Vetoma Izdaja.
188, itMIkfl.
a
ML
arjov-
HJ1L leto.
»Slovenski Narod- velja: v Ljubljani na dom dostavljen fv upravništvu prejeman:
celo leto......K 24 —
pol leta........ 12 —
četrt leta......., 6'—
na mesec.......- 2-—
celo leto......K 22*—
pol leta........ 11 —
četrt leta........ 550
na mesec........ 1*90
Dopisi  naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Enallova ulica št 5, (v pritličju levo), telefon ŠL 34.
Inscrati veljajo: peterostopna petit vrata za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin, za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira
telefon mL »5.
.Slovenski Narod" velja po pošti: za Avstro-Ogrsko:                                   za Nemčijo: celo leto.......K 25—      ccio leto.......K 28'—
pol leta........13-
četrt leta........6 50
...... 230
na mesec
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30*—
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka Dpravnlštvo: Enallova ulica ŠL 5, (spodaj, dvorišče levo), telefon št 85«
Meseca julija 1. 1906. se je namreč takrat na krmilo došla ogrska vlada \Vekerle - Kossuth začela podajati s hrvaško-srbsko koalicijo, da doseže ž njo sporazum ljenje. Med drugimi koncesijami je hrvaške -srb-bka koalicija tudi zahtevala zgradbo železnice skozi Liko, tako da se ustvari direktna zveza med Dalmacijo in ogrska vlada je to obljubila.
Ta čisto neodvisno od dunajskih teženj dana obljuba je porodila pro-jt-kt za belokranjsko železnico.
Tri mesece potem, ko je ogrska vlada Hrvatom obljubila zgradbo železnice od postaje Otočac do Knina v Dalmaciji so se namreč med dunajsko in budimpeštansku vlado začela nagodbena pogajanja. Pri teh pogajanjih se je dunajska vlada naslonila na zgoraj omenjeno obljubo, dano Hrvatom, in je želela, naj se t nagoti bo sprejme tudi dogovor o zgradbi železnice Knin - Otočac in Karlovce - Metlika, češ, dunajska vlada pa 1k) zgradila progo Novo-mesto • Metlika in tako bo ustvarjena najkrajša železniška zveza med Cislatvansko in Dalmacijo.
Do tistega časa ni živa duša v macije bi postala za nas blagoslov in j ministrstvu resno mislila na belo-vir lepili dohodkov. j kranjsko železnico, ki je prišla sploh
To vse je zdaj v tako veliki ne- i vedno le kot vezilo za zvezo med varnosti, da se je bati najhujšega. A j Cislitvansko in Dalmacijo v poštev, tisti, ki jim je ljudstvo poverilo svo- . kot progo samo lokalnega pomena pa
je dunajska vlada nikdar niti v sa-
Seloliranjslio železnica.
Gospodarska zadeva znamenite \aznosti, belokranjska železnica, je v
nevarnosti. Prizadeta je tu korist cele kranjske dežele in ne samo korist I Sele Krajine, kajti belokranjska železnica ne pride v poštev   samo kot lokalna proga,   nego kot vezilo med ( ivlitvansko in Dalmacijo   in bi kot taka imela za kranjsko   deželo velikanski pomen. Ce bi šel ves trgovski ] romet med Cislitvansko in Dalmacijo Čez kranjsko ozemlje, bi vse na-se gospodarstvo razcvetelo. Dolenjska železnica   bi se razvila   in nesla mastne   dobičke in razcveteli    bi pri r.as trgovina in industrija, kajti Dalmacija bi nam bila takorekoč pomaknjena pred vrata   in   če   jo že zdaj . w,lic neugodnim prometnim zvezam } deloma kupčijsko obvladujemo, ka-kor deloma tudi Hrvaško,  bi jo po- ! Tem v še večji meri zalagali z vsako- I \ rstnimi   potrebščinami    domačega j in tujega izvora, laglje kakor vsak-do drugi. Ljubljana bi pridobila, še j bolj bi pridobila vsa Dolenjska, že- ! lezniška   zveza iz Ljubljane do Dal-
je zastopstvo, klerikalni poslanci, ki
>o s Svojo nerodnostjo tega največ Krivi, se ne ganejo, da bi to nevar-•-t odvrnili, nejro še varajo vso jav-Tiu^t, da sploh ni nobene nevarnosti.
Oglejmo si stvar, kako stoji delit nsko. To je potrebno tudi zaradi tega, da >»- >pozna, kako brezvestno varajo klerikalci že več let sem celo deželo in kako goljufajo specijalno Dolenjsko in kako so sami krivi, da je nastal ta položaj.
Dunajska vlada se bavi že več kot dvajset let z mislijo, ustvariti železniško zvezo z Dalmacijo in mnogo je že projektov, ki jih je imela v pretresu. Pri teh različnih projektih pa ni skoro nikdar mislila na Kranjsko. Tekom teh dvajsetih let je naj-bolj uvaževala dva projekta: naj se lit- železnica iz Knina v Dalmaciji čez Bosno v bosanski Novi ali naj t zgradi prekomorska železnica od istrske obali čez otoke v Dalmacijo. Ta poslednja proga je bila dunajskim krogom zelo simpatična, ker bi bila taka zveza povsem neodvisna od Ogrske in bi ne šla nikjer čez ozemlje ogrske krone, a še predno so bile t< zadevne predštudije končane, so se razmere izpremenile tako, da je dunajska vlada ta projekt opustila.
njah ni mislila graditi.
Toda ogrska vlada je željo, da naj se zveza z Dalmacijo sprejme v nagodbo odločno odklonila in dunajska vlada se je morala 'udati. Vprašanje o železniški zvezi z Dalmacijo se je izločilo iz nagodbenega kompleksa, to vprašanje ni z nagodbo v nobeni zvezi. Dogovori, ki so bili sklenjeni med dunajsko in budimpe-štansko vlado glede železniške zveze Novo mesto - Knin so se vršili le istočasno z nagodbenimi pogajanji, a so popolnoma samostojni eni od dru-grih.
To je treba vedeti, da se >pozna politično sleparstvo, katero je uprizoril takratni ministrski predtednik baron Beck in pri katerem mu je pomagal dr. Susteršič.
Ministrski predsednik Beck je bil namreč v veliki zadregi, k.fko naj dobi v parlamentu večino za nagodbo, ki je jako slaba za Cislitvansko, in pri iskanju te večine je vrgel svoje poglede tudi na Jugoslovane. Da bi te vjel za svoje namene je obenem z nagodbo predložil tudi načrt o zgradbi belokranjske železnice in železnice iz Knina do hrvaške meje. Ogoljufal je Jugoslovane v tem ozi-
ru, da je predlogo o železnici spravil v nekako navidezno zvezo z nagodbo,
dasi ni med njima nobene zveze ter stvar predstavljal tako, kakor da se železnice ne zgrade, če se ne sprejme nagodba. In dr. Susteršič, ki je prej razsajal proti nagodbi, je začel rohneti, da je grmelo po vsem slovanskem jugu, da morajo vsi Jugoslovani glasovati za nagodbo češ, vsled nagodbe se zgradi železniška zveza z Dalmacijo. Če je dr. Susteršič sel v ta boj iz nevednosti, če je bil sam ogoljufan, tega ne vemo, a eden med njegovimi branitelji je vedel, da je to politična goljufija, eden se je v etvari spoznal, pa vender ni ust odprl in to je bil Suklje.
Ta politična goljufija se je posrečila. Jugoslovani so glasovali za nagodbo in ko je bila 1. 1907. sklenjen zakon <» zgradbi belokranjske železnice, so kričavo to oznanjevali kot velik uspeh. V resnici pa je bila to nesreča. Takrat bi bili morali kranjski poslanci zahtevati, da tudi ogrski državni zbor sklene zakon o železnici, takrat so morali reči, mi ne dovolimo nagodbe, če tudi Ogrska potom zakona nc da jamstev, da sezida nadaljevanje belokranjske proge. A tega niso storili in s tem so Madžarom dali v roke moč, da se c tresejo dane obljube jfo da s tem obenem tudi pokopljejo belokranjsko železnico.
Razočaranje je kmalu prišlo. Po zakona o zirradbi dalmatinske železniške zveze bi morala biti belokranjska nroga otvor jena meseca oktobra 1*M0, dalmatinska proga pa decembra meseca 1911. V resnici pa ni zabit še ne en kolie za to progo. Vzrok temu pa ni le nasprotje, ki je vladalo med dolenjskimi mesti zaradi proge, po kateri naj vozi belokranjska železnica. Ta iz lokalnih interesov rnstali prepir je dunajski vladi služil le za pretvezo, da je zgradbo sploh zavlačevala in zavlačevala jo je namenoma iz tega enostavnega razloga, ker še do danes ni gotovo, če bo ogrska vlada sploh zidala nadaljevanje belokranjske železnice od Metlike do Karlovca in od postaje Otočac do dalmatinske meje.
Tu pridemo do druge politične goljufije, ki se je v tej stvari zgodila. Klerikalni poslanci vedo prav natančno, da ogrska vlada sploh ni vezana zgraditi na svojem ozemlju ravno tisto progo, ki naj veže belokranjsko in dalmatinsko železnieo. Med dunajsko in med budimpeštan-sko vlado sploh ni v tem oziru nobene pogodbe, ki bi ogrski vladi naložilo dolžnost zgraditi ravno to progo,
ampak obstoji samo protokol, s katerim sta vladi obljubili vprašati za odobrenje dotičnih načrtov svoje zakonodajne zastope.
Avstrijska vlada je to storila in izpolnila svojo, na rečeni protokol dano obljubo z zakonom o zgradbi belokranjske in dalmatinske železnice. Ogrska tega ni storila. Ogrska je pač naročila pripravljalna dela, ali na kak zakon o zgradbi proge Metlika - Karlovce in Otocar - dalmatinska meja doslej niti ne misli. Nasprotno! Ogrska vlada je že pred več časom avstrijski vladi naznanila, da se dogovorjenih terminov glede zgradbe liške železnice ne more držati.
Slovenski klerikalci pa so uganjali politično goljufijo, ko so v državnem zboru, ker se nič ne zgodi glede zgradbe železnice Novo mesto-Knin vpili, da krši Ogrska nagodbo in zahtevali, naj se stvar izroči razsodišču. Pred razsodišče spadajo samo pogodbe, take pa, kakor smo pojasnili glede železniške zveze z Dalmacijo, sploh ni. Klerikalci se samo delajo, kako bi verjeli še vedno, da obstoji glede te železnice kaka pogodba in da. je del nagodbe, ker so celo stvar zavozili, ker so sami krivi, da visi belokranjska proga v zraku in ker jih je strah pred ljudstvom.
In to goljufijo nadaljujejo tudi sedaj, ko je ogrska vlada zavrgla projekt, ki ga je dogovorila z dunajsko vlado in hoče obljubljeno zvezo z Dalmacijo izpeljati po drugi strani, namreč iz Knina  na Bosanski Novi.
Ta projekt Knin - Bos. Novi ima mnogo zase. Madžarom ugaja, ker bo Dalmacija s to železnieo bolj navezana na Ogrsko, kakor bi bila s prvotno progo. Vse blago, ki bi sicer šlo v Dalmacijo čez projektirano progo Ljubljana - Metlika - Karlovee - Otočac - Knin bi po tem novem projektu šlo čez ogrsko ozemlje, vse velike dobrote, vsi lepi dobički, ki jih je od prvoimenovane zveze po pravici pričakovala Kranjska, bi prešle na dežele ogrske krone. V poštev pa pride tudi denarni moment. Železnica Otočac - Knin bi tekla po kraškem svetu, zidati bi bilo kakih 300 kilometrov železnice, kar bi veljalo čez 270 milijonov, dočim bi bila proga Knin-Bos. Novi kakih 70 kilometrov krajša in do 50 milijonov cenejša. Ali se ,ie čuditi, da hočejo Madžari ustvariti železnico Knin - Bos. Novi, ko ta znatno bolj ugaja njihovim interesom in bi veljala kakih 50 milijonov manj kakor druga proga?
Odpor proti projektu Knin - Novi je dvojen. Nasprotuje mu avstrij-
ska vlada in nasprotujejo mu Hrvati. Toda moč Hrvatov pač ni velika in avstrijska vlada je danes oslabljena. Dunajska vlada sploh nima moči resno kljubovati današnji mogočni ogrski vladi in se tudi ne more dosti upirati, saj se je avstrjiska vlada svoje čase sama z vso vnemo potegovala za progo Novi - Knin in je to zahtevo šele opustila, ko se ji je zdelo, da laglje doseže progo Metlika-Karlovec - Otočac - Knin. Če bo ogrska vlada resno hotela, bo brez posebnih težav dosegla progo Knin-Novi.
V tem pa tiči smrtna nevarnost za belokranjsko železnieo in tu smo zdaj pri tretji politični goljufiji naših klerikalcev. Ti namreč pravijo, da za belokranjsko železnieo sploh ni nevarnosti in da se bo že prihodnje leto gradila in se sploh mora zgraditi, ker je to ustanovljeno v posebnem zakonu. To je špekulacija na nepo-učenost ljudstva in prav predrzno« varanje javnosti.
Zakon o zgradbi belokranjska železnice obstoji, to je res, pa taki zakoni niso vredni piškavega oreha, ker se lahko vsako minuto spremene, dokler železnica ni faktično zgrajena. Ravno ta zakon določa, da mora biti belokranjska železnica oktobra 1910 izročena prometu, pa vzlic temu zakonu se ni z zgradbo niti začelo. To kaže najbolje, koliko so ti zakoni vredni.
Vlada je predlagala zakon o belokranjski železnici ne za to, da bi Bela Krajina dobila železnico, marveč da bi Cislitvanska dobila železniško zvezo z Dalmacijo. Za Belo Krajino kot tako še mar ni bilo vladi, ker pridejo pri železniški zvezi z Dalmacijo za državo vse drugačni interesi v poštev, kakor so lokalne koristi zapuščene Bele Krajine. Belokranjsko železnico je hotela država zidati kot člen zveze z Dalmacijo, če pa pojde zveza z Dalmacijo po drugem ozemlju, si bo vlada desetkrat premislila, predno bo zidala belokranjsko progo, ki bi bila v tem slučaju zgol lokalna železriica.
Za lokalne železnice ima država kaj trdo srce. Koliko let se je trudila dežela kranjska, da bi vlada zgradila dolenjske železnice, a ničesar ni dosegla. Dežela je z jamstvom za obresti prav za prav sama zidala dolenjske železnice. In tudi nobene druge lokalne železnice nam ni vlada darovala, niti za industrijalne kraje. A spričo temu nam hočejo klerikalci natveziti, da bo država izdala okroglo 15 milijonov samo za to, da bo dobila siromašna agrarna Bela Krajina lo-
LISTEK.
Cljurete
Večerjal sem, ko je ves kuštrav m zbegan planil v mojo izbo prijatelj Mimoza. Bled in star je bil v lica, udrte oči so gledale kalno.
»Končano je!«
-Končano?«
Sedel je na zofo, ali takoj je i -tal in je hodil   po izbi z dolgimi
koraki.
»Saj veš — ti sam veš — da sem jo ljubil, kakor nikoli nisem ljubil ženske! Kaj so mi bile ženske? Cigarete! Brez cigaret, mislim, da bi ne mogel živeti. Prav tako malo pa bi mogel živeti, če bi mi bilo sojeno, da kadim vse življenje eno samo sorto, ali v počasnih in pustih dimih eno samo cigareto. Tako sem menjal sorto vsakega pol leta in dobro se mi je godilo. Ce se mi je ženska izneverila, mi je bilo sitno; še sitnejše mi je bilo, če mi je bila zvesta • . . saj veš, kako je! Nazadnje pa je naredi* lo golo naključje, da sem ugledal tisto žensko, ki sem jo poljubljal v srcu in v sanjah, kadar so moje žive
ustnice poljubljale to ali drugo Francko. Otroci kade orehovo listje in mislijo, da je tobak.
Vse tiste bahave besede izkušenih ljudi so gola hinavščina. V svoji nečimernosti smo ženske ponižali še pod cigarete . . . vsi skupaj in vsak zase pa smo sanjali o ženski s tako svetim in globokim hrepenenjem, kakor ne sanja narod o izveličarju kralju Matjažu. Jaz sem dosanjal; čisto nič pripravljen, takorekoč v blatnih škornjih in nepocesan sem ugledal pred seboj tisto nebeško luč. Zableščalo se mi je; sprva sem mislil, da je sama prevara, da se mi je zazdelo, kakor že mnogokdaj: Glej, kristjan, tvoje sanje! — in se je navsezadnje iz tega svetega razodetja izluščila čisto navadna cigareta. Vse drugače je bilo.
de zdaj me je sram tiste prve ure. Ravnmi sem se, da se Bog namili .. . kakor bahav, blebetav fant, ki si pomakne klobuk na tilnik, se ozira na vse strani, če ga poslušajo dovolj verno ter hvasta in se junaci tako prečudno, da bi sam don J man pocenil pod miso ... in vrne le delj, ker občuti na neizkušenost. Mislil i da sesa bil
čisto posebne sorte in da bi bilo prijetno, če bi si jo privoščil.
Kmalu sem spoznal, kaj se je zgodilo . . . Saj veš, kako sem prihajal k tebi, ves omamljen, kakor uro-čen, komaj še človek. Poslušal si me z usmiljenim ušesom, ko sem ti prepeval visoko pesem njene slave in svoje ljubezni. To ni bila ljubezen, ni ljubezen! Ne tista, ki jo mladi poet je hvalijo in tožijo v milobnih verzih, tudi tista ne, ki jo izkušeni ljudje spodobno zaklepajo v hram. Kako bi bilo človeku, ki bi po dolgih letih zmote in prevare nenadoma ugledal čisto resnico — kakor dm bi sredi puste noči pobiiskorna vzplamtelo vse nebo v nebeškem ognju f Tako je bilo meni. Ni mi bila samo ženska, vse mi je bila: dobrota, resnica, lepota. Toliko je bilo t meni ciste vere in ljubezni, da nam se čutil kakor pobožen otrok, ki je prvikrat zmdo-bil sveto odvezo — Poslušaš me tako mirno in zaspano, kakor da ti pri-
povedujem staro agodDO is........
žele. Ali verjemi, da ni pretiravanja in ne ■■miissHinje t mojih ' če so kiHsmki aH
Dolgo si nisem mpml ne misliti, dmbinskdmj
nie . . . kadar so se nasmehnile te ustnice, me je spreletelo, vse je vztre-petalo v meni, da sem moral povesiti oči, kakor da sem bil pogledal v samo solnee ... In glej, poljubil sem te ustnice!
Ti veš, da sem bil pijan od same božje sreče. Prišel sem k tebi tisti večer in sem ti pozno v noč razlagal svoj paradiž; nazadnje si me vprašal, kdo da sem, odkod da prihajam in kaj da se mi je hudega pripetilo. Tako sem bil omamljen od prevelike sladkosti, da bi bil v ogledalu sebe samega poljubljal. Ali to ni bilo le tisti večer; bilo je dan za dnem, teden za tednom, vse do nocojšnjega večera. Moje življenje je bilo kakor ustavljeno — ustavljeno in dovršeno t večnem solncu ...
Nocoj sva sedela ob napol zastrtem oknu. Sklonil sem se k nji ter sem jo narahlo in tiho poljubljal na lase, na sence, na toplo lice, na beli vrat; okrenila se je prav počasi prav do mene in takrat sem jo poljubil tudi na ustnice/... O Bog, v tistem je vas končalo!
se j* bil pri-
Ali veš, kakšnega moža bi ljubila, tako ljubila, da ga od srca ljubim, če le pomislim nanj? Bil bi velik, čvrst in slok; ves črn; lasje bi se vili nad čelom v temnih kodrih, črne oči bi ukazovale, izpod črnih brk bi se bleščali beli zobje; v lica bi bil malo zagorel, ali polt bi bila žametna, da bi spreletelo človeka po vsem životu, če bi se je le dotaknil z dlanjo. In plesalec bi bil in pevec in . . . Vrag vedi, kaj še vse — Kari Moor, Rinal-do Kinaldini!
Ko sem se napotil k tebi, sem se smejal tako od srca, kakor še nikoli. Zdaj mi ni več do smeha . . . Zdi se mi, da sem se predramil iz bogatih, lepih sanj v sramoto in beraštvo . . . 0, da bi to spoznanje tako smešno ne bilo! Jaz, kozavi Mimoza in Rinaldo Kinaldini! Dobrota, resnica, lepota* popolnost sama — in Rinaldo Rinal« dini! . . . Kam bi šel, kaj bi sto-i ril!« —
Položil sem na pepelnik ugasla cigareto in sem si zapalil drugo. »Tudi ti tako stori!« -— Ne vam, če je storil po moji be*
kalno teloanico, ki nima sa drŽava
kot tako nič pomena, ki bi bila kot lokalna proga pasivna, zlasti ker Madžari tudi o progi Karlove« . Met. lika nečejo nič slišati,saj bi s to progo velik del prometa z Reke ne sel po ogrskih drž. železnicah, marveč po avstrijskih progah.
Če zmaga ogrska vlada s svojo fcrogo Knin - Novi, je po nafti sodbi belokranjska železnica pokopana« Koliko bodo tega krivi klerikalci, smo
že povedali. Samo skupno delo, samo solidarni napor vseh Jugoslovanov bi znal pomagati. Če se namreč zgradi proga Knin . Novi, bo avstrijska vlada morala kje drugje ustvariti zvezo z ogrskimi državnimi železnicami, da dobi zvezo Cislitvanske i Dalmacijo in skoro ob sebi je umlji-vo, da bi zavrgla belokranjsko železnico in denar, ki je za to namenjen, porabila za zgradbo druge zvezne proge. Ta bi bila najbrž na Štajer* skem in se štajerski poslanci že prav krepko zanjo potegujejo. Naši klerikalci pa pravijo: ni nobene nevarnosti !
Tak je torej dejanski položaj. Klerikalci so belokranjsko železnico nesramno zlorabljali za strankarsko agitacijo in ker se boje, da bi ljudstvo spoznalo, kako slabo so zastopali javno korist, se branijo, priznati resnico. Dejstva so pa njih sistematično fleparstvo spravila sedaj ad absur-dum. Ker jih je strah poloma, ker jih je strah ogoljufanega ljudstva, je Šuklje vrgel puško v koruzo, stranka njegova pa slepari dalje. Iz laži se rodi vsak dan nova laž. Der Fluch der bosen Tat ... V tem spoznanju varajo klerikalci ubogo ljudstvo dalje, naj pride pozneje tudi vesoljni potop nad Dolenjsko.
U (Pum.
Heu Siidg-au, morituri Te salutant!
Da, zares morituri so oni stebri nemštva v Planini, ki so si osnovali žalostno podružnico »Siidmarke«, ta-koimenovani »Siidgau«. Vsaka slovenska hiša je ponosna, če ima nabiralnik »Ciril - Metodove družbe«; nemški in nemškutarski »Sudgauer-ji« pa se tega indirektno sramujejo. Tako vsaj lahko sklepamo po vseh pravilih logike, če pomislimo, da si s to podružnico niti v javnost ne upajo in hranijo njen nabiralnik za : Siidmarko« v zaprti omari v hiši gospe Christophove. Zakaj ne postavite tega vsenemškega nabiralnika raje na javen prostor, da ga lahko vidijo vsi, ki zahajajo v vašo trgovino J. Bržkone vam to nič kaj preveč ne diši, ker slovenski jzroši so tudi okrogli in dobrodošli. Čudno se mi zd. tudi od gospoda Korbla, da kot blagajnik »Siidmarkine« centrale za Kranjsko in predsednik njene podružnice v Planini trpi, da nabiralnik proslulega »Sudgaua« v omari ■— lakote umira. Bržkone se zaveda^ da so darovi za »Siidmarko« v omari ali pri kaki slučajni pojedini (ala 10. t. m.) ravno tako veliki, kakor bi bili v slučaju, da obesi nabiralnik na vrata trgovine gospe Friderike Christophove, ker smo vendarle še vedno v slovenski Planini.
