motociklist. 10 letno šiviljo M. P j Zg. Šiško so prepeljali v bolnico, ker je v samomorilnem namenu pila jodove tinkturo. 7 letnega sina kozarice Cirila Kuhlja iz Zagradca je pri nabiranju jagod pičil modras. Blagajničarko Kumčič Fani iz Medvedove ul. je vgriznil pes v levo nogo. —Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, stanovitno vreme. Včeraj je deževalo v Ljubljani, Rogaški Slatini ln Zagrebu. Najvišja temperatura ■ je znašala v Skoplju in Splitu 33, v Beogradu 31, v Sarajevu 29, v Zagrebu 26, v Ljubljani in Mariboru 25, v Rogaški Slatini 23, Davi je kazal barometer v Ljubljani 767.7. temperatura je znašala 15. Iz Ljubljane —lj Dež velik blagoslov tudi za Ljubljano. Za regulacijska dela je najbolje, da ni V6e leto dežja, meščani, ki pa stanujejo tik ob Ljubljanici, pa ei pogosto žele, naj bi vzel vrag raje regulacijo, kakor da b! se morali zadušiti v smradu,k i je tudi letos takšen, da bi lahko izdelovali kar na prostem strupene pline Zadaje čase se je na bralo v spodnjem delu struge na vagone naj iz vrstne jsega gnoja, da bi lahko z njim pognojim veo Belokrajino. Letos sicer izpirajo strugo, toda saj veste kako je s takšnim Izpiranjem in da so jo izpirali vsake leto. Volk je eit in ovca cela. Ljubljančanov se res ni treba posebno bati, samo malo godrnjajo, pa je vse dobro, Gluh moraS bitd, meščani bodo že zatien:-11 nosove oni pa obe očesi. V mestnem zdravstvenem poročilu se ne pozna vpliv regulacije Ljubljanice Smrad baje ni tako nevaren kdor se ga boji, naj gre na počitnice, na pilanine, kjer je dovolj čistega zraka. In če smo potrpeli doslej, bomo še nekaj ča^a, 6aj zdaj končujejo zadnjo etapo regulacije, meščanski nosovi so pa Se tak o rekoč dresirani. Za gnoj v strugi, žal, doslej ni bilo še resnih interesentov, menda zato, ker še ni bilo javne lncitacije. Ljudje morajo biti zadovoljni, da lahko vdih? vajo pline brez javnega razpisa. Cez skromnost pa res ne smemo tako grobo grešiti. ZOBOZDRAVNIK ne ordinira do 19. avgusta —lj Društvo prijateljev Slovenskih goric ! vabi svoje člane in prijatelje, da se v čim večjem številu udeležijo skupnega obiska Mariborskega tedna v nedeljo, dne 11. avgusta LI. Prijave pri Putniku Gajeva ulica. Odhod vlaka ob 5 20. Iz Celja —c Polovično voznino za obiskovalce Obrtne razstave v Celju je odobrilo prometno ministrstvo in o tem v ponedeljek obvestilo razstavni odbor. Obiskovalci naj kupijo na odhodni postaji ali pa pri »Put-ndku« rumeno legitimacijo K-13 po 5 Din in celo karto do Celja, ki velja s potrdilom o obisku razstave za brezplačen povratek. Razstavo, ki je v vsakem pogledu bogata, zaomrorva in zelo posrečena, je obiskalo že ▼ prvih dveh dneh okrog 6.000 oseb. —c Sestanek vpokojenega učiteljstva iz Celja in okolice bo v četrtek 8. t. m. ob 15 v gostilni Koštomaj v Mlinski ulici v Mariboru. Odhod \i Celja ob 7.30, povratek zve čer. Udeleženci imajo, če obiščejo ob tej priliki Mariborski teden, ugodnost polovične voznine na železnici. —c Umrla sta v ponedeljek v celjski bolnici 60 letni poštni svetnik v p. g. Ante Gro-jić in 54 letni bivši gostilničar Matevž Miil-ler iz Tmovelj pri Celju. —c. Plačilo davkov. Davčna uprava v Celju opozarja davčne obvezance. da poteče skrajni rok za plačalo zemljarine za prvo polletje in ostalih davkov za 3. 6etrt- vsem tem času iz njenih ust eno samo besedo — osel. Ni bila morda ta ljubezen večja, kakor je Danilova, in — kakor je moja? Bi me Danilo tudi tako 1 jubdl ?