Inaerati se sprejemajo ia velja triat lona vrsta: 8 kr., če ae tiska lkrat, i* n n ii i« * n * ^ u d n ii ^ t Pi-i večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. R ok o piai ae ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Naročnino prejema opravni&tvo (administracija) in ekspedicija na Dunajski eesti št. 16 v Medija-tovi liiii, II. nadstropji. Politim list za slovenski narofl, Po d osti pre|eman velja : Za eeio ieto . . 10 jfi. — kr. ca poiieta . . & ,, — „ ta četrt ieta . . 2 „ 50 „ V administraciji velja: Za eeio ieto . . 8 ui. 40 kr ca poi leta . . * „ 20 „ ca četrt leta 2 ., 10 ,. V Ljubljani na dom ooailjan velja 60 kr. več ua ieto. Vredništvo je Florijanske ulice 51. 44. izhaja po trikra na teden in sicer v torek, četrtek in soboto. Bodočnost Slovencev. (Izvirni dopis.) Ni ga gotovo nobenega med čistitimi ,,S!oveočevimi" bralci, ki bi ne bil že kedai v toplih letnih večerih opazoval iz daljave mično svetikanje, katero je včasi večje, včasi; manjše, sedaj mirno in očem prijetno, drugo-krat pa spojeno z gromom. Mikavno je zares zreti z daljave na enako prikazen, posebno ako se ni bati, da bi nevihta, ki tam v daljavi hruje, se z svojo zlobo hipoma približala, ter spremenila radost v trepet. Marljiv kmetič, ki ima vse svoje stvari, doma redno spravljene, kateremu ni izostalo suopje na njivi ali seno na senožeti, čegar družina spava mirno doma pod streho, se sicer tudi take nočne uime ne bo preveč plašil, v svesti si, da mu mimo grozne strele ne more drugo toliko škodovati, ter bo božjemu varstvu vse izročvši, tudi on šel pjčivat. Toda vse drugače skrbi tarejo njegovega soseda, kateremu je še snopovje in seno zunaj ostalo, živina na noč nekam od-bezljala in tudi deca, katero je poslal v mesto se še ne povrnilo. Ta namesto da bi se podal v sladko Morfejevo naročje, podpira lice ob dlan, zdaj a zdaj pak skoči skrbipoln na noge, ter pohaja klaverno po sobi, preudar.iaje koliko škode mu bo in mu lahko napravi taka nezgoda za bodočnost. Tudi mi Slovenci smo podobni družini, toda žal nam je , da moramo reči: druzega kmetiča, kateri si še ni pospravil Bvoje reči v red, ter mu povodenj lahko marsikaj odnese, ali vsaj poškoduje. Naše narodne pravice še begajo nekje po hosti, naša deca še zahaja v tuje mesta z nameuom si tam znanosti pridobiti, pa — oropana najblažejših čutil: ljubezni do narodnosti iu domovine, se le pre-često pričue sramovati svojega naroda, ter mu še celo siuži v nečast. Zaman se je oziral kmetič — narodni vod.telj za njo, zamau jo pričakoval ob času piša in burje v varni domači hiši, nje zapeljaue in odtujene ni bilo iu je ni. S ponosom pak moramo pripoznati, da se enaki slučaji, kot jih tu gledč dece navajam, čedalje bolj poredkoma dogajajo, kajti ako se je kedaj vštevalo komu v nečast, da je bil Slovan — Slovenec, sme se reči, da se odslej kaj tacega ne bo zamoglo kmalo lahko pripetiti, in ako hočemo , da nam mladi naraščaj stalno naroden ostane, treba je veel alto, da mu nikdar ne omajamo nade v boljšo bodočnost, iu ravno iz tega razloga hočem to našo kolikor je našim očem mogcČa vidljivo bodočnost nekoliko pretresovati, ter pridodati iu a tam nekatere opombice ali opazke. Vsaj pota k našemu cilju moramo v^-ekako, če tudi ie deloma in površno poznati, naj si bi bili oni že ravui ali krivi. Statistika nas šteje približno 1,300.000 duš, toda tukaj proč je treba odšteti blizo 27 000 beneških Slovencev, kateri so za našo stvar izgubljeni in cel'h 50.000 Prekmurcev, katere ugonobiva madjarstvo. Zemljepisna lega ostalega jedra Slovencev sme se pač imenovati vgodna in nevgodna; vgodna po tem, da so lahko Slovenci posredovalci med kulturo zapadne iu ueizobrazbo vsbodne Evrope, na dalje so klimatičue razmere še dosti izvrstne in tudi potov za kupčijo, po suhem, ali na vodi ne primanjkuje. Nevgodna pa je lega zato, ker je mali slovenski svet porinjen med dva velika slovanstvu večinoma neprijazna naroda, ter sega prisno k morju jadranskemu, katerega pa splošno znana nemška parola „deutsch bis zur Adria" že popolnoma ignorira. Tako nas toraj z ene strani strašijo Lahi s svojo geogra-fično mejo svoje sedaj še „nerešene" Italije, z druge pak nas proklamirajo vže Nemci za svoje, kateri še sedaj itak niso opustili nobenega sredBtva, da bi nas potujčili. In dan se nagiba, solnce Be je vže pomaknilo močno k zapadu, od daleč že čuje šum piša in burje, ki navadno naBtaja pred nevihto... Bedni kmetič , kako Bi že pospravil