Gospoda, mi hočemo več jasnosti! Xe pustimo, da bi vi s prijaznimi besedami še nadalje slepili naše ljudstvo. Pokažite svojo barvo in svoja stremljenja javno in jasno, da jih bodo spoznali tudi oni zaslepljenci, ki bi jih lahko že spoznali, a imajo zaradi narodne mlačnosti zaprte oči, kar jim ne služi v čast! Ce pa so vaši cilji taki, da si ne upate v Planini z njimi na dan, potem niso pošteni in boljše je, da poberete svoja šila in kopita danes, kakor jutri in odidete med brate Kočevarje. Ko bi se vi le zabavali v ožjem krogu, pustili bi vas v miru in nič bi ne imeli proti temu. Ker pa vidimo, da hočete slovenski živelj v Planini sistematično ubiti, vam ne moremo niti trohice prizanesti. Do zadnjega časa ste skušali zidati pri nas nemško trdnjavico tajno, vnaprej pa hočemo jasnosti! Jmejte pogum tudi v javnosti in ne samo na Christophovem dvorišču pri vrčku piva in raznih pogovorih o »Drangu der Deutschen in Planina!«
Gospa H. se je baje izrazila, da so ji zadnji članki iz Planine v »Slovenskem Narodu« v veliko veselje in zabavo (machen Vergniigen). Sicer se zelo rada smeje, a »tako« nikdar, kakor če čita omenjene članke. Ker storim vsakomur rad kako uslugo, jo bom tudi gospe H., ker vem, da bodo imeli »zabavo« z naslednjimi odkritji poleg nje tudi ostali Posili-Quasi in pravi Nemci. Gospoda mi bodo gotovo zelo hvaležni.
Podati hočem namreč v naslednjem biografijo nekaterih »pristnih Germanov«. Razume se, da to le v toliko, kolikor je potrebno za dokaz njihovega germanstva a natu.
Poglejmo si najpoprej »pijonir-generala«, prof. Draga Schrautzer-ja, o katerem so vsi ljubljanski kazi; notje trdno prepričani, da je pristni
V raaniei pa je docela drugačna
Ko se je dna tt.
1889. ustanovila v Planini slo1 »Čitalnica«, so pri tej priliki slovanski narodnjaki igrali Alešovčevo satirična enodajnako: »Mimiki mi nanjo«. Da je barka pisanja ▼ straga slovenskem duhu, ve vsakdo, ki jo je le enkrat čitaL Glavno vloga pri tej igri pa je igral prof. Sehrautasr s takim navdušenjem, da ja napravil med občinstvom najbolji! vtisa. Kako žalostni in talki spomini, kaj ne, gospod profesori! Žalosti vnm poka srce sedaj, kadar se spomnite, kako navdušeno ste nekdaj prepevali slovenske narodne pesmi, ki vam bržkone ne morejo iz ušes niti takrat, kadar stoje in odkriti prepevate nemško - nacijonalno »Die Wacht am Rhein«. Težko vam je, kadar se spomnite, da ste sodelovali v igri in petju dne 29. decembra leta 1889. ob 7. zvečer v hiši gosp. Lavriča v korist društvu, kojega geslo je bilo: »Vse zrn narodni napredek!« Niti priprosto ljudstvo ne more pozabiti vašega krasnega tenorja, s katerim ste ga očarali kot solopevec v cerkvi. Govorili ste ironično o nemščini in vaša soigralka vam je v igri dejala znane besede: »Očka, ta nemščina vam bo še vrat zavila!« Nehote je imela gospodična prav; ironija je postala resnica. Ko bi rajni Alesovec vedel, kdo je igral v njegovi igri glavno vlogo, bi se v grobu pokesal, da jo je spisal.
Spominjate se gotovo tudi na igro: »Bob iz Kranja«, pri kateri ste sodelovali dne 9. aprila 1893, ko so priredile cerkniška in bivša ženska Ciril - Metodova podružnica iz Planine skupno veselicu pri gosp. Kov-sci. Kak navdušen narodnjak ste bili takrat! O tempom, o moreš! Pred 17. leti delavec »Ciril - Metodove družbe,« danes pa pijonir »Siidmarke«!! To je pač hotela tako ironija usode!
Napisal sem kratko nekrolog vašega slovanstva in želim, da bi ca brali vsi vaši prijatelji in somišljeniki, od dr. Egerja do Staudacherja, ki se zbirajo v ljubljanski kazini.
Čudna je vaša preteklost v primeri s sedanjostjo. Človek jo mora nehote bolj občudovati, kakor onega nemškega Zida, ki je držal v roki dva trakova ter en svinčnik in kričal: »Cela štacuna za deset krajcarjev! Auskaus!«
Tudi Schrautzerjev veliki prijatelj in ljubljenec izza časa realčnih študij, gospod Stanko Hoffmann, hoče biti naenkrat pristen, rojen Nemec, sin nemškega očeta in nemške matere. AH se ne spominjate več, gospod Stanko, da ste se začeli učiti nemščine šele z desetim letom pri posebni uri v Planini?! Če ste vi tako pozabljivi, mi nismo! Človek, ki se začne šele v šoli učiti nemščine, pač ne more biti nikdar rojen Nemec, čeprav tepta slovenske dopisnice! Izključeno pa je govoriti, da je gospod H. starejši rojen Nemec; saj je bil dne 28. decembra leta 1890. voljen z 10. glasovi v odbor naše »Čitalnice«, torej društva, kojega geslo je bilo: A'se za narodni napredek!« Da tudi vaša gospa mama ni bila takrat še prav nič vneta za »Siidmarko«, je razvidno iz tega, da je njen soprog brez vsakih ovir lahko delovni kot odbornik in leta 1893. celo kot blagajnik »Čitalnice«. Bilo je to eno leto pozneje, kot je postala »Citalniea« pokroviteljica naše »Ciril - Metodove družbe«. Ta dejstva pač jasno povejo, čigave gore list ste!
O slovenstvu gosp. Christopha se je že toliko pisalo, da o tem že bližnji in daljni vrabci po strehah čivkajo. Resničnost njegovih besedi, da so ga drugi za »Nemca« naredili, nam kaže dejstvo, da je bil leta 1893. poleg gg. Ukmarja in Šarca preglednik računov v naši »Čitalnici« in je med drugim predlagal absolutorij takratnemu blagajniku gosp. Gart-nerju.
Gospoda, dovolj naj bode teh dandanes za vas žalostnih spominov. Potrkajte se na prsi, molite confite-or vašega življenja in pri poznali mi bodete, da je bilo res tako. Številke govore jasno in se jasnejše ono ljudstvo, katerega ste navduševali s delom, igro in pesmijo. Ce se se tako trudite, svoje rojake odtrgati materi Sloveniji, pečat slovenstva vnm ostane na vasem čela srn Tfidsjs kot charakter indelebllis!
Kar se tiče gdč. Adele, pripomnim, da sem zapisal v zadnjem članku samo to, kar ljudje govorijo. Ce ona v resnici igra klavir ali ne, to je za mene postranska stvar; tega se tudi dotaknil nisem, ampak TTtpigsl zgolj ljudsko govorico.
Končno Vam bodi svobodno dano, če hočete i nadalje po rasnih notarskih pisarnah iskati pisca teh vrstic. Ce se čutite kje prizadete in užaljene, zahtevajte pojasnila pri uredništvu in radevolje vam bo • preeisnimi argumenti na razpolago o vsem, kar sem aneedaj
JrkUm
O Novem Lurdu v Rakovniku pri St Jerneju as js as dasti pisalo. Ali ja lillmijs te »Jurake Marije« praznovuratvo uM na, tega ne bedema tukaj raslih uvali, ali to je gotovo, da božja not k luraki Materi božji ▼ Rakovniku že obstaja in prihaja vsako nedeljo od spomladi do pozna jeseni dosti ljudi na ta »božjo pot*. Na Gorenjskem imama Slovenci božjo pot, v Brezju se mali Marija pomagaj, zakaj bi na imeli mi Dolenjci moderne božje poti, ko je božja pot v Čatežu že izgubila svojo privlačno silo.
V številki  182. ste g. urednik
objavili pismo župnika v St. Jerneju, Antona Les jaka, katero je le-ta pisal sodišču v Novem mestu, ko je imelo soditi tiste, ki so, kakor je bilo že tudi objavljeno, zvezali umobolnega Tičarja, v katerem kuri sodnike proti dotičnim kmetom in imenuje našo lurško božjo pot v Rakovniku burke. Hvalili ste Antona Lesjaka, kako je pameten duhovnik, ker tako nastopa, ker našo božjo pot imenuje burke. Prosimo, da objavite nekaj pojasnila.
Božja pot lurške matere božje v Rakovniku je nastala prav z dovoljenjem in sodelovanjem omenjenega župnika Antona Lesjaka. Njegov kapelan Leop. Kolbezen je bil sicer bolj delaven, ali župnik je sam nastopal kot čest ilec te božje poti.
Pleterski menihi so dali podobo lurške matere božje. To podobo lurške matere božje je imel general kar-tuzijanov na Francoskem v svoji celici in je molil pred njo. To podobo je blagoslovil neki francoski škof in ji podelil vso čudotvorno moč podobe matere božje v Lurdu na Francoskem. Ko so bili kartuzijani izgnani iz Francoskega, prinesli so to podobo lurške Matere božje seboj in jo podarili v namene češčenja v Rakovniku, katero mesto so izbrali za to.
Fanti iz Marijine družbe v St. Jerneju so nesli to podobo v procesiji, katero je vodil kapelan Leopold Kolbezen v farovž in od tam v farno cerkev v Št. Jerneju. V cerkvi je bila ta mati božja eden dan in dve noči. Potem so nesli to podobo v veliki procesiji na okrašenih nosilnicah v Rakovnik na skalo, kjer je še zdaj. Zbralo se je več tisoč ljudstva v Št. Jerneju. Anton Lesjak in domača kapelana kapelan iz Kostanjevice, župnik iz Bele cerkve, neki pater frančiškan iz Novega mesta so vodili to procesijo. Anton Lesjak in domača kapelana so bili oblečeni v koretlje in odeti s štolo. Šli so tudi št. jernejski ognjegasci s to procesijo, šolarčki so se udeležili te procesije, fantki so imeli čake, sablje, bili sc »mladi vojaki« za cerkev in Mater božjo, uvež-bal jih je kapelan Kolbezen. — Ta procesija se je pomikala iz Št. Jerneja v Rakovnik 3/4 ure hoda. Ko je dospela procesija v Rakovnik, je pater frančiškan vlil steklenico vode iz francoskega Lurda v studenček, ki ir skale prihaja v Rakovniku, duhovniki so deli podobo matere božje na skalo in pater frančiškan je z asistenco duhovnikov in tudi Antona Lesjaka blagoslovil omenjeni studenček.
Romarji so v teh letih, odkar obstaja ta božja pot, dajali nekaj denarja v namen, da se prostor, kjer je 1-ostavljena lurdska mati božja, zravna, studenček obzida, ogradi, napravijo stopnice in tako vse pripravi, da se shaja lahko več ljudi na tem prostoru. Te denarje je dobival pošten starejši kmečki fant Karel Pile-tič, ki je oskrboval navedena dela. Romarji so dali doslej okoli 3000 K. župnik Anton Lesjak je zahteval od navedenega fanta, da mu izroča denar, ki ga dajo romarji. Fant je šel na to k škofu v Ljubljano in mu razložil vse in povedal, da hoče župnik imeti denar. Škof je fantu rekel, da naj denar le dalje oskrbuje, naj prostor pripravlja v Rakovniku, kapele pa naj še ne zida, dokler ne bo potrdila od škofa. Ta fant tedaj ni hotel Antonu Les jaku izročiti denarja in eskrbo božje poti in polagal je denar, kar ga ni porabil za pripravljanje prostora, v hranilnico v St. Jerneju. Načelnik te je župnik Anton Lesjak. Na eno knjižico je ta Anton Lesjak, dokler se ni še bil s fantom skregal, sam vložil 12 K, katere mu je dala neka ženska sa lurško mater božjo v Rakovniku.
Anton Lesjak je na to, ko ni dobil oskrbovanja božje pati in denarja v svoje roke, is prižnice načel govoriti proti božji pati ▼ Lurdu; dotičnoga fanta je grdo gledal.
Neki Tičnr, nsnikriia človek je hotel, da bi bila lurska Mati božja vrb Gorjancev in on je t—dimi, kar so pripravili dragi t Rakovniku na božjo pot Posestniki is obliaja in dotični oakrbovatelj banje poti so ali
al k
enkrat v St. Jernej k orožnikom. Nič niso opravili. Tičar je nanesel potem drva k svetišču, da požge vse, kar je bOo okoli podobe matere božje, on je trgal kite is skale, vrgel podobo Matere božje, druge podobe, rože, druge zahvalnico na zemljo. Ko so možje in dotični funt to zvedeli, poiskali so TI satje, sumili ga, ga peljali k ograji pred podobo matere božje, ga privezali ter poslali enega k sodniji ▼ Kostanjevico prosit, da pride eden po Tičarja. Prišel je na to občinski slugu is Si. Jerneja, sodnik iz Kostanjevice, vsel Tičarja seboj, ličarja so potem res vtaknili v norišnico, fanta in može pa obtožili zaradi javne sile. Obravnava je bila razpisana — in župnik Anton Lesjak je bil tako ljubeznjiv, da je svojim f a ranom, o katerih je vedel, da so versko zaslepljeni, hotel pomagati do kazni in hujše kazni in ne da bi ga bil kdo od sodnije vprašal, usiljivo pisal pismo sodišču, katerega vsebino ste objavili oni dan v »Slov. Narodu«. Fant in 4 možje so bili krivim spoznani hudodelstva javne sile in bili kaznovani.
Župnik Anton Lesjak je tudi okr. glavarstvo prosil, da božjo pot prepove. Okrajno glavarstvo v Krškem Je na to izdalo končno pametni, vse hvale vredni ukaz, da se vse razdere, kar se je v Rakovniku napravilo v korist »božje poti« in lurška mati božja se mora tudi odstraniti. »Vse se mora razmetati.« Božjepotnega sleparstva je konec.
Torej to je resnica
Več št. Jernejčanov
v Si. Jernej,
aroah, naj
Odgovorilo se jim je, da aa nič storiti, kar mm i
SKr&nert! lažne železnice.
»Izrabljanje uradništva južne železnice po tvrdki Viljem Beck in sinovi. — Kako plačuje prezident južne železnice dvorni svetnik vitez Eger svojo obleko«. — To je naslov člankom, ki jih je priobčil neki dunajski list dne 9. t. m. in ki razkriva škandalozne razmere, vladajoče pri južni železnici. Vsebina v tem članku prijavljenih obdolžitev je naslednja: Pred 35 leti je prišel šef tvrdke Viljem Beck in sinovi iz Krakova na Dunaj. Razun soproge in dveh sinov ni pripeljal ničesar s seboj. Viljem Beck je začel prodajati obleko na obroke. Poleg navadnih oblek je izdeloval tudi uniforme. »Gospod Beck s sinovi« — je imel pri tem srečo — kajti v 30 letih si je Beck pridobil na Dunaju: 1. tovarno v VT. okraju Hirschengasse vredno 300.000 kron; 2. trgovino v Langegasse vredno 250.000 K; 3. hišo v Malzgasse vredno 270.000 K; 4. tovarno za sukno na Češkem vredno 340.000 K; 5. vilo v Voslavu vredno 95.000 K, skupaj 1,255.000 K. Da privošči Beck sebi in svojcem vse dobro v obilni meri, je umljivo. Gospod Beck in sinovi pa mečejo javnosti pesek v oči, češ, vse to ogromno premoženje so si pridobili z dobrim vodstvom in pridnostjo. Kako pa ta Beckova pridnost in njegovo vodstvo v resnici izgleda, se da po originalnih listinah dokazati. Iz teh listin se spozna korupcija, ki vlada pri južni železnici.
Visoki funkcijonarji pri juž. žel. smatrajo svoje številno uradništvo za jako pripraven objekt, katerega tvrd-ka Beck lahko poljubno izžema že desetletja. Tvrdka Beck je svojim dobrotnikom zelo hvaležna. Izdeluje jim leto za letom raznovrstnih oblek, uniform itd. in jim po preteku 16—18 mesecev vknjiži dolžne zneske v — »fond perdu« — ali jim pa nakaže 70 % nagrade.
Da je trditev o izrabljanju uradništva opravičena, se razvidi iz izkaza, ki jasno kaže, kako ceno izdeluje tvrdka Beck obleko, a kako drago jo potem prodaja žel. uradništvu in sicer brez vsakega »rizika«. Ravnateljstvo igra pri tem še celo vlogo inkasanta. Dolžne obroke odteguje uradnikom vsak mesec, če so zadovoljni ali ne in sicer kar po 20—30 kron od mesečne plače. Vsak mesec se na ta način izmolze od uradništva 7000 do 8000 kron, katere se potem nakažejo tvrdki Beck. Brez vsakega rizika ima tedaj ta tvrdka vsako leto dobička 40 do 50.000 K samo od južne železnice, ker dela Beck s 70-—80, tudi s 100 %. Hlače iz kam ga rn a stanejo Dečka 15—17 K, prodaja jih po 26—28 K, suknene hlače stanejo Dečka 14—16 K, prodaja jih po 28 do 30 K, suknen telovnik stane Becka 5 K, proda ga po 12 K, pike-telovnik stane Becka 5-70 K, proda ga po 13 K, suknena bluza stane Becka 21 do 23 K, proda jo po 34—36 K, letni plašč stane Becka 48—54 K, proda ga po 84—100 K, samski plašč stane Becka 56—70 K, proda ga po 150 do 182 K, čepica stana Becka 350 do 4*50 K, proda jo po 9—13 K. V teh 30 letih molze in izrablja in tvrdka vsled korupcije višjih funkcijonar-jev poleg uradništva tudi upravo Samo sa 87.aa# K je in dobila tvrdka Beck prostih voznih listov od južne železnice. Vsak potnik kaka tvrdke mora kupiti letal vosni listek sa 700 K.
Iftlats
prostim voznim listkom, veljavnim sa II. razred in brzovlake, ne da bi bil enkrat posetil kakega žel. uradnika, čeravno je bil le pod tem pogojem vozni listek izdan! — Kamareith je posečal — po tvrdkinem naročilu — samo vojaštvo in boljše privatnike. Ravnotako je dobivala tvrdka Beck proste vozne listke za svoje sorodnike z naslovom »Geschaftsange-stelite«. En slučaj: Beckov zet, dvorni in sodnijski advokat dr. Henrik Grimm, se je peljal s soprogo v Tob-lah. Vpričo osobja sta šef in ta advokat obžalovala, da se ne dobe prosti vozni listki tudi za pse in papige.
Take in enake stvari bi se pa nfe mogle dogajati, ako bi višji in najvišji funkcijonarji juž. železnice ne dobivali od tvrdke Beck leto za letom bonifikacij in velikanskih popustov pri dobavi raznih oblačil. Na pr. dvorni svetnik vitez Eger, poprej generalni ravnatelj, sedaj predsednik upravnega sveta, njegova desna roka, ces. svetnik in višji inspektor Wilhelm, ravnatelj Knotz, Fran Guba, nadalje višji inspektor Mautner in njegov adlatus Grohe so dobili od Becka obleke »gratis« v vrednosti več tisoč, akoravno paragraf 48 službenega opravilnika za uradnike in uslužbence najostreje prepoveduje jemati od tvrdk darila in bonifikacije. Tak prestopek se lahko kaznuje z odpustom. Seveda najvišjim uradnikom je vse dovoljeno. Radi bi pa poznali samo enega asistenta, kateremu izdeluje tvrdka Beck kar 2 leti obleko brez plačila — končno mu pa ves dolg — izbriše! —
V dokaz zgornje trditve služijo izvlečki iz trgovskih knjig firme Beck in sinovi. Saldo konto št. 19, iolio 122; potem št. 28, folio 109.
A. Dvorni svetnik vitez Eger je prejel 1906. obleke za 3178 K, plačal pa je 1351 K, odpisalo pa se mu je kot bonifikacijo 1827K. Samo vso-tico 1827 K je darovala tvrdka Beck dvornemu svetniku Egerju, kateri ima bornih letnih dohodkov približno 80.000 K. Naj želez, uradniki, ki naročujejo obleko pri tej »kulantni« firmi, zahtevajo po zgledu Egerja odpis svojega dolga ali vsaj kako bonifikacijo.
B. Nadinšpektor W i 1 h e 1 m. Saldo-konta št. 16, 20 in 29 na straneh 83, 307 in 325 je prejel leta 1907 obleke za 1266 K, plačal je pa 514 K, dočim se mu je odpisalo kot bonifikacijo 752 K.
Najlepše sta pa delala ravnatelj Knotz in njemu dodeljeni Guba.
C. Ravnatelj Knotz. Saldo-konta št. 15, 19. 24 na straneh 80, 95, 195, 196 in 271 je v l1/* leta potreboval obleke za 1982 K 40 v, plačal pa celih 24 K. Malenkost 1958 K 40 v mu je »kulantni« gospod Beck zbrisal. Fran Guba je dobil v istem času obleke za K 1652*40, plačal je K 800*—, ostalo se mu je darovalo.
Pisec tega članka pravi, da bode v prihodnje še več takih člankov obelodanil, in to bode delal toliko časa, dokler se ne bodo merodajni faktorji ganili in napravili konec tej grozni korupciji v škodo uradništva in uslužbencev.
Objavili smo ta članek, da bodo uradništvo in uslužbenci uvideli, kako ravnajo ž njimi njihovi najvišji funkcijonarji, kako jih potom raznih pijavk molzejo, poleg tega jim pa svetujejo, naj jedo lečo in fižol — če nimajo denarja za druga živila. Oni se pa maste in uživajo prepovedane bonifikacije na vseh straneh. Ali ni to škandal vseh škandalov, če dobi samo ena tvrdka prostih voznih listkov za K 87.000, med tem, ko mora železničar prositi in prositi, dati celo biografijo in fotografijo družinskih razmer svojcev; še celo lagati mora, ako hoče sploh drobtinico udobnosti pri vožnji na železnici. Kakor pa kaže vse, pridejo železničarji še tako daleč, da jim bode prepovedano se voziti po železnici, samo da bodo razne kuharice, guvernante — razne natakarice, seveda protežirano po visokih gospodih se lažje vozile z »rumenimi voznimi listi«. — Avgi-jevi hlevi so pa tudi razna skladišča živil! O Mariboru bi se lahko mnogo povedalo. Vprašamo samo: Kje in na kak način so dobili razni oskrbniki itd. toliko denarja, da zidajo vile, Kupujejo kavarne itd. — Kj^f — Skoro gotovo se ne motimo, ako rečemo: Železničarji, vi ste jim znesli težko prislužene kronce in jim pripomogli do velikih »prihrankov«. — Pa čemu tako dalečT Poglejmo naše restavracije! Restavraterj i na kolodvorih juž. žel. so danes »magnatje«! Tarife zvišujejo, kakor hočejo. Da se jim pa to tem lasje posreči, imajo za gotove visoke gospode vedno na lazpolago dobro klet, kranjske klobase — bonifikacijo tedaj — in tarif je zvišan. Ker hočemo v kratkem nekoliko obračunati s restavrater j i na kolodvorih juž. šel., katerim je žel. osobje itak tudi izročeno na milost in nemilost — končamo sa danes. — Omenimo samo, da igra med resta vratarji eno največjih vlog g. Jota Sehroy, ki bodo ▼ kratkem gospodar vsega poslopja ljubljanskega jul kolodvora. TJrsnuilke pisarne bodo najvišji s^spos^s*#rtl aH jih aa nastal« m
" JI-l:JJspHBj£
naj ni veliko boljše! — vrtove — najlepie dele — dobi itnk
g. Schrev za nizko ceno za svoj hotel, katerega namerava graditi*
Mul Mvegfl MznnKtH
jakoBL
Dr. Alojzij Kokelj. XVII.
Nacrt pa pozna za tatvino še ostrejšo kazen, hi sicer kazen težke ali lahke ječe od 1 do 10 let. To ka-7en jo pa izreči proti onemu storilcu, ki uporabi zoper drugega silo, ali mu grozi s takojšno uporabo sile v to svrho, da bi se ali tretji osebi omogočil beg ali pa odstranitev ukradene stvari. Ista kazen pa doleti storilca tudi tedaj, če presega vrednost ukradene stvari znesek 500 K, in če je tat izvršil tatvino tako, da se je utihota-pil. da je vlomil ali vlezel, če je s silo stri posodo ali ključavnico odprl z vitrinom ali končno pri tem uporabil po napačni poti doseženi ključ. Isto kazen je pa proti storilcu izreči tudi tedaj, ako je bilo z dejanjem \eeje število oseb težko oškodovanih, ali če storilec iz navade izmika tuje imetje; vendar mora v poslednjem slučaju vrednost ukradenih stvari presegati vsoto 500 K.