« Sto je bilo vprašanj, ki so se oglašala v njeni duši iz tiste jesenske gozdne samote na blatnem pohorskem klancu, a odgovor, ki bi jo docela zadovoljil vendarle ni našla. Globoko pogreznjena v svoja razmišljanja je skoraj mehanično zavila na tisto pot nad Hrušnico, na kateri je ob koncu pomladi prvič na samem srečala zdravnika in ga prosila za »ugotovitev diagnoze«. Tam sta se v zadnjem času tudi najčešče shajala, saj je prihajala na Silanovino bolj po-redkoma, odkar se je tam naselil pusti Ervin Rogan, ki ga ni mogel trpeti. V svoji zamišljenosti ni niti opazila njegovega prihoda, zdrznila se je in dvignila glavo šele tedaj, ko je stal s svoJim konjem že tik njenega. »Danilo ...« je vzkliknila. »Kako si me prestrašil«. Skočil je s konja in pomagal še njej razmahati. »Zakaj si tako zamišljena, moja sladka?« Privila se je tesno k njmu. »Premispavala sem... ah, saj je neumnost . . .€ ' letio dne 15. t. m. Po tom roku bo *» treba plačati tudi opommskc stroške. _ IJ Motke srajco, pižame, majieejrravate ki nogavice, topite najbolje pri mani solidni tvrdki Milo« Karaicnik Start trg. Iz Trbovelj — Gasilska tombola: Kakor voska tombola, tako tudd nedeljska gasilska privabila velike množice sreče zeljnih na prostrani gaeiLski vrt v Trbovljah-trg. Toda srečnih je balo le ena desetina, ostati pa so se razočarani vračali na domove, zagotavljajoč, da nikoli več ne bodo iekail sreče v tomboli, doktor se ne pojavi zopet koks tomboLska prireditev, ki bo z lepimi dobitki pahnila v pozab ljenje vsa razočaranja v tekmi sa srečo. — Prireditelji so tokrat skrbeli, da se je tombola odigrala brez večjih ovir. Vzorno so uredili dobitke, ki so ee izročali srečnim zadetkarjem po določenem redu, kar je omogočalo neaadrino izklieavanje izžrebanih številk. Da je bila vsaka pomota izključena, so prireditelji ekrbeli tudi za kratkovidne iskalce sreče. Na gasilskem stolpcu so prikazovali vsakokrat izžrebane številke v velikosti 1 metra, v rdeči barvi, e posebno zvočno napravo, ki so jo privabtl! iz L.jubrjane, eo pa udeležencem razglašali izžrebane številke. Prireditev je bila torej brezhibno organizirana, za kar grre vodstvu m vsem sodelujočim vse priznanje. _ Prvi dobitek (10 vreč moke) je zadel Režu m 4 van, sin rudarja iz Trbovelj, 2. dobitek (moško kolo) je zadela Marx Štefka, hčerka rudarjeve vdove iz Trbovelj, naslednje dobitke pa so zadeli Orčar Stanko, ein rud. vdove rz Trbovelj, Skolič Jože, delavec, PraSnikar Ivo, rudar. Komar Marija, žena rudarja. Pabjan Vilma, hčerka rudarja, Karel Vran, iz Marija-Reke, Alaup Tone, rudar, Valentin Albin, rudar, i. t. d. Kakor se torej vidi, so ♦meli srečo pri gasilski tomboli 6koro sam revni delavci in revnejši sloji, tako da je dosegla tudi ta tombola pravi namen, to je pomagati na eni strani društvu, katerega srlavni namen jo pcmsgati bližnjemu v sili, na dru-gi strani pa z dobitki podpreti najrevnejše 6loje. — Nogomet v revijah: V nedeljo, 5. t. m. je proslavil SK Hrastnik H letnico svojega športnega u^ejstvo-vanja. Ob tej priliki je ta športni klub razpisal pokalno tekmovanje za krasen steklen pokal. Tekmovanja so se med drtuefani odeleSih tudi trboveljski klubi SK Trbovlje, S K Dobrna in SK Rudar. Kot zmagovalec je izšel SK. Trbovlje, ki sd je pridobil no-knl. Rezultat tekem je bol naslednji: SK. Trbovlje 6:0 = 5 točk, SK Hrastnik 2:1 — 4 točke, SK Dobrna 2:1 = 3 točke. SK Rudar 0:6 = o točk- Tekmovanje se je vršilo v najlepšem redu, za kar gre priznanje tako prirediteljem, kakor tudi sodniku g. Percelu, ki je vse tekme vodil sam z vso objektivnostjo. Na domačem ier^ču pa se le