2001 MESEČNI BILTEN ISSN I.MH-2W LJUBLJANA LETNIK Vin RCniOtlKASLOVENIJA NflNWT*5TVaZAOKOI.il INfROra* AGENCIJA REPUBUKE SLOVENIJE ZA OKOUE VSEBINA 1. METEOROLOGIJA.....................................................................................................................3 1.1. Klimatske razmere v oktobru.......................................................................................................3 1.2. Meteorološka postaja Tomaj-Godnje ........................................................................................17 1.3. Razvoj vremena v oktobru 2001 ................................................................................................ 19 2. AGROMETEOROLOGIJA.......................................................................................................26 3. HIDROLOGIJA..........................................................................................................................30 3.1. Pretoki rek..................................................................................................................................30 3.2. Temperature rek in jezer.............................................................................................................34 3.3. Višine in temperature morja.......................................................................................................36 3.4. Podzemne vode v aluvijalnih vodonosnikih v oktobru 2001 ..................................................... 40 4. ONESNAŽENOST ZRAKA.......................................................................................................42 5. KAKOVOST VODOTOKOV NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH.................51 UREDNIŠKI ODBOR Glavni urednik: ANDREJA ČERČEK-HOČEVAR Odgovorni urednik: TANJA CEGNAR Člani: TANJA DOLENC MILAN PIRMAN JOŽEF ROŠKAR RENATO VIDRIH VERICA VOGRINČIČ SILVO ŽLEBIR Oblikovanje in tehnično urejanje: TEO SPILLER Fotografija z naslovne strani: Listje bukve se je v drugi polovici oktobra jesensko obarvalo (foto: Ciril Zrnec) Cover photo: Autumnal colouring of beech tree (Photo: Ciril Zrnec) AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 1. METEOROLOGIJA 1. METEOROLOGY 1.1. Klimatske razmere v oktobru 1.1. Climate in October Tanja Cegnar Oktober je osrednji mesec meteorološke jeseni. Oktobra se svetli del dneva hitro krajša, moč sončnih žarkov opazno pojema, megla po nižinah je zjutraj in dopoldne dokaj pogosta. Kljub temu je bil glede na povprečne klimatske razmere letošnji september podoben povprečnemu oktobru, letošnji oktober pa je ustrezal povprečnim septembrskim razmeram. Oktober je bil bolj sončen in z manj padavinami od precej oblačnega in mokrega septembra, marsikje pa je bil celo nekoliko toplejši od hladnega septembra. Skoraj vsi dnevi v oktobru so bili toplejši od dolgoletnega povprečja, le 27. oktobra je ponekod povprečna dnevna temperatura nekoliko zdrsnila pod povprečje obdobja 1961-1990. Na sliki 1.1.1. so prikazani odkloni povprečne dnevne temperature od dolgoletnega povprečja. 12 ^ 10 O < 8 LJJ 6 al Q. S 4 BILJE p < LJJ 6 illlllllllLl l-lllllli ..III I 4 ................Illlllll.l.il I I I I I I I I I I I I I I I I—I I I I I—I I I I—I I I I I—h 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 LJUBLJANA i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i i 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 12 10 NOVO MESTO riU llhi.illll lllL.ll 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Slika 1.1.1. Odklon povprečne dnevne temperature zraka oktobra 2001 od povprečja obdobja 1961-1990 Figure 1.1.1. Daily air temperature anomaly from the corresponding means of the period 1961-1990, October 2001 Temperatura zraka se je na Kredarici spustila najnižje 26. oktobra, izmerili so -4.2 °C, od začetka meritev na tem visokogorskem observatoriju so še vsako leto oktobra izmerili nižjo temperaturo kot letos, najbolj mraz je bilo 28. oktobra 1997 z -17.8 °C. Letos je bilo najtopleje 2. oktobra s 14.2 °C, 9. oktobra 1976 pa so izmerili celo 15.0 °C. Tako kot bi pričakovali so bile najvišje oktobrske temperature izmerjene med 2. in 13. oktobrom, v Črnomlju je bilo celo 27.8 °C, v Biljah pa 27.0 °C. V Ljubljani je bilo najtopleje 9. oktobra s 25.2 °C. Od leta 1951 se je oktobra v Ljubljani dvakrat temperatura zraka povzpela nad 26 °C, 10. oktobra 1970 so izmerili kar 26.9 °C. V krajih z nadmorsko višino pod 500 m se temperatura zraka oktobra letos ni spustila pod ledišče, v Postojni so 27. oktobra izmerili -0.3 °C, v Ljubljani je bila najnižja temperatura letošnjega oktobra 4.1 °C, v Mariboru 4.6 °C, na letališču v Portorožu 6.5 °C. Povprečna oktobrska temperatura zraka v Ljubljani je bila s 14.0 °C za 3.6 °C nad dolgoletnim povprečjem in celo za 0.2 °C višja kot je bila letos septembra. Letošnji oktober je bil enako topel kot oktober 1966. Od dolgoletnega povprečja je bolj odstopala povprečna jutranja temperatura kot popoldanska. Na sliki 1.1.2a. je prikazan potek povprečne najvišje in najnižje dnevne oktobrske temperature zraka v Ljubljani od leta 1951 dalje ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990. Povprečna najvišja dnevna temperatura je bila 18.9 °C, kar je za 3.1 °C nad dolgoletnim povprečjem, povprečna oktobrska najvišja dnevna temperatura od leta 1951 še ni bila tako visoka kot letos; od leta 1951 dalje so bili do letos oktobrski popoldnevi najtoplejši leta 1966 z 18.7 °C, najhladnejši pa leta 1974 z 10.4 °C. 2 0 8 8 6 6 4 4 2 2 0 0 3 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Povprečna najnižja dnevna temperatura je bila 10.5 °C, kar je za 4.0 °C nad dolgoletnim povprečjem; oktobrska jutra so bila najtoplejša leta 1966 z 10.8 °C, najhladnejša pa leta 1971 z 2.8 °C. Temperaturo zraka na observatoriju Ljubljana Bežigrad sicer od leta 1948 dalje merijo na isti lokaciji, vendar se je v zadnjih desetletjih močno spremenila okolica, kar vpliva tudi na lokalne temperaturne razmere. 22 20 1 16 14 12 10 8 6 4 2 I I I I I I I I I I I I I I I I I I M I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1951 1958 1965 1972 1979 1986 1993 2000 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I1 1955 1962 1969 1976 1983 1990 1997 Sliki 1.1.2a. in b. Povprečna oktobrska najnižja in najvišja temperatura zraka ter ustrezni povprečji obdobja 1961-1990 v Ljubljani in na Kredarici Figure 1.1.2a. and b. Mean daily maximum and minimum air temperature in October and the corresponding means of the period 1961-1990 V visokogorju je bilo odstopanje od dolgoletnega povprečja podobno kot v nižini. Letošnja povprečna oktobrska temperatura je na Kredarici najvišja odkar merimo temperaturo zraka na tej merilni postaji, s povprečno temperaturo 4.7 °C je bil oktober za 3.9 °C toplejši od povprečja obdobja 1961-1990, bil je tudi za 4.3 °C toplejši od letošnjega zelo hladnega septembra. Od začetka meritev na tem visokogorskem observatoriju je bil najhladnejši oktober 1974 s povprečno mesečno temperaturo -6.8 °C, podobno topel kot letošnji je bil oktober leta 1995 s povprečno mesečno temperaturo 4.6 °C, takrat sta bili povprečna najnižja in povprečna najvišja dnevna temperatura celo za nekaj desetink °C višji kot letos. Na sliki 1.1.2b. sta povprečna oktobrska najnižja dnevna in povprečna oktobrska najvišja dnevna temperatura zraka. Q O > m t 1 LJUBLJANA BE@IGRAD O > LU t 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.3a. Oktobrsko število toplih dni in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.3a. Number of days with maximum daily temperature equal or above 25 °C in October and the mean of the period 1961-1990 LJUBLJANA BE@IGRAD 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.3b. Oktobrsko