Kot drugo kažnjivo dejanje pa navaja načrt v tem poglavju poneverbo ali nezvestobo. Tega kazn ji vena dejanja se pa okrivi oni storilec, kdor si prisvoji zaupano blago.ali pa ne izroči v namenu, da bi s tem naklonil sebi ali tretji osebi neupravi-čen dobiček. Tako navadno poneverbo se pa kaznuje po načrtu z lahko iečo do H mesecev. Kakor vidimo, načrt tudi v tem slučaju ne ustanavlja nobenega najmanjšega kazenskega stavka, vsled česar bodo tudi tukaj imeli sodniki proste roke. da bodo k<. od -lučaja do slučaja milo sodili.
Na lahko ječo od 4 tednov do 3 let je pa pri k a zn ji vem dejanju poneverbe tedaj obsoditi storilca, če je že večkrat zagrešil to kažnjivo dejanje, ali če presega vrednost ponever-ienoga blaga vsoto 100 K, a ne čez 500 K.
Kdor pa poneveri tako blago, katero mu je zaupano, vsled njegove javne službe, ali urada, ali vsled naloga kake javne oblasti, potem mu je prisoditi težko ječo od 1 do 5 let, ali lahko ječo od mesecev do 5 let tedaj, ako je vrednost poneverjene stvari presegla vsoto 25 K. Ravno isto kazen je pa tudi tedaj izreči, ako se je izkazalo, da je storilec že iz na-^ade nevaren tujemu imetju, ali če prebega vrednost poneverjenega blaga vsoto 500 K.
Še na strožjo kazen, in sicer na t^žko ali lahko ječo od 1 do 10 let je pa spoznati po načrtu tedaj, ako je storilec v to svrho, da bi lahko poneverbe nadaljeval skozi dalj časa, zakrivil kak') izkrivljenje, napačen vpis ali se poshižil kakega drugega umetnega sredstva, in če presega vrednost vprašalnega blaga vsoto 500 K. Isto kazen pa določi načrt za storilca tudi tedaj, ako je s svojim dejanjem težko oškodoval večje štetilo oseb, ali ako je storilec iz navade nevaren tujemu imetju in če v poslednjem slučaju presega vrednost blaga vsoto 000 K.
To so vsa določila, katera je ustanovil zakonodajalec v našem nacrtu za kažnjivi dejanji tatvine in poneverbe. Dasi priznavamo, da vsebujejo le-ta določila marsikatero do-hro misel, da kažejo v gotovem oziru tudi napredek nasproti sedaj veljavnemu kazenskemu zakonu, vendar pa moramo odkrito izjaviti, da bi bilo po našem prepričanju vsekakor pravično in umestno, da bi bil načrt za navadne tatvine in poneverbe tudi na zdolaj zahteval nekako gotovo vrednost, katero mora imeti ukradena ali pone ver jena stvar, če se hoče storilca kazensko preganjati. To pogrešamo v načrtu, vsled česar se bojimo, da se bode mlade ali tudi starejše ljudi, ki se bodo, bodisi iz potrebe, bodisi iz prevelike lahkomiš-Ijenosti, ali pa iz kakih drugih podobnih vzrokov spozabili nad tujim imetjem in izmaknili kako prav malo vredno stvarico, tiralo brez vsakega usmiljenja pred kazenskega -odnika, le - tam obsodilo in takim nesrečnežem za večno pritisnilo na •■'»lo sramoten pečat tatu ali ponever-. •'valca. Take male tatvine in poneverbe se danes dogajajo in se bodo v bodoče dogajale, osobito od strani I »oslov, vajencev, pomočnikov in dru-zih podobnih uslužbencev nasproti gospodarjem. Vsled tega bi bilo po našem prepričanju zelo umestna, ako bi se na zdolaj določila vsaj najnižja vrednost, katero mora imeti ukradena ali pone ver jena stvar, če se hoče storilca tirati pred sodišče radi tatvine ali poneverbe. To bi bilo želeti, tako raz stališče /iranja, kakor tudi ras slslmos raanitete.
^Ot*i*Jia\ Jt Saamaukl Dana! —
O tajfuna, gostom, bodisi o bodisi o bojih, .Sokol- biti v Zagorju, so se prepričali ndeležniki našega slavja. Torej sodite sami o naših socialnih demokratih, katerim je duševni vodja Miha Čobal.
Pamflet v »Rdečem Pruporja«.
Nekaj besed hočemo pa danes posvetiti .pamfletu", katerega so naši mlečnozobi rdečkarji sklanfali v „R. P." Vemo dobro, da tisti .pisatelj* pamfleta po črto ni že nosil ob rojstvu .Sokola" v Zagorju hlačk —- pač pa je komaj prenehal srkati mleko iz materinih prsi. Torej .. . Človek, kruhoborbec stori vse — Lakota, mraz in pohotnost zamore vse idesle .. . Mladenič, ki se je v svoji mladosti prodal za grižljej kruha klerikalcem, nato je hotel oci-ganiti liberalca ... In za tem pa je priletel slučajno v tabor .zavednih" demokratov. Fant se nasiti, in da se mu piščalka, nato prične p iskati — in skakati od veselja — v zahvalo zapiska kar mu kdo reče. To in nič drugega ni storil pamflet v „R. P.* Skruniti hoče spomine mož, ter jim odreka zasluge, katere so si pridobili za so-kolstvo v Zagorju in hoče na frivolen način pokazati, češ, .Sokol" je izšel iz socialno demokratične stranke. Oh, ironija! Ubogo revše, ti in tvoji simboli so pač tesno spojeni s tvojim apetitom do krone, za katere izlivaš žveplo in ogenj na Sokolsko idejo. Pričakovali smo pač, da bode »pisatelj* vreden sin svojega očeta, poznanega denuncijanta, mislili pa nismo, da ga bode v tem že v svoji zgodnji mladosti toliko nadkriljeval.
Na dan otvoritve Sokolskoga Doma so oče Čobal resnega obraza stražili pri oknu na Sokole — kajne, oče Čobal, da niste mislili, da bode tako nad vso vašo jezo toli povoljno izpadlo.
Napad na Sokole je gotovo izšel iz vodilnih krogov socialno-demokra-tičnih, kajti napadalec Jankovič, ki je tri goste Sokole pobil, je odbornik vseh višjih instanc, katere imajo socijalni demokratje v rokah, je takoj drugi dan šel k Čobalu in se tam mudil nad dve uri. Kaj da so ukrenili, to nam ni znano, pač pa nam da misliti.
Napad na Soštanjskega Sokola. Pri povratku Šoštanjcev so naši demokrati raztrgali raz voz tri trobojnice in z največjim triumfom so jih nesli v neko gostilno. Tam jih je menda nalašč pričakoval neki tudi voditelj Marn in se je baje jako razljutil nad nekim sodrugom, ki je kot pošten mož obsojal podivjano tolpo za čin, ki so ga storili. Mi le pomilujemo zapeljanega „demokrata" Marna.
Nekemu Sitarju je bila slavnostna otvoritev tudi velik trn v peti, kajti njegov nadebudni sinko je z največjo slastjo baje trgal lepake, ki so oznanjali dan otvoritve Sokolskega Doma. Čuli smo, da je dobil zato v šoli zasluženo plačilo, kar je hvale vredno.
Ranzinger je baje prigovarjal v obče večim hišnim posestnikom, da ni treba razobesiti zastav. Da mora biti nekaj resnice na tem, se vidi vsled tega, da njegova hiša ni imela nobene zastave. Sokoli si naj to zapomnijo !
Veseli nas samo to, da pametni socialni demokrati obsojajo napad in žvižganje, kar je njih stranka vprizo-rila na društvo „Sokol", ki ni nobena politična organizacija. S tem se je na Slovenskem soc. demokratična stranka kot taka sama obsodila. — In to so sadovi Kristanovi in Čobalovi. Le tako naprej in kmalu si bodete lahko podali javno roko z Linhartom.
Dnevne vesti.
-r Kaj pa dela deželno knjigovodstvo? Dr. Lampe nadaljuje »na svojo odgovornost« z deželnimi denarjem začete spekulacije z mlini in vodnimi silami. »Na svojo odgovornost« je sklenil kupčije za več kot 200.000 kron in na račun teh kupčij jc deželni odbor tudi že izplačal nekaj manj kot 90.000 kron. S tem izplačilom je stopilo v tej stvari v ospredje deželno knjigovodstvo ter je ž njim pokazalo, da ima jako čudne pojme o svojih pravicah in dolžnostih. Deželno knjigovodstvo je urad, kateremu »na svojo odgovornost« nima niti dr. Lampe niti deželni odbor ničesar ukazovati. Deželna knjigovodstvo ni kak izvršilni organ deželnega odbora, ni urad, ki ima samo izpolnjevati naročila dež. odbora in prepuščati odgovornost dež. odboru, marveč vse kaj dragega, knjigovodstvo je
Vslie tema je deželno knjigovodstvo že snikasais v
izplačilo na račun tek nakupov blizu 90.000 kron in je ta denar tudi že izplačan. Dr. Lampe pravi, da mu je deželno knjigovodstvo to predstavilo kot dopustno, češ, saj se bo dobilo naknadne odobrenje. Ce je deželno knjigovodstvo neizkušenega dr. Lampe t a tako informiralo, potem maj se le pravočasno pripravi, da bo poklicano na odgovor. Deželno knjigovodstvo namreč nima pri svojem uradnem poslovanju prav nič misliti na to, koliko je deželnih poslancev pri tej ali oni stranki, nego se ima držati uradnih predpisov in postav in Ima brezpogojno izpolnjevati svoje dolžnosti. V tem slučaju je imelo deželno knjigovodstvo prokleto dolžnost odreči izplačilo sa mline in ker tega ni storilo, je prelomilo postavo ter je za to odgovorno v vsakem slučaju, naj potem deželnozborska večina to nepostavnost naknadno odobri ali naj je ne odobri. Deželno knjigovodstvo naj nikar ne misli, da je s tem že krito, ker ima dež. odbor na svoji srtani in sme upati, da ga bo ta obvaroval vseh posledic nepostav-nega postopanja. Deželni odbor je za svoja dejanja odgovoren samo deželnemu zboru, to je res, toda deželno k nji J* * vodstvo je v veliki zmoti, če misli, da je v enakem položaju. Deželno knjigovodstvo je deželnemu odboru koordiniran urad in če se da katerikoli njegov funkcijonar iz ka-koršnihkoli nagibov odvrniti od zakonitega spolnjevanja dolžnosti svojega urada — kakor se je zgodilo v zgoraj navedenem slučaju — ni zato odgovoren samo disciplinarno, marveč tudi kazensko, kakor spozna dež. knjigovodstvo lahko iz § 102. a) kazenskega zakona. Zato pač po vsi pravici vprašujemo: Kaj pa dela deželno knjigovodstvo?!
-f- Tržaški Slovenci in patrijo-tične manifestacije. Piše se nam iz Trsta: Slovenci v Trstu so svoj čas navdušeno sodelovali pri vseh takozvanih patri jotičn ih manifestacijah, toda polagoma so prišli do spoznanja, da se jih porablja samo za stafa-žo in da se jim patri jot iena vnema plačuje z batinam i in z brcami in so vsled tega opustili sodelovanje. Posebno se to pozna pri tradicijonalni bakljadi na predvečer 18. avgusta, odkar Slovenci več ne sodelujejo, je ta bakljada prava karikatura, ki a zbuja samo posmeh. Letos želi vlada, da bi se na posebno slovesen način proslavilo cesarjev osemdeseti rojstni Han. V začetku se je mislilo v merodajnih krogih, naj bi samo vojaštvo napravilo mirozov z bakljado, a spoznali so, da bi se s tem sami kompromitirali ter pokazali, da med prebivalstvom, ki se ne da komandirati kakor vojaštvo, nimajo niti toliko za slo m be, da bi mogli napraviti kako bakljado. Ukrenilo se je torej drugače. » Patri jotična zveza« je dobila naročilo, naj poskrbi za bakljado. In ta »patrijotična zveza« je poslala tudi vsem slovenskim društvom poziv, naj sodelujejo pri bakljadi dne 17. avgusta zvečer in naj vlože na mestni svet prošnjo, da se premeni ime >Veliki trg« v »Trg Franea Jo-žefa^-. Slovenci se bodo seveda lepo zahvalili za ta poziv, ker jih ni volja opustiti svojo abstinenco in delati Šla fazo ljudem, ki nas sovražijo, preganjajo in zatirajo. Slovenci smo lojalni, to se pravi, pokorni veljavnim zakonom, nimamo pa nobenega, vzroka sodelovati pri takozvanih patrijo-tičnih manifestacijah, dokler nam država dela samo krivico. To čuti vse slovenstvo v Trstu in bodo vsa dru-šlva odklonila poziv »patri jot ične zveze«.
4- Klerikalnim ubijalcem še ni dovolj. Štajerskim klerikalcem nikakor n<* zadostuje samo ena žrtev — umorjeni Cokan. V svoji katoliški gorečnosti blepe po sveži, gorki krvi. Zadnja katoliška »Straža« že zopet poziva kmečke fante na poboj. Strahovito se dela ogorčeno, ker je »Narodni Dnevnik« zapisal, da so oni mladeniči duševno slabo razviti, ki se dajo v svojo lastno nesrečo slepo voditi nezrelim kaplanom. V ti trditvi, mislimo, ni nič tako stružno žaljivega, da bi bilo treba znova hnj-skati fante na uboj. Kdor umori človeka, ki mu ni nikdar nič zalega storil samo vsled vplivanja drugih, tisti gotovo ni duševno popolnoma razvit. Zato na je že s splošno človeškega, zlasti pa še z rimsko-katoli-škega stališča neumljivo, kako se more radi navedene trditve povzdigniti katoliški list do tako groznega hujskanja na umor. kakor je to storila »Straža«. Glasilo katoliškega duhovnika dr. Korošca piše s oairom na
Kar. Dnevnika« To js is višak. Niš sa naj uradniki okrusj If. Imetnika*, ako bodo naši fsmtje
rodbinam v Volne
te iilaismo slaba raavltea, ta as paš aa vrniti samo s takim gsrsfsMm plašilsmii ■fHiaiss torej sama pove, kako si misli tisti neizprosni boj proti liberalcem; to mora biti boj »samo s takim govorečim plačilom«, s kaksranim js šal nad naprednjaka Cokana klerikalni fant Peškan, to je s nosom. Sicer pa »Straža« popolnoma brez potrebe namiguje na Peška -novo orožje, kajti s tem je le pokazala, da je glasilo klerikalnih bandi-tov. Kmečki fant že brez namigava-nja ve, kaj mu je storiti, ako ga kaplan kliče na boj proti liberalcem. L)a fantje res vedo, kakšen boj hočejo imeti kaplani in klerikalni listi, to so že večkrat dejansko dokazali; to jc dokazal tudi cerkveni pevec Peškan, ko je šel z odprtim nožem nad »liberalca«. Na Štajerskem so kaplani, ki s fanti ponočujejo in jim dajejo za pijačo samo zato, da se pretepajo z drugimi fanti. In splošno se govori, da je kaplan Schreiner delal tako, še ko je bil na Dobrni za kaplana. Zato pa ni prav nič čudno, da je na Spodnjem Štajerskem med kmečkimi fanti toliko pobojev in umorov — v sramoto celega slovenskega naroda. Z ozirom na sedanjo vzgojo slovenskega ljudstva je pričakovati, da bodo pozivi kaplanov in klerikalnega časopisja na neizprosen boj »z govorečim plačilom« obrodili še obilo sadu. Cokan ni zadnja žrtev, to nam jamči podivjanost klerikalnega časopisja in sirovost politikujočega klera.
+' Čipkarska industrija in država. Vlada je ustanovila več šol, na katerih se poučuje čipkarstvo. Toda te šole so popolnoma izgrešile svojo nalogo, ker so smatrale kot svojo prvo nalogo trgovino s čipkami. S tam so hotele izpodriniti privatne trgovce ter popolnoma monopolizirati trgovino s čipkmi.Da pa morejo uspešno konkurirati, so zniževale kolikor mogoče cene čipkarskim izdelkom, kar je gospodarsko popolnoma napačno in direktno škodljivo, če pomislimo, da so čipke luksus, pri katerem cena navadno ne igra nika-ke vloge. Glavno svojo nalogo, namreč izboljšati kvaliteto, so pa te šole popolnoma izgrešile. In to škodljivost državnih Šol najbolj občuti naša čipkarska industrija. Vsled tega je sklicala v četrtek zveza avstrijskih industrijalcev na Dunaju shod avstrijskih čipkarskih interesentov. Tega shoda so se udeležili vsi večji čipkarski podjetniki pa tudi zastopniki vlade, trgovinskih zbornic in par poslancev. Na shodu so se pečali s splošnimi razmerami v tej industrijski stroki in pa s konkurenco, katero dela e. kr. zavod za žensko hišno obrt privatnim obrtnikom. Shod je bil jako buren. Zborovalci so energično protestirali zoper monopoliziranje čipkarske industrijske stroke. Tajnik zveze, Oton Bauer, je izvajal, da se trgovci s čipkami zlasti zaradi tega pritožujejo, ker se centralni čipkarski knrz ne omejuje samo na svoje didaktične naloge, na izdajanje novih vzorcev, na pospeševanje tehnike v svrho splošnega pospeševanja čipkarske industrije, temveč je začel ostro konkurenco s privatnimi trgovci, ter skuša čipkarsko trgovino popolnoma monopolizirati Temu so se pridružili vsi drugi govorniki. Nekateri so tudi grajali šole kot take. Dragotin I^apajne iz Idrije je pojasnil popolnoma nezadostne šolske razmere, ter konstatiral, da je kakovost čipkarskih izdelkov zelo nazadovala. Končno je zahteval, da naj se šole še nadalje vzdržujejo, toda ne kot kupci jska podjetja, temveč edino kot šole, da povzdignejo kvalitativni in tehnični nivo naših čipk. Karel Poh-ner je opisoval, kako škodljivo vplivajo državni kurzi na industrijo v Krkonoših, ter poročal, da fungirajo kot agentinje usmiljene sestre. Na predlog posl. Drezelja je bil izvoljen komite petih članov, ki naj stopi v dotiko s centralnim zavodom in z merodajnimi državnimi funkcijonarji, da se posvetujejo, kako odpraviti obstoječe nedostatke. V ta komite jo bil izvoljen tudi Dragotin Lapajne is Idrije. Skrajni čas je že, da se preor-ganizira čipkarstvo, ki tvori važno panogo v naših pridobitnih strokah. Že večkrat smo pokazali, kako škodljivo vplivajo tozadevne čipkarske sole po naših krajih, ki so začele neizprosen konkurenčen boj s trgovci, in sicer ne toliko iz gospodarskih, kakor iz političnih ozirov. Te šole, ki so v rokah klerikalcev, kaj lahko konkurirajo s cenami, če jim daje drsava velike podpore Toda v interesu trgovcev, še bolj pa v interesu delavk je, da as v tam osiru izvrše korenita reforme.
4- Kdo naseli 1M§ Nemeovt Tako vprašuje   »Orasor Tagblatt«.
Volk sušil ung«, js
nula «00 u
wfa^y, aaj
tvrdka sa i Bosno in Krak 4 Puntigam, ki jim bo šla pravi rada na roke. Podpisati bodo morali edinole reverz, da vstopajo brezpogojno v »Hrvaško katoličko udrugo.«
+ Is dunajskega blata. Boj med dr. Oessmanom in dr. Weisskirchner-jem postaja od dne do dne ljutejši. Vj četrtek se je vršil shod krščansko-socijalnega društva »Zukunft«, naj katerem je govoril poslanec Nagler, prijatelj in vnet zagovornik dr. Weisskirchnerjev, ter ljuto napadal stranko Gessmann - Axmann - Bie-lohlawkovo. Zborovalci — sami krščanski socijalci so prišli drug z drugim tudi v telesno dotiko. Najznačilnejše pa je, kakšne zagovornike in r e prezentan t e ima ta krščansko • socijalna stranka. Poslanec Nagler ima namreč v 3. dunajskem okraju hotel, kjer se shajajo zaljubljeni parčki in imajo razne pocestne »dame« svoj »Absteigenuartier«. Ta posel seveda ni prav čeden, toda za dunajske, s pravim krščanstvom navdahnjene zastopnike ljudstva je nečednost in sovodstvo nepoznana in pa postranska stvar — glavno je, da nese. Čedna banda samih izvržkov človeške družbe je zbrana v tej krščansko - socijalni stranki. Ni čudno, da so najstrastnejše agitatorice za krščansko - socijalno stranko na Dunaju »dame« iz Novade - ulice.
+ Klerikalni recept je povsod enak. Če pridejo klerikalci kje do moči, tedaj izrabljajo to svojo moč do skrajnosti. Posebno radodarni so pri oddajanju služb na stroške davkoplačevalcev. Tega ne prakticira jo samo naši klerikalci, ki postavljajo na razna, dobro plačana mesta same večinoma nezmožne pristaše, temveč to prakso izvršujejo s prav dobrim uspehom tudi učitelji naših kerikal-cev, dunajski kršč. socijalci. Trgovinski minister dr. Wiesskirchner je na pr. na ta način spravil svojega zeta Strobla v ministrstvo za javna dela, kjer ima zelo visoko plačo, sina svojega prijatelja in občinskega svetnika Schwera, bivšega trgovskega sotrudnika, pa v trgovinsko ministrstvo za konsulenta« z letno plačo 10.000 kron.
4-   Senzačni   beg klerikalnega agitatorja. »Venkov«, glasilo čeških agrarcev,   najboljših   prijateljev in zaveznikov naših klerikalcev, poroča o interesantnem slučaju, iz katerega se jasno razvidi, kako žive klerikalni voditelji in v kakšne svrhe ustanavljajo   razne   organizacije katoliške mladine. Menih samostana bosih Av-guštincev v LnariLi, p.Ambrož, je prišel   kot pomožni kaplan v kadovsko župnijo. Kakor je lnarski samostan središče   klerikalne agitacije po celem   češkem   jugu, tako se je tudi novopečeni kaplan na svojem novem mestu posvetil politiki Takoj je ustanovil   »Zvezo   katoliške mladine« v Kadovi in Bezdekovem. Za predsednico   bezdekovske zveze je napravil mlado in lepo deklico, ki mu je takoj »padla v oči«. Zveza je začela s svojim »prosvetnim« delom. Veselica se je vrstila za veselico in člani so pod vodstvom p. Ambroža pili, jedli ter se »zabavali«. P.Ambrožu se je izmed vseh članov najbolj priljubilo kakih pet članic in tem je nekoliko preveč izkazoval svoje nagnenje.     Toda — razmerje   se   ni   moglo dolgo tajiti. Naenkrat se je zgodilo sledeče: Predsednica zveze je iz Bezdekova izginila. Ni je bilo doma dva tri, štiri dni, njen oče je vedel, kje jo ima iskati. Šel je nad kaplana. Ta se je pa bal, da ga ne bo sodišče začelo preganjati, ker je deklico odvedel, ter je izdal njen naslov. Bila je v Plznu — morda v »penzionatu«. Toda predno jo je oče privedel domov, preklinjajoč vsa klerikalna društva in pošiljajoč vse kaplane k vragu, je res prišel vrag po kaplana. Kaplan ni čakal povratka svoje najdražje, temveč je vzel, kar je mogel, ter hitel na kolodvor v Horaždovice in danes se morda že sprehaja po Ameriki, kjer ustanavlja novo zvezo ali harem, kar smatra za eno in isto.    Vesel je bil, da je ušel svojim petim ženicam ravno v kritičnem momentu, toda v Bezdekovem: in Kadovi so ostali po njem spomini. Gostilničar zahteva od članov klerikalne zveze, naj mu plačajo pivo, katero so pri društvenih zabavah izpili. Marsikateri član ima samo na pivi čez 100 krom doga. Mladina se je odvadila   rednemu življenju. Več* ubogih deklic, kaplanovih ljubic, pa s solzami v oseb pričakuje bodočih dni. To je slika in sicer prava slika, kakšno   je   »prosvetno« delo raznih klerikalnih mladinskih družb.
+ Protest zoper zborovanje Marijinih devic In devičarjev. V Solno-grada je svobodomiselno prebivalstvo imelo impossnfr"* protestni shod zoper marijanski kongres ter sprejelo ostro rosnlueijs sopar budstvu, škodljivi nitramontsnisam. Ta protestni shod jo bil vsekaj ——-
aiarjav in tarnam „ Man a* imali klerikalni. Si-
Koristni, ker kažejo širšim krogom, teko uepari kiarikalmam Oe mm* sejo klerikalci s takimi shodi devin in deviearjev skrbeti, da ee vrste tok bojevnikov potom naravnih procesov, pomnože, jim mi to is srca privoščimo. Naj se malo porasvesele med seboj.