vršila tekma jam i one v SK Trbovlje : FK Dobrna. Tekma se je končala z rezultatom 8:3 (4:2), kar dokazuje, da razpolaga SK Trbovlje z izvrstnim naraščajem, želeti je, d« bi tudi ostali klubi skrbeli za dober naraščaj, izključujoč seveda šoloobvezno mladino, katero se b! v obče ne smelo pripuščati na šport n" ierišča. Iz škofje Loke — Nov grob. Na staroiloškem pokopališču so položili v petek dopoldne k večnemu politiku zadmjo sestro pokojnega laventinske-sra škofa dr. Kari in a, 82 ledno Marijano Karlinovo, ki je bivala do škofove smrti v Mariboru, a se je preselila na svoj dom na Kaianovšru, kjer je bivala v domačem krogu do 31. julija, ko ji je smrt prestrigla nit življenja. S^KOL — Sokolska lupa Ljubljana razpisuje pred-njački tečaj za člane in članice. Tečaj sa člane se bo vršil od 18. avgusta do 1. septembra v Ljubljani. Prijave v smislu danih navodil je treba poslati župnemu načelstvu do srede dne 14. avgusta t.l. Prednjaški tečaj za članice pa se bo vršil od 6. do 20 septembra t.l. Prijave za ta tečaj je treba poslati župnemu načelništvu do 1. septembra t-1. Stroški za ta celodnevni tečaj bodo znaSali Din 300.— za osebo v katerem znesku je vpostevana prehrana in skupno prenočišče, v tečaj prijavite svoje najboljše delavoljne in s sokolskim duhom prežete brate in sestre. Zdravo! Curih, 6. avgusta Beograd 7.—, Pariz 20 rn 34, London 15.135, Newyork 305.25. Bruselj 51.60, Milan 25.0675. Madrid 41.95. Amsterdam 207.20. Berln 123.15, Dunaj 58.50. Praga 12.70. Varšava 57.85. Bukurešta 2.50: »Kaj?« »Dejal boš, da vprašnjem vedno isto..« »Če te zares ljubim?« »Da«. »Vem, nikoli mi ne boš popolnoma verjela. Ne vem, kaj naj bd storil, da bi te prepričal?« »Sem pač majhen, neumen otrok. Odpusti mi, Danilo. Saj veš, bojim se. Vse to novo življenje, ki se razvija pri nas, me neprenehoma vznemirja. Da sem znova zdvomila nad tvojo lnibeznijo, je pa kriv Rogan«. »Zopet ta Rogan. Bojim se, da se zanimaš zanj bolj kakor bi se smela«. »Danilo... Si ljubosumen ? Dvomiš v mojo ljubezen? Dokler se jaz bojim za tvojo, nimaš pravice. Zgodba je zanimiva«. In pričela mu je pripovedovati o čudaški Roganovi ljubezni do neznane dek lice, ki mu je dejala »osel«. Zdravnik se Je zasmejal: »če bd te tudi jaz tako ljubil? Tako ne, ker sicer bi se moral imenovati Ervin Rogan, pač pa te ljubim bolj«. »Meniš ?« »O tem ni še treba razpravljati. Je mar to ljubezen, da neumno zavijaš oči, zardevaš in si ne upaš odpreti ust? Prava ljubezen ne more biti strahopetna, biti mora bojevita, pripravljena bojevita se vsem svetom«. »Vendar je tudi v Roganovi ljubezni globina. Morda celo zelo velika«. »Bebstvo je, ne globina. Kretenski idi-->tizem bolnega slabiča. Ljubezen zdravega moškega do ženske ie gon, ki prev- zame dušo in telo, vse kote in kotičke. Sanja je in resnica, misel in strast«. »Vprašanje je le, ali ni le telesni nagon ki vpade prav tako, kako vzpJamti«. »Moja je dovelj zasidrana. Glej, potekli so že meseci, kar sem te prvič objel in poljubil, pa hrepenim po ,tebi še prav tako kakor prvi hip, oziroma še bolj«. »Danilo . ..« »Ti morda tega res še ne slutiš, v mojo glavo se pa vedno znova vriva ta prekleta misel.« »Si torej zopet ljubosumen. Nekoč si bil na inženjerja Kolariča, sedaj d na Ervina Rogan«. Nikar, Danilo, Sida ni klopotec na strehi, ki bi se obrača1 po vetru. Menda pač ne boš resno verjel, da bi te v mojem srcu mogel izpodriniti in nadomestiti — Ervin Rogan. S to ljurjosurnnostjo žališ samega sebe in si jemlješ ceno, ki je v mo$ duši previsoka,« »Ah, moja sladka, oprosti! Saj veš, ljubezen je čudna bolezen. Strahove vidi tudi tam, kjer so le strašila za vrabce. Eno pa je gotovo: postaviti morava tudi vsemu temu neko mejo.