število hladnih dni in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.3b. Number of days with maximum daily temperature less or equal 0 °C in October and the mean of the period 1961-1990 Ob obali je bil oktobra le en topel dan, v Vipavski dolini 4, v Črnomlju pa kar 9. V Ljubljani se oktobra temperatura zraka povzpne do 25 °C zelo redko, letos smo imeli en tak dan (slika 1.1.3a.; topel je dan z najvišjo dnevno temperaturo vsaj 25 °C), oktobra 1970 in 1985 sta bila po dva topla dneva. Hladni so dnevi z najnižjo dnevno temperaturo enako ali nižjo od 0 °C. V Postojni je bil letos oktobra en hladen dan, na Kredarici pa 6. V Ljubljani je bilo od leta 1951 dalje, vključno z letošnjim, 23 oktobrov brez hladnih dni. Oktobra 1973 je bilo v Ljubljani 8 hladnih dni. Izvedeni mesečni podatki o temperaturi zraka, padavinah, osončenosti in zanimivejših meteoroloških pojavih so zbrani v preglednici 1.1.1.; podatki desetdnevnih obdobij, ki so predvsem zanimivi za kmetovalce, so v preglednicah 1.1.2. in 1.1.3; v preglednici 1.1.4. smo temperaturo, padavine in osončenost po tretjinah meseca primerjali z dolgoletnim povprečjem. Na sliki 1.1.4. je prikazan potek najvišje, povprečne in najnižje dnevne temperature zraka na Kredarici, letališču v Portorožu, v Biljah, Ljubljani, Novem mestu, Celju, Mariboru in Murski Soboti. Za vse nižinske postaje, razen za Maribor, je podan tudi potek najnižje dnevne temperature zraka na višini 5 cm. 3 10 8 2 6 4 0 0 4 o o < a: 3 I- < tU LLI CL O O < m 3 I- < tU LU CL O O < m 3 I- < tU LU CL S LU O O < m 3 1- < tU LU CL S LU 30 25 20 15 10 5 0 -5 30 25 20 15 10 5 0 -5 30 25 20 15 10 5 0 -5 30 25 20 15 10 5 0 -5 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE O O < m 3 I- < tU LU CL I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 11 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 11 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 11 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 11 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN O O < m 3 I- < tU LU CL O O < m 3 I- < tU LU CL S LU O O < m 3 I- < tU LU CL S LU 30 25 20 15 10 5 0 -5 30 25 20 15 10 5 0 -5 30 25 20 15 10 5 0 -5 I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 11 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I I 11 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN Slika 1.1.4. Najvišja (rdeča črta), povprečna (črna) in najnižja (modra) temperatura zraka ter najnižja temperatura zraka na višini 5 cm nad tlemi (zelena) oktobra 2001 Figure 1.1.4. Maximum (red line), mean (black), minimum (blue) and minimum air temperature at 5 cm level (green), October 2001 Oktobra je bila povprečna temperatura zraka povsod po državi spet občutno nad dolgoletnim povprečjem, odklon je bil večinoma med 2 in 4 °C in je statistično pomemben. Odklon v gorah je bil primerljiv z odklonom po nižinah; med območja, ki so najmanj odstopala od dolgoletnega povprečja, spadajo obalno območje, Vipavska dolina, Kočevje in severni del širše Ljubljanske kotline. Na sliki 1.1.5. je odklon oktobrske temperature zraka od dolgoletnega povprečja prikazan shematsko. 5 Slika 1.1.5. Odklon povprečne temperature zraka oktobra 2001 od povprečja 1961 - 1990 Figure 1.1.5. Mean air temperature anomaly, October 2001 Slika 1.1.7. Višina padavin oktobra 2001 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961 - 1990 Figure 1.1.7. Precipitation amount in October 2001 compared with 1961 - 1990 normals E SLOVENIJE ZA OKOLJE Slika 1.1.6. Prikaz porazdelitve padavin oktobra 2001 Figure 1.1.6. Precipitation amount, October 2001 Slika 1.1.8. Trajanje sončnega obsevanja oktobra 2001 v primerjavi s povprečjem obdobja 1961 - 1990 Figure 1.1.8. Bright sunshine duration in October 2001 compared with 1961-1990 normals 6 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Na sliki 1.1.6. je prikazana oktobrska višina padavin, največ jih je bilo v Julijcih; na Kredarici so namerili 134 mm. Ob obali je padlo le 55 mm dežja, v Vipavski dolini med 60 in 80 mm. Najbolj skromne so bile oktobrske padavine v Beli krajini, Novem mestu, na Bizeljskem in v Prekmuiju. Na sliki 1.1.7. je shematsko prikazan odklon septembrskih padavin od dolgoletnega povprečja. Nikjer v državi se padavine niso približale dolgoletnemu povprečju. Padlo je od 15 do 75 % dolgoletnega povprečja. Če upoštevamo le dneve z vsaj 1 mm padavin (preglednica 1.1.1.), je bilo padavinskih dni največ na Notranjskem in v Julijcih, to je na območjih, kjer se pojavljajo predfrontalne padavine ob višinskih jugozahodnih zračnih tokovih. Na severovzhodu države, kjer je ob višinskem jugozahodnem vetru pred vremensko fronto navadno še deloma jasno, je bilo padavinskih dni najmanj, v Murski Soboti komaj 3. Murska Sobota Slovenj Gradec Maribor Celje Arnomelj Novo mesto Bizeljsko Ljubljana Ko~evje Postojna Letali{~e Portoro' Slap pri Vipavi Bilje pri Novi Gorici Rate~e-Planica Kredarica Lesce --—- —- 50 povpre~je 1961-90 100 150 | | oktober 2001 200 Slika 1.1.9. Mesečne višine padavin v mm oktobra 2001 in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.9. Monthly precipitation amount in October 2001 and the 1961-1990 normals 30 25 20 Ž Q O 15 LJUBLJANA BE@IGRAD > LU Slika 1.1.10. Oktobrsko število padavinskih dni. Z modro je obarvan del stolpca, ki ustreza številu dni s padavinami vsaj 20 mm, zelena označuje dneve z vsaj 10 in manj kot 20 mm, rdeča dneve z vsaj 1 in manj kot 10 mm, rumena dneve s padavinami pod 1 mm Figure 1.1.10. Number of days in October with precipitation 20 mm or more (blue), with precipitation 10 or more but less than 20 mm (green), with precipitation 1 or more but less than 10 mm (red) and with 1951' ' 1956' ' 1961' ' 1966' ' 1971' ' 1976' ' 1981' ' 1986' ' 1991' ' 1996' ' 2001 precipitation less Ihm 1 mm (yellow) 550 500 450 400 350 300 250 200 Slika 1.1.11. Oktobrska višina padavin in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.11. Precipitation in October and the mean value of the period 1961-1990 > < Q < CL < LJUBLJANA BE@IGRAD 150 -100 50 +0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Tako kot drugod po državi je bil oktober letos skromen s padavinami tudi v Ljubljani (slika 1.1.11.), namerili so 68 mm, kar je 59 % povprečja obdobja 1961-1990. V preteklosti je bil oktober 1965 skoraj povsem suh, saj so namerili le 2 mm, rekordno veliko padavin pa je bil oktobra 1992, ko so namerili kar 505 mm. 0 7 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Na sliki 1.1.12. so podane dnevne padavine in trajanje sončnega obsevanja za osem krajev po Sloveniji. LU 80 70 60 50 40 - > < 30 Q < KREDARICA ------ 13 5 7 rPFFrrrrr 23 25 27 29 31 ;;; 3 : 7 .. 