.+ Zakon o nensionistih starega stila saakeioniran. Včerajšnja »Wie-ner Zeituug« objavlja zakon z dne 14. julija 1910 o zvišanju penzije državnih uradnikov in državnih učiteljskih oseb, v kategorijo slug s padajočih civilnih državnih uslužbencev, kakor tudi orožniškega moštva iu orožniških pisarniških slug, v kolikor so bili ti državni uslužbenci penzijonirani pred 1. oktobrom leta 1898, ozir. 1. septembrom 1899 in 1. januarijem 1900, in o dovolitvi izvanrednih penzi jonskih (provizij-skih) doklad. — Nadalje se objavlja zakon z dne 14. julija 1910 o zvišanju pred veljavnostjo zako n z dne 14. maja 1896, drž. zak. št. 74, pripadajočih normalni b penzi j vdov po državnih uradnikih in državnih učiteljskih oseb, kakor tudi penzij (provizorij) — ki so se odmerile ali se imajo odmeriti po starejših plačilnih normah — vdov po orožniškem moštvu, orožniških pisarniških slugah in v kategorijo slug spadajočih državnih uslužbencev.
Novomeška občina je naprosila vlado, naj bi se za Novo mesto odpravilo uradno nazivanje »Rudol-fovo«, ker se to ime med ljudstvom nikakor noče udomačiti. To je vse hvale vreden korak.
-j-' Promocija, Danes, 23. t. m., je bil na češkem vseučilišču v Pragi promoviran doktorjem prava gospod •Tanko L e s k o v e c. Čestitamo!
— Osebna vest. Ministerijalni tajnik v poljedelskem ministrstvu, dr. Maks Schescharg, je dobil naslov in značaj sekcijskega načelnika.
-r Notarski izpit s prav dobrim uspehom je napravil pri graškem nadsodišču Otmar Golob, notarski kandidat v Kozjem.
— Z južnega kolodvora se č u jejo časih nekam rudne stvari. Tako je tam zaposlen podnradnik Fr. M., ki ljudi naganja s verfluohter Kra-ner«, dasi je bil njegov oče trd mo-rostar in je tega morostarja sin rojen v Krakovem! Pa so gospod hudo nemškega mišljenja, kajti te dni so poslali nekega kurjača po užigalice, pa so ponosno za njim zaklicali ;>ober Zidmarka«. Taki ljudje seveda nimajo srca za delavca. Sploh je pri-ganjanje vedno hujše, a če se komu kaj zgodi, se skoraj ne zmenijo zanj. Tako je preti kratkim nekemu skle-paču slabo postalo. Neki uslužbenec ga je položil na voz in tam so ga pustili ječati. Šele ko se je tisti uslužbenec novic zavzel za moža, so ga peljali v bolnico, kjer se je izkazalo, da je revežu pri delu želodec počil.
Strela je poškodovala tri brzojavne drogove ob državni cesti med ^Frbančkom« in mestno topničarsko vojašnico.
Napeljava vodovoda iz Kleč na Jezico in v sosedne vasi vidno napreduje. Razširjevalna dela v mestni vodovodni zajemalniei se vrše povsem zadovoljivo, z njimi vred pa gre pridno izpod rok tudi polaganje cevi* za vodovod na .Jezico. Državna cesta je iz tega vzroka v dolžini nad en kilometer razkopana, po nekodi stoje tndi že javni obcestni vodnjaki. Vodovod, ki bo prava dobrota za te kraje, utegne biti v d veli mesecih dogotovljen ter izročen svojemu namenu.
S Turjaka se nam piše: Prejšnji turjaški cerkovnik gradi sredi Turjaka na svoje troške kapelico. Sicer nas to nič ne zanima, ker priznavamo vsakemu pravico, da zida kapelice, če hoče, ali se na glavo postavlja ali kar mu je drago. A ta cerkovnik, ki zdaj zida kapelo, je vendar čuden patron in le zaradi tega naj bo omenjen. Ta mož, je namreč 14 dni po poroki zapustil svojo ženo, ker ni imela denarja. Ali ga peče vest, da zdaj zida kapelico, ali je tak čudak, da zaradi denarja ženo zapusti, ni mu pa žal denarja za nepotrebno kapelo. To je edino, kar bi radi vedeli.
Nesreče. Jerneju Pojetu, posestniku na Vrhniki, je spodrsnilo, ko je nesel koso, in je tako nesrečno padel na njo, da se je nevarno obrezal na roki. — Antona Bambiča, delavca na Dolenjski cesti je brizgalnica stisnila zn levo roko in ga težko poškodovala. — Jožef Mežek, posestnika sin v Kamniku je z nabito pištolo, ko jo je ogledoval, tako nerodno ravnal, da se je sprožila ter ga je strel zadel v levo roko.
Ponesrečeni gozdni tat. Posestnik Martin Ražen iz Bitenj je zasačil v svoji gozdni parceli Janeza Skan-tarja pri sekanju ter ga zato stavil na odgovor. A Ražen se ni dal takoj ugnati v kozji rog, marveč je skočil oborožen nanj s sekiro, grozeč mu, da ga ubije, če se urno proč ne izgubi Ražen se je nasprotnika ustrašil in odšel. Škantar pa se bo moral zaradi tega zagovarjati pred sodiščem.
Miivinl aa sa majam« pri Kačji Udi v battmž Human kasam. Snjs aa videti madvedlm iT mlaiMr>ma Dan
20. t m. je Ha kakih It kmotv, mad njimi trite I isliljanf am\ nad le S medvede. Od domačinov so trije strastni lovci ostali doma, baje ker so Jih pf*> prosile plahe sakoanke dratftoe, boječe se as nje. Da, da, medved Je hada zver, pa je vendar včasih, posebno v dobi kislih kumar, seJo zelo podoben — rad.
Cerkveno proščenje ha njega posledice. Dne 17 t m. Je bilo cerkveno proščenje v Jagenci. Fantje iz Starega dvora in iz Jagence, ki so posebno
bojeviti in sirovi, so se oborožili, ko so Sli k msii, z driteki, železnimi zobovi od brane in starim bajonetom in so napadli popoldne pred Medvedovo gostilno par trboveljskih premo-garjev, ki so se pa pošteno postavili v bran in so pobili večino napadalcev na tla, Franceta Šušteršiča iz Starega dvora so pa smrtnonevarno ranili. Kolikortoliko so bili pa vsi poškodovani, napadalci in napadena. — Sodišče bo pobožne sirovine podučilo, da je najdražji sok na sveta človeška kri. —
Iz Krškega se nam piše: Dne
21. t. m. smo izvolili v našem mestecu odbor za upravo mestnega premoženja, kar je na sebi pač malopo-memben dogodek. Da so pa začutili nekateri gospodje živo potrebo v sebi in dali svojim srčnim čutom duška z glasnim h a j 1 a n j e m, to si bo treba zapomniti . . . Gospoda naj bodo uver-jeni, da za štajercjansko politiko še ni prostora med nami — niti danes, niti jutri. Tudi je danes in bo še nekaj časa odločtlen faktor ostalo v Krškem narodno uradnišlvo in učiteljevo; ako jih kdo nc mara, da se temu lahko pomoči.
Strela je ubila 20. t. m. Jožeta Pen ca iz Vratnega, občina Št. Jernej. Slonel je pri oknu v hiši. Star je bil šele 22 let.
Umrl je v Žalen včeraj zjutraj Josip Žifran, veleposestnik in odbornik Savinjske posojilnice, v starosti 67 let. Bil je zvest pristaš narodne stranke. — V Ptuju je umrl vpokoje-ni višji postni oficijal Josip Pau-Iuzza.
Iz Podsrede. Kakor se čuje, pride za župnika v Podsredo bivši on-dotni kaplan Kolene. Podsredčani bi po tem takem dobili za »šibo božjo« (Matijčetom) — pokoro in z mirom v fari bi bilo zopet pri kraju.
Ob žegnanju z nožem. V nedeljo je bilo pri Spod. Sv. Kungoti nad Mariborom žegnanje. Po cerkveni s'avno>ti so se fantje stcpli. Neki mladenič je dobil z nožem tako težko l>oškodbo, da so ga takoj »prevideli« in spravili v mariborsko bolnišnico, iz katere najbrž ne bo več prišel.
Uboj ali nesreča. Blizu Sv. Lovrenca nad Mariborom so našli ob železnici ležati v mlaki krvi in s strto lobanjo Jakoba Godca iz Kaplje. Rrezzavestnega Godca so prepeljali v mariborsko bolnišnico.
Letoviščarji na begu. Na Koroška letovišča je prišlo tudi letos precej tujcev, a obstanka jim tam ni. Letoviščarji kar heže in sicer kar trumoma, ker je letos na Koroškem toliko moskitov, komarjev, strupenih muh in takega mrčesa, da ljudem ni obstati. V letoviščih, kjer je časih bilo težko dobiti najskromnejšo so bico, so zdaj cele vile in hiše kakor izumrle.
Žalosten zakon. V Trstu živi 31-letni delavec Ivan Kozut s svojo ženo in osem mesecev starim "trokom. Kozut ne mara delati, pač pa zapije vsak vinar, ki ga dobi. Včeraj zvečer je prišel zelo pijan domov. Začel je takoj pretepati svojo izstradano ženo; nato je prijel otroka za nogo ter ga vrg"el na tla. Vsled krika je pritekla neka ženska, ki je vrgla neko posodo Kozu tu v glavo. Nato se je začel splošen pretep. Slednjič so prišli stražniki, ki so Kozuta z največjim naporom aretovali. K ženskama in otroku so morali poklicati zdravnika.
Zopet nune v Pulju. Dominika-neriee, ki so prišli pred štirimi leti iz Štajerskega v Pulj, da tam za po-skušnjo otvor i jo samostan in dekliško šolo, se bodo tam stalno naselile. Prav treba jih je bilo.
Dolgovi odvetniških kandidatov. Disciplinarni senat najvišjega sodnega dvora je povodom nekega revizijskega rekurza odločil, da ne more biti sprejet v listo odvetniških kandidatov, kdor ima toliko dolgov, da jih ne more plačati.
»Mrtvo« oživil je danes zjutraj stražnik za skladiščem državnega kolodvora. Varnostnemu organu je namreč prišel nek železniški uslužbenec naznanit, da za skladiščem leži mrtva ženska, ki je po obrazu vsa krvava in so jo prejkone ponoči tam ubili. Prišedši na lice mesta, je var-' nostni organ ležečo žensko poklical in glej čudo, — njegova beseda jo je takoj prebudila iz smrtnega spanja in vstala je. Železničarji, ki so bili še poklicali rešilni vos, so očarani gledali — čudež. Ženca je povedala, da je prišla iz bolnice iz operacije ter, da se pelje s ksmniiktm vlakom de-
mov^ ees g 3nl pa ^^pr^ zopet
ari nsnik* kjar Js bila emarirana, na-te Js asnta pa aa ksledvor. RaaUni vos, ki js mod tom dospel tndi pa »mrtvo« šensko, as js takoj vrnil napet naaaj. Kakor as js dalo sklepati, se ga jo bila sanica nekoliko čes mero nasrkala ter se pri padcu pobila, kajti krvavo je bilo okrog nje res tako, da so je lahko domnevalo, da se je nad njo zgodil kak zločin.
Prsmraaa tat Haa. Včeraj med 12. in 1. uro popoldne je nek predrz-než s ponarejenim ključem odklonil trgovino trgovcev Premrl - Jančar na Dunajski cesti ter potem ukradel iz predala 22 K denarja. Ko je prišel g. Jančar po obedu nazaj, je dobil lokal še odklenjen. Čujemo, da je policija tatu že na sledu.
PaasfinjsH so predsnoenjim v glavnem drevoredu deloma polomili, deloma izruvali 11 klopi ter s tem napravili mestni občini znatno škodo. Vandali so dosedaj še neznani.
Klobuk ukraden je bil vodovodnemu monterju Filipu Keršiču. Klobuk je vreden 8 K in je starilec znan.
Tatvina v Mostah. Ivani Cofovi je bilo v Mostah včeraj ukradenega iz odklenjenega kovčega 35 K denarja, svilnata naglavna ruta iu zlata moška verižica. Osumljenka je znana.
Delavsko gibanje. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 35 Macedoncev, 10 Hrvatov in 5 Slovencev, nazaj je prišlo pa 40 Hrvatov. V Buchs je šlo 25, v Heb 35, v Inomost 39, v Base! pa 19 Hrvatov.
Izgubljeno in najdeno. Prodajalka M. J. je izgubila zlato kratko ve-i i žico vredno 40 K. — Ana Rozmanova je izgubila zavoj ženske obleke in steklenico zdravil. — Šolska učenka Marta Košar jeva je izgubila srebrno zapestnico, katera je imela kot obesek križ z podobo sv. .Turja, vredno 8 K. — Knjigovez Jožef Gorjanc je našel denarnico z manjšo vsoto denarja. — Delavec Anton Zabuko-vec je našel črno železno palico.
»Slovenske Filharmonije« popo-len orkester koncertira jutri (v nedeljo) ob ugodnem vremenu na vrtu hotela »Tratnik« (Zlata kaplja), Sv. Petra cesta št. 27. — Začetek ob 7. uri popoldne. Vstopnina 40 v.
Elektroradiograf „Ideal*. Hotel pri „Maliču", zraven glavne pošte, ima od sobote, dne 23. julija do torka, dne 26. julija sledeči spored: Karla je poredna. (Komično.) Od igre do nesreče. (Drama.) Lov na netopirje na Sumatri. (Naravni posnetek v bavah.) Jeanne Hachette. (Prizor Carla Rossi.) V globinah zemlje. (Fantastna slika v barvah.) Sredstvo za rastlas. (Komično.) Zadnja predstava se ob lepem vremenu vrši na prostem. Dodatek k zadnjima dvema predstavama ob 7. in polu 9.: Kajenje je prepovedano! (Komični prizor.) Da se izmuznem fotografu. Poročna noč v vasi. Vsak torek in petek od 6. do 10. sodeluje si. Slovenska Filharmonija.
Društvena naznanilo.
Telovadno društvo „Sokol II4* opozarja opetovano svoje člane na svoj jutrišnji izlet v Ribnico, kjer se udeleži tudi javne telovadbe in veselice. Zbirališče ob pol 7. zjutraj pred telovadnico na Grabnu, odkoder odkorakamo na dolenjski kolodvor. Povratek je zvečer ob 9*07 min. Brate kakor tudi si. občinstvo prosimo, da se udeleže tega izleta v velikem številu, ker je v nadomestilo za izlet v Borovnico dne 31. t. m. Na zdar!
Na „Slavcev4* češki večer so poslali združeni uradniki v Kolinu iskren in obširen brzojavni pozdrav češkima družinama Baštovi-Pošvafovi, vsem udeležencem in »Slavcu41. Temu lepemu večeru, o katerem je bila splošna sodba, da še ni bilo kmalu tako v resnici prijateljske, takorekoč prave bratske družbe zbrane, dale so še poseben vtisk naše častite narodne dame, katere so v tako lepem številu posetile to prireditev. Kakor je »Slavec" tem našim dragim češkim gostom izkazoval vso svojo pozornost, da se s tem vsaj nekoliko oddolži srčnim sprejemom ob njegovih izletih na Češko, tako so tudi drugi prijateljski krogi vse storili, da bodi njih bivanje med nami kar najprijetnejše. Tako člani »Slov. planinskega društva*1 pri otvoritvi »Alja-žovega doma" v Vratih, stalno omizje v restavraciji .Pri roži" in vinski kleti »Pod skal'co", med vsemi pa častita družina dr. Kokaljeva, ki je drage goste naravnost obsipala z gostoljubnostjo. Ako še povemo, da je »Slavec* dobil z g. inž. Bastom svojega novegs brata-člana ii-gzaupnika zs Češko, smo storili v vsakem ozira svojo dolžnost.   —1
Ustanovno posvetovanje za novo akad. fer. društvo nar. nspr. dijaitva se je vsled odpotovanja g. Milka Naglica preložilo na poznejši čas.
Kaaantiai „Sokol** priredi jutri v nedeljo izlet in javno telovadbo v Dob h gosp. Zamiku. Nedeljskim izletnikom se nudi lepa prilika piepiicali se vsaj 4Hr~*«s o dala *'šk*g*» »Sokola", U as zadaje čase zelo razvija. Potrebuie pa moralne in gmotne podpore, ludino asa naptedno občin-
t
stvo ne odreče. Opozarjamo torej na jutrišnjo inHadMiv. Zveza s vlakom je zelo ugodna.
DraMvo aa otroško varstvo in ■ladhiiho skrb v sodnem okraju Uttfa se v imenu zapuščene in zanemarjene dece najvdaneše zahvaljuje veiealsvnemu deželnemu odboru kranjskemu zs podeljeno mu podporo v znesku 100 kron. Hkratu se pravtako zahvali slavni posojilnici v Izlakah pri Zagorju ob Savi za prejeto podporo v znesku 10 K in pa g. J. Pauliju od Sv. Križa pri Litiji, za enako vsoto, ki jo je podaril na mladinski oltar iz hvaležnosli za neko uslugo, ki mu jo je izkazal g. sodni svetnik A. Ravnikar iz Litije. P.
Bralno društvo „Lipa" na Slapu pri Vipavi bo imelo 31. julija plesno veselico.
Gasilno društvo v Mojstrani priredi na vrtu hotela »Triglav* dne 31. julija vrtno veselico s plesom. Začetek ob 4. popoldne. Pri plesu svira prva briška godba na pihala.
Gasilno društvo v Borovnici. Ob
priliki 251etnice in dekoriranja nekaterih članov s častno svetinjo, priredi gasilno društvo v Borovnici dne 31. t. m. veliko slavnost, spojeno z vrtno veselico, pri g. Jos. Mavcu. Sodelovala bode pri celi slavnosti godba. K zabavi pripomore bogat srečo-lov in pa veliko plesišče.
Koncert v Krškem. Pokazalo se je zopet, da je narodno delo v Krškem, ki se je začelo razvijati pred dobrimi štirimi leti, krepko in impulzivno in da je pognalo v ljudstvu že čvrste korenine, kljub vsem najrazličnejšim oviram, izhajajočim iz brezbrižnosti, malomarnosti, nagaji-vosti in drugih lepih lastnosti. Od lanskega sokolskoga izleta je bilo v Krškem lepo število manjših priredb, gledaliških predstav, veselic, plesov itd. Letos v juliju so se strnila vsa krška narodna društva »Sokol«, »Narodna čitalnica«, »Moška in ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda« in so nam pripravila 10. julija s sijajno uspelim koncertom iz-vanrednega užitka. Požrtvovalne, za narodno delo vnete dame Krškega in okolico, so nabrale nad 170 vele-krasnih dobitkov in pestrih cvetličnih šopkov, kojih prodaja je mnogo pripomogla do izvanredno lepega gmotnega uspeha. Pevskih vaj se je udeleževalo 30 pevcev in pevk iz Krškega, Vidma in iz Kajhenbhrga. Petje je vodil gospod Kos z nad vse hvalevredno vstrajnostjo. Na sporedu so bili mešani zbori, ženski in moški solospevi in ženski dvospevi. Gdč. K u k e 1 j , Šeligo in Peršl so s svojimi čudovito krasnimi solo in dvospevi fascinirale občinstvo. Pred vsem moramo reči, da je pela gdč. Peršlova s tako vervo in da so ji vreli kristalno čisti glasovi tako mogočno in polno iz gladkega grla. da ni bilo v občinstvu konca navdušenega ploskanja. Gospod Jerman nam je zapel s svojim znanim, mogočno obsežnim baritonom Vilharje-vega »Mornarja«. Po sijajno uspelem koncertu je bila prosta zabava na vrtu Gregoričeve gostilne Moški pevski zbori, srečolov cvetke in ples ob zvokih harmonike domačega umetnika, vse to je pripomoglo, da se je razvila razkošno živahna zabava. Telovadci vrlega krškeg-a »Sokola« so izvedli po noči ob prelestni bengalični luči pet telovadnih skupin. Namen prireditve je bil, da dajo krška narodna društva en kamen za Ciril-Metodov sklad. Uspeh je bil veliko večji. Čistega dobička je bilo 480 K. Od teh sta se poslala dva kamna za sklad, moška in ženska podružnica ste dobili po 20 K, g. pevo-vodju se je dalo v dar 30 K, ki jih je pa blagodušno odklonil v prid Ciril-Metodovi družbi. Želeti bi bilo. da bi gospod Kos obdržal v roki krasni pevski zbor, ki ga je sestavil s tolikim trudom, da hi nam še večkrat pripravil tako subtilnega užitka.
Važnost devinske postojanke. Bliža se dan razvitja naše zastave. Nestrpno pričakuje Devin in vsak slovensko čuteč rodoljub tega dneva, ki naj pokaže, da je meja ob Adriji močna, da so bojevniki neutrudljivi. Nočemo omenjati žalostne zgodovine Devina iz onih časov, ki so bili polni borbe za narodni obstanek te postojanke. Spominjamo se samo skladatelja Volariča, ki je prvi začel probujati Devin, ki je žrtvoval vse življenje, da bi povoljno rešil to svojo nalogo. In potem Plesa, ki je nadaljeval v Volaričevem duhu, ki je bil mučen in tiran pred sodnike kakor hudodelec, ker se je moral na čelu majhnega krdelca somišljenikov braniti radi »zločina", ker kakor župan ni branil »Legine* šole. Toda nočemo odpirati starih ran, •časi" so minuli in 21. avgusta pokaže Devin, kako je od tedaj napredoval. Pri tem pa ne zsbimo nikdar, da smo imeli v tem boju vedno tržaške rodoljube ob svoji strani, ki so nam v vsaki sfli s krepko roko pomogli in tudi sedaj pokazali svojo naklonjenost s tem, da je soproga našega neumornega prvoboritelia, dri. in dežel, poslanca, (napa Zazna dr. Icvbareva, blagovolila
sprejeti kumištvo. naše zastave. Med ljubljanskimi rodoljubi nahajamo v osebi g. P. Tausesa narodno dušo, ki se je vedno zanimal za naš Devin, ter nam pošiljal znatnih podpor. To nam najlepše priča, kako cenijo rodoljubi naše deio, ko se tako žrtvujejo, da postane 21. avgust res naroden praznik, in to nam daja poguma in nas napolnjuje z najboljšimi upi. Večer za večerom se zbirajo »Ladijaši* in posvetujejo, kako bi najlepše proslavili ta dan, kako bi sprejeli drage brate, kake se jim zahvaliti. i)an se bliža, ni već dolgo do tedaj; zapreke, ki nam delajo nasprotniki, pa vedno večje. Zato ponovno prosimo vsa ona društva, ki mislijo sodelovati, naj blagovolijo javiti pripravljalnemu odboru vsaj dc konca druga tedna, da nam bo možne začasno sestaviti program. To naj velja za vsa društva, za vsakega narodnjaka pa naj velja geslo: 21. avgusta moram v Devin, kamor me kliče narodna dolžnost. — Opomba. Na prošnjo različnih društev smo slavnost prenesli na dan 21. avgusta torej ne 14., kakor je bilo prvotno rečeno.
Slovanski ]ag.