« »Čemu?« 2>Najinemu skritemu ljubimkanju, ki je sicer zelo romantično, kakor v časih vitezov in grajskih dam, je pa vendarle preveč vznemirjajoče. Več ko do pomladi ne bova čakala, kaj ne?« »Se dotlej bo neskončno dolgo.« »Počakala bova le, da prične obratovati naša tovarna in da utrdim svoj položaj. Preko zime, upam vaatf, pripra- vim, vse za najin bodoči dam, za najino toplo gnezdo,potern pa stopiva n? bojišče. Če bo treba, rx>romivel perilo in ga stlačil v torbo. Za-rrvišl_pem"0 n dolgo je držal v roki ra-zbi-to Okadersko Kvanoti. — Ali hočeš z menoj, mara Kvanon. v srromaštvo, med ma4e ljndff? Hariand je sprava1! bopnjo v torbo in ttho odšel iz hiše. Komaj je bila napočila jutranja zarja, škripa je so se pomrikati kmečki vozovi v mesto. Izčrpani delavci so brtefi na dek>. Hariand je odšel na kolodvor, sedel v vagon četrtega razreda in se odpeljal kar na slepo srečo. 531ršal je rjudfi v svojem kupe ju. kako so se pogovwjaJa, razumel je njhov pogovor, njmove kril© wi težave ki podstfi se je varnega. Na msnjfi izstopil, prigriznil v kolodvorski cijd in krenil po cesti na kmete. Bik) je mrzel dan. Drišalo je po snegu. Ves srečen je stopal Hariand po domača zemlji, tišina je bila razprostrta nad nepregledno ravnino, občudoval je vsak šop rdečih plodov, ka jmh je bila jesenska burja puštala na steblih, m pozdravil je vsak nov mlin na veter, čim se je pojavil na obzorju. —iZdaj se zopet vračam domov, — je pomislil smeje kakor takrat, bo je bi M nicavnacarju _ Schmsckeitu iz skega drvoreda in ko so ga doma Zdaj se pa ne bom da»l več zapodfrri, zdaj ostanem doma. Čez cesto je prestrašeno skoSH Batjea. Popoldne je prišel Hariand do maSiia. veHke vasi ki radovedno se je ustsvfl pred odprto kovačrrioo. Star mož z dolgo stpo brado je sta4 ptn kovaškem meha ki ga 00- — Dober večer, mojster, — ga je val Hariand. odgovoril osorno: Je pngftedaa tujca ber večer. Hariand je nekaj časa modo© gledal starca, potem je pa vpinftai: — AM oe potrebujete pomočnika, mojster? — Kaj ko mlada nočejo več delati —Ali bi ne hoteli aptejeti mene, mojster? Sem tračen Hručavcrščar. vlharar; ga je premena od pete do giavcv. — Afi nimaš grehov na vesti, so tvoji pa-v reda? — V*b je v red. več tako mlad. Kako da si se — Sreče oosooi Snel v žavijenjo, inujstet. — Kovač je molče srl v ogenj. — Torej kako, afi me sprejmete tJk nef1 8fciaae je nekaj časa razmišljal, potem Je pa mumuimI: No, pa se Vori dela. rlsrlsnd $t otftoSfl popotno torbo te soov nlrč ter stopfl k ognju. Gospodarstvo naših meščanskih šol Proračun vseh meščanskih Sol v dravski banovini znaša nekaj nad Z milijona Ljubljana. 6. avgusta. V območju dravske banovine pred svetovno vojno ni bilo slovenskih mešč. šol razen one v Postojni, ustanovljene 1. 1912. in ki torej radi svoje mladosti ni mogla vzbudili zanimanja nas Slovencev. Bilo pa je po mestih Spodnje Štajerske in v Krškem skupno 6 meščanskih šol in sicer vse z nemškim učnim jezikom, ona v Dol. Lendavi pa je bila madžarska. Gospodarstvo vseh teh šol je bilo urejeno na osnovi tedaj veljavnih šolskih zakonov, ki so določali, da vzdržuje meščanske ?ole občina, okraj, dežela ali država. Po prevratu so se nemške šole spremenile v slov. - nemške, polagoma so postale same ob sebi čisto slovenske: leto za letom pa so se ustanavljale potem iz potrebe nove šole. tako da ima danes dravska