svoje reči, kje bode tvoja družina , ako mahom pri-hrumi divja nevihta? — Nad trideset let že delujejo Slovenci z večo živahnoBtjo na svojem slovstvenem in političnem polji, in človek bi menil, da je to dovolj časa, da se v enakih moških letih sad mnogih naporov in trudov pokaže, toda kedo ga je vesel? — Gledč narodne ravnopravnosti še smo skoro ravno tam kot smo b li pred tridesetimi leti, še smo raztepeni v razne dežele in pokrajine, nismo se še iznebili jerob-stva tu nemškega a laškega tam na drugi strani. Naše učilnice še vedno prevladuje nemščina in lahonizem , naš jezik še ni sprejet v praktično rabo v vradnijah in mnogo vode bo še poteklo v morje, predno bodemo zamogli reči: zdaj smo storili vse, kar nam je bilo treba za našo narodnost storiti , zdaj smo opravičili svojo zadačo, zdaj smo glede bodoč- Flavija. Prizori krščanskega življenja iz Četrtega stoletja. A. Hurcl. Pred. Vilinski, (Dalje.) XXV. Ingemuidquc reperta .... Take misli so se pletle v glavi, kar čuje glas, Bkrajno vrste znane mu pesni pojoč. Kdo bi li mogel biti ? Tako pozno, tako v noč, kdo čini jek Bramotitve? Ozre bo okoli, ne vidi nikogar. Glas se mu zdi, da se oddaljuje, ob enem pa sliši rahlo Btopajoče korake. Nekako podobo mu mesečina osveti. K njemu je prihajala senca. Takoj Btopi v stran in se skrije za hito-pov germ. Od todi je oprezoval. Niegova radovednost poviša se mu v strmenje in str-nienje v prestrašenje. Kaj je mogoče? Oua? Ne. Morda je bil le videz, zračna ovara. Podoba je hitela tiho po stezi naprej. Pretekstat je čul skoro njeno sopenje. Pritaji se in tiho gre za Bledjo nočne prikazni. Lahko bi jo bil prehitel, pa ni hotel. Da je bila OBeba, tega si je bil gotov, ali taka gotovost n pri takih ostbuh ne izda mnogo. Kakor senca je stopal dalej, sedaj se po-kazavši, sedaj se skrivši, kakor je velela nevarnost ali bojazeD, da ne bi se izdal. Oseba je postala od časa do časa, kakor da bi iz te hoste in grmovja izhoda iskala in pravega pota. Krene proti Eusebijevemu stanu. Pretekstat je menil, da pojde kar mimo, tje-kaj dospevši. Pa je obstala. Zrl je neutripaje, se bode li odprlo samotarjevo okno, čegar obrise je svetilka v temoti kazala. Ni se odprlo in duri so ostale zaprte. Ne najmanje kretanje ni bilo videti znotraj. Dobro je pa videl, da je šla nočna poto-valka mimo Eusebijevega stanovanja. Zdelo se mu je, da sili skozi hosto, znabiti da pride do vasice v nižavi. Pa ne. Ali kaj si je mislil videč, da se je obrnila proti votlini za lučaj od Eusebija cddaljeni? Ondi obstoji, potrka na duri, duri se odpro; briava luč Be posveti, na pragu se prikaže osebnost, ktero je Pre tekstat dobro poznal: bil je Luskij. Bil je priča tega prizora, ki mu je prižgal strašno svetlobo. En trenotek mu je podal vse niti zlodejskega kovarstva v roko. En pomišljej na dogodbe zadnjega časa odkril mu je vse hudobne zanke nesramnih, malopridnih rovarjev. Kar ni vedel po vsih domnevanjih in dozdevanjih, to je sedaj videl v taki jasnosti in gotovosti, da si je očital, kako da tega premreženja že prej ni zasledil. Neizrekljiva uteha se mu ulije v srce. Toda velike opreznosti je trebalo. Po načelu: testis unus, testis nullus, da ena priča ni priča, bila bi njegova trditev zabada in sebe bi bil izdal, Flavije pa rešil ne. Poda se torej v stanico Eusebijevo, pove mu, kaj je videl, kaj sumi in kaj upa. Oba skleneta to uganko razvozlati, ki je svedočila veliko spridenost. Tudi Eusebij je bil zasačil nit mnogih dogodkov. Rokopisi ki so mu bili spodbiti, še preden so bili izdani, njegova oplenjena in požgana bukvarnica, njegova Btanica od roparjev kakor na ukaz napadena in opuščavljena, tisoč dosedaj še nepoznanih posebnost, vse to prišlo mu je zopet v spomin in mu odprlo oči. Iludo mu je sicer bilo, da bi sumil Lus-k>ja, da bi verjel ua toliko sprijenost pri možu, ki ga je imel za brata in kterega je ljubil kot sina. Očitnost je bila tolika, da je ni smel prezirati. Ali je bilo vse to sama sleparija, potem Be je morala odpraviti, ali pa je bilo resnično, potem ni smel te zlobnosti trpeti in nedolžno jaguje pustiti v krempljih krvolokega nosti breis akrbi. V očeh vlade še nismo noben faktor, 8 katerim je treba računati in dasi tudi nago lojalnost do svitle krone nihče ne zamore na laž staviti, nismo dosegli do danes Se prav nobenih garancij, po katerih bi 8e sklepalo, da se bodemo narodne r»wnoprav nosti že v kratkem veselili. Morebiti se bo reklo, da ne znamo zadosti prositi, da