— Slovanski dnevi v Belgradu in Sofiji. Splitska »Svoboda« priob-čuje lepo pisano notico o slovanskih dnevih v Belgradu in Sofiji. Priobčil jemo jo mutatis mutandis. Notica slove: Dnevi slovanskega kongresa in sokolskega zleta so zopet oživeli slovansko idejo. Sprejemi so bili izredni in slavnosti velikanske. Naj se tudi dvomi o skorajšnjih in praktičnih uspehih razprav na vseslovanskeni kongresu vkljub prekrasnim resolucijam, a o tem ne more biti dvom«, da je napravil sokolski zlet trajen vtisk. Trije momenti so pri tem velike važnosti: Bolgari so narod miren, trezen in discipliniran. Ta narod j imel vedno zveze s svojimi zapadni mi brati, ali šele to pot je mogel v svoji sredini videti svoje brate in se navdušiti. Pri tej priliki so bile tudi najširše mase, ki pri Bolgarih maln \edo o Slovanih, izvzemši Kuse, gi njene in približane zapadnim bra-tom. Drugi moment je ta, da vsi izletniki z največjim zanosom pripovedujejo o nepozabnih ne nenadkrilji-vih sprejemih slovanskih gostov po vsi Srbiji. Od Belgrada do meje je prebivalstvo Srbije na izreden način sprejemalo slovanske goste, jih slavilo in jim izkazovalo bratstvo. Preko 600 Hrvatov in Slovencev jo lazneslo v vse kraje naše domovin^ spomine na te dneve. S tem se je zopet silno okrepila misel narodnega edinstva. Tretji moment je važen za nas: Po »veleizdajniškem« procesu se je to pot več Hrvatov in Slovencev kakor kdaj preje napotilo v Sofijo. To je bilo tudi potrebno — ne samo zato. da pokažemo, da se strahopetno ne bojimo, krivih pričevanj, marveč tudi zategadelj, da pokažemo, da no smatramo prehod preko Save kot prepovedan, temveč kot naravno bratimljenje z rodnimi brati. Ako bi ne šli tjakaj, bi pokazali samo, da je v naših zvezah v resnici nekaj sumljivega. S svojim izletom pa smo odbili ostrino, ki je že v besedah »bil je v Belgradu« vsebovala dokaz »veleizdajnik je«, »deluje proti državi«. Naše narodne težnje pa morajo stremiti za tem, da si ob popolnem izvajanju dolžne lojalnosti nasproti državi izvojujemo svoje pravice in s tem spojimo pravico do vzajemnosti in slog-e z istokrvnimi brati ne samo v državi nego tudi izven nje.«
— »Belgradsko pevsko društvo* na avstrijskem slovanskem jugu. Belgradsko pevsko društvo, čigar nevovodja je znameniti skladatelj Stevan Mokranjae, se napoti koncem meseca avgusta na Cetinje, kjer priredi ob knezovih jubilejnih slavno-stih velik koncert. Na povratku s Ce-tinja priredi več koncertov po Dalmaciji in sicer v Dubrovniku, Splitu in Šibeniku. Od tu se skoro gotovo še napoti na Reko, v Trst, Ljubljano in Zagreb. V Splitu se vrši koncert začetkoma meseca septembra. Mokranjac se je osebno mudil te dni v Splitu, da se dogovori s tamkajšnjimi rodoljubi o priredbi koncerta. Na koncertu bo nastopilo okoli 80 pevcev in pevk. A ko pridejo srbski pevci in pevke v Ljubljano, se lahko nadejajo iskrenejo bratskega sprejema.
— Srbski in slovenski otroci na počitnicah. Bel gradsko »Novo Vreme« javlja: Med Belgradom in Ljubljano se je dosegel zanimiv sporazum. Po tem sporazumi jen ju bo znatno število slovenske dece preživelo počitnice v Srbiji, srbska deca pa na Slovenskem. Ta sporazum se bo takoj začel praktično izvajati.
— Brezžična brzojavna postaja v Šibeniku je že skoraj gotova in se izroči prometu te dni. Pošiljala bo brzojavke ne samo na kopno, marveč tudi parnikom na morju. Za vsako brzojavko bo treba poleg običajnih pristojbin še plačati z« vsako besedo 60 vinarjev.
— Dva veleizdajnik«. »Hrvatska Kruna« piše: Hrvati v Dubrovniku so hoteli osnovati društvo, ki bi nosilo ime »Kvmžemža*. Dalmatinsko
V ^'WW«P«Pillill.:
niti lesen kri*. TNiiiihtssen,, tudi ta Ji bil veleizdajnik, toda iredentist, sa
to se smejo njemu po Dalmaciji postavljati spomeniki in njemu na čast
posvečati ulice.
fansast umsftJUks
IZpRI SOuSuL
Kazenske obravnave pred okrajnim sodiščem.
Navihan konjederee. V logaškem
političnem okraju je bil prvo polovico majnika razglašen pasji kontu-
niac. V to svrho je dobil konjederee Ferdo Permozar v Cerknici ukaz po-ioviti vse take pse, ki bi brez nagobčnika letali okoli, ali ki bi ne bili pri-\ezaui. Permozar je poslal dne 28. majnika in 1. junija t. 1. svojega hlapca Ivana Heberja v spremstvu r-vojega sina Zmagomira Permozarja na pasji lov. Prišla sta v občino Rov-te. ter se zglasila pri občinskem uradu, kjer jima je bil dan za spremstvo
finski sluga Matevž Otrin. Dne 28. majnika so prišli najprvo v GobrŠče-kovo hišo ter vzeli iz sobe psa, ki ni imel nagobčnika. A ta jim je ušel in (•h bi ga ujeli, ga je začel Otrin k sebi klicati. Ko se mu je za kakih 8 ko-ri.hOv približal, je Heber stoječ za Otrinovim hrbtom p>a ustrelil, a Tudi Otrin je bil v nevarnosti biti zadet. Krenili so jo i>otcm k posestniku Janezu Pepitu. Tega pes je nosil vedno nagobčnik, a mu ga je malo preje gospodar snel, da je mogla ži-val jesti. Kljub temu je Heber nagrabil psa, rekoč, da ga sme vzeti, makar da bi bil v omari. Gospodar mu jo potegnil psa iz roke, a ta mu
Tacrozil. da bo za to moral plačati _ i K globe in da bo vrhu tega še zaprt. Pod vtiskom te grožnje je na fh berjevo ponudbo plačal 5 K, katere mu je Otrin posodil. Ta denar so si ti trije nato med >al ;i razdelili. Dne 1. junija t. 1. so prišli najprej k anezu Gantarju in dasi je imel pes nagobčnik, ga je hotel Heber ubiti. Sele, ko je jih Gantar z vinom in mesom pogostil, so šli naprej. Od tam so šli k Janezu Kogovšku. Toga pes je bil brez nagobčnika. Heber je izvlekel neko knjigo, jo odprl in mu dejal, da bo moral plačati -00 K in da boste šli še dve kravci iz hleva. Na Otrinovo prigovarjanje so se ze-dinili, da je plačal Kogovšek 5 K. katere mu je Otrin posodil. Na to so šli k Francetu Škvarči, ki pa je imel ] sa privezanega. Heber ga je pa ho-tel vseeno ustreliti, češ, da je pes naznanjen. Vsled Heberjeve grožnje je Škvarča plačal 6 K in jih končno še pogostil. Tudi teh o* K je Otrin založil. Heber mu je še naročil, da ne trne nikomur povedati, da mu je ka-znižal. Nato so >p zerlasiii ]>ri .1 ožetu Tušarju. Dasi je imel tega pes vedno nagobčnik ali pa je bil v ku-1 lin ji privezan, vendar ga je hotel * seeno Heber vzeti. Na Tnšarjev ugovor mu je Heber zagrozil, da ga bo naznanil deželnemu sodišču, da bo fakoj telegrafi ral v Ljubljano, da bo :mel dosti sitnosti in potov. Tnšar se
odkupil za *2 K. a Heber je zahteval še eno krono za hlapca, na kar so odišli. Ta je pa prišel še enkrat v Tu-sarjevo sobo. položil puško na mizo in vzlic temu. da je bilo več ljudi v -•»bi. pobiral patrone iz puške, kar je bilo nevarno za navzoče, zlasti ker je bil Heber vinjen. Obdolženec Heber si je pomagal deloma s tajenjem. Zmagomir Permozar je izpovedal, da ni ničesar drugega storil, kakor da je sem in tja malo Heberju pritrjeval. Otrin se je pa zagovarjal, da je popolnoma verjel Heberjevim besedam in da je le iz usmiljenja posodil denar dotičnim posestnikom. Da je napačno ravnal, je bil šele po občinskem tajniku poučen. Povračila posojila ni orl nikogar zahteval in i »na pri vsem tem le on škodo. Sodišče je spoznalo za krivega le Ivana Hebra in ga obsodilo na 2 meseca težke ječe, dočim sta bila sokrivca Permozar in Otrin oproščena.
*
Sorodnike je skušal ogoljufati Miko Balkovec iz Dol. Zilj pri Vinici za 7356 K 94 h. Dne 21. marca t. 1. mu je umrl namreč v Ameriki brat Franjo, en teden kasneje pa doma brat Marko. Od prvega je imel v shrambi hranilno knjižico z vlogo 1519 K 80 h in od drugega z vlogo 5837 K 14 h, pa je dvignil obe vlogi hoteč si jih prilastiti. Pri sodišču v Črnomlju je pa po krivem pričal, da on ni ničesar dvignil in ne ve, kje ste knjižici in denar.  Zato bo jedel ričet.
Dobrosrčen naprednjak. Dne 26. m. m. se je vršil v Zavodnjem pri Šoštanju v gostilniških prostorih Martina Ročnika volilni shod, katerega je priredila narodna stranka za svojega kandidata Ivana Kaca. Proti temu shodu je šel tamkajšnji župnik Ivan Rozman z vsemi rimskimi žegni v boj. Ščuval je proti narodni stranki, ščuval proti Ročniku in njegovi rodbini ter pozival ljudi na bojkot Ročni kove gostilne. Naslednji dan je šel Ročnik k župniku, da ga vpraša, kaj se je pregrešil, da ie hujskai ljudstvo, Župnik je postal
le fcnty sinov kat jt
sprva ni bolel ntear vede«, se jt pa zate
tarsko-katolttkega vedenja ter je prosu1 .brezversken hbersJca* odpuščanja-LFOvrosrcni nucuiK te svojemu sumvcu
in škodeželjnežu odpustil,' valedcesar je bil župnik oproščen.
Is tržaške - tradeatfaiieaa mla.
kuže. V sredo se je vršila pred deželnim sodiščem v Trstu kamenska obravnava, ki je znova pokazala, kako pokvarjena je tista tržaška družba,ki se zbira v i reden t i stičnem tabora. Na zatožni klopi je sedel dr. Pompej Robba, hud irendentist pred bogom in pred ljudmi. Dr. Robba je obdolžen 1. goljufije, 2. krivega pričanja in 3. zavajanja h krivemu pričevanju. — Stvar je sledeča: 161etna Ana Gara s s i c h je imela z nekim Cezarjem Benedettichem nezakonskega otroka. Starši nezakonske matere so najprej napravili ovadbo, vsled katere je bil Benedettieh aretiran, nato pa so pooblastili advokata dr. Robbo, da zlepa ali s tožbo prisili nezakonskega očeta k plačevanju alimentaeij. Kmalu je dobil dr. Robba od Ivana Benedetticha, brata zaprtega Cezarja, 1200 K kot odškodnino za Ano Garassich. Kot priča zaslišan je pa dr. Robba pred sodiščem trdil, da je dobil za Ano Grassich samo 600 K. Nagovarjal je njene starše, naj se zadovolje s tem zneskom, sicer ne dobe ničesar- Trdil je, da Benedettieh ne more dati več. Pri obravnavi preteklo sredo se je dr. Robba zagovarjal na ta način, da je trdil, da on ni bil nikdar zastopnik Ane Garassi-clievc, marveč je bil le posredovalec med Benedettichem in Garassiche-vimi. Priznal je, da je dobil oil Bene-detticha 1200 K, toda z nalogom, da se pogodi za čim manjšo svoto. On smatra, da je 600 K zaslužil za svoje posredovanje. Kot priča zaslišana izpove Ana Garassich, mati zapeljane deklice, da je dr. Robbi izročila zastopstvo svoje hčere. Izjavi, da so prvotno zahtevali 1000 kron, kajti njena hči je bila biser in za tak biser je na vsak način še 1000 kron mnogo premalo. Misli, da bi bil dr. Robba plačan, ako bi si bil pridržal 100 K. Za 500 K se pridružuje kazenskemu postopanju. Priča Ivan Benedettieh izjavi, da je dal dr. Robbi 1200 K, da uredi celo zadevo. Njemu je vseeno, ali se je obtoženec pogodil z Ga-rassiehevimi za 1000 K ali pa samo za 200 K. On se ne čuti nikakor oškodovanega. Državni pravdnik pripomni, da je Benedettieh preiskoval-nomu sodniku rekel: »Dr. Robba je ukradel deklici, ne meni.« Dr. Robba pa ima na svoji vesti še neko drugo stvar. Bil je zastopnik nekega mornarja Dimitrija, ki je bil pretepel neko Josipi no Kodaro. Dr. Robba je pričo Kodaro v navzočnosti njenega zastopnika dr. Lomasa in neke Taron nagovarjal pred obravnavo, naj sodniku reče. da je poškodba nič ne boli in da se tudi Dimitrija nic ne boji. Ker je Kodarova kljub temu izpovedala neugodno za Dimitrija, ji je dr. Robba zunaj na hodniku zagrozil: »Čakajte, vam že pokažem, če ne v tem pa v drugem slučaju!« Pri obravnavi preteklo sredo se je dr. Robba protivil zaslišanju priče dr. Lomasa, češ, da je v kazenski preiskavi radi goljufije, da je bil pod kura telo radi delirija in da je bil že desetkrat v opazovalnici. Protivi se tudi zaslišanju priče Taronove, ker je nevesta dr. Lomasa. Bila je tudi že v zaporu radi goljufije in njeno življenje v moraličnem oziru tudi ni dosti prida. Pripeljala mu je pred kratkim dve ženski na ponudbo, ki ju je pa on odločno odklonil. Sodišče kljub ugovoru obtoženca zasliši obe priči. Državni pravdnik predlaga z ozirom na to, da obtoženec brska po minulosti prič, da se rekvirirajo akti okrožnih sodni j v Rovinju, Gorici in Trento, iz katerih se bo raz videlo, da je bil dr. Robba že pri imenovanih sodiščih v preiskavi radi goljufije in radi zapeljevanja h krivemu pričevanju. Ker je dr. Robba izjavil, da ne more več vzdržati, se je obravnava preložila na soboto, dne 23. julija.
Razne stvari.
• Samomor štabnega zdravnika.
V Gradcu se je zastrupil štabni zdravnik dr. Samuel Hnth in sicer zaradi neozdravljive bolezni.
* Ekskomunicirana prineesšnju. Princezinja Agata Ratiborska, ki je katoliške vere in ki se je pred nedavnim časom poročila s princem Friderikom Viljemom Pruskim, je bila od papeža ekskomuncirana in sicer za to, ker se nista hotel« obvezati, da bodo otroci katoliško
Skesa. V Carigradu so do udaj vili 250 oseb, med temi tri
je dobil po-Kraats vaš gradlnia pi-
ter je bil tudi tenko poškodovan eksplozije podstavljene mu Zdaj sa aretovali Kraatsove-ga sosedu Albert Bademaverja in njegovega brata Alojzija, ki sta osamljena, da sta pisala grozilna pisusa.
* Paaari. Na posestvu Tolstojeve hčere Tatjana, v guberniji Tula, je izbruhnil požar, ki je uničil petdeset Tolstojevih rokopisov. Tolstoj jih je dal svoji stari prijateljici baronovki Schmidtovi, da jih prečita in presodi.
—V Neapolju je začela goreti neka trgovina z barvami, v kateri je bilo tudi več posod bencina. Kmalu je bila eela hiša v ognju. Požarna straža in vojaki so gasili. Enajst gasilcev in deset policistov je bilo poškodovanih, enega delavca je ubilo.
* Igralko hotel ustreliti. Iz Pariza poročajo: V Enghienu je povabil generalni tajnik Moullerou igralko Cavell, naj se ž njim v avtomobilu pelje v Pariz. Komaj se je začel avtomobil premikati, je Moullerou potegnil revolver ter ga nameril proti igralki. Ta je skočila z voza, ki je bil v najhujšem diru. rk>fer je zaslišal njeno upi t je ter je hitel na pomoč. Moullerou trdi, da je hotel revolver samo iz enega žepa v drugega d jati. Igralko so težko ranjeno prenesli v bolnico.
* Senzacionalen umor v Ameriki. Vlomilci so ustrelili Rasona, predsednika Chicago-Indianopolis - Lo-uis - železnice. L^mor vzbuja veliko senzacijo. Rason je šel navzlic svarilu svoje žene v nočni srajci na vrt svoje vile, da prežene vlomilce. Takoj na to je zaslišala žena več strelov. Hitela je na vrt, kjer je našla svojega moža ustreljenega. Druga poročila pa pravijo, da je policija mnenja, da se je predsednik Rason sam ustrelil.
* Usmrtitev prof. Fiore in njegove sestre. Iz Turina poročajo: Policija je prijela 451 etnega zidarja K. Olirolo, katerega oče je bil služboval pri prof. Fiore. Dokazalo se je, da je bil Olirola pred nekaj dnevi v vili prof. Fiore, kamor je prišel po fižol. Olirolovo stanovanje so preiskali ter našli srajco in telovnik, kjer so se še poznali sledovi krvi. Olirola je pred kratkem prišel iz Švice, kjer je bil zaradi javne nasilnosti pet let zaprt. Taji, ne more pa dokazati svojega alibi.
:;: Čin blaznega. Višji županijski sodnik Janesa je pripeljal svojega lSletnega, na živcih bolnega sina v Sibinj, da ga da zdravniško preiskati. V hotelu je bolni sin napadel očeta ter ga skušal zadaviti. Le z velikim trudom se ga je oče ubranil. Sin je na to hitel k oknu ter skočil z okna na cesto, kjer je obležal mrtev. — Blizu Glogaua so šli na vse zgodaj štirji pijani mladi ljudje po cesti proti Langenuiese ter tam ostali. Eden od njih, z imenom Schneider, je potegnil revolver ter na mestu ustrelil enega od svojih tovarišev, drugega je dvakrat za ušesa ustrelil ter ga težko ranil, tretjega je ustrelil v glavo ter ga tudi težko ranil. Najbrže je to storil v hipu blaznosti. Ko se je pa zavedel svojega čina, se je z dvema streloma usmrtil. Težko ranjena so prepeljali v bolnico.
* Pravda is leta 1663. Visok, pa reven španski plemenitaš, s kilome-meterskim imenom don Maffes Bar-berini-Colonna Sciarski, knez Car-bagnana in Nerole, vojvoda bassa-nelski in montelibretski itd., španski grand prvega reda, je vložil v Rimu civilno tožbo zoper občino Lucoli, ki leži nekje v Abrncih. Knez praznih žepov hoče dokazati, da je on edini pravi lastnik sedanjih občinskih posestev, ki jih je dne 5. aprila 1663. podaril španski kralj Filip IV. kardinalu Barbe rini ju. Španskemu gran-du baje ni za dotična posestva, hoče le za svoje namišljene pravice dobiti visoko odškodnino. Maffeo Barberi-ni-Colonna je že leta 1896. napravil dobro kupčijo, ko je prodal svoja naslova »knez rovianski« in »vojvoda anticoli-eoradski« mlademu princu Fabriciju Massimu, ki se je ženil pri hčeri španskega pretendenta don Kar losa. Proces vzbuja med rimskimi juristi veliko pozornost radi svojega zgodovinskega in diplomatične-ga značaja.
* Zakaj Junaka toliko govore t aZnana stvar je, da ienske selo veliko gVjvore, mnogo več nego moški. Ce gre človek na pr. v kavarno, vidi maše, ki igrajo biljard ali pa šah ali p« imajo rasprostrto pred seboj celo kapo časopisov; v ustih im vsak neizogibno »metka ali to. Skoro nikdo ali ne govori. Dame
svojih ssatsakik na potrebujejo
le. — Odkod ta razlika med moškimi ta aseekamil tatovo je flsfjolegie-
prirojen dur govorjenju. Poleg tega na je še razlika v vzgoji: mole še od mladosti dresirajo v molčanju — »ne govori, če nisi vprašan« — pri ženskah se to ne jemlje tako resno; v dekliških penzijonatih, licejih itd. ne poznajo stogih prepovedi molčanja. In potem pride življenje, ki žen« skam jezik še bolj izuri: gospodična v trgovini, žena v gospodinjstvu, odgojiteljica otrok, natakarica itd. ima dovolj prilike, da si svoj jezik še bolj izuri. In navsezadnje jim v tem še moški sami dajejo potuho. Pred par leti je sklenilo okoli 300 dam iz najboljše newyorške družbe (celo prisegle so), da cele tri dni ne bodo iz-pregovorile, o tem zgodovina molči. Toliko pa je gotovo, da so po končanem tridnevnem »postu« govorile tri dni in tri noči brez prestanka . .
* Argentinija za prosveto. Povodom lOOletnice argentinske republike je sklenila vlada, da sezida v raznih mestih republike 400 novih ljudskih šol.
* Dovolj zlata. Banke v mestu Fairbanks v Alaski so prejele tekom zadnjih šestih tednov zlatega prahu v vrednosti treh milijonov dolarjev. Za letošnje leto se pričakuje zelo bogato sezono za zlato.
* Otrok s tremi glavami. »Materinska Riječ«, ki izhaja v Rosario de Santa Fe v Argentiniji poroča, da je v tamkajšnjem mestu porodila neka žena mrtvega otroka s tremi glavami. Dve glavi sta bili popolnoma razviti, dočim je bila tretja glava le deloma razvita. Ko so vprašali ženo, kaj je bil vzrok tako čudnemu porodu je odgovorila, da je nekoč videla dvoglavo pišče, kar je nanjo napravilo silen vtisk iu je je nabrž u plivalo tudi na razvoj deteta. Dete so balzamirali in izročili muzeju v Bu-enos Airesu.
* Izgredi pijanih ruskih vojakov. Pred nekaj dnevi je prišel pijan oddelek gardnega kozaškega polka iz Krasnojega Sela v Petrograd. Pri vratih je bila kozakom večja množica ljudi napotu. Pijani poročnik je zapovedal vojakom, naj z biči razpo-de množico. Več žensk in otrok je bilo pri tem ranjenih. Vojni minister se je slučajno v avtomobilu peljal mimo ter je videl vso sceno Poročnika je takoj obsodil na mesec dni zapora.
Telefonska In brzojavna poroffln
Beneški patrijarh v Trstu«
Trst, 23. julija. Beneški patrijarh Cavallari je bil včeraj tukaj v specijalni misiji, da namreč preišče razmere glede prepira med kanonikom Buttignonijem in kanonikom Mocchio ter da stavi rimski kuriji primerne predloge
Socijalni demokrati in narodnostno vprašanje.
Toplice na Sev. Češkem. 23. julija. Na konferenci socijalno - demo kratskih zaupnikov, ki se je vršila tukaj, se je sprejela resolucija, s katero se zahteva, naj se skliče splošni socijalnodemokratski shod. Na tem shodu naj se definitivno reši vprašanje, katero stališče naj zavzemajo socijalni demokrati nasproti narodnostnim vprašanjem v Avstriji.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 23. julija. Poslanska zbornica bo danes končala razpravo o indemniteti in bo dala vladi dovoljenje zopet iztirjavati davke. V ponedeljek predloži vlada načrte o investicijah in posojilih ter rekrutni zakon.
Khuen v Islu. Budimpešta, 23. julija. Ministrski predsednik grof Khuen - Heder-vary je bil danes opoldne v Išlu pri cesarju v avdijenci. Sprejet je bil pri cesarju tudi skupni finančni minister Burian, da poroča o delovanju bosanskega sabora. Khuen je cesarju priporočal, naj ne sprejme demisije hrvaškega bana dr. To m asi ča. Jutrišnji uradni list priobči cesarjevo odločno, da banova demisija ni sprejeta.
Nadomestne volitve na Ogrskem.
Budimpešta, 23. julija. Pri pri hodnjih nadomestnih volitvah bo narodna delavna stranka postavila v vseh okrajih nove kandidate. Kosu-thova in klerikalna ljudska stranka ji bodeta postavila nasproti svoje konkurente.
Ruski psslsulk v Belgrado. B. — Dsšgrad, 23. juliju. Vesti inoaemskih listov, da je ruski poslanik Hartvig zapustil Belgrad in da se več ne vrne in sicer zaradi tega, kar srbska vlada neče ugoditi želji Rusijo, da bi kralj Peter šel osebno česti-Nikoli na Oetinje ob peitt-
kl
Turški narodni praznik.
B. — Carigrad, 28. julija. Danes je ves Carigrad v zastavah in preprogah. Slavi se obletnica proglašenja ustave. V proslavo tega dne se vrše veliki manevri vse turške vojne mornarice pri otoku Halki. Manevri so pričeli zjutraj ob zori in bodo trajali do 4. popoldne. Vajam mornarice prisostvuje sultan Mohamed na krovu svoje jahte »Ertogrul«. Vse strehe v Galati in Peri so polne ljudi, ki od tu opazujejo vaje vojne mornarice. Vse prodajalne so zaprte, tudi veliki bazar v Štambulu.
Turki praznujejo tudi nedelje.