banovina 34 državnih in 8 zasebnih meščanskih Sol, katere je v preteklem šolkem letu poseča-lo 8.409 otrok. Gospodarstvo državnih meščanskih šol se je prva leta razvijalo po osnovi starih šolskih zakonov tako, da je nekatere vzdrževala dotična krajevna občina, dru^e okrajne blagajne ali okrajni zastopi, tretje bivše oblasti, nekatere pa država. Po uveljavljen ju zakona o banovinah, ki je ukinil okrajne blagajne in zastope. je bilo gospodarstvu večine mesc. šol izpodrezano redno dovajanje potrebnih denarnih sredstev. Pravna naslednica okrajnih blagajn in zastopov, banovina, ni mogla prevzeti vseh bremen za vzdrževanje mešč. šol, občine so se branile novih bremen in trpelo je gospodarstvo tako občutno, da se je bilo bati velike škode. Zakon o narodnih šolah je uredil gospodarstvo teh šol, sledil mu je zakon o meščanskih šolah, ki določa, da se postopa pri ureditvi gospodarskih vprašanj mesč. šol tako, kakor se postopa pri gospodarstvu narodnih 5ol. § 6B Z. o m. š. pravi sicer, da se gospodarska skrb za mešč. Sole porazdeli na državo, banovino in občine, če slednje na to pristanejo, dodatek finančnega zakona 1. 1932. § 24 pa pravi dobesedno: Materijalno vzdrževanje mesč. Sol, breme upravnih stroškov in služabništva se sme prenesti po § 65. Z. o m. 5. izza dne 1. aprila 19Š2. na banovine in občine. Neurejenost gospodarskih prilik je povzročala banski upravi vedno več težkoč, dokler se ni uredilo vprašanje vzdrževanja tako, da naj dobi vsaka mešč. šola svoj upravni odbor z glavno nalogo sestave vsakoletnega proračuna in obračuna. Stroške vzdrževanja nosijo vse upravne občine, ki pošiljajo več kot 4 otroke v šolo, skrb za šolske prostore in za šolsko zgradbo pa nosi sedežna občina. Za one občine pa, ki nimajo več kot 4 otroke v šoli, krije na nje odpadajoče stroške banovina, ki prispeva del stroškov tudi vsem drugim občinam razen sedežni občini, ki ima od šole največ neposrednih koristi s tem, da živi tam. toliko in toliko učitelj-stva, da prihaja vsak dan v območje občine toliko in toliko otrok, ki kupujejo svoje potrebščine itd. Sestava upravnih odborov se je izvršila po navodilih okrožnice banske uprave pod IV. No. 4135/1 z dne 17. jan. 1934. Sedaj poslujejo upravni odbori za vse državne meščanske šole. V mestih, kjer je več mešč. šol, imajo vse upravni odbor. Radi velikega števila občin, ki pošiljajo svojo de-co v mestne mesč. šole, je naletela sestava teh odborov na tezkoče v tem smislu, da imajo preveliko članov. Zato se je odredilo, da naj dobe zastopstvo v upravnih odborih le one občine, ki prispevajo več kot 5.000 Din letno k vzdrževanjo mešč. šol, ostale občine pa se združijo in naj imajo po več skupaj po enega zastopnika. To vpraSanje potrebe večje. V splošnem pa se je povpre-ček za šolanje enega otroka na drž. meščanskih šolah znižal za 2.382 Din in znaša v tem proračunskem letu 160.618 Din. Upravni odbori zaidejo včasih radi ne-dotoka denarnih sredstev v težave. Upravne občine vrše svoje dolžnosti v splošnem dosti redno in niso šolam nenaklonjene. Težave imajo pa rudi one same, ker jhn davkarije ne izplačujejo doklad, te pa rada neplačanih davkov zopet ni mogoče, tako da je krogotok tega vprašanja stalno is*i. Le v treh slučajih so se upravni odbori poslužili skrajnih sredstev, da so dosegli nakazilo prispevkov. Dokler traja sedanja kriza, je pač treba popa Se ni končnoveljavno rešeno, kajti Število članov upravnega odbora je Se vedno preveliko m treba bo zvišati število otrok od več kot 4 na najmanj 10, potem bo mestni upravni odbor po svoji sestavi tak, da bo mogel voditi in sicer uspešno gospodarstvo mestnih mesč. Sol. Za poslovanje vseh upravnih odborov pripravlja banska uprava poseben pravilnik, ki bo natančno odmerjal delo. pravice in dolžnosti odbora kot takega in posameznih članov. Ta pravilnik stopi v najkrajšem času začasno v veljavo, obenem pa se bo predložil ministrstvu prosvete v odobritev za trajno veljavo. Za proračunsko leto 1934.