ne povzdignemo svoj glas tam, kjer bi ga treba bilo, toda ta trditev bila bi neopravičena, kajti do dobrega menimo biti prepričani, da pozna visoka vlada naše težnje in zahteve; da pa imamo preveč zavidnih neprijateljev, katerim naše ime in jezik neljubo v ušesih doni, tega pač n i s m o s a m i k r i v i. Da se pa vendar za vse, kar nam vtegne bodočnost prinesti dostojno pripravimo, treba nam je, da stanovitno in brez prenehanja tirjamo in delujemo za: zedinjeno Slovenijo. Skoro polovica Slovencev je [Se navezana na Bvoje največe nasprotnike Nemce, in tretjina na Italijane. Vendar pa je in ostane naše sre-dotočje bela Ljubljana, tam moramo si Slovenci zgraditi pravo naroduo ognjišče, pri katerem Be bodemo vsi enako greli, ter si prirejali živeža za naše narodno življenje. Doma v zedinjeni Sloveniji ie treba, da imamo naša višja izobraževališča, kakor akademijo in vseučilišče, doma naše sinove, kateri Bi sedaj po učilnicah v"tujini kruha služijo, ter vlačijo plug za druge, domd, naš jezik, doma naše slovstvo, neodvisno od druzib nam neprijaznih literatur. Doma v svoji rodni zemlji mora biti Slovenec sam svoj gospodar, ne pa le hlapčevalec in kimavec predlogom in naredbam, ki jih pred piBujejo tujci. Na dalje pa mora biti: sprejet naš jezik v naše srednje šole in vradnije. Ne sme biti nam že zadosti, da bi se učila slovenščina kaki dve urici na teden, marveč je potreba, da se drže vsa predavanja dijakom v šoli slovenski in se nemščini le odmeri tolikanj prostora v šoli, kolikor ga ima Bedaj tam naščina. Res bodo 8e morale dogo diti vsled tega pri profesorjih, kateri sedaj brez znanja slovenščine pri nas službujejo, marsi-ktere spremembe, toda nam bodo one le v radost, ker bodo tako poklicani na tujem služeči Slovenci domu, in mi se tujcev iznebili. Tudi v vradnijah treba enkrat istinito pričeti v naščini vradovati, ter smo že zagotovljeni, da bodo gg. vradniki, ko bo težave pričetka premagali, sami sprevideli, da ide vse Bpret-nejše izpod rok, ako Be v vradnijah rabi jezik v kterem se misli in katerega stranke govord. Mnogo narodno mislečih mož že štejejo Slovenci med vradniki, naj toraj ti le brezi bojazni, ali kake druge pretveze , začnejo Bvojo dolžnost domoljubja dopolnjevati in prepričali se bodo naši nasprotniki, da si je pridobil naš narod svoj dom za-se, zedinjeno Slovenijo za Slovence. To je toraj še nerešena naloga Slovencev, podložnih Avstriji. A iz ošabne Prusije prihaja sedaj tihejše sedaj glasnejše glas, da hoče Nemčija, raztegnivši svoje meje k jadranskemu morju, tudi nas pograbiti. Hujša osoda od te bi Slovence težko kedaj zadela. Ako že Bedaj navale tujstva komaj odbijamo, se bodemo potem le z največo silo komaj branili, posebno ako še naše razmere ostaneje do tačas take, kot so Bedaj. Tudi tukaj bi bila zedinjena in vsestransko se zavedajoča Slovenija trden jez, ob katerej bi se še valovi Pangermanije razbijali in jej kljubovali. Upati pak hočemo, da bo imel še kdo drugi tukaj poleg besedo, predno Be te nade pogoltne Nemčije izpolne. Ravno tako moramo pa tudi protestirati proti vsakemu daljnemu razkosanju naše zemlje, po kateri cedd sline Italijani, ker rana, katera bi v enakem slučaji Slovence zadela, bi se ttžko celila in pri sedanjih razmerah v Jugoslaviji se še ni tak brzo od todi kake pomoči nadjati, pomoči od bratov, katerim smo sedaj močen zid, da za našim hrbtom varno stojd A predno da bo praznovala Pangermanija svoj triumf v naše pokrajine , moramo se še politično vsestransko ojačiti, kajti slovanski Pijemont na Balkanu ne bo prezrl v takim položaji pod prusko vlado naših interesov. Iz tega razloga pa tudi zremo bodočnosti brez posebue bojazni nasproti, Ker pa še ne znamo, ae li naše zahteve brzo v dejanje privedejo in vresn čijo, tako moramo najpopreje se skrbno varovati, ali odreči vsakoršne medsobne mržnje, vsacega cepljenja našega naroda v posebne stranke, zakaj Demon ne bo vprašal h kateri stranki spada ta ali ta, marveč bo pogoltnil brezi ozira vse. Najpoprej pa pokažimo vrata tujemu pritepencu volka. Najhuje mu je pa bilo, ker je imel dolžnost te stvari obelodaniti in prijatelja na eram in laž postaviti, česar se blagi duhovi ogibljejo, kar najdalje mogo. Eusebij in Pretekstat napotita se skupaj, tiha, vender vznemirjena, do Luskijevega stanovanja. Najprvo sta namenila čakati, dokler se duri Bame ne odpro, potem sta si pa spre-mislila, da je bolje, če se nič ne mudita. Izgovor je bil lagak. EuBebij