B. — Solun, 23. julija. Tukajšnji valija (cesarski namestnik) je izdal naredbo, da ostanejo vsi uradi v solunskem vilajetu tako kakor ob pet-pih — na turški praznik — zaprti tudi ob nedeljah — na krščanski praznik. Ta valijeva naredba je napravila na krščansko prebivalstvo najboljši vtisk.
Za naeijonaliziranje cerkve.
R. — Sofija, 23. julija. Na arhie* rejski skuščini se razpravlja vprašanje, ako bi ne kazalo uvesti v cerkve mesto staroslovensčine bolgarski književni jezik. Da si se je za ta predlog izreklo mnogo odličnih bogoslov-cev, vendar je skupščina z veliko večino sklenila, da ima slej kot prej ostati sta rosi oven še in a obredni jezik po vseh bolgarskih cerkvah.
Boji na turško-Črnogorskl meji.
Solun, 23. julija. Na turško-črno-gorski meji je prišlo do spopada med turškimi in črnogorskimi vojaki. Vnela se je prava bitka in na obeh straneh se je močno streljalo. Tekom boja je padlo na turški stani 5 vojakov, 2 sta mrtva, trije pa težko ranjeni. Kake izgube pa so prizadejali Turki Črnogorcem, se ni moglo ugotoviti.
Ruska carica - vdova bolna.
Petrograd, 23. julia. Iz Londona se poroča, da je zbolela carica-vdova, ki biva sedaj na Angleškem.
Kolera na Ruskem. Petrograd, 23. julija. Mestno okrožje Baku je proglašeno za kolera* nevarno.
Zastrupi jevalka. Petrograd, 23. julija. Soproga nekega tukajšnjega tovarnarja je bila aretirana, ker je bila osumljena, da je zastrupila svojega moža. Sedaj je policija dognala, da ni zastrupila samo svojega moža, temveč tudi svojo taščo, dočim se jej poskus, zastrupiti z arzenikom tudi svojega tasta, ni posrečil.
Soeijalnodemokratiene demonstracije.
Lipsko, 23. julija. 10.000 socijal-nodemokratiskik delacev je demonstriralo včeraj proti nameravani trorazredni volilni pravici in zahtevalo vpeljavo splošne, enake in tajne volilne pravice.
Nevihta v Berlinu in okolici.
Berlin, 23. julija. Včeraj popol* dne in zvečer je divjala v Berlinu in okoliei strahovita nevihta, ki je provzročila velikansko škodo. Posamezna drevesa je vihar s koreninami vred izpulil iz tal.
Gibanje na Španskem.
Berlin, 23. julija. Iz Madrida se poroča, da je zadnji govor ministrskega predsednika Canalajsa našel pri liberalni stranki popolno odobravanje in da mu je stranka po posebni deputaciji izrekla svoje zadovoljstvo nad programom, ki ga je razvil v svojem govoru. Ob enem ga je zagotovila vstrajne podpore, da se more ta program tudi na celi črti izvršiti.
Nesreča v gorah. Berlin, 23. julija. Dva hribolazca brez vodnikov sta pri najlepšem vremenu odšla v gore in hotela polesti na vrh gore Jungfrau. Med tem ju je nenadoma iznenadila strahovita nevihta s sneženimi zameti. Prihiteti jima na pomoč je bilo izključeno. Turista se radi tega smatrata že za izgubljena.
Morilcu drju. Crippenu na sledu. Marsaille, 23. julija. Vesti iz Pariza, da se je v nekem tamošnjem hotelu ustrelila ljubimka drja. Crippe-na, se morajo označiti za neresnične. Nasprotno se je dognalo, da sta dr. Crippen in njegova bivša etenogra-finja na eni tukajšnjih ladij odpotovala v Cairo. Policija je bila sicer o tem obveščena toda prišla je prepozno v pristanišče. Parnik z zasledovanim dr. Crippenom jej je pred nosom odplnl.
Naš dunajski urednik dr. Albert Krauer
Nr. 1* l.H/1* £-i a <• T. !•»
a. mmMb* fc a
— Ljubljansko zelje. Vsled izredno mokrega poletja se je zelje, ki ga zlasti na ljubljanskem polju sade v velikih množinah, razvilo nenavadno lepo tako, da je pričakovati prav dobre letine za zelje. Večje tvrdke, ki se pečajo z izvozom zelja v večjem obsegu, so dobile že dokaj naročil za bližnjo jesen. Kupčija s tem pridelkom obeta tedaj biti zelo živahna in razmeroma tudi dobičkanosna.
— Žitna kava. Navadna zrnata kava obsega, kakor je znano, kofein, ki je strup. V malih množinah kofein zdravim ljudem ne škoduje; škoduje pa nervoznim in otrokom. Ker pa je kava postala tako priljubljena pijača, je bilo treba misliti na nadomestilo za tiste, ki jim prava zrnata kava škoduje. Najboljše nadomestilo je žitna kava — seveda ne vsaka, temveč le na pravi način in iz dobrega žita pripravljena. Taka kava popolnoma na-domestuje zrnato kavo. Malokdo doslej pri nas ve, da Kolinska tovarna izdeluje — poleg znane in priljubljene Kolinske kavine primesi — tudi izborno žitno kavo. Temu je pripisovati, da naše gospodinje kupujejo še vedno za drag denar slabo žitno kavo, ki jo potem vsak uživa le kot nekako neizogibno zlo. Ko bi poskusile le enkrat Kolinsko žitno kavo, bi takoj spoznale, da je ta kava veliko cenejša in veliko boljša od vseh drugih tovrstnih izdelkov, ki z njo ne morejo v nobenem oziru tekmovati. Kolinska žitna kava, kateri prideneš nekoliko Kolinske kavine primesi, da izborno pijačo, ki je dobrega okusa in obenem redilna. Priporočati jo smemo zatorej predvsem onim, ki imajo slabe živce, bolnikom in rekonvalescentom. Otrokom naj bi matere sploh ne dajale prave zrnate kave. ker jim škoduje, temveč le Kolinsko žitno pomešano s Kolinsko kavno primesjo. Na rdečih licih svojih ljubljencev bodo videle, kako jim ta kava dobro tekne.
— Telefonske zveze. Zli. dnem julija t. 1. so se uvedla govorilna razmerja med Opatijo in Ljubljano ter Frankobrodom o M, Eschersheimom pri Frankobrodu in Offenbachom o M. Za ta razmerja se je odmerila pristojbina 4 K 80 v od navadnih in 14 K 40 v od nujnih triminutnih pogovorov. S 25. dnem t. m. se pa uvedejo govorilna razmerja med Opatijo in Ljubljano ter Norimberkom, Brodom (Bavarsko) in Bambergom. Za ta govorilna razmerja velja pristojbina 3 K 60 v od navadnih in 10 K 80 v od nujnih triminutnih pogovorov.
Poslano.)
Mestni magistrat je v listih objavil naznanilo, v katerem je imenoma navedel nekaj mesarjev sodeč o njih, da prodajajo meso po stari ceni.
Temu nasproti pribijam naslednja dva slučaja:
Neki ugledni član mesarske zadruge, ki je bil tudi naveden med tistimi, ki prodajajo po stari ceni, je danes dne 21. julija prodal neki kuharici (ime je na razpolaganje) goveje meso I. vrste po K 160, torej po novi, namesto po stari ceni K 148, kakor je bilo po magistratu razglašeno. Če je to umazana konkurenca ali goljufija, naj presodi poklicana oblast.
Dalje mi je neki drugi član mesarske zadruge, ki je bil tudi v magi-stratovem naznanilu naveden, da prodaja meso po stari ceni sam rekel: Kar imam jaz na tabli zapisano, je postranska stvar, lahko pa jaz meso se dražje proda ;am kakor ti«.
Ta dva dogodka zadostno označujeta položaj na trgu.
V Ljubljani, 21. julija 1910.
2474
Franc Lovše.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rast o Pustoši emšek.
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda.
Neimenovan v Ložu K 7*—, nabral v veseli družbi pri g. Fr. Lahu, trgovcu v Ložu. — G. Fran Lah, Lož, K 35 92, in sicer nabrano na občnem zboru C. M. podružnice K 26*32 in za izlicitiran star denar K 960. — G.Josip Hočevar, Muljava, K 180, daroval za rake v krčmi na Muljavi g. Pire, c. kr. zemljemerec v Litiji. — G. Jos. Medica, St. Peter. K 3—, nabral pri lesnih trgovcih. — Gdč. Kržisnik Milka v Ljubljani K 11'—, nabrala pri prijateljskem sestanku po izvolitvi g. Kende, rest. hotela »Tivoli« načelnikom gostilniške zadruge v Ljubljani. Skupaj K 5872. — Hvala!
Poslano.
Vedno
večja povpraševanja po JnoO-Oveni tran-
coekeni iganju in sett" dokazujejo usešp-ni vpliv tega zdravila, zlasti koristnega kot bolesti utečujoče, dobro znano antjrevma-tično mazilo. V steklenicah po S 1-00. Po poštnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar k. MOLI, c. in kr dvorni založnik na Sunetu« t. v zalogah po
dele« je izrecno zaetevat. Moll-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in pod-disom. 4 29
»inkaj
njih iiknnteok ao določi ljenje »Podporne m lastne krivde v bedi poštne uradnike in njih vdore in ei-rote. Taka srečka stane mudo 1 K in ima loterija 1756 dobitkov v skupni vrednosti 35.080 K. Žrebanje se vrši 18 .avgusta. Srečke se dobe v vseh razpeeavališčih in v loterijskem biroju Dunaj, VI., Ma*dalenenstr. 78.
Jako vnšen opomin! Velika prihranitev v gospodinj*vu! V. J. Hav-
lieek in brat, kopališče Podebradv (Češko), izvozna trgovina platnenega in modnega blaga, razprodaja po znatno znižanih cenah nove ostanke, raznih velikosti, modnega volnenega blaga, sukna, delenov in pralne svile poslednje zimske in letne sezije. Kdor se sklicuje na naš list, temu pošlje ta tvrdka vzorce teh ostankov na ogled, ne da bi se moral pri tem zavezati, da kaj kupi. Priporočamo to reelno in solidno trgovino kar najbolj svojim čitateljem.
Sk i sanje goveje juhe   v gorke m
poletnem času dela gospodinji mnogo skrbi. Vseh teh skrbi pa se iznebi, če uporablja pri napravi goveje juhe > Maggijeve kocke za govejo juho«. Z i'jih pomočjo je mogoče napraviti hitro in udobno izvrstno govejo juho, ee jih samo polijemo z vročo vodo. Priporočljivo je tedaj vzeti »Mag-gijeve koeke za govejo juho« s seboj na potovanje, in to tembolj, ker ni mogoče dobiti na deželi vedno svežega govejega mesa.
Dekliško zavetišče (Madehen-hort«). Opozarjamo na inserat tejra jako humanitarnega društva. To društvo, ki je naraslo tekom 10 me->eene£:a obstoja na čez 1800 rednih članov, daje vsakemu članu gotovo poroštvo, da dobi dekle, za katero se vplačuje v slučaju možitve po dveletnem pripadanju k društvu znesek za doto in v slučaju, da se ne omoži po osemletnem pripadanju k društvu preskrbovalnino v najvišjem znesku l!000 K. Pristop k temu času primernemu društvu se tedaj naj topleje priporoča vsem staršem in služečim deklicam.
Svila za neveste
od 1 K 35 vin. meter naprej v vseh Franko in mm sMrlaJeas se potaja as dom. Bogata izbira vzorcev m posije s prvo pošto. Tovarna sa avilo Most-nefcer*, Zurlrli. 3 62
Priporočamo našim rodbinam
kolinsko cikorijo.
Se dobi povsod!
neobhodno potrebna zobna Creme vzdržale zase ciste, Me m zdrave.
Za vinopivce
za mešanja a trta las sokom!
nevtralizira
vinska kielicn
Catrahat tajite
anjrtmjiii Čemi I 2109
za strn|c.
timnau
i
Melusine ustna in zobna voda
Deželna lekarna Milana Leusteka
v Ijsiljasl, milil i ■ osam štev. 1
attef Franc Jaieftvegs jabilejaega aosta.
Sunja, Hrvaško,  22.  februarja 1906. Blag. gospod lekarnar! Prosim vljudno, pošljite mi zopet tri steklenice Vaše Izborno delujoče
vees, katera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in od-stranja neprijetno sapo iz ust. Za ohranjenje zob in osveženje ust jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Mato Kaurinović, kr. pošte meštar.
Čez
ga ni?
Po njen ti jed diši, Želodec ne boleha Itt gjajn ne bok'!
Zahtevajte izrecno ,JLQRlflHM! Zavračajte ponaredbe!
.lanska
liter K 2-40.
4-so.
Naslov za naročita: „FLORIAN", Ljubljana.
Postavno varovano.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 22. julija: Anton Hafner, strojarjev sin, 5 mesecev, Streliška ulica 15. — Katarina Leben, posetnica, 80 let, Mala čolnarska ulica 8.
V deželni bolnici:
Dne 20. julija: Ivan Rekar, dninar 63 le.t — Magdalena Mihelčič, kočarica, 27 let.
Dne 21. julija: Friderik Kolmann, zasebnik, 40 let.
Mašna aal a a liana masmšlla
ncicoroiosicno poroaio.
i-2.
Maji »M tUfc7M-f mm
	Čas	Stoje	f o a«		
	•sazs-			o ■j	Nebo
•	vasja	ncul V mtn	5 5	v	
22.	2. pop.	7370	278	p. m. jzah.	jasno
*	9.zv.	7362	213	sr. jvzh.	a
23.	7- zj.	733^	19-3	si. ssvzh.	
Srednja včerajšnja temperatura 21*4*, norm. 19-99. Padavina v 24 urah 0*0 mm.
Razne prevode
b nsmš6lne> v e4ove>n4dlno
p *i
.Slav.
Družba i v. Cirila m Metoda razpisuje s pričetkom prihodnjega šolskega leta na družbenih šolah v Trstu
in
s letnimi prejemki
1400 kron.
Tozadevne s potrebnimi dok sini opremljene prošnje naj se pošljejo v
Klavir
i* mm
M. H
2510
Kot mlinar
a m len je Štul, želim stopiti v službo.
Ponudbe se prosi pod „100 imr* na upravo. »SL Naroda«.
2508
za hišo v mestu 2403
hišnik
z malo družino, ki mora biti zidar ali sobni slikar. Naslov  pove  upravništvo »Slov. Naroda«.
Stanovanje
▼ Streliški ulici št 0, obstoječe iz
2 sob, kuhinje in pritikhn, kakor tudi
z uporabo vrta se odda za mesec
november mirni stranki brez otrok.
2496
Dva dobra
2521
pomočnika
v trajno dalo in
v a j e int c o
sprejme ključavničar Rudolf Geyer, Ljubljana, Kilšerjeva ulica 12.
na zelo dobrem in zdravem zraku s 4 sobami  in pritiklinami ne Odda V
Sp. asiški za novembrov termin
mirni stranki.
Naslov pove upravništvo »Slov. Naroda«. 2503
Lepo podstrešno
stanovanje
obstoječe iz kuhinje, velike in manjše mansarde ter lepega predprostora, se takoj ali pa s 1. avgustom odda v vili Nunska ulica št. 21.
Vpraša se v I. oadstr.
2499
Iščejo ne
vozniki
(Wagenfuhrer) za električni tramvaj ▼ Zagrebu. Nastop takoj.
Ponudbe je poslati oziroma predstaviti se je treba prometni upravi v Zagrebu. 2500
Predložiti je izpričevala o sposobnosti.
Bozdarskl ia lani
izvedenec
36 let star, oženjen, zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, govori tudi hrvaško, z državnim izpitom in 18 letno prakso v vseh strokah gozdarstva in lesne uporabe, lite
nasuta pri večjem lesnem podjetju v Ljubljani ali v kakem večjem kraju na Kranjskem. Je izurjen zem-Ijenerec in taksator, verziran v gradnji ii obrati transportnih naprav, (gozdnih železnic, vodnih plovb itd.) izvežban tudi v kalkulacijah, knjigovodstvu in korespondenci. Dela sedaj samostojno na sistematiziranju velikega posestva gozdov. Reflektira samo na stalno mesto. — Ponudbe na upravn. »SI.
Naroda« pod Jesueviaa mili krajM.
2498
bj
Jaz. podpisana Katarina JuZina, tovarniškega delavca žena v Ljubljani, Poljanska cesta št 45, preklicujem tn obžalujem besede, s katerimi sem že opetovane razžalila gda. Franceta Zajca.
Obljubujem gdu. Francetu Zajcu, da ga ne bom nikoli več in nikjer žalila, kei nimam povoda za to, ter se mu zahvaljujem, da mi je moje kaznivo dejanje odpustil
V Ljubljani, 22. julija 1910. 2507 Jntina Katarina.
KLAVIR
(skoro nov) se ceno pTOUU na vogalu
St. Petra ceste, vhod Radeckega cesta št 2. L nadstropje. 2505
Sprejme se
2506
več strojnih ple-tllk in ena šivilja
1 LjnijaH San ĐlKi iln. 1
Delovodja
izučen strojnik, vajen vseh malih popravil, kakor tudi električnih motorjev, se sprejme s 1. oktobrom
1910. — Lastnoročno pisane ponudbe
sprejme železarna A. Pogačnik, Ruše pri Mariboru. 2484
Učenec
se sprejme v večjo trgovino z mešanim blagom na deželi. Prednost imajo 13—16 let stari dečki, ki so dovršili kak razred srednjih šol. 2414 Ponudbe naj se pošiljajo na naslov: Ivan Maj ar on, trgovec v Borovnici pri Ljubljani.
v Ljubljani, dobro ohranjena, se iz proste roke zaradi rodbinskih razmer
proda.
Vprašanja pod MW.  84931' na
anončno pisarno Rudolf Mosse, Dunaj, L, Seilerstatte 2. 2463
je dandanes najboljše boli otešujoče zdravilo. Pravo samo z C II VATOI? zavarovano znamko wraai V /t 1 l/Iv« Zaloga po vseh lekarnah, parfumerjih, in drogerijah ali pa pri izdelovatelju S« Mittelbach, lekarna „Salvator", in drogerija, Zagreb, Jelaćićev trg 2. 1787
Sprejme se trezen, pošten,
moSInlst
izučen ključavničar, ki se razume tudi pri   dvnamostroju   in akumulatorjih. Omoženi imajo prednost
Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2468
Proda se takoj lepa
hiša
podobna vili, novo in močno stavljena, z opeko krita, tik velike ceste v lepi ravnini, pol ure od Maribora; ima 4 sobe s Štedilnikom v kuhinji, klet, perilno kuhinjo, svinjske hleve in drvarnice, vodnjak in lep vrt Pripravna je za vsakega rokodelca ali penzijo-nista. Cena je 7600 K, kupnine je treba  le 2000 K. Več pove lastnik
Pee^nuJš^jezeu št 73,
2497
Sanatorij „Mirni dom"
n t prvi vrsti boteike, ii te moške m živcih bolehajoče, alkoholike ia od težkih betoni okrevajoče. V porabi so kakor teple, mrzle, sohcae. zračne ia električne. Zdra-je todi po tirni odprte. Ceae 00 načne. Ceaflri zastonj.
Pojasnila daje lastnik in voditelj 330»
jhs&fc, pm|*.Xanm atjunart, Štojsa*.
IđMlfSlON
Ljubljančani so pospravili nun-eke obleke po omarah in začeli sveče r pohajati po glavnem drevoredu, mesto po slavni »klobasi«. Ilustrirani listi so izdajali posebne Številke, ii e i lustrirani so pri občeval i pomladanske pesmice, profesorji pa so dajali pesniško navdušene teme za naloge; na kratko rečeno, pomlad je prišla, in vsa Ljubljana od najlač-nejšega literata do naj flegmatične j-šega penzijonista se je razveselila in ii pela navdušene slavospeve. Vse je oživelo in se veselilo novega letnega časa in ž njim spojene izpremembe.
Samo jaz sem se sam samcat potikal po samotnih, zapuščenih krajih in kuhal v srcu jezo na samega sebe. Življenje se mi je zdelo tako neusmiljeno pusto, enolično, brez vsake izpremembe. Želel sem, dn bi bil pred-pust vsaj dvakrat na leto. Takrat — lira, takrat je človek vender še kaj imenitnega doživel, če je hotel; zdaj 1 a — oh, če bi imel le kako zabavo, ].ako razvedrilo, kako simpatijo, kakor se moji kolegi včasih postavljalo ž njimi! Pa odkod naj zdaj kaj takega vzamem? Zdaj, ko gredo Še tiste zveze narazen, ki so se pozimi napravile! Od predpusta sem sem že na par krajih poskusil svojo srečo, pa mi je povsod izpodletelo. In zdaj, ko imam čas, da bi si kaj privoščil, sem brez zvez in celo brez prilike, da bi katere sklenil. Ali ne bi človek kar ušel — ko bi le vedel kam?!
V takih mislih se zaletim v prijatelja Petra, ki spravi tek mojega premišljevanja v drugo strugo. Po kratkem pozdravu se meniva o profesorjih, izpraševanju in drugih takih vsakdanjih sitnostih in prereše-tava počasi celo šolo in še par dru-^rih reči. Toda meni nekaj visi na srni in bi šlo rado ven, in zato porabim prvo pripravno pavzo, da globoko vzdihnem in rečem: »Ohja!«
Xo«.   napravi Peter začudeno.
»Pusto je v Ljubljani, pa še !iudo.«
»Zakaj naj bi bilo pusto v Ljubljani. saj —«
Xič ni v Ljubljani, no. pa je.— Človek ne ve. kam bi se dejal.«
Študiraj, študiraj, pa boš precej imel kaj opravka.«
> Saj že študiram na žive in mrtve, pa — jaz bi rad še kaj drugega delal kot pa zmiraj doma čepel in črke grizel.«
Kaj drugega? — — Hm--
ali bi rad kaj — tako in tako?«
Skoraj — pa ne gre.« >Xe gre?   Kar poskusi,   pa boš kmalu kaj našel;   saj ni tako težko, kakor izgleda.«
Nimam nič več na izbiro.« »Nič več? Saj si ga predpustom Če precej lomil,   boš vsaj še imel kaj izbire.«
Kje je že tisto! Spomladi začeti take reči, res nič ni. Da sem s kakšnimi — recimo — znan ali še celo prijatelj — nič ne rečem, to že gTe. Kadar pa postane človek malo bolj — recimo — dvoumen, pa vsaka odpove. Xe vem. ali so take narave ali "-amo vzgojene tako.«
Torej ^ tvoj inu zvezami praviš, da ni nič; — mogoče bi pa jaz kaj imel! ?«
Ne vem, če bo zame kaj priprav npga vmes.«
O jaz imam vsake vrste materijal, če pa kasne vrste nimam, jo T a že odkod dobim", se postavlja Peter, dočim jaz študiram njegov nar-rt. Prileglo bi se prav res, saj tako izbirčen človek v takih rečeh tudi ne sme biti. In Peter je izkušen, bo lažje kaj vjel kot pa jaz.
Veš kaj", nadaljnje, »zdajle f nkrat ima »Glasbena Matica« izlet, se jim bom obesil —«
»Ali si tam tudi zraven? Srečen človek, ki znaš peti.«
Saj pojem samo pri nas na koru, pa še takrat lepše ven pride, če samo poslušam. Xo, pa na izletu ne bom pel.«
-Torej tam misliš, da bi lahko
kaj vjel T«
»Bo že šlo, materijala je dosti —«
»Le glej, «ia me lepo opišeš, boš že znal. Preveč idealizirati me ne smeš, drugače bo mislila, da sem kakšen Adonis. Kar se pa tiče nje, pa itak poznaš moj okus v takih re-"eh.«
»Bom že skomandiral, da boš kontent. — Pa na zdravje!«
»Na zdravje!« — In počasi sem odjadral proti domu. Odkrito rečeno, ravno preveč nisem verjel Petrovim obljubam, ker se mi je zdelo, da mo-mentano tudi on ni oddan. Če bi torej res začel s takimi intrigami, bi .uh uporabljal najprej v svojo korist, r-otera šele bi se malo name spomnil. s>ieer bi navsezadnje res lahko tudi sam šel na izlet, toda enkrat se mi ni ljubilo, drugič sem pa upal, da bo imel Petrov opis več uspeha nego moja zdolgočasena postava.