9 11 13 15 17 19 21 DAN LJUBLJANA 12 80 70 60 SE E 50 LU z 40 > < 30 Q < Q_ 20 ---- 10 0 ll --3 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN (D 13 > LU m O O z < z o > LU m O O O 80 70 60 i- F 50 ----- i i l 40 Z > A 30 D A LL 20 10 0 BILJE I - ll 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 80 70 60 ¡- F 50 — i i l 40 Z > A 30 D A LL 20 10 0 NOVO MESTO ------3 I I J, 12 --6 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 80 70 60 E E 50 -LU z 40 -> < 30 - Q < Q- 20 ^ 10 -0 CELJE ------3 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 12 --6 80 70 ,_„ (U 60 1 h > i- 50 III m III 40 m O O N < A D A 30 N LL 20 O 10 MARIBOR 40--------------- .1 --6 ---3 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN 80 70 60---- MURSKA SOBOTA E 50---------- LU N 40 > < 30 -D A Q- 20 ^ 10 -0 -------3 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN (D 13 > LU m O O O 80 70 60 i- t" 50 ----- III Z 40 > A 30 D A LL 20 10 0 PORTORO@ 0 I PPr 12 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 DAN Slika 1.1.12. Dnevne padavine (modri stolpci) in sončno obsevanje (rumeni stolpci) oktobra 2001 (Opomba: 24-umo višino padavin merimo vsak dan ob 7. uri po srednjeevropskem času in jo pripišemo dnevu meritve) Figure 1.1.12. Daily precipitation (blue bars) in mm and daily bright sunshine duration (yellow bars) in hours, October 2001 9 6 3 0 0 9 9 6 0 0 9 9 0 0 0 9 9 6 6 3 0 0 8 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Na sliki 1.1.8. je shematsko prikazano trajanje sončnega obsevanja v primerjavi z dolgoletnim povprečjem. Dolgoletno povprečje je bilo povsod doseženo, v Postojni je sonce sijalo natančno toliko ur kot v dolgoletnem povprečju. Ob obali in v Vipavski dolini je bilo dolgoletno povprečje preseženo le za nekaj odstotkov, drugod po državi pa je bil presežek občutno večji. Na Kredarici so s 182 urami sončnega vremena skoraj za četrtino presegli dolgoletno povprečje; največji relativni presežek so zabeležili v Celju, sonce je sijalo za 50 % več ur kot v dolgoletnem povprečju. 250 200 01 D > LLI 150 - 100 50 Slika 1.1.13. Oktobrsko število ur sončnega obsevanja in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.13. Bright sunshine duration in hours in October and the mean value of the period 19611990 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 0 V Ljubljani je sonce sijalo 146 ur, kar je 27 % več od dolgoletnega povprečja. To je velik presežek, če upoštevamo, da se je v polovici oktobrskih dni v Ljubljani zjutraj in včasih tudi vse dopoldne zadrževala megla. V preteklosti je bil najbolj sončen oktober 1971 z 204 urami sončnega vremena, najbolj siv pa je bil oktober 1964, ko je sonce sijalo le 61 ur. Slika 1.1.14. Oktobrsko število jasnih dni in povprečje obdobja Slika 1.1.15. Oktobrsko število oblačnih dni in povprečje 1961-1990 obdobja 1961-1990 Figure 1.1.14. Number of clear days in October and the mean Figure 1.1.15. Number of cloudy days in October and the value of the period 1961-1990 mean value of the period 1961-1990 Največ jasnih dni, to je dni s povprečno oblačnostjo manjšo od dveh desetin, so zabeležili v Ratečah, bilo jih je kar 13. Na Kredarici in v Lescah je bilo po 9 jasnih dni, v Biljah 10. V Ljubljani je bil le en jasen dan, kar je glede na veliko pogostost megle razumljivo. Po letu 1951 smo zabeležili že 17 oktobrov brez jasnega dneva, največ jasnih dni, kar 6, je bilo oktobra 1971 (slika 1.1.14.). Oblačnih dni, to so dnevi s povprečno oblačnostjo nad osem desetin, oktobra ni bilo prav veliko, saj je večinoma prevladovalo ustaljeno jesensko vreme. Največ, in sicer 13, so jih zabeležili v Postojni in Slapu pri Vipavi. Ob morju so bili oblačni 4 dnevi, v Ratečah in Črnomlju pa le 3. Oktobrsko število oblačnih dni v Ljubljani je podano na sliki 1.1.15., zabeležili so jih 6, toliko jih je bilo tudi na Koroškem in Dolenjskem. Od leta 1951 dalje je bilo oktobra v Ljubljani največ oblačnih dni leta 1987, ko so jih našteli 20, leta 1971 sta bila le dva oblačna dneva. Kriterija za jasen in oblačen dan sta zelo stroga, zato si poglejmo še podatke o povprečni oblačnosti. Največja povprečna oblačnost je bila 6.6 desetin, zabeležili so jo v Postojni. V Ratečah so oblaki v povprečju prekrivali le 3.9 desetin neba. V Ljubljani je bila povprečna oblačnost 5.8 desetin, k temu je precej prispevala tudi megla v jutranjem opazovalnem terminu. Od leta 1951 dalje je bil v Ljubljani najbolj oblačen oktober 1964, takrat so oblaki v povprečju prekrivali 8.3 desetin neba; največ jasnega neba pa je bilo oktobra 1971, ko je bilo oblakov le za 3.7 desetin. 9 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Preglednica 1.1.1. Mesečni meteorološki parametri - oktober 2001 Table 1.1.1. Monthly meteorological data - October 2001 Postaja Temperatura Sonce Obla č nost Padavine in pojavi Pritisk NV TS TOD TX TM TAX DT TAM DT SM SX TD OBS RO PO SO SJ RR RP SD SN SG SS SSX DT VE P PP Lesce 515 11.4 2.6 17.9 6.9 22.7 9 3.2 28 0 0 185 198 4.7 5 9 91 68 6 1 0 0 0 0 11.1 Kredarica 2514 4.7 3.9 7.3 2.3 14.2 2 -4.2 26 6 0 468 182 124 4.8 6 9 134 71 8 2 12 8 12 22 13 755.8 5.2 Rateče-Planica 864 10.2 3.6 17.9 5.0 21.8 3 0.7 23 0 0 253 200 141 3.9 3 13 71 53 6 1 1 0 0 1 921.7 9.9 Bilje pri N. Gorici 55 14.9 2.6 21.2 11.0 27.0 13 5.1 27 0 4 36 163 104 5.0 7 10 63 44 6 1 5 0 0 0 1014.6 14.5 Slap pri Vipavi 137 15.5 2.7 21.0 11.3 26.0 9 4.5 27 0 4 18 6.3 13 8 79 56 6 1 1 0 0 5 14.4 Letališče Portorož 2 15.9 2.2 21.4 12.0 25.5 8 6.5 26 0 1 18 177 105 4.5 4 7 55 57 6 3 2 0 0 4 1020.7 15.3 Ilirska Bistrica ♦ Postojna 533 12.8 3.4 17.8 9.2 23.0 9 -0.3 27 1 0 110 144 100 6.6 13 2 54 36 8 1 7 0 0 1 11.3 Kočevje 468 11.8 2.7 19.5 7.3 25.4 9 0.7 27 0 1 184 5.6 9 3 55 40 6 0 21 0 0 1 10.9 Ljubljana 299 14.0 3.6 18.9 10.5 25.2 9 4.1 27 0 1 67 146 127 5.8 6 1 68 59 5 0 15 0 0 3 986.6 13.3 Bizeljsko 170 13.5 3.3 20.0 9.1 26.6 9 0.4 27 0 5 91 5.5 6 3 20 22 4 0 18 0 0 3 12.3 Novo mesto 220 13.6 3.7 19.7 9.3 26.0 9 3.0 28 0 3 92 189 145 4.6 6 6 27 27 4 0 16 0 0 4 994.4 13.0 Črnomelj 196 14.3 4.1 21.3 8.4 27.8 10 2.5 27 0 9 67 4.4 3 5 30 27 5 0 14 0 0 0 12.7 Celje 240 13.2 3.7 20.1 8.4 25.7 9 3.2 28 0 3 114 181 150 5.3 6 2 57 59 4 3 13 0 0 1 992.7 12.8 Maribor 275 13.8 3.7 19.7 9.7 26.4 3 4.6 27 0 5 77 182 130 5.1 7 6 41 47 5 0 1 0 0 3 987.6 12.3 Slovenj Gradec 452 12.0 3.5 18.8 7.1 23.5 9 1.4 31 0 0 160 181 129 5.6 6 4 65 64 5 2 15 0 0 4 11.5 Murska Sobota 184 13.2 3.9 19.4 8.6 25.7 9 1.1 27 0 3 93 169 125 5.2 5 5 23 37 3 0 18 0 0 4 998.9 13.3 LEGENDA: NV - nadmorska višina (m) SX - število dni z maksimalno temperaturo >25 oC SD - število dni s padavinami >1.0 mm TS - povprečna temperatura zraka (oC) TD - temperaturni primanjkljaj SN - število dni z nevihtami TOD - temperaturni odklon od povprečja (oC) OBS - število ur sončnega obsevanja SG - število dni z meglo TX - povprečni temperaturni maksimum (oC) RO - sončno obsevanje v % od povprečja SS - število dni s snežno odejo ob 7. uri (sončni čas) TM - povprečni temperaturni minimum (oC) PO - povprečna oblačnost (v desetinah) SSX - maksimalna višina snežne odeje (cm) TAX - absolutni temperaturni maksimum (oC) SO - število oblačnih dni VE - število dni z vetrom >6Bf DT - dan v mesecu SJ - število jasnih dni P - povprečni zračni pritisk (hPa) TAM - absolutni temperaturni minimum (oC) RR - višina padavin (mm) PP - povprečni pritisk vodne pare (hPa) SM - število dni z minimalno temperaturo <0 oC RP - višina padavin v % od povprečja Op.: Temperaturni primanjkljaj (TD) je mesečna vsota dnevnih razlik med temperaturo 20 oC in povprečno dnevno temperaturo, če je ta manjša ali enaka 12 oC (TSi <12 oC). TD = £(20 - TSt) če je TSi < 12 oC 6Bfje 6. stopnja jakosti vetra po Beaufourtovi skali (ustrezna hitrost je od 10.8 do 13.8 m/s ali 39 do 49 km/h). ♦ začasna prekinitev meritev in opazovanj 10 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Preglednica 1.1.2. Dekadna povprečna, maksimalna in minimalna temperatura zraka - oktober 2001 Table 1.1.2. Decade average, maximum and minimum air temperature - October 2001 POSTAJA I. dekada II. dekada III. dekada T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs T povp Tmax povp Tmax abs Tmin povp Tmin abs Tmin5 povp Tmin5 abs Portorož 18.4 23.0 25.5 15.1 13.1 13.6 11.6 15.7 22.5 24.7 11.0 8.7 9.6 7.0 13.7 19.0 22.3 10.0 6.5 8.6 4.1 Bilje 17.4 21.9 24.7 15.1 12.2 14.1 11.5 14.6 23.3 27.0 9.2 7.6 7.6 5.2 13.0 18.7 21.7 8.8 5.1 7.6 3.0 Slap pri Vipavi 17.2 21.8 26.0 14.2 12.0 13.0 9.0 16.2 22.8 26.0 11.2 9.0 8.7 5.5 13.3 18.8 21.5 8.9 4.5 7.3 2.0 Ilirska Bistrica ♦ Postojna 15.3 19.4 23.0 13.1 10.6 10.4 7.8 13.3 18.8 22.8 8.8 4.3 5.9 2.6 10.2 15.5 19.0 6.1 -0.3 4.6 -2.4 Kočevje 14.8 22.5 25.4 10.1 7.7 9.3 7.0 11.4 