—35 so sestavi- li vse upravni odbori meŠČ. šol razen ljubljanskega, ki se ustanovil šele letos, svoje proračune po dobljenih navodilih. Vsota vseh proračunov za leto 1934—35. je znašala 1,501.505.— Din, od tega se je porabilo za zgradbe 606.271.— < K celotnim proračunom so prispevale všolane občine 1,397.991.— < banovina je prispevala 193.514.— c Državne meščanske šole je šol. 1. 1934./35. obiskovalo 6309 dijakov, za stvarne potrebščine so rabili upravni odbori l,r36.304.— Din povpreček na enega dijaka je znašal na leto 163.— Din Ta povpreček so šole z nizkim številom dijakov silno prekoračile, v Ormožu je znašal 318.—Din, ker je imela šola samo 5© dijakov. V interesu gospodarstva je torej, da je denar, ki se porabi za vzdrževanje Sole, polno izrabljen* s tem, da je obisk Sole čim višji. Tega se morajo zavedati vsi upravni odbori in seveda tudi ves učiteljski zbor. ki naj gleda na to, da je šola vedno čim bolje obiskana. Proračuni za leto 1935./36. pokažejo drugačno sliko. Za vse šole izvzemši Ljubljano, znašajo potrjeni proračuni za stvarne potrebščine šol 1,142.476.— Din za zgradbe 534.102— < Skapaj 1.679.753.— < Stroški za vzdrževanje agradh so padli za 300.169.— Din oni za stvarne potrebščine pa narasli za 158.242.— Din in to radi prirastka 15 razredov in 701 učenca, darje radi izplačila katehetskih nagrad m radi izdatkov za poslovanje upravnih odborov. Proračuni za leto 1935/36 se krijejo: 1. ) Iz lastnih sredstev uprav nih odborov 2.5% 42.302.— Din 2. ) Upravne občine prispevajo 82.6% 1,402.497.— Din 3. ) Banovinska podpora znaša 14.9% 234.9?>4._ Din Sknpa§: 1,679.753.— Din Banovinska podpora se je računala po istem kjuču kot lansko leto. Najnižji povpreček posamezne šole za šolanje enega otroka znaša 96.67 Din in sicer za šolo v Šoštanju, nai-višji pa je v Škofji Loki s 336.70 Din, kar pa je razumljivo, ker je šola nova in so njene kazati skrajno umerjeno gospodarstvo v vseh smereh. Prav mnogo pripomore k varčnosti, ki jo moramo učencem privzgojiti, če z njimi v računskih urah obravnavamo denarne potrebe šole in presvete sploh in jim živo predočimo, s kako težavo spravijo starši denar za šolanje skupaj. Proračune upravnih odborov meščanskih šol obremenjujejo najbolj osebni izdatki in izdatki za kurjavo. Velikokrat se je že načelo vprašanje, naj banovina prevzame vse izdatke za stvarne potrebščine državnih meščanskih šol. S tem bi bilo za vse meščanske šole rešeno gospodarstvo na enoten in najbolj pravičen način, ker jih rabijo prebivalci iz vseh delov banovine enakomerno. Pri ba-novinskem proračunu, ki se giblje povprečno okrog 100.000 Din, bi odpadlo na potrebe meščanskih šol komaj 1.5% vsega proračuna. Pri sestavljanju bodočega banovinskoga proračuna je treba misliti na to In zdi se mi, da bo ta rešitev od vseh prizadetih činiteljev z velikim -veseljem sprejeta, ker bo gospodarstvo poenostavila, težkoče občin zmanjšala, upravne odbore razbremenila za ogromno delo, ki jim ga nalaga sestava proračunov, če se morajo nekateri ozirati kakor celjski kar na 35 upravnih občin. Naknadno je potrjen tudi proračun ljubljanskega upravnega odbora za 4 ljubljanske državne meščanske šole. ki znaša za leto 1935—36 342.000.