Pa bi bilo res zelo imenitno, ee H se načrt posrečil. Dolgega časa bo precej konec; bom vsaj vedel, čemu sem na svetu. To bo življenje, takole oa tihem imeti vsak dan majhno xa-
r^lesna.*npojltnnpiVsj asua\tt5lfc ^nijsji^nn, oa bi mi fantazija aonn naslikala
prelepe prizore. Preveo fantazije tudi škoduje. Pa vendar — — Seveda, tajno mora   ostati vse škripaj, šhn
tajnejše, tem boljše —
Pri večerji sem se trudil, izgledati kolikor mogoee vsakdanje. Pa čimbolj sem as trudil, tembolj se mi
je zdelo, da že celo omizje nekaj sluti. Kakšen bom šele potem, ko bom res že kaj doživeval, če se že zdaj ne morem zadrževati! Zdelo ne mi je, da me vse fiksira, in najbolj sem bil jezen na sestro Savko. Vzrok je bil ta-le:
Mojo sestro spremlja skozi življenje lepo ime   Aleksandra. Pred
šestnajstimi leti, ko sem imel še nekaj stvariteljske sile, sem jo prekrstil v Savko, in to ime ji je ostalo. Sicer je dobra duša, toda takrat bi jo bil najrajši imel tam na južnem tečaju ali vsaj kje izven Kranjske, da bi mogel svojo stvar v miru izvršiti. Savka je namreč precej nevaren individuum. Sama se sicer ne sili preveč v ospredje mestnega življeja, toda na liceju tvori z nekaterimi somišljenicami zvezo, ki ima edini namen vse privleči na dan, kar bi rado ostalo prikrito. Pri nas imajo cel korespondeučni biro, in vsak teden najmanj enkrat privleče Savka pri kosilu zadnje zvezne novice na dan. Zveza mora imeti strašansko imenitne špijone, ker spravi take reči na dan, da se mi je tisti večer kar koža grbančila, če sem malo pomislil. Najrajši obdelujejo svoje koleginje in moje kolege." Od teh imajo vsak korak registriran. Lepo vas prosim, če izvohajo, kje in kdaj si omisli kakšen moj sošolec nov klobuk, pa ne bi iz-* knile, kje in kclnj <i jaz omislian novu simpatijo!
Tako sem se razjezil na Savko. da sem skoraj izgubil vse veselje do Petrovega načrta. Še v postelji nisem imel miru, no, pa sem k sreči zaspal, predno sem sklenil kako določno resolucijo glede vsega skupaj.
Ko sem se drugo jutro zbudil, so mi šle zopet vsakdanje skrbi po glavi, in počasi sem pozabil na Petra, Savko in »Matičin« izlet, zlasti ker sem si še enkrat rekel, da se Peter ne bo s posebnim navdušenjem plazil okrog raznih gospod i čen — v mojo korist. Izlet se je res izvršil, todn pustil me je zelo hladnega. Ker Petra ni bilo ne enkrat na izpregled, sem se začel sam sebi dozdevati hudo neumen, da sem si delal zaradi navadne plah tari je take skrbi.
Čez dober teden pa se mi prirezi po glavnem drevoredu Peter naproti. »Sem že skomandiral«, vpije že od daleč, »je že vse napeljano«.. Jaz mu sprva nisem nič kaj verjel, potem sem pa le spravil iz sebe: »Ti dobro duša, tako požrtvovalnih ljudi pa današnji svet ne producira več. Le kako —«
»Le nikar ne misli, da je bil tako siten opravek. Prav gladko je šlo, Š€ jaz sem se dobro imel zraven.«
»No, torej — kako in kaj ?«
»Stvar je taka. Ko smo se tje peljali, ni bilo še nič, tam tudi še nič, in jaz sem že mislil, da sploh nič ne bo. Ko smo pa zvečer čakali na vlak in bili vsi prav dobre volje, pa prijadrajo proti meni tri ženske postave, me poberejo in se začnejo norca delat t. Nekaj časa sem se jim pustil, potem sem pa začel nazaj streljati, in tako je šlo naprej, dokler me niso po basa le k sebi v vagon. Tam sta pa postali dve od njih župani, pa mogoče je bil tudi Še kakšei drug vzrok — no, in ena je šla v drug kupe, za njo pa jaz. Skril sem se pod kondukterjevo hišico in čakal, da je prišla druga dama za prvo. Potem sem zlezel doli in šel v naš stari kupe, kjer je bila zdaj samo še ena osebnost, namreč tista, ki sem jo bil izbral za svojo, oziroma tvojo žrtev. No, in sem ji sedel nasproti in začel govoriti in se počasi bližati svojemu cilju. — Pa kaj bi pravil, babnice so vrag, in park rat sem že obupal nad samim seboj. Kake tri postaje pred Ljubljano sem pa vendar spravil svojo reč ven.«
»Ali si me kaj lepo opisal!«
»Tako-le sem rekel: Jaz imam prijatelja, ki je prvo leto v Ljubljani in se malo dolgočasi, ker nobene žive duše ne pozna. Ta se je v Vas — — recimo — zagledal, oziroma Vi ste mu zlezli v — no recimo v srce. Sam Vam pa tega ne mofe povedati, ker — no recimo ker rajši mene pošlje! No, in potem me je vprašala, kakšen da si.«
»In ti si rekel?«
»Sem rekel: Fejst fant, brez tad-la, če je treba tudi kavalir, drugače še nekam pameten; Če ga prime, zelo komičen, sicer ima pa skosinskos poštene namene. Gospodična, Vam rečem, redka akvizicija, take ne dobite v celi Ljubljani —«.
»Čakaj, če že mene tako lepo opisuješ, kakšna je pa ona t
»Hm, ona. — Veš, ženske je težko opisati, še barve las in oblake si nisem zapomnil, ker je bila taka loč v vagonu, klobuk jo pa itak ln s glave.«
(Dndaljevanje na U.
Perje
aossnljo fat parni
pripetem pe
fthofije* eVto)v«
Zamaja naročila k tacat izvrSvjeje.
Cene brez konkurence!
le pri liiiil
IJ. Kober I (prt alatean UmVjm) I
fjttbljana, Stari trg 9. •
I OltMOTljnO 1845. OJUBOIIJMO IM*.
I    Edini zavod
V v Ljubljani
za kemično čiščenje obleke in zastorjev, barvanja i in likanje sukna sa par.
!jos.reich:
I Poljanski nasip - Ozka ulica it. 4. | Sprejemališče
Šde&bnrgova sika št. 3.
Postrežba točna. SeKdne cene.
Xr iiiiJhiAl _ a%aaaaaaaaav1|
■»
e
a
i
m
m
«*
a
m
a a *
m
:
3
Važno! z« Važno!
isspottioie. Hišne ia afiiurrejcL ||
Nolbvllso in nulRnelin postrežbe t
za drogve, kemikalije, zelišča- "
tja, korenine Itd. tudi pa Kaelppa, Ž ustne vode in zosni prašek, ribje * olje, rsdilne In postpslne stoke za otroka, dišava, smfla in sploh vsa toaleta« predmete, fotonraflćae aparate in peli tsšflat kirarničas obvestiš vsake vrsta, sredstva za desiniekcljo, vosek In paste za tla itd. — Velika zaloga najfinejšega rnssa in konjaka. — Zaloga svežih m lasi alslk ved In seli za kopel.
Oblastv. konc. oddaja strupov. Za živinorejce t
posebno priporočljivo: evenkn sel J dvojna sol, soUter, sanjan, koimoi, S
ki silla0 spao tat. — Vnanja naročila se izvršujejo točno in solidno.
urogerijs
ANTON KANC
Ljubljana, Židovska ulica št. U
Kaneje pe najvišji sani razna zelišča 9 ^rožc), cvetje, korenine, seaeaa, tfcerje *M»
a#e^**^^***^*##Mv**vv#^##Vfis
umu
i inat mm m a
Velika zaloga
stsklseJnaj pereeUv na, svstllk, zre al, avesVf vrekei L t a.
(•shnžfta hi kavvzar
anal  ananvalflel |PSlfel
Ljnaevtt Berovnllc
Paril m
«2£
ter Jih točno in dobro so as c kr. preskuse-
M. ki s nitiia mine.
zlasti taki, ki jih muči trdovratno telesno zagate nje, napenjanje, pomanjkanje slasti, rabijo z najboljšim uspehom razkrajajoči čaj, preje
Gastlov čaj znamka Obelisk" Ta iz najboljših in najbolj zdra-
vilnih rastlinskih snovi pripravljen čaj, je že 50 let neutrpljiv domač pomoček ki pospešuje prebavo, jači želodec, čisti kri, razkraja slez
in se zlasti dobro obnaša tudi pri odebelelosti. V zavitkih po
60 vinarjev in 1 krono. Dobiva se v lekarni preje Birabacher „Pri Obelisku-, Viktor Hanser v Celovca, Knežji trj. Manj nego 4 male ali 2 velika zavitka se ne razpošilja. 1102
Najbolje za zob*
Svoji k svojta!    Jtarodna tvrtka 1
Milko Krape!
urar in trgovec
tjaMjau, 3irBfcv trg Štev. 3.
——   Ustanovljeno leta 1852. —
Cenj. občinstvu priporočam svojo bogato zalogo 1954
ta verlilo.
Osobito sedaj ob priliki božiča in Movega leta, namenil sem se^pjrodajati
pauravOa točao ia ceno!
Zs vsako prodano ali popravljeno uro jamom l leto.
t-
r
SODE
1 Hir.
vinske sede
krasni izdelek, iz belega hrastovega lesa, močne, trpežne, popolnoma nove iz tovarne Špirita za fini špirit ia za vino pripravne, za vsako vato izborne, takoj rabUtve zs kar se jamči, eeaa v velikosti po 300, 400. 500, 600, 700 do 1000 Udov as zahtevo tudi 100 do  200 litrov ali
tU
Arg.Tomažič,
ia 2 stavMUema |e aaaraial f/ ateMlUU aHal 11 v UriMJasi.
Poizve se v isti ulici M. 4 ali pri
lastniku Kltaija v Carimanv mm
2422
Zaradi povečanja podjetja ae proda
parni stro]
5 konjskih sil. V obratu se vidi in izve v tovarni drož 243c
Makso Zaloker, Ljubljana
Kladezne ulice štev. 17.
Dve dobri tpini
f# Kranju,
se zaradi prevzet j a drugega podjetja prostovoljno prodasta. Ena trgovina je z  galanteriiskim blagom in
drobnino. Obstoji že 8 let v najboljšem stanju. Inventar znaša okrog 10.000 K. Potrebnega kapitala je K 5000, drugo po dogovoru. — Druga trgovina je z moško Ia iensko konfekcijo, tudi v dobrem stanju, obstoji že 12 let. Inventar znaša okrog 5600 K, potrebnega kapitala je 2— 3000 K, drugo po dogovoru. Reflektanti  naj se obrnejo
na L. Rebolja v Kranju, Slavni trg.
2330
I Vinko Jitaj5ič
valji in v Kiio
(Kranjsko).
Največja proizvajanja priznano najboljših pšeničnih mok in krmnih izdelkov, ki izvirajo iz najbolj izbranih pšeničnih vrst. Proizvodi vzamejo jako veliko vode v se in dado kvantitativno nedosegljiv pridelek, kar je zlasti za gospode pekovske mojstre neprecenljive vrednosti.
Zastopstva in zaloge: 28 * Ljubljani: Podgradn, Trnovem, Kočevju, Trsta norici, Celovcu, Beljaku, Bolcann, Inomostn, Tri-dentn, Zadra, Spljetn, Ercegnovem, Kotora, Sarajevu in Pnljn.
Brzojavi: Valjčni mliu, Kranj«
Od leta 1868 se
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ia ca priporočajo odlični zdravniki, skoro v vseh evropskil državah z odličnim ispcaom nporablja proti
vsake vrste izpuščajem
zlasti proti kroničnim lišajem in parai. izpoščajem, dalje proti rdečici na nosa, oieMinam, potoijn nog, luskinam na glavi m v bradi. Bergerievo kotranovo milo ima v seW 40 odstotkov lesnega kotrana ia se raii.Kuje bistveno od vseh drugih kotranovih mil, ki se nahajajo v trgovim Pri poltnik boleznih rabite jako uspešno ;
! Bergerjevo kotranovo žvepleno milo.
Kot Matfo kotranovo milo za odpravljanje vse
nesnage s polti,
■roti spnščajem na polti ia glavi pri otrocih, kakor tudi kot ■»adkriljivo kosmetično malo za umivanje on ko-panje za vsakdanjo rabo slozi
Bergerjevo glicerinovo-kotranovo milo,
v katerem je J5 odstotkov glicerina in ki je parfamovano. K«t odlično sredstvo za glavo se rabi dalje z izvrstnim nspeno«
Bergerievo borakaovo milo
Sena kamnin vsake vrste 1 aavodiloai e nnorabl BO vin.
Zabtevajte^o lekarnah ia zadevnih trgovinah
mo*
izktiočno pazite aa im na fi
Hali
10 Bergei
^rjeva kotraaova mila in stoječo varstveno znamko da podpis ~
aa vsaki eti-
keti.~ddllkovaa s častno diplomo na Dunaja 1883 in z zla t O
ivaii razstavi v Parizu 190C
svetinjo na
Vsa arava medic, ip hiaira. mila znamke Bor gor so aaiteta s navodilo, ki se pridene vsakemu mila.
Na debelo: b. Ksll a Contp^ Dnnsj, L, Biberstrssse a V Ljubljani se dobiva v lekarnah: Milan Louatok, Ph. Mr. Josip Čizmar, J. BJovr, 6. Plccoll, U. pl. Trnk*av m v vseh drugih lekarnah na Kranjskem. 1075
Hold Ubiriiia
(M*) i rana
stadi «k *rtvni cesti v Nlliai pa-staJedektriCaeielei^fteskriUeB Je x tUmštm ia dektriCM nz> nedjav^ Satehatjf kaanaM je V Mdu jereslawaeSa
z izvtsiM ta^tll;<jSg,*---
>iam
■JPJBBJPJPB^
nnnnnnnnajBn
Datntaka
In Laiki trg v LJubljani,
največja slovenska pivovarna, priporoča svoja svetla in črna piva.
RavMtoljstvo v Laškem trgu
+
OLLA
je več nego 2000zdravnikov označilo
Zaloga v Ljubljani: A. Davka, I. Snšnik, Gabriel Piccoli, lekarnar, A. Kane, drsgerija, Ast Krisser.
Zahtevajte, da Vam VaS dobavitelj da OLIcA in ne dajte si manjvrednih posnetkov za isti denar kot OLLA hvaliti za „ravno tako dobro blago".
Ilustrovan, poučen in originalen cenov-nik z navedbo prodaja I išč zastonj od tvor-
nice za gnani OLLA na Dnnajn IL 300, Praterstr. 97. 1000
43 V*
Kako si upaš mi prinesti kaj drugega,
nego preizkušeno dobri
„Ottoman' -cigaretni papir ali stročnice.
rv
424
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po naj razno vrstne j ših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.
Zlasti  je   ugodno   zavarovanje na
doživetje in smrt z manjšajočimi se 1942 vplačili.
66
vsajava« n
ilna banka v Pranji.
Pe velikosti
vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo.
——— Vaa
»tttlvi i Ljnljiii afžsa/h0^ f taptai iliti tti. 12.
i
Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cen j uje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Dovoljuje iz čistega dobička izdatno podporo v narodne in občnokoristne namene.
Zdravi-lisce
BLEICHENBERG
štajerske«
Sezija od 15* majn do 30. septembra
neprekoslflve vrednoatl pri vieia boieuih dibaL
Svetovno znani zdravilni vrelci.
Pojasnila in prospekti pri ravnateljstva zdravilišča Gleichenberg.
60DI
nn
Ceno posteljno perje
priporoča
rva Humpolec $bj suhnarsKo^ f cad
k Najbolje sukno i pomodnu robo A bV      nudi tvrdtka m
ANT TOMEC
Anton Polednak, Gradec, Mariahilferstrasse 11, K.
av^v^BP"
L izvoz jukna A nWu Humpolcu M
Jos. Rojina
uljudno naznanja, da je preselil svojo
krojaško obrt
iz šelenburgove ulice št. 5 v lastno hite n<
Frana Josipa cesto 3
m/mm
lice se mlad la moćan
hlapec
ki se hoče izuriti v mlekarstvu. Plača po dogovoru. Nastop takoj. Javiti se je upravn. »SI. Naroda«. 2488
Ženitna ponudba.
33 let star upokojenec s 50 K mesečne pokojnine, poleg tega tudi privatni uradnik, Slovenec, srednje postave, ki se tudi razume v trgovini in poljedelstvu, se želi spoznati z nekoliko izobraženo gospodično ali vdovo brez otrok, Slovenko, 17—27 let staro, bolj srednje velikosti (vsaj ne nad 163 cm), b e 1 o 1 i č n oin ne rdečih las ter brez telesnih hib, pa naj bo že iz mesta ali z dežele. Vitkostase imajo prednost. Ponudnica mora, če nima primerne dote, razumeti kakšno obrt, to j. biti dobra šivilja, razumeti ročna dela, ali biti samostojna prodajalka tobaka, krčmarica, prodajalka drugega blaga ali kaj podobnega, ali pa mora kaj podobnega za gotovo vsaj v kratkem doseči. To se zahteva ne ravno računajoč na zaslužek neveste, nego le vsled sigurne eksistence. Ponudnica naj natančno popiše svojo osebo ter navede sedanji ter eventualno prihodnji mesečni zaslužek ter priloži, če mogoče, fotografijo z navedbo, kdaj je bila napravljena, ki se tajno vrne. 2467
Dopisi pod šifro „We zamudimo" na upravniStvo »Slov. Naroda«.
i! s iai za Me:
De ca roma okrog doma, broš. . K —"24 Nase domače živali, broš. . . „ —-40 Noetova barka broš. . . . . n 1*50 Kaj pripoveduje čarovnica, broš » 1-20 „ „ na lepenki n 2*40
Podobe iz živalstva, broš.   .  . „ —80
(LeporeUo) „ 1*50
PavluSa in nuša......»1*60
Palčki Poljanci......■ 360
Radost malih, bro§.....„ —*40
Snegmlčica, broš......„ 1*20
„       na lepenki    .   •   . „ 2*40
Trnjeva rožica......■ —60
Vesela mladina, broš.....» —.80
Vesela družbica.....
Zlata radost......
.       9   (Leporello)   . ,
Živali na$e prijateljice, broš. Modri Janko...... „
Knjige za slikanje i
Tuckov, Zaklad za otroke . . K » Otroški vrtec . . . „ i Za kratek čas ... „ »      Mladi umetniki .   .  . „
Mladinski spisi i
Amicis: Srce, 4 zvezki a 40 h
Andersen: Pravljice za mladino, vez.      -   .   -   -   -   • •
Brinar: Medvedji lov. Ćukova gostija, kart ......
Campe: Odkritje Amerike   . .
Cegnar Fr.: Babica. Povest. .
Cigler Janez: Sreča V nesreči .
Freuenfeld Jos.: Vencek pravljic in pripovedk
Gangl Eng. Pisanice ... V TzkfuispisliaaUadine
Hubnd Fran: Pripovedke za Mladino L in H. z v. a 40 h
—•70 —•40
1*50 —•70
2.40
1 — I-— 1 — 1 —
K 1-60
• 2-—
• I-M . —>7%
„ —4Š
V Knjižicazamiadino21,24zv. a
13, 14, 26,29,30, 31 zvez. a 27 in 28 zvezek a .   . .
V Kapitan Zar ali klet v tihem
morju, vez......
Kočevar F.: Mlinarjev Janez.
Zgodovin«ika povest   . . Kosi An t: Zlate jagode. Zbirka
basni, vez.......
Spisi Krištofa Smida:
Ljudevit Hrastar: Gobček . . Jozafat. Kraljevi sin Indije . . Pridni Janezek in hudobni Mihec Kanarček. Kresnica. Kapelica v
gozdi.......
Slavček .........
Ferdinand........
Jagnje. Starček z gore . . . Pirhi. Ivan turski suženj. Krttaa-
ska obitelj......
Hmeljevo cvetje. Marijina podoba Lndovik, mladi izseljeneec . . Najboljša dedščina. Les ii križ . Roza Jelodvorska, brosa . . p „        vezan .   . .
Sveti večer.......
Sto nalili pripoved nt ananasi . Nedolžnost preganjana in asveil-
K
—.50
1 —
2 —
1-20 — SO 1 —
—•80 —•80 1 —
—•60 —•60 —•90 —•80
„ —-Si
»t
—M
Nove pravljice iz 1001 m Spisi Mišjakevega Jajčka,
Rapi A.: nananj ▼ez.   .   . .
» » liane* ves. .... Trošt Ivo: V srca globini. Povest,
*. I-
I—
Ha rakovo nogo,
Zupančič Oton:
Narodna knjigarna v
Ljubljani
T.
trgovin
(filijalka) in gostilna
na dobro pre metni cesti (državna cesta Trst Reka). Prevzem je pripraven zlasti za oženj enega obrtnika (krojača ali urarja). Kavcija od 2—3000 kron potrebna, bodici v vrednostnih papirjih ali pa z menico proti dobremu g i ran tu.
Ponudb f- naj se pošljejo pod yyFI* U|aakn-IstraM na upravništvo »Slov. Naroda«. 2418
Elektrika je največje naravno zdravljenje.
uspe§ proti
Vozimo se, svetimo, kurimo dandanes z elektriko in le teško pogrešamo v vsak
danjem Življenju to naravno moč.
Mnogo bolnih pa še ne ve, dai mamo v galvanski trajni elektriki sredstvo, s katerim se borimo
Opisali smo si način svojega zdravljenja v interesantni brošuri in pošljemo vsakemu ki se obrne do nas
gratis Ia franka
to knjigo. Se nikdar se ni nudila v Avstriji tako dragocena knjiga občinstvu popolnoma zastonj.
CJCKIrf - lUIVpinSal PJVJam^l
Ustanovljeno 1827.
Siva poje (pol kg)... od K —-7t Boljic paljeio (pol kg) „ . 120 Scla perje (pol kg) .. . „ . f—
Stri napol pak   (pol kg   „   „   1 60
Sivi pnh (po! kg).....3 —
Bdi napol pub (pol ig) . . 4 — Seli pak (pol kg) . . . » a f — i.ma (pol kg)...... , —-»0
po najnižjih cenah.
Poste jol kad .... od K TU
Paateljal marki »m m m
Pernice -....... m   9 9*—
Odeje ii niz .... ,  . S*—
Odeje iz sitim ... , „ 6*70
Oaejc iz srn. Uota 9 m 8*7«
Bodrod iz morske trave ,   _ 8-—
Ceniki aa
posteljno perje, poataljno blago,
franko*
Ustanovljeno 1827.
Madraci tz afrika .... od K W— ■oatad izafrikc.troaclai * m 18-
Žimnatl n odrod.....m m 32-—
ŽimaarJ modrocf, troddnl m m 40-— Rjuhe brez šira 2-— Preobleke za odeje .«*•»« 4*— Preobleke za vzglavnike . „ n 2-— Preobleke za pernice . . . „ m 4*—»
perilo in žimo gratis in
1076
Ravnokar izšle nove
Cena 4*— krone in po 2 K 50 vin«
Velika zaloga
gramofonov
od 25 kron naprej.
Dobi se tudi na mesečne obroke.
Zato zahtevajte takoj brezplačno ceniki gramofonov in raznih plošč.
Fr. P. Zajec
urar in optik
Ljubljana, Stari trg št. 26.
Edina zaloga
Izvirnih
ameriških
čevljev.
M:iWM
zalega čevljev
v Ljubljani
poleg kavarne „pri Slonu".
Pazite natančno na firmo.
C. kr. avstrijske državne železnice.
Izvleček iz veznega reda.
We»lfaBweaaa a»o* n, LlnMtaa* rja*. iaL)
zjutraj. Osebni vlak ▼ smeri: Trifie, leseoiee, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec
/•aa zjutraj. Osebni vlak w smeri: Grosuplje, Št Jani, Rodolfovo, Straia-Toplice, Koteaje.
Ota OaaoMna, Osebni vlak ▼ smeri: Jesenice, z zvezo na brzovlak v Celovec, Dunaj j. k., Line, Prago, Onaoaae, Berlin, Beljak, Badgastein, Solnograd, Monakovo, Kolin.
Trat
▼lak ▼ smeri: Trfič, Maš, Beljak, Celovec* Gorica,
_____Oaehni vlak v araeri: Gro-
anoanovo, Št Jani, Strasa-TopUce,
Trbtl,   Beljak,   Gorka, Trat.
vnk v aaatt Iriič. s zvezo na brzovlak v Beljak, Dunaj, z. k^ Badgastein, Solno-motnost, Frankobrod,
taajaa 1910,
7*00 zjutraj« Osebni vlak is Jesenic. V zvezi na brzovlak iz BerKna, Draidar, Prage, Unca, Celovca, Monakovega, Solno-grada, Badgasteina, Beljaka, Gorice, Trsta, Trtica,
Ht zjutraj: Osebni vlak is Kočevja, Ru* dolfovega, Grosnplja, St Janža.