20.0 23.2 6.8 4.7 6.2 4.5 9.4 16.4 23.4 5.1 0.7 5.3 0.7 Rateče 12.3 19.6 21.8 7.3 4.8 2.8 -1.4 10.5 18.8 21.0 4.1 1.8 -1.3 -2.9 8.1 15.5 21.7 3.7 0.7 0.4 -3.6 Lesce 13.7 20.5 22.7 9.3 7.0 8.5 4.2 11.3 18.5 21.1 6.3 4.0 5.2 2.7 9.3 15.1 20.0 5.3 3.2 4.5 1.1 Slovenj Gradec 14.3 21.3 23.5 9.3 6.4 6.2 2.4 11.8 19.8 22.7 6.5 3.0 2.5 -2.0 10.0 15.6 19.8 5.7 1.4 1.8 -2.6 Brnik 14.5 20.7 23.8 10.4 6.3 11.7 18.8 21.8 6.2 3.4 9.8 15.6 20.1 5.8 1.0 Ljubljana 16.9 21.6 25.2 13.5 10.7 10.1 6.8 13.8 19.0 22.3 10.1 7.5 6.4 3.8 11.6 16.3 21.3 8.0 4.1 4.9 1.2 Sevno 16.2 20.4 24.0 13.7 11.2 11.1 9.0 13.6 18.1 21.1 10.5 8.3 7.4 5.8 11.0 15.2 20.8 8.3 2.2 6.2 -0.3 Novo mesto 16.9 23.4 26.0 12.5 10.4 10.2 7.6 13.1 19.8 23.2 8.4 6.4 6.7 4.4 11.0 16.4 22.2 7.2 3.0 5.4 1.3 Črnomelj 17.9 25.3 27.8 11.5 9.0 10.2 7.5 13.5 21.0 24.3 7.4 5.0 6.3 4.0 11.8 18.0 25.0 6.5 2.5 3.9 0.0 Bizeljsko 16.7 24.2 26.6 12.0 11.0 5.7 4.6 13.2 19.9 23.8 8.6 6.0 2.7 0.6 10.9 16.2 22.6 6.9 0.4 1.3 -4.8 Celje 16.1 23.1 25.7 11.2 7.5 9.2 5.2 12.8 20.3 23.2 7.5 5.5 6.0 3.9 11.0 17.2 24.1 6.6 3.2 5.5 1.2 Starše 17.0 23.6 26.4 12.1 8.9 10.3 7.9 12.8 19.9 24.5 7.9 5.6 6.8 4.5 11.5 16.9 23.7 7.1 2.0 6.0 0.6 Maribor 16.5 23.3 26.4 11.7 9.3 13.4 19.0 23.4 9.5 7.6 11.6 17.0 25.9 8.0 4.6 Jeruzalem 17.2 23.0 25.5 13.2 11.5 12.8 11.5 14.2 19.0 23.5 10.6 8.5 10.2 9.0 11.5 16.1 23.5 8.1 1.5 7.6 1.5 Murska Sobota 16.5 23.2 25.7 11.4 8.3 8.7 6.2 12.4 19.1 23.9 8.1 5.9 6.1 4.1 10.9 16.4 24.7 6.6 1.1 5.2 -0.3 Veliki Dolenci 16.3 21.9 24.5 11.9 9.5 8.6 6.0 13.4 17.7 22.5 9.6 7.5 6.8 4.4 11.0 15.3 23.6 7.1 0.0 5.2 -2.0 LEGENDA: T povp - povprečna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax povp - povprečna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmax abs - absolutna maksimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) - manjkajoča vrednost LEGEND: ♦ začasna prekinitev meritev in opazovanj T povp - mean air temperature 2 m above ground (°C) Tmax povp - mean maximum air temperature 2 m above ground (°C) Tmax abs - absolute maximum air temperature 2 m above ground (°C) - missing value Tmin povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 2 m (°C) Tmin5 povp - povprečna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin5 abs - absolutna minimalna temperatura zraka na višini 5 cm (°C) Tmin povp - mean minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin abs - absolute minimum air temperature 2 m above ground (°C) Tmin5 povp - mean minimum air temperature 5 cm above ground (°C) Tmin5 abs - absolute minimum air temperature 5 cm above ground (°C) 11 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Preglednica 1.1.3. Višina padavin in število padavinskih dni - oktober 2001 Table 1.1.3. Precipitation amount and number of rainy days - October 2001 Postaja Padavine in število padavinskih dni I. II. III. M RR p.d. RR p.d. RR p.d. RR p.d. od 1.1.2001 Portorož 30.9 3 0.1 1 23.8 3 54.8 7 913 Bilje 44.3 7 0.1 1 18.2 2 62.6 10 1144 Slap pri Vipavi 42.3 5 0.5 1 36.2 2 79.0 8 1229 Ilirska Bistrica ♦ Postojna 33.3 6 3.7 1 16.5 4 53.5 11 1437 Kočevje 31.6 2 0.0 0 23.5 4 55.1 6 1116 Rateče 43.5 4 0.0 0 27.8 4 71.3 8 1354 Lesce 65.8 4 0.0 0 25.4 5 91.2 9 1369 Slovenj Gradec 44.7 3 0.0 0 20.4 3 65.1 6 1128 Brnik 52.4 4 0.0 0 25.4 4 77.8 8 1080 Ljubljana 48.2 3 0.5 5 19.1 3 67.8 11 1197 Sevno 32.5 3 0.0 0 7.2 3 39.7 6 948 Novo mesto 18.2 2 0.3 3 8.5 4 27.0 9 893 Črnomelj 17.2 2 0.1 1 12.2 3 29.5 6 1081 Bizeljsko 15.7 2 0.0 0 3.9 2 19.6 4 832 Celje 47.0 3 0.0 0 9.6 3 56.6 6 1007 Starše 29.8 2 0.0 0 15.0 3 44.8 5 779 Maribor 24.0 2 0.0 0 16.9 4 40.9 6 797 Jeruzalem 19.4 2 0.0 0 12.1 2 31.5 4 682 Murska Sobota 12.6 2 0.0 0 10.7 3 23.3 5 583 Veliki Dolenci 5.4 2 0.0 0 4.0 2 9.4 4 494 LEGENDA: I., II., III., M - dekade in mesec RR - višina padavin (mm) p.d. - število dni s padavinami vsaj 0.1 mm od 1. 1. 2001 - letna vsota padavin do tekočega meseca (mm) LEGEND: I., II., III., M - decade and month RR - precipitation (mm) p.d. - number of days with precipitation 0.1 mm or more od 1. 1. 2001 - total precipitation from the beginning of this year (mm) ♦ začasna prekinitev meritev in opazovanj 12 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Ljubljana 6.1 % NNW 0.7 %/s 9.0 % N 0.6 m/s MME I4.3 % NNE 0.7 m/s Maribor 29 % 09 ms I 27 % 12 ne 28 % 14 mfe 9.8 % NNW 6.0 m/s Kredarica 4.4 % N 5.5 m/s 2.7 % NNE 3.5 m/s 3.7 % NW 0.8 m/s 1.6 % WNW 1.0 m/s tu 3 5 % W 1.4 m/s 4.7 % WSW 1.6 %/s MC 153 % NE 0.8 m/s 7.3 % ENE 0.7 m/s 4.1 % E 0.8 m/s ESE 19 % ESE 0.9 m/s 152 % 12 mis 68 % 1.1 ms 33 % 11 ms ^».#12.2 % SW 2.3 m/s SE 2 4 % SE 1.0 m/s 29 % 10 ms 28 % 08 ms 53 % 11 ms 32.1 % WNW 5.7 m/s 4.0 % W 6.8 m/s 0.6 % WSW 2.9 m/s 2.3 % ENE 3.7 m/s 3.9 % E 2.9 m/s 5.7 % ESE 3.3 m/s 03 % SW 2.5 m/s SE 8 7 % SE 3.7 m/s 8.6 % SSW 1.9 m/s 3.4 % S 1.0 m/s ___ 1.8 % SSE 1.0 m/s Novo mesto 1.1 % NNW 0.9 m/s 1.4 % N 0.8 m/s 1.9 % NNE 0.8 m/s 24 % 16 ms SEE 177 % £11 % 18 mfe ' 21 ms Portorož - letališče NNW ?.9 %/s 1.1 % NNE 1.8 m/s 0.2 % SSW 2.6 m/s NNW 0.6 m/s 0.5 % S 2.5 m/s Bilje N 0.6 m/s 1.1 % SSE 3.0 m/s NNE 0.6 m/s 2.6 % NW 1.6 m/s MC 64 % NE 1.4 m/s 2.3 % NW 1.8 m/s MC 1.1 % NE 1.9 m/s 2.1 % NW 0.9 m/s NE 2.0 % NE 0.8 m/s 5.4 % WNW 2.2 m/s 6.1 % ENE 1.4 m/s 7.8 % WNW 2.4 m/s CMC 07 % ENE 2.0 m/s 2.8 % WNW 0.9 m/s CMC 6.7 % ENE 1.3 m/s c.,15.5 % SW 1.3 m/s 2.2 % SE 0.8 m/s ,«, 30 % W 2.4 m/s 1.4 % WSW 1.9 m/s 2.2 % SW 2.4 m/s - 9 % 3 7 % : 23 m/s W 3.9 %/s 498 % ESE 2.3 m/s SE 70 % SE 2.6 m/s WSW 1.0 %s 5.2 % SW 1.1 m/s 31.6 % E 1.2 m/s ESE 21.7 % ESE 1.2 m/s 12 m/s 10.6 % S 1.0 m/s 3.2 % SSE 1.0 m/s Slika 1.1.16. Vetrovne rože, oktober 2001 1.6 % S 3.3 m/s ..,„ 4.7 % 2.4 % SSW 1.6 m/s 26 % SSE 1.1 m/s S 1.0 m/s Figure 1.1.16. Wind roses, October 2001 MC 25 % NE 3.1 m/s W E SW SSW 0.4 % N 1.7 m/s 10.9 % W 1.3 m/s 3.2 % E 1.0 m/s CSC 22 % ESE 0.7 m/s SE 5.9 % SSW 2.6 m/s ccc 30 % SSE 2.5 m/s SSW 13 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Veter jakosti vsaj 6 Beaufortov je na Kredarici pihal 13 dni. Na letališču v Portorožu je močan veter pihal 4 dni (najmočnejši sunek vetra 18 m/s), v Biljah je veter 8. in 17. oktobra dosegel 10.5 m/s. V Postojni je bil le en dan z močnim vetrom (sunek vetra 10.8 m/s), v Ljubljani 3 dnevi (sunek vetra 12.5 m/s). Za šest krajev so vetrovne rože, to je pogostost vetra po smereh, prikazane na sliki 1.1.16.; narejene so na osnovi polurnih povprečnih hitrosti in prevladujočih smeri vetra, izmerjenih na avtomatskih meteoroloških postajah. Na porazdelitev vetra po smereh močno vpliva oblika površja, zato se razporeditev od postaje do postaje močno razlikuje. Podatki na letališču Portorož dobro opisujejo razmere v dolini reke Dragonje, na njihovi osnovi pa ne moremo sklepati na razmere na morju; močno je prevladoval vzhodjugovzhodni veter, saj je pihal v skoraj v polovici vseh terminov. V Biljah je bil najpogostejši veter po dolini navzdol, torej vzhodnik, skupaj z vzhodseverovzhodnikom mu je pripadalo dobrih 53 % vseh terminov. V Ljubljani je bil najpogostejši severovzhodnik in severseverovzhodnik, skupaj jima je pripadalo skoraj 30 % vseh terminov. Na Kredarici je prevladoval zahodseverozahodnik, skupaj s severozahodnikom so ju zabeležili kar v 53.4 % vseh meritev. Preglednica 1.1.4. Odstopanja dekadnih in mesečnih vrednosti nekaterih parametrov od povprečja 1961-1990, oktober 2001 Table 1.1.4. Deviations of decade and monthly values of some parameters from the average values 1961-1990, October 2001 Postaj a Temperatura zraka Padavine Sončno obsevanje I. II. III. M I. II. III. M I. II. III. M Portorož 3.0 1.7 1.5 2.1 90 0 75 57 66 141 111 105 Bilje 3.2 2.0 2.7 2.5 80 0 42 44 69 147 91 101 Slap pri Vipavi 2.7 3.1 2.3 2.6 77 1 87 56 Ilirska