je bil pogosto, če spati ni mogel, ali pa z delom v zadregi bil, o takem času k Luskiju, svojemu tajniku prišel in mu narekoval ktero svojih neumrljivih del. Potrka tedaj na duri diakonove. Slab šepet mu bije na uho. Potrka znova. Zatezaje praša Luskij: — „Kdo si ?" Eusebij je spoznal, da je v zadregi. — „Kaj me ne poznaš, Lusk j?" — „Ne vem. Arabci Be klatijo po deželi". — .,Ta ki te išče, ni Ismael, brate moj, nego Iaak". „Isak je rekel: Jakobov je glas, roke pa so Esavljeve". — „Isak je bil Blep, o da bi vender bil tudi ti I" — „Kaj govoriš?" — „Pravim, da bi se no pogubljala tvoja duša zarad poželenja oči, ko bi bil ti slep''. — „Ne morem razumeti tvojih besedi". — ,,Seveda, kriv sem pa jez bil, da sem verjel besedam zanesljivih prič". — ,,Kaj so videli?" — „Nič, senco, ki je zvečer skrivnostno v tvojo stanico se plazila in pri durih, kjer jez trkam sedaj, drugo senco, ki je prvi duri odprla". — „Sanjalo se ti je". — ,,Kako pa, tudi sedaj se mi sanja, kajti skozi te duri še zmerom slišim obedve senci. Eua govori z mano in mi neče odpreti, kar je zoper vsako pamet; druga pa tresoča se, jeclja besede, ki mi dohajajo na sluh. O Luskij, brat moje duše, zakaj se lažeš? Meniš li, da Boga premotiš? Pričam pred gospodom, da k tebi pridem mirnih besedi; pa da je kdo hudodelstva oprosten, mora ga spoznati. Tedaj Luskij in ti Rufina, volita, ali hočeta biti ponižana tukaj, ali pa osramotena pred vsemi". Na te beBede so vrata prec odpro; pred Eusebijem in Pretekstatom Bta stala okrivi-čenca. Spočetka sta dvojila. bi li zaklicala Rufinino ime, ker Bta Be bala zmote; ali to ime je pokazalo čaravno svojo moč. (Dalje prib.) liberalizmu, kateri je provzročil dosti smešnjav med nami, koristi pa ni donesel nobene. Naše ljudstvo je verno, verni treba da so njegovi voditelji, kajti slab liberalec je, kdor svobode drugim ne privošči in koliko so je nam že privoščili nemčurski liberalci? Poskušala se je sicer pri nas že vpeljati nekaka staro- in mladoBlovenska stranka, in še sedaj ni prave sprave med njima, dasi tudi si Slovenci ne smejo prikrivati, da bo interesi obojih enoisti, da dobiček in korist enih je tudi hH-sen in ojačenje druzib in da nas je za razne stranke daleč — premalo. Proč toraj stran-karstvo, proč mržnje, kajti Slovenija treba da postane kakor tabor in taborilci složni kot eden mož, naša bližnja prihodnost vsaj to strogo zahteva. Očita bo nam Slovencem, da smo dostikrat ravno med seboj vse premalo prizanesljivi, ter Bi najmanjšo hibo brez pardona očitamo in stališče domače sloge rušimo. Naj bi to mnenje ne bilo resnično, imeli bi manj razdorov v političnem in redkejše pravde v eocijalnem življenji. Tudi tukaj treba poiskati drugo pot. Bratska sloga mora poBtati meso in kri, in rahločutnost Slovencev naj velja bolj inostran-cem nego domorodcem. KoriBtno je sicer blod-jemu njegovo stališče, in zmoto pojasniti, pa to se mora zgoditi v ljubavi in prijaznosti, ne pa z psovkami in mržnjo. Zakaj nekje naše čitalnice tak slabo stoje? — Med ude je došel razdor, ker 8e v neki reči niso mogli vsi strinjati, ker se je vsak Bvojega prepričanja držal, opustila se pa iz vida splošna korist. Še enkrat toraj ponovim, da moramo pri vsem našem početji le naš glavni ciij pred očmi imeti, ker le to je upapolen pogoj za jako in čvrsto nam Slovenijo. „Nimamo tukaj stalnega bivališča, temveč prihodnjega iščemoveli sv. pismo. Resnico teb besed še ni in ne bo lahko nobeden ovrgel. — V Bvesti si smemo biti, da bi tudi naš narod obstal brezi više navedenih zadač, ako bi se ne dale dejansko izpeljati, kajti resnico je govoril slavni Kraszewiki, da ima v zgodovini človeštva vsak narod svojo nalogo, katero mu je izvršiti treba, in upamo da tudi naš ni brez nje. Zastonj bodo toraj butali valovi tujstva ob našo narodnost, ker razdrli jo ne bodo, dokler se ne bo to dopadlo Njemu, ki nas je v življenje poklical. Nu zavolj tega pa rok vendar-!e ue smemo križem držati. Kakor marljiv kmetič prireja dosti navoza, preorje in zrahlja njive, ter jih obseje z dobrim semenom, vse drugo prepuščajoč daljni previdnosti božj, tako moramo iu zamoremo tudi mi delovati za naš zemeljski poklic, ker ja vemo, da kaj več itak ne zamoremo storiti. Da se pa vendar enkrat odstranijo mnoge priložnosti k nepoštenostim in krivici, smo dolžni najprej njih provzročitelje odstraniti, in to ravno je, kar nas mora k nažemu namenu priganjati. Ako smo toraj vredili enako prvemu kmetiču vse naše