— Din. Celotna potreba vseh slovenskih meščanskih šol na leto znaša torej nekaj nad 2 milijona Din. to je že lep denar, ki ga je treba plodonosno naložiti s tem. da se nadi mladini temeljita splošna izobrazba, ki jo usposobi, da stopi s polnim razumevanje v vse pridobitne pokrije kot njihov naraven pomladek, ki bo prej ali slej prevzel gospodarstvo v svoje roke. A.L. DT fffHAMOA m-RADOSTEN DOGODOL O TIM SMO POROČAM V Klobučki vojvodini« Kentske Princesa Marina, ki ae mudi zdaj na Bledu, je v Angliji zelo priljubljena in daje smer ženski modi. Njena alava in pri. ljubijenost pa seveda pomagala drugim, da služijo lepe denarce. Ko je pred poroko z vojvodo Kentakim nakupovala razne po- ■ije. V tovarni so se čudili in v začetku ni nihče kupoval novih klobukov. Ko ae je pa pojavila princesa na londonskem kolodvoru, potem pa na ulicah, v gledališču in družbi v svojih originalnih klobučkih, so ae začele LondonCanke kar trgati za nje. In tedaj se jv izkazalo, da jih ima podjetni tovarnar dovolj na zalogi. Telefon je kar neprestano ped in tovarnar je moral najeti trikrat toliko osob-ja, kakor ga je imel prej, kajti povpraševanje po klobučkih princese Marine je trilo ogromno. Masarvk dobi Noblovo nagrado? Tedenska revija >La Tribune des Nati-oc0c priobCu je v zvezi z vestjo da bo preandent dedkoalovaške republike T. G. Masarvk letos predlagan xa laureata No-tflow nagrade, zamnnv članek pod naslovom >Kraana fcvljenska karijera*. V članku so naštete velike drtavrriske in mirovne sasJnge prezlđenta Masarrvka in revija topio pozdravlja da bi dobil Masarvk No. Uovo mirovno nagrado. Članek se zaklju-Guje takole: trebsCine, je naroČila tudi vec klobučkov pri eni najboljših, pariških modistk. Slučajno je bil pa istočasno v modnem salonu navzoč Anglež, ki je takoj po prince-suiem odhodu naročil večje število enakih klobučkov. Narejeni bi morali biti do prihodnjega jutra, a na ceno Anglež ni gledal, v modnem salonu so delali nepretrgoma vso noC in zjutraj so res poslali vse naročene klobuke Angiežu v hotel. Anglež je takoj odletel s klobučki v London. Bil je lastnik tovarne klobukov m takoj so šle pripeljane forme v dek). Od vsakega pariškega modela je dal nare- Giede na velike zasluge prezadenia M earvka m ueroge, ki JSb. je storil tako svo-jeirra naroda kakor tam' evropskem« miru zlasti v povorjrdh letfih. rti dvoma da to v pofchcaiii možje ne bodo pozabili oceniti po zaslugi izjrednega miroljubnega dela tega redkega moža in mn podeliti nagrade. S tem sklepom bi zapisali znova v svoj seznani veliko ime k imenom VVilsona, Keliogjra in rtrng^h velikih prijateajev miru. To bi btta krona karijere prezidenta Ma»arylca. ki je bH deledben ob nedavni 86 letnici rojstva prisrčne po&astitve ne samo v svoji državi, temveč tudi med vsArni narodi. domače Mago! I3letna mati dveh otrok anja zakonskih zvez v otročkih letih so pogosto težke bolezni Prevacaaao svarilo — Zakaj al naenkrat razdrl svojo za- rofco? — Z nevesto sva ogledovala stanovanje, pa je njena mati pripomnila, da bo za tri pretesno. Velik gpalajfc — Ta starec, ki sedi tamJe pri sosedni mizi, me je pripravil pred 10 leti ob 900.000. — Kako Je to mogoče, saj je vendar tako dobrodušan? — 2e res, toda m mi hotel dati svoje hčerke za ženo. V ateljeja. — Povejte mi, mojster, ati je ta slika original ati vase delo? Starost, ko lahko mladenič ali dekle sklene zakone-ko zvezo, se je že od pradavnih časov