Bistrica ♦ Postojna 4.1 3.5 2.7 3.3 56 8 37 36 60 144 97 102 Kočevje 3.7 1.9 2.5 2.7 59 0 58 40 Rateče 3.6 3.7 3.7 3.5 89 0 71 53 122 154 122 133 Lesce 3.4 2.9 3.4 3.2 140 0 66 75 Slovenj Gradec 3.6 3.0 3.9 3.5 127 0 62 64 139 132 117 130 Brnik 3.5 2.5 3.4 3.1 118 0 68 66 Ljubljana 4.4 3.1 3.5 3.6 110 1 56 59 132 125 122 127 Sevno 4.3 3.1 3.1 3.4 88 0 22 39 Novo mesto 5.0 2.9 3.4 3.7 48 1 27 27 162 143 128 145 Črnomelj 5.8 3.1 3.9 4.1 43 0 34 27 Bizeljsko 4.4 2.7 2.9 3.2 48 0 13 22 Celje 4.4 3.0 3.7 3.6 140 0 30 59 173 139 132 149 Starše 5.0 2.7 3.9 3.8 111 0 58 56 Maribor 4.3 3.0 3.7 3.6 84 0 59 47 Jeruzalem 4.4 3.1 3.2 3.4 75 0 50 42 Murska Sobota 4.9 2.7 3.9 3.8 57 0 55 37 150 102 121 125 Veliki Dolenci 4.3 3.3 3.6 3.7 26 0 21 16 LEGENDA: ♦ začasna prekinitev meritev in opazovanj Temperatura zraka - odklon povprečne temperature zraka na višini 2 m od povprečja 1961-1990 (°C) Padavine - padavine v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) Sončne ure - trajanje sončnega obsevanja v primerjavi s povprečjem 1961-1990 (%) I., II., III., M - dekade in mesec Vse tri tretjine oktobra so bile občutno toplejše od dolgoletnega povprečja, najbolj pa je odstopala prva tretjina meseca, ki je bila v večjem delu Dolenjske in v Beli krajini za okoli 5 °C toplejša kot v dolgoletnem povprečju. V Črnomlju je k velikemu odklonu nekoliko prispevala tudi selitev merilnega mesta v preteklosti. Prva tretjina je bila ponekod na Štajerskem, v Ljubljanski kotlini in na Koroškem bolj mokra kot v dolgoletnem povprečju. Skoraj povsem suh je bil osrednji del oktobra, v zadnji tretjini so sicer bile padavine, a dolgoletno povprečje ni bilo doseženo. Oktobra je bilo nadpovprečno veliko sončnega vremena, v prvi tretjini dolgoletno povprečje ni bilo doseženo na Primorskem in Notranjskem, v primerjavi z dolgoletnim povprečjem je v Vipavski dolini in na Notranjskem sonca nekoliko primanjkovalo tudi v zadnji tretjini meseca. V osrednjem delu oktobra je bilo sončnega vremena skoraj povsod občutno več kot običajno. Na sliki 1.1.17. levo je največja oktobrska debelina snežne odeje na Kredarici. V preteklosti se je oktobra debelina snežne odeje na Kredarici že dvakrat približala 2 m, 198 cm so zabeležili leta 1964, le cm manj pa leta 1974. Od začetka meritev na Kredarici je snežna odeja petkrat prekrivala tla vse oktobrske dni, oktobra 1965 pa snežne odeje ni bilo. Letos so na Kredarici zabeležili 8 dni s snežno odejo, najdebelejša je bila 22. oktobra z 12 cm. Izjemoma se zgodi, da oktobra sneg že seže tudi do nižin, v Ljubljani so od 14 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE leta 1951 dalje oktobra le trikrat zabeležili prisotnost snežne odeje, ki pa ob meritvah ob 7. uri zjutraj nikoli ni presegla 2 cm. Sliki 1.1.17. Maksimalna višina snežne odeje in število dni s snežno odejo v oktobru Figure 1.1.17. Maximum snow cover depth in October and number of days with it Na sliki 1.1.18. je predstavljeno število dni z nevihto v Postojni, Ljubljani, Novem mestu in Murski Soboti. Pogostost neviht oktobra že močno upade, navadno spremljajo prehode hladnih front z izrazito ohladitvijo v višjih plasteh ozračja. Kot vidimo na sliki je bil oktober 1992 po pogostosti neviht povsem primerljiv z osrednjimi poletnimi meseci. V Ljubljani v dolgoletnem povprečju oktobra beležijo le po dva dni z nevihto, letos neviht niso opazili. KREDARICA ----M---i— —i—L— 1955 1959 1963 1 1983 1987 1991 1995 NOVO MESTO JU urin m i IL O 6 > LU t 4 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 MURSKA SOBOTA 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slike 1.1.18. Oktobrsko število dni z nevihto in povprečje obdobja 1961-1990 Figure 1.1.18. Number of days with thunderstorm in October and the mean value of the period 1961-1990 12 2 10 0 8 8 6 4 2 2 0 0 6 4 Kredarico so oktobra vsaj za nekaj časa ovili oblaki v 12 dneh, kar je 4 dni pod dolgoletnim povprečjem. Na letališču v Portorožu so zabeležili dva dni z meglo, v Biljah pa 5 dni. Septembra in oktobra je po nižinah megla najbolj pogosta; ker ima sonce še dovolj moči, meglo običajno razkroji najkasneje do zgodnjega popoldneva. Število dni z meglo po letu 1951 v Ljubljani je prikazano na sliki 1.1.19., letos so zabeležili 15 dni s pojavom megle, dolgoletno povprečje je 15 dni in pol; po petih letih se je pogostost megle v oktobru spet približala povprečju obdobja 1961-1990. Pogosto meglo v letošnjem oktobru lahko pripišemo veliki pogostosti ustaljenega jesenskega vremena, saj v zadnjih dveh desetletjih urbanizacija okolice merilnega in opazovalnega mesta ter skrajšan opazovalni čas na observatoriju Ljubljana Bežigrad prispevata k upadanju pogostosti megle. Od leta 1951 so oktobra 1969 meglo zabeležili kar v 30 dneh, le 6 dni z meglo pa je bilo oktobra 1987. Na sliki 1.1.20 levo je prikazan povprečni zračni pritisk v Ljubljani. Ni preračunan na nivo morske gladine, zato je nižji od tistega, ki ga dnevno objavljamo v vremenskih poročilih. Dokaj nizek je bil zračni pritiska 4. oktobra z 980.5 mb, tri dni kasneje se je spustil na 979.8 mb, nato je hitro naraščal in 11. oktobra dosegel najvišjo vrednost letošnjega oktobra, in sicer 994.9 mb, podobne so bile razmere tudi 15 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE naslednji dan. 21. oktobra je bil zračni pritisk le 975.7 mb, kar je bila najnižja vrednost letošnjega oktobra. Pritisk se je v naslednjih dneh hitro dvigal in ostal visok vse do konca meseca. Slika 1.1.19. Oktobrsko število dni z meglo in povprečje obdobja 19611990 Figure 1.1.19. Number of foggy days in October and the mean value of the period 1961-1990 Q O 20 - 35 30 25 ^ 15 0 1951 1956 1961 1966 1971 1976 1981 1986 1991 1996 2001 Slika 1.1.20. Potek povprečnega zračnega pritiska in povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare oktobra 2001 Figure 1.1.20. Mean daily air pressure and the mean daily vapor pressure in October 2001 Na sliki 1.1.20. desno je potek povprečnega dnevnega delnega pritiska vodne pare v Ljubljani. Koliko vodne pare lahko sprejme zrak, je odvisno od temperature zraka, zato je potek povprečnega dnevnega pritiska vodne pare v grobem podoben poteku povprečne dnevne temperature. Največ vlage je bilo v zraku 7. in 8. oktobra, ko je bil delni pritisk vodne pare 17.2, oziroma 17.5 mb. Najbolj suh je bil zrak 27. oktobra, ko je delni pritisk vodne pare padel na 9.3 mb. SUMMARY Mean air temperature in October 2001 was well above the 1961-1990 normals, the anomaly was mostly between 2 and 4 °C and was statistically significant. In some regions mean air temperature in October was even slightly higher that the mean air temperature in September 2001. Sunshine duration exceeded the 1961-1990 normals everywhere in the country, only in Postojna exactly the same sunshine duration was observed as on the average in the reference period. It should be also noted that there was more sunny weather in October than in September this year. As mostly sunny weather was prevailing, October turned out to be quite dry. Precipitation was everywhere in the county well bellow the 1961-1990 normals, less than 20 % of the normals fell on Goričko. Julian Alps were the rainiest region, but even there less than 200 mm fell. Abbreviations in the Table 1.1.1.: NV - altitude above the mean sea level (m) PO - mean cloud amount (in tenth) TS - mean monthly air temperature (°C) SO - number of cloudy days TOD - temperature anomaly (°C) SJ - number of clear days TX - mean daily temperature maximum for a month (°C) RR - total amount of precipitation (mm) TM - mean daily temperature minimum for a month (°C) RP - % of the normal amount ofprecipitation TAX - absolute monthly temperature maximum (°C) SD - number of days with precipitation >1.0 mm DT - day in the month SN - number of days with thunderstorm and thunder TAM - absolute monthly temperature minimum (°C) SG - number of days with fog SM - number of days with min. air temperature <0 °C SS - number of days with snow cover at 7 a.m. SX - number of days with max. air temperature >25 °C SSX - maximum snow cover depth (cm) TD - number of heating degree days VE - number of days with wind >6Bf OBS - bright sunshine duration in hours P - average pressure (hPa) RO - % of the normal bright sunshine duration PP - average vapor pressure (hPa) 16 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 1.2. Meteorološka postaja Tomaj—Godnje 1.2. Meteorological station Tomaj-Godnje Mateja Nadbath V jugozahodni Sloveniji, na Krasu, je meteorološka-klimatološka postaja Tomaj-Godnje, na nadmorski višini 320 m. Na Krasu je to edina postaja, na kateri merijo in opazujejo vse meteorološke spremenljivke za celovit opis vremena in klime Krasa. V Opatjem selu in Selih na Krasu sta tudi meteorološki postaji, vendar le z meritvami padavin in opazovanjem meteoroloških pojavov. Slika 1.2.1. Geografska lega meteorološke postaje v Tomaju (vir: Atlas Slovenije) Figure 1.2.1. Geographical position of meteorological station in Tomaj (from: Atlas Slovenije) Na postaji v Tomaju merijo temperaturo zraka 2 m nad tlemi, vlago zraka, smer in hitrost vetra, trajanje sončnega obsevanja, višino padavin in snežne odeje ter opazujejo stanje tal, oblačnost in meteorološke pojave. Od oktobra 2000 merijo temperaturo in vlago zraka, tudi z elektronskimi senzorji. Vsi meteorološki instrumenti so postavljeni na dvorišču opazovalčeve hiše v Tomaju, izjema je heliograf, ki je na opazovalčevem vrtu, od hiše je oddaljen 80 m proti jugozahodu. Teren je odprt proti jugovzhodu in se spušča v dolino. V okolici so drevesa in vinogradi. Z meteorološkimi meritvami in opazovanji so v Tomaju začeli marca 1909. Sprva so merili le višino padavin in opazovali meteorološke pojave. Maja 1955 je postala postaja v Tomaju, kasneje je bila premeščena v Godnje, klimatološka. Z meteorološkimi opazovanji in meritvami je leta 1909 začel občinski sluga, katerega ime se v našem arhivu ni ohranilo, naslednji so bili Ervino Verdelago, Renata Seničar, Beatrika Škrlj, Imelda Škrlj, Albin Kuder, Antonija Ravbar in Emil Turk. Od februarja 1958 do aprila 1992 je bila meteorološka opazovalka Adela Slavec; zadnjih deset let pa opazuje in meri Franc Pipan. Z vsakim novim opazovalcem se je spremenila tudi lokacija meteorološke postaje. Januarja 1956 so meteorološko postajo iz Tomaja preselili v Godnje. Slika 1.2.3. Meteorološki opazovalec Franc Pipan z ženo pred opazovalnim prostorom v Tomaju, 11. 10. 2001 (foto: B. Kokalj) Figure 1.2.3. Meteorological observer Franc Pipan and his wife in front of observing place in Tomaj, on 11th of October 2001 (photo: B. Kokalj) Slika 1.2.2. Meteorološka postaja v Tomaju, pogled proti severovzhodu, 24. 5. 1996 (foto: A. Žvokelj) Figure 1.2.2. Meteorological station in Tomaj, a view to north-east, on 24th of May 1996 (photo: A. Žvokelj) 17 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE V Godnjah so spremljali vreme do aprila 1992, ko so postajo spet preselili v Tomaj, kjer je še danes. Slika 1.2.4. Različne lokacije meteorološke postaje od leta 1913 do 2001, v tem času se je postaja preselila 4-krat; puščica kaže sedanjo lokacijo (vir: Atlas Slovenije) Figure 1.2.4. Different locations of meteorological station from year 1913 to 2001, observing place had been moved four times; arrow shows present location (from: Atlas Slovenije) Poleg selitev opazovalnega prostora, so v Tomaju meteorološke meritve in opazovanja tudi dvakrat prekinili. Prvič so jih prekinili leta 1912. Ponovno so začeli z meritvami in opazovanji januarja 1923. Drugič so za slaba 4 leta prekinili z meritvami januarja 1944. Od novembra 1947 do danes potekajo meteorološke meritve in opazovanja neprekinjeno. Slika 1.2.5. Višina padavin in povprečna temperatura zraka v oktobru na meteorološki postaji Tomaj-Godnje. Povprečna temperatura zraka letošnjega oktobra je bila najvišja do sedaj, kar 14.7 °C, od dolgoletnega povprečja za oktober je višja kar za 3.5 °C; padlo pa je 50 mm padavin, kar je za 84 mm padavin manj od dolgoletnega povprečja. Oktobra 1965 padavin ni bilo, kar je tudi edini povsem suh oktober v obdobju 1956-2001. Figure 1.2.5. Precipitation and mean air temperature in October on meteorological station Tomaj-Godnje. In October 2001 fell 50 mm precipitation, what is 84 mm less than long-term average for that month; in October 1965 were no precipitation at all. Mean air temperature in October 2001 was 14.7 °C, what is the highest temperature in October in period 1956-2001 and it is 3.5 °C above mean air temperature. 2500 -| 2250 2000 0 °C Tef > 5 °C Tef > 10 °C Tef od 1.1. I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm I. II. III. M Vm > 0 °C > 5 °C > 10 °C Portorož-letališče 184 157 150 491 34 134 107 95 336 34 84 57 40 181 31 3430 2250 1233 Bilje 174 146 142 463 82 124 96 87 308 82 74 46 32 153 70 3182 2026 1060 Slap pri Vipavi 172 162 146 481 83 122 112 91 326 83 72 62 36 171 74 3102 1958 997 Postojna 153 133 112 397 105 103 83 57 242 99 53 33 8 94 59 2457 1411 625 Kočevje 148 114 103 366 85 98 64 48 211 76 48 14 7 70 33 2484 1456 645 Rateče 123 105 89 317 112 73 55 34 162 88 23 7 1 31 22 1936 1034 421 Lesce 137 113 103 353 82 87 63 48 198 74 37 14 7 57 29 2354 1342 590 Slovenj Gradec 143 118 110 371 109 93 68 55 216 97 43 18 9 70 41 2369 1386 629 Brnik 145 117 108 370 97 95 67 53 215 87 45 17 9 71 39 2448 1428 654 Ljubljana 169 138 128 434 113 119 88 73 279 110 69 38 20 126 75 2903 1818 933 Sevno 162 136 122 419 108 112 86 67 264 102 62 36 19 117 67 2559 1523 724 Novo mesto 169 131 121 420 115 119 81 66 265 109 69 31 18 118 73 2856 1794 921 Črnomelj 179 135 129 443 118 129 85 74 288 113 79 35 22 135 78 3012 1948 1050 Bizeljsko 167 132 120 419 103 117 82 65 264 99 67 32 19 118 70 2816 1749 885 Celje 161 128 121 411 116 111 78 66 256 109 61 28 17 106 65 2757 1698 846 Starše 170 128 126 424 119 120 78 71 269 114 70 28 21 119 74 2791 1743 903 Maribor 165 134 128 427 114 115 84 73 272 110 65 34 22 121 73 2804 1748 904 Maribor-letališče 163 124 126 414 101 113 74 71 259 97 63 24 20 108 60 2725 1681 845 Jeruzalem 172 142 127 441 109 122 92 72 286 106 72 42 27 140 78 2791 1736 904 Murska Sobota 165 124 120 409 119 115 74 66 255 112 65 24 19 108 68 2734 1700 863 Veliki Dolenci 163 134 121 418 117 113 84 66 263 111 63 34 22 119 76 2678 1649 834 LEGENDA: I., II., III., M -dekade in mesec Vm -odstopanje od mesečnega povprečja (1951-94) Tef > 0 °C, Tef > 5 °C, Tef > 10 °C -vsote efektivnih temperatur zraka na 2 m nad temperaturnimi pragovi 0, 5 in 10 °C 28 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE so bili izredno ugodni. Temperature so se v setveni globini gibale med 10 in 20 °C ( preglednica 2.1.), kar je omogočilo vznik semena v 10 do 14 dneh. Le najzgodnejše setve so do konca meseca že razvile tretji list (preglednica 2.3.). Zaradi previsokih temperatur zraka se posevki oktobra še niso utrjevali. Proces utrjevanja vzpodbudi postopno zniževanje temperatur zraka, najprej pod 10 °C, nato pa pod 0 °C. Za proces utrjevanja posevkov bodo zato zelo pomembne vremenske razmere v novembru. Oktobra je postopno pričelo rumeneti listje večine listopadnih drevesnih vrst v Sloveniji. Najprej divji kostanj v prvi polovici oktobra, v drugi polovici pa tudi lipa, lipovec, breza in bukev (preglednica 2.2.). Na nekaterih območjih, predvsem tistih, ki jih je prizadela poletna suša, smo letos lahko opazili tudi zgodnejše rumenenje listopadnih