stvari, bomo lahko mirno pričakovali tega, kar je še osoda nam namenila, in nsj potem še prihruje uima v temni megli nad nas, naj si bo tudi strog čas poskušnje, vsled katere bodo mnogi sedaj posleduji imenovani prvi, sedaj prvi pa postali poslednji, ko tudi Slovencem ne bo izostal zaslužeui delež, nam vsem primeren in kakoršuega bodemo najbolje vredni. Če pa le meni nas zadeti tačaB strela jeze božje, tolažili se bomo stem, da smo Bvojo dolžnost Btorili, ker smo zidali vbo na vestni podlagi naše sv. vere, vse le v duhu kršanstva. Iu kar Bog dade, to tudi bode. Politični pregled. V Ljubljani 25. novembra. Avstrijske detel«. Jud Neuw rth in rusinski odpadnik To-mažuk, iz kterih „germanBtva" se celo „Mor-.genpost" norčuje, Bta zaropotala nad vlado, zakaj ona deželniiNki Imnkt posebne pravice daje. Daje prišel Bontaux s francoskim kapitalom na Duoaj m da zdaj vlada ni več odvisna od judovskih bankirjev , tega ti in z njimi zvezani levičarji ne morejo pozabiti. Lepi časi, ko so Rothschild, Komgsvvarter in drugi judovski bankirji strahovali vse vlade, posebno pa avstrijsko, so minoli, odkar je zviti in prebrisani Bontoux nabral veliko kapitala, s kter m judovskemu nasproti stopa Dozdaj Be v Avstriji nobena reč ai mogla izvršiti brez judovskih denarjev, zato so imeli nemškoliberalci tako moč in oblast, ter so vladali vse tovarne, vse železnice, vse banke, sploh ves denarni tok. Zdaj je pa prišla de-želanska banka, ki brez judovske pomoči vsakovrstne reči podjame in izvrši , pa tudi lepe dobičke dela. Za celo državo je pa Breča, če je več denarja, če je denar vsled tega bolj po ceni; sreča je, da se je zlomila predsila judovskega kapitala, kteremu smo bili Bkor že vsi sužnj'. Deželauska banka je že mnogo koristnega izvršila, iu če ona poBtopa vzajemno z vlado, potem ima tudi vlada prav, da tako banko posebno podpira. Ali bo mar podpirala judovske banke, ki v svojih listih sedaujo vlado do smrti preganjajo ? Interpelacija Neu-wirtha in 85 tovaršev dela na nas posmešen jitis, ker razodeva onemogli gujev in Brd na fitran potisnjeu h ,,giiiuderjev". Na veselje vseh Slovanov se iz Zagreba poroča, da sovraštvo med ftrlti in Hrvuli bolj in bolj pojema. Največ so Be namreč prepirali zavolj Bosne, kdo jo bo dobil. Zdaj so pa Bosno prevzeli nemški in ogerski uradniki, domači jezik se izganja iz uradnij, toraj Bosna zdaj ni hrvaška ne srbska, ko sta ae brata prepirala, smejal se je tujec in se še smeje. Srbi in Hrvatje zdaj vidijo, kako neumno je bilo njih medsebojno soraštvo, in nemara se bodo spr jHZuili, da skupno ohranijo Bosno slovanstvu. Izvirni dopisi. 5K lluiiaja, 24. novembra. (Klub Hohenvvartovinnovi klub središni. — Iz državnega zbora. — Levičarji) Delitev Iloheuvvjirtovega kluba je sicer še zmerom glavni predmet tukajšnjim liberalnim listom, a čedalje bolj se kaže, da nima tistega pomena, kakor bo mu ga nekteri časniki podtikali in med njimi tudi „Slov. Narod", čigar članek od 22. t. m. so liberalni nemški listi s škodoželjno hinavščino ponatisnili, da bi tem laglje razpor napravili med desnico. Že zad njič Bem omenjal pravega vzroka ia danes naj še pristavim, da so se gospodje ločili samo zarad 6 letnega šolstva, ker bo menili, da bi Lienbacherjev predlog nikdar ne obvelja), ako odločno ne stopijo na noge in vlade ne pritisnejo, da bi se na vso moč zanj potegnila. Ker pa niso imeli upanja, da bi jim večina kluba dovolila tako odločno ravnanje, so raje izstopili, da se jim ni treba ozirati na druge tovariše. Gospodje pa naravnost pravijo, da se utegnejo zopet zediniti s starim klubom, kakor hitro dosežejo kar želd iu kar so oblju bili svojim kmečkim volilcem. Kmečko ljud stvo nemško tolikanj želi polajšanja pri obiskovanji šol, da poleg tega rado pozabi na vse drugo, in da bi svojim poslancem priporočalo, zediniti se s Schonererjem, ako bi imeli upanje, da bi v zvezi ž njim dosegli ta namen. Tuli ,,Tribune" daneB piše, da zlasti Tirolci novemu klubu prigovarjajo, naj se zopet združi s klubom desnega središča. Ko se je 20 nemških konservativnih poslancev ločilo, nadejali so se, da bodo za njimi potegnili vsi konservativni nemški in morebiti tudi še nekteri drugi poslanci, pa bo se zmotili. Tirolci, kterih eni so še le včeraj prišli sim, bo se Boglasno odločili ostati v Hobenvvartovem klubu pri kterem sta ostala tudi dva poslanca gorenje-avstrijanskega velikega posestva grof Diirck-beim in vitez IIayden. Hobenwartov klub ima še zmerom 40 udov