WO OopaMao: Osebni vlak is Trbiža, Gorice, Jesenic, v zvezi na brzovlak iz Dunaja, z. k., Celovca, Vlisingena, Dus-seldorfa, Kolina, Wiesbadna, Frankobroda, Monakovega, Solnograda, Inomosta. Badgasteina. Beljaka.
»nn popaidnes  Osebni vlak Is Kočevja,
S^raic - Toplic,   Rndolfbvega, Grosaplja. Janža.
417 poaoMna: Osebni vlak h Trbisa, Celovca, Beljaka, Gorica, Trata, JsaeoJc. Trfiča.
vlak is
v zvez.
aa brzovlak is Berlina, Draidan, Pra^e, Unca, Celovca, Monakovega, Solnogradai Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. k.
vlak is Behaka, Trbila
3823
497414
03
»Pa obraz, obraz.«
»O — lep, proporcijoniran, trieen, gladke kože, živih oci in vseh zob, to že. Sicer pa — kaj bi ti pravil, za pojutrišnjem, to je v soboto, ob šestih sta zmenjena med južnim kolodvorom in bavarskim dvorom.«
»O ti človek, ti pa tudi za vse skrbiš. — Ali boš morda tudi ti navzoč?«
»Toliko moške moči ti pa tndi še pripisujem, da bos to sam opravil.«
»Ali kako bom pa   vedel, kaka
je!«
»Veš. okrog šestih se ne potika dosti boljšega materijala okrog: kolodvora, gre vse na veliko promenado,
ne?«
»Torej — v soboto ob šestih med iužnim kolodvorom   in bavarskim
dvorom!«
»Da — nadaljevanje pa prepustim tebi.« —
Kako sem tisti večer prišel domov, ne vem natanko. Toliko vem, da nisem bil eisto normalen. Komu bi pa v takih razmerah ostalo še kaj pameti!! Kar tako-le si pridobiti simpatijo, ne da bi človek le z mazi licem mignil, tega ne zna vsak. In Peter je precej izbirčne sorte, upam, da mi ni izbral prehudega »krampa«.
Dva dni sem živel v svetu sanj in sanjarij. Konkretnega si namreč msem mogel dosti predstavljati, ker
— morda, me je Peter z vsem skupaj naplahtal. Zaradi te negotovosti sem ti izkušal izbiti misli take vrste iz glave. Pa čimbolj sem jih odbijal, tembolj me je nekaj sililo, naj si predstavljam, kako bi lahko bilo. do-•cler nisem izgubil zanimanja za vse :oalno. V šoli nisem več mogel paziti. Vsak glas, ki mi je udaril na uho, mi je stresel celo živčevje. Iztegnil >em noge, dejal roke v žepe, godel po-tihem predse (kdo drugi bi rekel »v brado«) in mislil in tuhtal. Misli so mi plavale od glavnega drevoreda do južnega kolodvora in nazaj, sicer so bile pa precej abstraktne. Bog ve. kakšna je moja simpatija in spe? Ali jo bom imel kaj hudo rad! Ali je kaj lepa, kaj pametna, kaj vesela, ali me ima Peter samo za norca! — Vrag vsemi Petra in simpatijo in mene I — Če je le stvar dobro napeljana! Ali se morda že kje kuha naklep, ki bi iazdrl mojo srečo še predno se je začela? Če bo do sobote Peter kaj poklepetal? Pravzaprav — dosti snovi zato še nima. Pa — bog ve kakšne postranske namene ima s celo stvarjo! To bi lahko nastala precej neprijetna afera. — Ah kaj, se bom pa jaz malo pobrigal za te namene, saj nisem slep in gluh, in če bo prehudo,
— bom že kako izmazal.--Morebiti pa ima tudi ta nesrečna Savka svoje kremplje vmes! Saj je bila na izletu, s celo kompanijo. Ce so prile-trle Petrove besede na kako nepoklicano uho — zopet se nisem upal dalje misliti.
Pa — pustimo to! Recimo, da je Peter govoril resnico — in da vseh teh zaprek ni bilo in ne bo — potem
— oh potem, potem! Ko bi si lahko «'dpočil od enolične vsakdanjosti in vsakdanje enoličnosti v nežnih, ljubečih ročicah; ko bi dobil zopet malo zmisla za idejalne.transeendent-ne reci: ko bi mi duša stopila iz vloge brezčutnega stroja in se vnela v čistem, ogrevajočem plamenu. —
Pa sem res postal nekam poetičen tiste dni, saj pa tudi nisem imel drugega opravka, ali vsaj ne drugih misli. In ko sem vse to premišljeval, mi je šel duh vedno višje in višje, kakor zrakoplovec, ki hoče zbiti rekord na višino, dokler nisem v soboto na vse zgodaj zagrešil tega-le monstruma:
»Moj idejal«. Moj idejal ima črne oči — ki v njih se celo nebo zrcali; moj idejal ima rjave lase — ne prideš ven, če si se zapletel v nje; noj idejal ima rdeča nsta — ki z njimi moje poljube hrusta.«
Pa brez zamere, ker sem bil ta-čas še malo zaspan, in malo se mi je še sanjalo. Za sanje pa ni nihče odgovoren, posebno ne, če je zaljubljen.
Po tem naskoku na umetnost pa -em popolnoma otrpnil. Predremal »m šolske in izvenšolske ure. Zato ^'m si pa vedno živejšc predstavljal tisti trenutek ob šestih, ko bom v vsi ^voji krasoti prispel pod akacije. Moško se bom drža), z m ago nosno se bom smehljal, in gracijozno se bom "dkril in rekel: »Dovolite, gospodična, da se vam predstavim. Jaz sem ■isti, ki vam ga je obljubil moj prijatelj Peter —«. In v tem trenutku, sem slutil, bo šment prinesel kako /mano osebo mimo, ki — sicer pa, naj %e že izve ali ne — e, pa je vendar fnše, če se morajo nepoklicane osebe ^le truditi in mučiti, predno izvohajo, kako in kaj.
Do tukaj sem dospel v svojem remi sijevanju, ko sem se odpravil proti kolodvoru. Od tedaj pa niaem mogel niti ene ideje do konca misliti. Srce mi je delalo precej nevarne skoke po prsih, in stvar je postajala
M nmitnjsi J» in mm >i»ntoMo, kaj
navil okel! vidim na
rmraa. To eiear ni obveljalo, pa* pa sem zapazil na koncu drevoreda — Sevko, ki me je trdo fiksirala, toda samo sa trenutek, potem je izginila sa sidom.
Mene bi bila skoraj kap zadela, a ko je prikazen minila, sem zbral vse svoje moči in jo počasi udaril no drevoredu. — V kakšnem skrivališču neki čaka Savka na svečani trenu tekf Navsezadnje sa kakšnim oknom! Ti preklicane babnioe, morajo tudi res vse stakniti! Ljubljana je res še hudo malomestna! O Savka, Savka! Ce natanko premislim, te imam prav rad, aaipak zdajle — prav res ne vem, kaj bi naredil s teboj. Treba ti je zdajle zgago delati! Kaj pa imaš od tega! — Uboga simpatija, kaj je pa s tof! Bog ve kje se skriva pred Sav ko? Morda na kolodvoru? Zakaj ne? Prav ima — v takem slučaju bi
se jaz tudi. Ali---.
Dasi se mi je vrtelo v glavi in pred očmi, sem vendar dvakrat heroično premarširal drevored. Tačas mi je pa jeza na Savko tako narast la, da sem sklenil, napraviti za vsako ceno čist zrak, predno bom mogel svojo »reč« nadaljevati. Saj mi tudi ni ostalo drugega. — Ko se malo obrnem, vidim na koncu drevoreda zopet Savko, ki jo takoj pobriše v Kolodvorsko ulico nazaj; jaz pa za njo. Nisem še pri Starem Tišlerju, ko jo zopet iztaknem na koncu Predilne ulice in nadaljujem svoje zasledovanje s še večjo vnemo. Naženem jo na Dunajsko cesto, proti pošti, okoli cele sodnije, pri Grajzarju na Dunajsko cesto nazaj in mimo mitnice zopet v drevored. Ona se vedno tišči vogalov, plotov in zidov in semteitja i^rdo pogleda nazaj. Vidi pa vedno samo mojo glavo, ki gleda resno in neusmiljeno izza kakega zidu. Ko pridem končno tudi jaz ves upehan mimo mitnice in se nadejam, da se je moja simpatija vender že upala iz svojega skrivališča, pa zazija pred menoj — prazen drevored.
»O Savka in Peter!« zastokam. Ali me je Peter res potegnil! Ali — nekaj mora biti vendar res, če se Savka tako trdovratno drži kolodvora. Vse mogoče kombinacije mi lete po glavi. Ali si je ta neroda Peter morda izbral kako članico Savkine kompanije? Ali navsezadnje celo — Spustim se v tek proti Savki. Ko ta spozna, da nič več ne pomaga, se ustavi in me udano gleda. Kmalu sem pri njej in jo zgrabim za ramo.
»Savka, kaj iščeš tukaj?« vpra* šam ves upehan in lovim sapo.
»Kaj to tebi mar?« prileti nazaj.
»Seveda mi je mar! Ali se to spodobi za tako gospodično kot si — recimo — ti. da se ob takem le času potikaš po tehle razupitih krajih, zdaj, ko bo že kmalu noč?«
»Torej pusti me pri miru, kaj pa ti stikaš tukaj okrog, saj to ni tvoja navada!«
»Ali se to — spodobi, tukaj okrog laziti, kaj pa pravzaprav tukaj iščeš, ali imaš morda s kom zmenjeno!«
Savka izpreminja barve, kot bi bila pred tednom dni dobila od mene ne preveč prijazno mišljeno bunko, in vpije: »Kaj se ti pa Minja? Jaz —«
»Te že imam«, rečem mirno. »Nič se ne laži, Savka, ti si zmenjena z nekom — pri tem zavrtam svoje oči v njene--»saj sem jaz I udi.«
»A!«
/,In — ti tistega »tvojega« niti ne poznaš ne, ker se ti še ni predstavil.«
»Ka — ko pa to veš?«
»Ker je tisti, ki ti ga je obljubil, moj prijatelj.«
»Pa kako da gre ta človek to tebi pravit? Bog pomagaj — ali si morda ti tisti, ki ga mi je obljubil?«
»— Bo — že — tako--«
Od tistega časa si svoje simpatije vedno sam izbiram. K. Z.
■J«
lihi kiiliji
mm hs|w BfcafJi za 4500 K. Vpraša se t uprsvniitvu »Slov. Naroda«. 2262
lOjatfJiviiKtrstvo
Ig. Fasdriaga vdova
it S.
sttttumaatmaiam O^nsnJemM^
I I
otroških vozičkov
Josip Rojina
krojač prve vrste
se nahaja sedaj v lastni kiši
Fm JsH BS1
konkurira z največjimi tvrdkami glede finoga kroj« in elegantne izvršitve.
Tvornlška žalna najfiKjali avl. in franc. snedjaHtet stasa.
: Zavel za onitai«.:
Sjtamn
obstoje&bjo^selb s^pri^dinan^za Ponudbe na naslov: W. Puis. Ju-
Gramofone
najboljše vrste in po   najnižji cenit
avtomatične, posebno za gostilničarje pripravne
priporoča
Ivo Bajželj
Ljubljana
lali Tmziji testi 11
CKalizeJ).
lavsokar m soile najnovejše slovenske plošče a I S-SS. — IMS igel K 2-—. 2415
V Ameriko In Kanado
Cunard Line.
Carpathia 26. julija 1910.
Pannonia, 9. avgusta 1910. Uitonia, 23. avgusta 1910.
Is Uverpeela: 1515
Lusitania (največji in najlepši parnik sveta
6. avgusta, 27. avgusta, 17. septembra, 8. oktobra, 5. novembra in 17. decembra 1910.
Mauretania 30. julija, 20. avgusta, 10. septembra, 1. oktobra, 29. oktobra, 19. novembra in 10. decembra 1910.
Pojasnila in vozne karte pri
i
S
k
Najboljši kosmeifski predmeti
za olepšanje polti in telesa so:
I — »««
■ JA s Mentnol s *    Ha ustna vouaae
zt ohranitev io rast las: mM mm lssnavoaaeo
Ti izdelki »Ada", ki so oblastveno varovani, so naprodaj lev
Mira
Ph. Mr. Josip Čižmar
v Ljubljani.
Kupujte župno te domače izdelke!
tvornico movfrjev
lajsfMjaaaa
Hilšerjeva ulica 5  Rccberjeva hiši
v Lfunlfanl, flsmabovo ulica sto*. IV
poleg cerkve Srca Jezusovega.
Vozna cena Trst-New York III. razred K 180 za odraslo osebo z davkom vred in 100 K za otroka pod 10 leti z davkom vred.
JANUS
od 9S K na-os % aanannj
1 leto jamstvo, 15 naprej, dobre pnevmaUse, pnma
as S Sli in prima verižice od 3 K naprej. Tvori od §0 via- naprej, koloteeen ivo-aac od 1 L AcsttUsuao od 2 E naprej, varovalo prati Mani kompletno iz pločevine ali lesa 1 ■ tU ▼ta- samo, torba, ost, ananasi men aiateanov v zalogi in poceni.
Lastna popravila, ponikljanje in emajliranje.
Sakturaltu tof atl glavni kntnlofl 1*10 gratis in franku.
Uvozna trgovina   za industrijo vozil
Max Skutetzkv
Dunaj I., Stubenring it. 6.
Mu alta za stiraj!
Ameriko
je ii tstne z ■tfiai paraita
vrol Hromil
JtafHte Vktaria. 2&JM Um
•••••• 24J
• •  • •
• •  • •
M M
frTseunTg
Pekorilo
sbiajimitanft.
Več pore
2425
Dfiodna prilika!
9wm tnsuftv Uklmsli«, ena ▼elika Tinaka klet in hlev za dva konja, s podstrešjem, se  tirni M
L avgust ▼ smjauu. Ravnotam ao
■lUJl jako elegantna, popolnoma nova koHJU in trije kompletni kotli M ifnsujelpahe. 2428 Več se izve v Haram Vomamtsl it 09, Majata pri LtuMlnaL
Pristen dober
brinievec
se dobi pri
324
L SEBEHIKO V Spod. Jlffil.
Nedosežno
i j novejša
najnovejša m
ameriška izuiaT
Higilensko gumasto blago sa moška. Porabno na teta. k 4-60.
Čez 2 miljona kosov prodanih v kratkem časa, ■igifensko gumasto blago sa ionsko.
(Varstvo žensk.) Priporočili najprvi zdravniški strokovnjaki, porabno na leta. K 2*60. Kdor pošlje denar naprej (tudi pismene znamke) mu pošlje diskretno in poitnine prosto, sicer 50 vin. več, edina prodaja
J,    H. AUER X
I tvornica za gumasto blago. iT Duuai IX 2, gussAoifentrasse 3—0.
Ceno posteljno par]«!
Najboljši češki nakupni vir. 2815
Kg. sivega, dobrega, puljenega 2 K; boljšega 240 K; prima polbelega 280 K; belega 4 K; belega puhastega 5*10 K; i kg velefinega sne-___ _____ 'žnobelega, puljenega, 640 K, S K; kg puha, sivega6 K,7 K, belega, finega 10 K; najfinejši prni puh 12 K.
Naročila od 5 kg naprej fraako.
Zgotovljene postelje
drega, belega ali rumenega nankinga, pernica 180 cm dolga, 116 cm Široka, z dvema, zglavnicama, 80 cm dlg, 58 cm sir., polnjena
t novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 16 K; napol puh 20 K; puh 84 K; posamezne pernice 10 K, 18 K, 14 K, 16 K, zglavnice 3 K, 3*50, 4 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja ali vzame nazaj, za nengaja-joče se vrne denar. — Natančni cenovniki gratis in franko.
LBolsdL Deienlce a, 767. fomav.
(kite)
Kdolga prevaža. • • K 5"—
lolga preveza   . „ 7a—
tka proTeza - - „
pi         ii     vuna „12"—
neino svetle (blond) in sive 20*/0 dražje priporoča
S> Stritiolif
Mtn la lasni čar,
£jnbljana, poB Trančo št. 1,
lzadoje vsa lasnlcarska----—
Udno in oknsao. Cena za delo kite 3 K. Kopije znedeae ia rezaae teaske lase po najvisjita cesta. 1164
mineralni in animalni, najpreiz-kušenejše, najzanesljivejše in najcenejše gnojilo s fosforjevo 4743 kislino
Vsebina strogo zajamčena. Garantira se najhhrejšT učinek, največji donos.
Zs aseaaladajo setev a*a*pBiUs.
DaHe
msfRi I saM
9864
■c stat itaufttrijtkc strate, tcft za nt trtthu sela v reiMai, k lasa* desiraje vrl m*.
Patite aa to, da kapaiete v
cal
SINOER Co. d. d. za fttvalae strsfs.
Ljubljana, Sv. Petra cesta Štev. 4.
Stedilna ognjišča „Jrinmph"
za gospodinjstva, ekonomije itd. v vsakršni izpeljavi. Že 30 let so najbolje priznana. Priznana tudi kot najboljši in najtrpežnejsi izdelek. Največja prihranitev goriva. Specijaliteta: sledila s ssa|lsf s
Ceniki in proračuni na razpolago. Glavni katalog 2040      franko proti doposlani znamki.
Tvornica za stedilna ognjišča Triiapk
S. Soldschmidt g Sjn> yels 18, gorenje Avstrijsko.
Podjetje betonskih stavb
Bratje ftravalli & Pontello
Slomškove ulice štev. 19, Ljubljana. Kiparstvo in tvornica umetnega kamna.
Različna kamnoseška dela iz umetnega kamna, izvrševanje cementnih cevi, stopnic, Testamentov, balustrad. strešnih plošč, raznovrstnih plošč za tlakanje teras, vodometov, korit in vodovodnih mušljev, korit za konje in govedo, ornamentov, kipov, tasad, plošč in desk iz mavca za stene in strope. — Zaloga kameninastega blaga in samotne opeke. Vsa dela ao solidno in strokovnjasko izvedena. Cena najnižja.
Jamstvo.  Zastopnik svodov patent >fThrul". 451T
Vr. VI 604 10/16
2476
C. kr. deželna sočnija v Ljubljani je pod predsedstvom c. kr. dež. sod. Svetnika Vedernjaka, v navzočnosti c. kr. dež. sod. svetnika Einspielerja, c. kr. dež. sod. svetnika Koblerja, c. kr. dež. sod. svetnika vit pl. Luschana kakor sodnikov in c. kr. avsk. dr. Likarja kakor zapisnikarja na obtožbo c. kr. drž. pravd-ništva z dne 18. junija 1910 o št. St. 1151 10/2 zoper
Katarino Kunej
2avoljo pregreška po § 18- zak. z dne 16. januarja 1896 Št* 89 drž. zak. danes po dognani glavni razpravi, odločeni vsled naredbe z dne 30. junija 1910 o. št. Vr. VI 604'10 12 v navzočnosti c. kr. drž pravdnika dr. Neubergerja, proste obto-ženke Katarine Kunej po predlogu obtožitelja na obsodbo v smislu razširjene obtožbe razsodila tako:
Katarina Kunej, roj. 22. aprila 1876 na Blokah pri Ložu, pristojna v Ljubljano, kat, omožena mesarica v Ljubljani, predkaznovsna,
je kriva
da je dne 1. junija 1910 v Ljubljani na svoji mesarski stojnici imela 65 dkg smrdljivega mesa in tudi 4 dni pozneje nekaj ravnotakega mesa, katerega je strankam prodajala, ter je tedaj vedo m a predmete, ki bi utegnili zavžiti človeškemu zdravju škodovati, kot živila prodajala; zakrivila je s tem pregrešek po § 18~ zak. z dne 16. januarja 1896 št. 89 drž. zak. ter se
obsoja
po c 18 na v. zakona s porabo § 2(0 k. z. na 14 dni strogega zapora s poštenjem ter po § 389 kpr. na plačilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni.
V Ljubljani, dne 8. julija 1910.
A.KINSST
Velika zaloga obuval
P
t
Fr. P. Zajec
Najugodnejše nade za dosego precejšnje ženitvanjske opreme v gotovem denarju nudi dO MM K .MidchenhortV Majhna vplačila. 6 K vpisnine, 1 K mesečnega prispevka. Natančnega pojasnila daje  stSdiiaeskei I", srvo haunsnltetno drvstvo aa opremo zno-
hamanltetno drvstvo aa opri Banafn L, Singerstrasse IS n. predsedstvo: sTsdasdalk Vinko ajrof Thara-Valssssiaa, c. kr. komornik, član gosposke zbornice itd.; pedprtiivi*'1"11'Rudolf grof Mels-Colorado, prior v San Martinu il Castrozza itd. itd.; društveno vodstvo: Alfred Winzer, ravnatelj. 2349
Josip Stupica
jersaenar in sedlar
v Ljubljani, Slomškova ulica št. 6.
Priporočam svojo bogato zalogo najrazličnejših
konjiških oprav
kakor tudi krasno opremljen«
kočije, druge vozove in najrazličnejšo vprežno opravo
katero imam vedno v zalogi, kakor tudi vse druge v sedlarsko obrt spadajoče potrebščine kakor tudi že obrabljena vozove In konjake nprave.
ryfat. Krejči
I ljuljana, Voljova d. St. 5.
™ priporoča svojo bogato zalMN SSJSSSSSSSSj uSfaMlAfe
klobukov slsuniiiliov
in cepič.
Prevzema tudi vsa v to vrsto spadajoča MfravUa proti najnižji ceni. Knpnje tndi vsakovrstne hw%m Mv-fatiae in jih najbolje plačuje.
JUgo ceno in solidno.
Združeni čevljarji
v Ljubljani, Wolfova ulica st. 14
priporočajo svojo bogato zalogo obuval za pomladansko in letno sezijo. Vse vrste moških, daJu-skih in otroških čevljev lastnega in tujega izdelka. (fami za pete, vrvice, zaponke, Metila itd. vedno v največji izberi.
gpeclaHnrti sa prave gorske la lovske čevlje.
Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila.
Postrežba točna, cene solidne. — Zunanja
naročila proti povzetju. Zahtevajte cenike.
Pišite po vzorce.
!
Izvozne trgovina modnega in manufak-
DavnttAfflaiii turnega blaga KBZpPOaSJel   razne velikosti.
m po znatno zni-"~   žanih cenah. Vzorci poštnine prosto.
volnenega blaga pralne svile sukna — delenov.
Zavoj 40 m pralnih ostankov, okusno izbranih za 18 K, poštnine prosto proti postnemu povzetju. Od teh ae vzorci ne pošiljajo.
Samo pri nas pristno.    g^**  Dokler Zaloga.
Ostanki
•v
v Ameriko
14
in iD mm
z modernimi velikimi brzoparniki iz
ljuljane tez hlwerpei v Hev-Tnt
je proga
Red Star Line deča zvezda
Na naših parnikih linland, Kroonland, Valerlaaa, Saelsaa, Laplaaa' la Samlsad,
ki oskrbujejo vsak teden ob sobotah redne vožnje med Antwerpnom in Novim Yorkom je snažnost, izborna hrana, v.judna postrežba in spalnice po novem urejene v kajite za 2,4 in6oseb, za vsakega potnika eminentnega pomena, ter traja vožnja 7 dni.
Odkod iz fjubljne vsak torek popoldne.
Naši parniki vozijo tudi na mesec po večkrat ses Sesstlo v Severno Ameriko in je taj
vožnja izdatno cenejša kakor na Novi York.
Pojasnila daje vladno potrjeni zastopnik
Franc Dolenc
v Ljubljani,
Kolodvorska ulica ^ štev. 26,
do južnega kolodvora na levo pred znano gotilno s„pri Starem Tliloriu"'
M  M  M M
Krasna umetniška reprodukcija v već
Groharjeve slike
Primoža Trubarlo
■stasovitelja slovenske književnosti
iha 00 asa aa stavka SS sam je najlepši okras vsake slovenske hiše. Ta reprodukcija je sploh najlepša in najdovrsenejsa kar jih imamo Slovenci.
Ceaaa a peite It 3.20, Iva aa v
i Ussat temu i J.
441
W+4
MS
70
94