drevesnih vrst. Večinoma pa si je drevje po vzpostavitvi normalne založenosti tal z vodo v prvi polovici septembra opomoglo, zato ni bilo opaziti posebnosti v procesu rumemenja. RAZLAGA POJMOV TEMPERATURA TAL dekadno in mesečno povprečje povprečnih dnevnih temperatur tal v globini 2 in 5 cm; povprečna dnevna temperatura tal je izračunana po formuli: vrednosti meritev ob (7h + 14h +21h)/3; absolutne maksimalne in minimalne terminske temperature tal v globini 2 in 5 cm so najnižje oziroma najvišje dekadne vrednosti meritev ob 7h, 14h, in 21h. VSOTA EFEKTIVNIH TEMPERATUR ZRAKA NAD PRAGOVI 0, 5 in 10 °C Z(Td-Tp) Td - average daily air temperature Tp - 0 °C, 5 °C, 10 °C ABBREVIATIONS in the section 2. Tz2 -soil temperature at 2 cm depth C) Tz5 -soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 max -maximum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 max - maximum soil temperature at 5 cm depth (°C) Tz2 min -minimum soil temperature at 2 cm depth (°C) Tz5 min -minimum soil temperature at 5 cm depth (°C) od 1.1. -sum in the period - 1st January to the end of the current month Tef>0 oC -sums of effective air temperatures above 0 oC ("C) Tef>5 oC -sums of effective air temperatures above 5 oC fC) Tef>10 oC -sums of effective air temperatures above 10 oC fC) Vm -declines of monthly values from the averages f C) I.,II.,III. -decade M -month * -missing value ! -extreme decline SUMMARY At the beginning of October the above average air temperatures favoured the ripening of late varieties of grape in Podravje vine - growing region. The grape gathering of late varieties was recommended from October 10 to 15. The soil temperatures favoured the sowing and emergence of winter wheat. The seeds emerged in 10 to 14 days and developed the 3-rd leaf until the end of October. The autumn colouring of most deciduous trees did not decline from the average. Only on the areas affected by summer drought the precocious colouring was observed. 29 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 3. HIDROLOGIJA 3. HYDROLOGY 3.1. Pretoki rek 3.1. Discharges of Slovenian rivers Igor Strojan Oktober je bil hidrološko suh mesec. Po koritih večjih slovenskih rek je odteklo le 66 odstotkov količine vode, ki je običajna za oktober. Hidrološko suhe mesece vse od aprila dalje je tako za sedaj prekinil le prejšnji moker mesec september. V primeru neobičajno suhega novembra se lahko neugodne hidrološke razmere nadaljujejo v obdobje običajne zimske suše, kar bi močno podaljšalo celotno hidrološko suho obdobje (slika 3.1.1.) Časovno spreminjanje pretokov Pretoki so se v oktobru večinoma zmanjševali. Po prvem tednu, ko so se pretoki zaradi manjše količine padavin nekoliko povečali je sledilo obdobje preteŽno enakomernega zmanjševanja pretokov. V začetku oktobra srednji pretoki so se do konca meseca zmanjšali do malih vrednosti. (slika 3.1.2.). Primerjava značilnih pretokov z obdobjem 1961 - 1990 Pretoki so bili največji v času od prvega do devetega oktobra (preglednica 3.1.1.). V povprečju so bile oktobrske visokovodne konice 62 odstotkov manjše kot navadno (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). Vsi srednji pretoki rek so bili podpovprečni (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). V povprečju so dosegli 66 odstotkov običajnih pretokov v oktobru. Najmanjši pretoki v mesecu so bili v veliki večini dokaj podobni običajnim vrednostim (slika 3.1.3. in preglednica 3.1.1.). Najmanjši so bili na Soči v Solkanu, kjer so bili skoraj polovico manjši kot običajno. Pretoki so bili najmanjši na koncu meseca. SUMMARY Following hydrologically wet month September, October was hydrologically dry. The mean discharges were on average 44 percent lower than usual. 30 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Slika 3.1.1. Razmerja med srednjimi pretoki oktobra 2001 in povprečnimi srednjimi oktobrskimi pretoki v obdobju 1961 - 1990 na slovenskih rekah. Figure 3.1.1. Ratio of the October 2001 mean discharges of Slovenian rivers compared to October mean discharges of the 1961 - 1990 period. 350 300 250 200 -150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 BORL+ FORMIN — GORNJA RADGONA 400 350 300 250 200 150 100 50 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 RADOVLJICA -MEDNO -HRASTNIK -ČATEŽ i i i i i t i r 1 i r 1 l 1 i 1 —1 i 1 1-1 i 1 1 1 1 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 SOLKAN -DOLENJE PODROTEJA 140 120 100 80 __ __ __ -- -- -- __ ___ ___ __ __ -- -- 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 RAKOVEC —VELIKO ŠIRJE 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 40 -20 -0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 I CERKVENIKOV MLIN -MOSTE -RADENCI I Slika 3.1.2. Srednji dnevni pretoki slovenskih rek v oktobru 2001. Figure 3.1.2. The October 2001 daily mean discharges of Slovenian rivers. 300 120 200 100 50 0 31 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 6,0 > 5,0 O P 4,0 H H 4,0 O W 3,0 R b RJ2,0 h s N 3 1,0 0,0 nI JU nI JU JU / /« ■ cs? 3 •S*" ^ ^ f * f ' ■ 3 & ¿ž & ^ & □ Qsr okt 2000 □ okt 1961 - 1990 / 6,0 V 5,0 O O 4,0 H H R P3,0 R a 2,0 1,0 0,0 3 3 rv .i?- ^ , - 3 & 3 ^ ^ 3 # - tf # ^ # 4? * / □ Qnp okt 2000 □ okt 1961 - 1990 3 3 / Slika 3.1.3. Veliki (Qvk), srednji (Qs) in mali (Qnp) pretoki v oktobru 2001 v primerjavi s pripadajočimi pretoki v obdobju 1961 - 1990. Pretoki so podani relativno glede na povprečja pripadajočih pretokov v obdobju 1961 - 1990. Figure 3.1.3. Large (Qvk), medium (Qs) and small (Qnp) discharges in October 2001 in comparison with characteristic discharges in the period 1961 - 1990. The given values are relative with regard to the mean values of small, medium and large discharges in the 1961 - 1990 period. 32 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE REKA/RIVER POSTAJA/ Qvk nQvk sQvk vQvk STATION Oktober 2001 Oktober 1961-1990 m3/s dan m3/s m3/s m3/s MURA G. RADGONA 140 1 85 283 1067 DRAVA# BORL+FORMIN * 287 9 371 735 1809 DRAVINJA VIDEM * 23,7 5 1,9 62,2 291 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 133 5 15,1 356 1238 SOTLA RAKOVEC * 8,0 6 1,6 50,4 251 SAVA RADOVLJICA * 135 8 35,7 209 580 SAVA MEDNO 172 9 54,4 425 1151 SAVA HRASTNIK 242 9 68,5 635 1627 SAVA ČATEŽ * 373 5 86,4 1052 3001 SORA SUHA 41,3 5 11,7 150 439 KRKA PODBOČJE 51,4 1 10,1 169 362 KOLPA RADENCI 46,1 6 14,5 374 904 LJUBLJANICA MOSTE 107 2 20,2 161 377 SOČA SOLKAN 281 8 77 715 2134 VIPAVA DOLENJE 28,0 1 3 75,0 249 IDRIJCA PODRO TEJA 25,1 1 2,2 82,2 304 REKA C. MLIN * nip nip 1,1 72,2 248 Qs nQs sQs vQs MURA G. RADGONA 104 64,5 129 283 DRAVA# BORL+FORMIN * 219 120 288 564 DRAVINJA VIDEM * 6,2 1,1 11,2 47,7 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 24,4 7,7 47,7 170 SOTLA RAKOVEC * 4,1 1,2 8,5 40,6 SAVA RADOVLJICA * 37,5 10 48,3 129 SAVA MEDNO 75,5 27,1 96,4 260 SAVA HRASTNIK 140,2 45,8 184 500 SAVA ČATEŽ * 178,5 68,3 291 826 SORA SUHA 15,7 3,4 22,2 79,9 KRKA PODBOČJE 24,5 7,9 53,1 202 KOLPA RADENCI 19,7 4,3 58,1 197 LJUBLJANICA MOSTE 47,3 5,8 56,2 168 SOČA SOLKAN 91,7 19,5 102 300 VIPAVA DOLENJE 9,4 1 12,5 43,6 IDRIJCA PODRO TEJA 5,1 0,96 10,2 35,4 REKA C. MLIN * nip 0,45 8,9 37,1 Qn p nQnp sQnp vQnp MURA G. RADGONA 91,3 18 55,8 88,7 146 DRAVA# BORL+FORMIN * 161 26 60,8 175 427 DRAVINJA VIDEM * 3,3 19 0,79 3,7 16,5 SAVINJA VELIKO ŠIRJE 10,9 30 6,0 14,7 51,6 SOTLA RAKOVEC * 2,9 19 1 1,7 6,1 SAVA RADOVLJICA * 14,5 30 6,5 15,2 30,5 SAVA MEDNO 28,1 30 20,3 40,1 70,8 SAVA HRASTNIK 80,5 20 35,2 74,5 198 SAVA ČATEŽ * 104 29 56,5 116 393 SORA SUHA 6,6 30 2,6 6,3 14,1 KRKA PODBOČJE 15,9 21 6,2 17,7 99,6 KOLPA RADENCI 10,6 21 4,0 12 58,1 LJUBLJANICA MOSTE 19,3 30 4,1 17,2 65,5 SOČA SOLKAN 14,8 26 9,6 30,6 64,2 VIPAVA