in sicer: 15 poslancev slovenskih iz Kranjske, Štajerske, Goriške, Trsta in Istre namreč: Hohenwart, Klun, Mar-Kheri, Obreza, Pfeifer, Poklukar, Schoeid, Windisch-Gratz; Goiel, Herman, Vošnjak; Tonkli, Valussi; Nabergoj, Vitezič; 8 poslancev dalmatinskih: Borelli, Bulat, Klaič, Monti, Pozza, Rendič, Šupuk, Vojnovič, 9 poslancev tirolskih: Gentilini, G ovaneli Ignacij in Janez, Graf, Greuter, Hippoliti, Negrelli, Sternbacb, Wieser; 6 poslancev iz Bukovine: Hormuzaki, Kosovič, Mitrofanovič, Pitey, Styrca, Zotta; 2 gorenja Avstrijanca: Diirckheim in Hayden. V novem središnem klubu je samo 24 poslancev in sicer: 5 Štajarcev: Liechtenstein Altred iu Alojzij, Biirnfeind, Karlon, Schmidbauer; 4 dolenji Avstnjanci: Croy, Fioschel, Oberndor-fer, Ruf, 8 gorenjih AvBtrijancev: Brands, Doblhammer, FiBcher, Moser, Noska, Pfliigl, PUbs, Zehetmayr; 3 Solnograjci: Fuchs, Lien-bacher, Neumayr: 2 Tirolca: Di Pauli in Zal-linger; 2 Predarelca: Oelz in Thurnher. Nazna-nivši vstanovitev novega kluba bo gospodje drugim klubom desnice naznanili, da hočejo v tesni zvezi ž njimi ostati in zvesto in prijateljsko podpirati njih zahteve. V eksekutivnem odseku bode imel vsled te ločitve Hohenvvar-tov klub 3, zastopnike: Hohenvvart, Klaič in Ignacj Govanelli, novi klub pa dva: Liechtenstein Alfred in Lienbacher. Po številu njegovih udov se bode tudi ravnalo število odbornikov, ki se bodo prepustili imenovanju novega kluba. Tako je toraj reč dovršena in upamo, da ne bode imela slabih nasledkov za večino državnega zbora. V včerajšnji seji državnega zbora bila je važna interpelacija poslanca Neuw rtha in tovarišev levičarjev, v kteri notranjega ministra vprašajo, zakaj se je deželni banki dovolilo izdajati nove delnice, ko vendar postavni „re-gulativ" določuje, ga se tako dovoljenje nobeni banki ne sme dati prej, ko so prve delnice popolnoma doplačane? S tem hočejo levičarji vlado in zlasti denarnega ministra spraviti v zadrego. Kdor teh ljudi ne pozna, bi mislil, da jih pri tem vodi skrb za državno kcrist da je z njimi združenim Judom odšel, dobiček, ki ga spravlja sedaj deželna banka. Vse banke bo bile dozdaj z njimi v tako tesni zvezi, da so one vplivale in odločevale pri naj imenitnejših državnih zadevah, in da se je bilo predzadnje ministerstvo celo osnovalo v kancelijah neko tukajšnje banke. Zato so pa ti zavodi vedno tako obračali, da se še dozdaj ni vpeljal borzini davek, in da so državo le molzli, ne pa jo tudi denarno podpirali. Ko bi toraj deželna banka ne imela drugih zaslug kakor te, da država ni več odvisna od dunajskih borznih judov, in da tudi drugje lahko denar dobi, bila bi to že velika pridobitev, in zato vladi pač ne bo težko odgovoriti na stavljeno interpelacijo. Za tem je bil Bprejet na-Hvet Friedmanov, naj vlada preiskuje, bi se li ne dal napraviti kanal med Donavo pri Dunaji in Odre pri Oderbergu, ter naj eventuelno državnemu zboru stavi potrebne predloge. Obširneje razprava je bila o predlogu, naj se tudi za ponarejeuo vino po mestih vpelje vžit-ninski davek; pa včeraj je bila le splošnja obravnava, posebna pa se bode nadaljevala v soboto. Desnica je sklenila tej postavi pritrditi. Med novimi predlogi bo posebno važne tri od gospodske zbornice sklenjene postave, kterih ena določuje, kako naj se ravna pri skladanji zemljiš, ena zadeva vravnanje gozdnih mej, ena pa razdelitev zemljiš, ki jih več posestnikov vživa. Ti predlogi so zlasti za male kmečke posestnike silno važni. Naj konečoo še omenim, da zedinjeni klub levičarjev šteje 139 udov, ako so resnična časnikarska naznanila. Iz Ijjiihljanc, 25. nov. (O notranjem položaju.) Rekli smo zadnjič, da razpor v Hohen-vvartovem klubu ne bo imel tako žalostnih nasledkov, kakor so liberalci mislili, ki bo že veselja vriskali, da se desnica drobi. V našem optimističnem pogledu se nismo zmotili. Telegram iz Dunaja nam je koj potem naznanil, da ostanejo Tirolci pri Hohenvvartovem klubu, da ima ta klub še zmirom 40 udov, da je toraj le malo slabejši od češkega kluba. O razpadu našega kluba toraj ni govora. Zastran Slovencev, Dalmatincev in Nemcev bi sicer tak razpad ne imel posebnih nevgodnih nasledkov, ker so vsi trdni in zvesti svojim načelom, bati se je bilo le za bolj omahljive Bukovicce in Lahe, da bi jih levičarji kako ne premotili, kadar hi osamljeni ostali; a zdaj 8e tudi tega ni bati — Hohenvvartov klub toraj trdno Btoji. Pa tudi novi klub „Bredišča" zagotavlja, da ostane pri svojih dosedanjih