ravnala po kulturni stopnji. Primitivni narodi so biLi vedno za sklepanje zakonskih zvea v zgodnji mladosti. Staroet dekleta za zakon je bila in je še zdaj odvisna od vrednosti žene za moža. Pri zakonskih zvezah i« gmotne preračunljivosti starost dekleta ni bila in tudi zdaj ni odločilna. Duševno hrepenenje moškega po življeneki družici zahteva višjo starost, telesno pa nižjo. Skoraj pri vseh primitivnih narodih so v navadi zakonske zveze med otroci. Pri nekaterih narodih za roče eelo še nerojene otroke, ki pa smejo skleniti zakonsko zvezo šele ko izpolnijo 20. leto Pač pa lahko pri nekaterih primitivnih plemenih že otroci sklepajo zakonske zveze. > ^ Ta običaj naletimo pri nekaterih indijanskih plemenih v južni Afriki in tudi v Oid Calabaru. Mož pestuje v svojem haremu dvomesečnega dojenčka in skrbi zanj ker ve, da mu postane žena. Štiriletne in šestletne zakonske žene najdemo na Kritajskem, v Braziliji in na Ceylonu, 10 letno dekle je pa že splošno godno za možitev. Znan je tuda.običaj t£5-tajskih roditeljev, ki obljubijo svojo 6 letno hčerko bodočemu možu na temelju poročne pogodbe. Zakonska zveza se i k lene, ko je staro dekle 12 let. Kot nad< 1 ^tilo za svojo hčerko dajo starši svojemu bodo-oemu ze«tu v hiso sužnjo, toda. njeni otroci ne veljajo za zakonske. Fant bi se utegnil morda izneveriti, če bi ga pustili brez dekleta im tako mu privoščijo do poroke lepo sužnjo, da se ne dolgočasi. V enem pogledu se pa primitivni narodi gle>Ue sklepanja zakonskih zvez ne razlikujejo od kulturnih. To so zakoni, ki bi jih lahko nazvali denarne alii premoženjske razmere. Tako je v maloazijeki Turčiji največji ideal moža, če more začeti čim prej leouhartitl. Zato se zgodaj oženi in ljubi svojo 10 letne ženo, Če mu porodi sina, ki mora očeta čimprej, preživljati. Pač pa za-niouje svojo ženo, Če mu porodi hčerko. Perzijskim In tatarskim roditeljem so pa ljube hčerke, keT jih lahko prodajo. V nekaterih tropičnih deželah mora mož drago plačati svojo ženo, potem jo pa pošlje na farmo, kjer samo lezi in dobro je, da se čim bolj zredi. Kupi navadno že 6 letno dekletce. Tam so priljubljene samo zelo debele ženske. Noge in roke morajo imeti kakor valjarje, trebuhe pa kakor bMme. Oe pa šestletno dekletce ne preOMC tako blatnega nabiranja maščobe ih» ^\ telesu, ni sposobno za s ikonsko zvezo. Čimprej se poroči, tem prej ht- postara Kopti prodajo svoje hčerke ž<' z 8. letom, z 12. letom so navadno le ma tere, s 16. letom pa imajo ž< gube na obrazih Hčerke Egipčanov se m n. .k imela s \X. letom že dva otroka. l'< « diica eklepanja zakonskih zvez v otro j letih so pogosto težke bolezni. & • ti iT • , je pisal Fra Paolino da San Barr<•!< im-u is vzhodne Indije: >Mnoge Ln«lij«k* z. plačajo prvi porod z življenjem. Njihovu telo še ni razvito, organi so >»> pretaladl in zato ni čuda, če umre 99% ž< n pn porodu. Se več mladdh mater umr« \ Nuvi Britaniji, kjer zahtevajo prvi pen 41 *lo 50% žrtev. Druge matere pa pobere pra I 30. letom tuberkuloza. Hnake lak It ne razmere vladajo v Novi Kaledoniji, nri i Javd, na Novi Zelandiji pri SamnjH'li 'h~ pri zamoreih v Cabemi Pri drugih naroa-bice«. Kulturni narodi zakonike zveze . otroških letih odklanjajo. Pri starih (Irk h je Likurg prepovedal moškim ženiti se pre 1 30. letom. Plato je zahteval za zakon najn: žjo starost moških 30, žensk pa 20 iet šele Rimljani so zopet dovolili dekletom možitev z 12. letom. Zdaj priznavajo skoraj vsi kulturni narodi, d» so dekleta godna za možitev s 14, toda večinoma šeHe s 16. letom.