načelih, da bo zagovarjal narodno ravnopravnost, kakor prej, ter da bo delal v zvezi z desnico. Nepotrebno je toraj bilo, da bo , Slov. Narod" in češki liberalni listi izstopivše nemške katolike tako strastno napadali. Da bo novi klub glasoval za naše narodne zahteve o tem smo prepričani, kakor smo že zadnjič pisali. Le toliko se nam zdi, da bo Štajerci, Gorenje-avstrijci in Solnogradčani bolj centra-listi že po Bvoji vzgoji, da se toraj ne bodo toliko poganjali za avtonomijo ali samoupravo dežel, temveč pa za Bvoje verske zahteve; to bo morda tudi uzrok, da so Tirolci pri Hoben-vvartovem klubu ostali, ker oni so bili od nekdaj za samoupravo, ki jo želč pridobiti za svojo tirolsko deželo. Čudni Poljak dr. Volski, ki je pa po svojem prepričanji ves nemško-liberalec, se je jako blamral, da je objavil v judovskem „W. Tagblattu" članek, v kterem rohni nad ,,klerikalci" ter pravi, da bodo Poljaki le z gnju-som v srcu glasovali z njimi. Tak je pa le on in morda še Hausner, pa kak mladočeh; sicer pa poznamo Poljake kot zveste katolike, ki bodo za versko šolo in za posvečevauje praznikov glasovali z veseljem, ne pa z gnju-Bom v srcu. „N. fr. Presse" se norčuje iz Volskega, zakaj je on tako Blab, da proti svojemu prepričanju glasuje. Prav mu je I Naši bralci vedo, kako malo uam ugaja v novejšem času pisanje „Politike", ki bi imela biti sta-ročešk organ, pa z liberalnimi listi vred udriha po „klerikalcih". Kaj so pa potem Staročehi, če niso „klerikalci" ? Ako se jim katoliška vera gnjusi, potem naj se združijo z mladočebi( da bo hinavščine konec 1 Tudi na Češkem mora uekaj gnjilega biti I Pa tudi naš „S1. Narod" je začel rabiti psovko ,,klerikalec". Če je vsak „klerikalec", kdor je kot kristjan v krstne bukve zapisan, potem so klerikalci tudi pisači ,»Narodovi", ker do zdaj Se nismo slišali, da bi bil kteri iz njih k luteranski ali judovski veri prestopil. Dokler pa tega niso storili, moramo misliti, da se še vedno držč svoje krstne prisege; kako morejo potem druge zavolj tega zaničevati, da so tej prisegi zvesti?! Sramota le njim in vsakemu, kdor ji je nez-zvest! Oni so se imenovali ,.liberalce", mi smo jih tako klicali; nazvali so se ,,ustavo-verce", tudi to ime smo jim pustili; nazvali so se ,,levičarje" in tudi „naprednjake", pu stili smo jim vse te imena, brez ozira, ali jih imajo po pravici ali ne. če se pa mi imenujemo „katoliško" stranko, zakaj nam tega imena ne pustš, zakaj naB po judovsko psujejo „klerika!ce"? Tudi mi bi jim (in sicer z večo pravico) lahko rekli Judovska" stranka, ker so vsi liberalci več ali menj zavezniki judov, starih sovražnikov katoliške Cerkve in vere. čemu toliko robnjenja nad značajnimi nemškimi katoliki? Obžalujemo, da je med Čehi in Slovenci malo tako zuačajnih katolikov. Če se že cel<5 staročeška „Politik" norčuje iz zvestih katolikov in nj:h zahtev ter jih pita s „klerikalci", kaj hočemo pričakovati še le od mladočehov in mladosloveBcev ? Kam bomo prišli, če se med nami razširja čedalje huju verska mlačnost in celo mržnja do vere in Kristusa?! Videti je, da bomo katoličani tako med Slovenci kakor med čehi kmalo v manjšino prišli, da nas bodo liberalni, to je brez-verski mladiči kmalo strahovati začeli. Na ta slučaj se moramo zvesti katoliški Slovani že za časa pripravljati, da se ne bomo potem preveč prestrašili, ko nas sovražnik iznenadi! Če pa liberalni Slovenci vidijo v novem katoliškem klubu nekakov strah, nekako pošast, vidimo nasprotno mi v tistem klubu neko tolažbo, ker nam priča, da se nahaja v Avstriji še nekaj značajn h mož, ki se ne sramujejo javno pričati Krista in njegov nauk, ter zahtevati za krščansko ljudstvo — krščanskih postav! Obžalujemo le, da so ti značajni katoliki sami — Nemci in da je med Slovani le malo tako znsčajnih spoznovalcev. Prav nič bi ne bili zamerili, če bili bi tudi sloven-Bki poslanci k novemu klubi zarad kršanskih zahtev pristopili. Ne zamerimo jim, se ve da, tudi zdaj ne, ki so za boljše spoznali pri Hohenvvartovem klubu ostati; ker vemo, da so zarad drugih enako važnih namenov ostati, kar so tudi katoliško značajni Tirolci Btorili. Nadejamo se pa, da kadar bo šlo za versko šolo in kršanska načela, da tudi naše poslance vidimo v družbi Lichtensteinovega kluba; ker vemo, da nekdanja glasilka slovenskih poslancev: Vse za vero, dom in cesarja je glasilka tudi naših sedajnih poslancev. Tržne cene v LJubljani. Pšenica hektoliter 9 gld. 10 kr.; — rež 5 gl. 85 kr.; — ječmen 4 gld. 70 kr.; — oves 3 gld. 25 kr.; — ajda 4 gl. 87 kr.; — proso 4 gi. 86 kr.; — koruza 5 gld. 20 kr., — krompir 100 kilogramov 2 gld 68 kr.; — fižol hektoliter 8 gld. 50 kr. — masla kilogram — gld. 96 kr.; — mast 82 kr.; — špeh frišen 70 kr.; špeh prekajen 74 kr.; jajce po 2 kr. mleka liter 8 kr.; — govedino kilogram 56 kr.; — teletnine 50 kr. ; — svinjsko meso 54 kr. — Sena 100 kilogramov 2 gld. 14 kr. slama 1 gld. 96 kr. Domače novice. V Ljubljani, 26. novembra (Jour-jix „Sokola") je denes soboto 26. nov. v Šrejuer-jevi pivarni na sv. Petra predmestji, h kojemu se čč. gg. pevci in Sokoli najuljudneje vabijo. — Začetek ob 8. uri zvečer. — Program zanimiv. — Reditelj mu je g. Mejač. {Kmetijska družba) je izbrala gosp. dež. glavarja grofa Thurna za svojega častnega uda. (Čebelarsko društvo za Kranjsko) je imenovalo za svo,e častne ude ministra Falken-hayna, deželnega predsednika Winklerja in vladnega svetovalca Fladunga. (Posojilno društvo.) Včeraj (15. nov.) se je pri nas osnovalo in pričel posojilno društvo za Vrhniško okolico. Natanjiniše poročilo prihodnjič. Izdajatelj in odgovorni urednik KMlp Haderlai«. Za Miklavževa darila pristujejo najbolje slovenske sledeče knjige, katere se vedno v katoliški bukvami dobivajo. Kleinmaijr, Ign. pl. Zgodovina slovenskega SlOStva, jako okusno vezana 1 gl. 80 kr. Kržič A. Izgledi bogolj. otrok, vezano 40 kr. Marešič F. Lurška mati božja, jako lično v platno vezana 1 gl. 40 kr. Orožen Val. Zbrani spisi, vezani 70 kr. Pajk J. Izbrane narodne srbske pesni s srbsko slovnico i rečnikom 40 kr. Slomšek A M. Zbrani spisi I, in II. del: Pesni, razne brilike in povesti, jako okusno v platuo vezane 2 gl. 50 kr. Zbrani spisi m. del. Životopisi. isto tako kot poprejšnja dva vezana 1 gl. 70 kr. (Želeti je da se knjiga kolikor mogoče med slovenskim narodom razširi, ker je občo znano, kako izvrstno je Slomšek pisal. To je naš velikan, s katerim se smemo ponašati.) Slomšek o v a dela dobijo Be tudi nevezana. Spisi Krištofa Smida s podobami. I. snopič, Ljudev. Hrastar, v pol platuo vezano 40 kr. II. zvezek. Jozafat, vezan v pol platnu 40 kr. III. zvozek. Pridni Janezek in hudob. Mihec, vezan v pol platnu 50 kr, I. zvezek 70 kr., II. zvezek 70 kr., III. zvezek 80 kr. Vsi jako okusno vezani. Tomšič J. Dragoljubci, lično vezani v pol platno 40 kr. Peter rokodelčič. lično vezan 60 kr. Vraz Stanko. Izabrane pjesme, S uvodom Franje Markoviča. Sa slikom pjesnikovom. V sijajni vezi. 3 gld. gjggT" Razun tu naštetih knjig imamo veliko zbirko še v druzih slovenskih; Ruske, poljske češke, bulgarske srbske hrvatske in nemške knjige se pri nas uaročujejo. Naročila točno iz vrši kjer je le mogoče. Usoja se najodičnejem postovanjem znamnjati Katoliško bukvama v Ljubljani. TelearniSčne drniirn« ceis«- 24. novembra. Papirni, renta 77,20 — Srsherua r-jotft 78 05 — Zlata renta 93 75 — ISOOietoo ariavi») posojilo 133 — Bsnkini akcije 382 — Kreditne akcije 361.--Loncioi 118.35 — — C točno in direktno izvršujejo. Uružbine kupčije (samo 30 do 60 gold. vplačila za 1000 gl. v papirjih.) Provizije samo 50 kr. Gotovega plačila ni treba. Viianjc na- ročila in vsn bankirska opravila se točno poskr-bujejo. Pojasnila in podučila se primerno in brezplačno dajejo v denarnem in izžrebovalnein listu ,,l,ei(ha '• 0 ) Obilno obsegajoča brošura ima: žrebovalni koledar (načrte vseli evropejskih žrebanj poduki, kako naj so denarji na dobiček nakladajo, o raznih papirjih, zavarovanji lozov itd. Pošilja se zastonj in brezplačno. iu sicer Proti napetju in kislini v želodcu zoper zabasanje, bolezni na žolču in jetrih, zoper nečista kri, zoper tiščanje krvi proti glavi in p rs o m. Vse izdelano po naročilih zdravnikov, večinoma iz švicarskih planinskih rož- .Itramlavc Švicarske babke' škatljah, in sicer stano škatlja s 50 bobki 70 imeti zgoraj narisani pokrov, sicer ni prava, to izdelovalca. Prodaja v Ljubljani To zdravilo je boljše in cenejše, ko vse grenke vasi«*. llolno kri mirno in polagoma razveže. Dobro za vse bolnike. Nikomur ne škoduje Izkazi, v kterih se najdejo med drugim tudi mnogoštevilno sodbe strokovnjakov o dobrem učinku in neškodljivosti tega zdravila, se zastonj dobivajo po tistih lekarnah , kjer je to zdravilo na prodaj. Treba je zahtevati izrekoma (Brandfs Scioeizerpillen), ki so v plehastih kr., s 15 bobki pa 25 kr. Vsaka škatlja mora je beli švicarski križ na rudečem polji, pa ime (2) A- Majp, lekar. ftutzniknu uas(euul(,i » i.jum,». i.