DOLENJE 4,4 19 0,89 3 7,3 IDRIJCA PODRO TEJA 2,3 17 0,84 2,1 3,7 REKA C. MLIN * nip nip 0,22 1,3 5,3 Preglednica 3.1.1. Veliki, srednji in mali pretoki v oktobru 2001 in značilni pretoki v obdobju 1961 - 1990. Table 3.1.1. Large, medium and small, discharges in October 2001 and characteristic discharges in the 1961 - 1990 period. Legenda: Explanations: Qvk veliki pretok v mesecu-opazovana konica Qvk the highest monthly discharge-extreme nQvk najmanjši veliki pretok v obdobju nQvk the minimum high discharge in a period sQvk srednji veliki pretok v obdobju sQvk mean high discharge in a period vQvk največji veliki pretok v obdobju vQvk the maximum high discharge in a period Qs srednji pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qs mean monthly discharge-daily average nQs najmanjši srednji pretok v obdobju nQs the minimum mean discharge in a period sQs srednji pretok v obdobju sQs mean discharge in a period vQs največji srednji pretok v obdobju vQs the maximum mean discharge in a period Qnp mali pretok v mesecu-srednje dnevne vrednosti Qnp the smallest monthly discharge-daily average nQnp najmanjši mali pretok v obdobju nQnp the minimum small discharge in a period sQnp srednji mali pretok v obdobju sQnp mean small discharge in a period vQnp največji mali pretok v obdobju vQnp the maximum small discharge in a period * pretoki (Oktober 2001) ob 7:00 * discharges in October 2001 at 7:00 a.m. # obdobje 1954-1976 # period 1954-1976 nip ni podatka nip no data 33 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 3.2. Temperature rek in jezer 3.2. Temperatures of Slovenian rivers and lakes Igor Strojan Oktobra je bila povprečna mesečna temperatura voda višja kot navadno. Temperature so bile na rekah v povprečju nekaj več kot eno stopinjo, na obeh jezerih pa eno stopinjo višje od tistih v oktobrskem dolgoletnem obdobju. Na dokaj visoke povprečne temperature voda je vplivalo stabilno vreme brez večjih temperaturnih nihanj zraka. Spreminjanje temperatur rek in jezer v oktobru Temperature voda so se v oktobru malo spreminjale. Kljub pretežno stabilnemu vremenu preko celega meseca, so se vode po prvem tednu večinoma počasi ohlajale. Manjše odstopanje od celotne ocene je bilo zabeleženo od 21. do 23. oktobra, ko so se temperature na nekaterih rekah prehodno nekoliko zvišale (slika 3.2.1). _Primerjava značilnih temperatur voda z večletnim obdobjem_ Najnižje temperature rek in jezer so bile višje od tistih v dolgoletnem primerjalnem obdobju, saj ni bilo večjih vremenskih ohladitev, ki bi vplivale na temperature voda (preglednica 3.2.1.). Vode so bile večinoma najbolj hladne v zadnjih dneh oktobra. Srednje mesečne temperature rek in obeh jezer so bile višje kot navadno v oktobrskih mesecih. Najnižjo srednjo temperaturo na rekah je imela Kamniška Bistrica v Kamniku (9,2 °C), najvišjo pa Ljubljanica v Mostah (13,5 °C) (preglednica 3.2.1.). Najvišje temperature rek in obeh jezer so bile večinoma celo nekoliko nižje kot navadno (preglednica 3.2.1.). Vode so bile najbolj tople ob koncu prvega tedna, ter 21. in 22. oktobra. 18 16 -14 12 10 -8 6 4 2 0 1 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 -MURA - G.RADGONA — 'SAVA - ŠENTJAKOB 19 21 23 25 27 29 18 16 14 12 10 --_ 8 6 4 2 0 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 -LJUBLJANICA MOSTE — 'KAMNIŠKA BISTRICA - KAMNIK -KRKA - PODBOCJE ■SOCA - SOLKAN 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 -BLEJSKO J. - MLINO — 'BOHINJSKO J. - SVETI DUH Slika 3.2.1. Srednje dnevne temperature slovenskih rek in jezer oktobra 2001. Figure 3.2.1. The October 2001 daily mean temperatures of Slovenian rivers and lakes. Preglednica 3.2.1. Nizke, srednje in visoke temperature slovenskih rek in jezer oktobra 2001 in značilne temperature v večletnem obdobju. 34 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Table 3.2.1. Low, mean and high temperatures of Slovenian rivers and lakes in October 2001 and characteristic temperatures in the long term period. TEMPERATURE REK / RIVER TEMPERATURES REKA / RIVER MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION Oktober 2001 Oktober obdobje/period Tn p nTnp sTnp vTnp °C dan °C °C °C MURA G. RADGONA 10,6 31 5,2 7,7 9,4 SAVA ŠENTJAKOB 10,0 31 6,0 8,0 9,0 K. BISTRICA KAMNIK 8,5 28 7,4 8,3 10,0 LJUBLJANICA MOSTE 12,8 1 8,7 9,0 9,6 KRKA PODBOČJE 10,6 29 7,0 8,9 10,2 SOČA SOLKAN 10,6 24 7,0 8,6 10,3 Ts nTs sTs vTs MURA G. RADGONA 12,4 9,6 11,0 11,9 SAVA ŠENTJAKOB 11,6 9,1 9,9 10,5 K. BISTRICA KAMNIK 9,2 9,0 9,8 11,6 LJUBLJANICA MOSTE 13,5 10,7 11,0 11,2 KRKA PODBOČJE 12,5 10,9 11,7 12,4 SOČA SOLKAN 11,3 9,7 10,1 10,9 Tvk nTvk sTvk vTvk MURA G. RADGONA 14,0 10 11,1 14,0 16,4 SAVA ŠENTJAKOB 13,3 5 10,8 12,1 13,8 K. BISTRICA KAMNIK 10,3 21 10,4 12,1 15,2 LJUBLJANICA MOSTE 14,9 22 12,1 15,3 17,9 KRKA PODBOČJE 14,5 5 11,6 15,0 17,4 SOČA SOLKAN 12,0 6 11,2 12,0 12,7 TEMPERATURE JEZER / LAKE TEMPERATURES JEZERO / LAKE MERILNA POSTAJA/ MEASUREMENT STATION Oktober 2001 Oktober obdobje/ period Tnp nTnp sTnp vTnp °C dan °C °C °C BLEJSKO J. MLINO 14,6 31 11,2 12,5 13,6 BOHINJSKO J. SVETI DUH 10,2 31 6,1 8,0 10,4 Ts nTs sTs vTs BLEJSKO J. MLINO 16,3 14,4 15,2 16,3 BOHINJSKO J. SVETI DUH 11,7 9,1 10,8 12,4 Tvk nTvk sTvk vTvk BLEJSKO J. MLINO 17,2 8 16,2 17,6 19,0 BOHINJSKO J. SVETI DUH 13,0 8 12,5 14,1 15,8 Legenda: Explanations: Tnp nizka temperatura v mesecu / the low monthly temperature nTnp najnižja nizka temperatura v obdobju / the minimum low temperature of multiyear period sTnp srednja nizka temperatura v obdobju / the mean low temperature of multiyear period vTnp najvišja nizka temperatura v obdobju / the maximum low temperature of multiyear period Ts srednja temperatura v mesecu / the mean monthly temperature nTs najnižja srednja temperatura v obdobju / the minimum mean temperature of multiyear period sTs srednja temperatura v obdobju / the mean temperature of multiyear period vTs najvišja srednja temperatura v obdobju / the maximum mean temperature of multiyear period Tvk visoka temperatura v mesecu / the highest monthly temperature nTvk najnižja visoka temperatura v obdobju / the minimum high temperature of multiyear period sTvk srednja visoka temperatura v obdobju / the mean high temperature of multiyear period vTvk najvišja visoka temperatura v obdobju / the maximum high temperature of multiyear period Opomba: Temperature rek in jezer so izmerjene ob 7:00 uri zjutraj. Explanation: River and lake temperatures are measured at 7 a.m. SUMMARY The water temperatures of Slovenian rivers and lakes were in October higher than usual. The temperatures were more than one degree higher if compared to average of multiyear period. During the month, there were only small variations of water temperature. 35 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 3. 3. Višine in temperature morja 3. 3. Sea levels and temperatures Mojca Robič Morje je bilo v oktobru povprečno visoko in zelo toplo. Višine morja v oktobru Časovni potek sprememb višine morja. Povprečne dnevne višine morja so bile večino meseca višje od povprečja. Nižje so bile le v tednu med 11. in 18. oktobrom (slika 3.3.1.). Najvišje in najnižje višine morja. Najvišja višina morja 281 cm je bila zabeležena 21. oktobra ob 12:04, najnižja 150 cm pa 16. oktobra ob 15:30 uri. Obe vrednosti sta podobni srednjim obdobnim vrednostim (preglednica 3.3.1.). Primerjava z obdobjem. Srednja mesečna višina morja in nanižja mesečna vrednost sta bili podobni srednjim obdobnim vrednostim, najvišja pa med najnižjo in srednjo obdobno vrednostjo. Razlika med najvišjo in najnižjo mesečno višino morja je bila majhna (preglednica 3.3.1.). Legenda: Explanations: SMV srednja mesečna višina morja je aritmetična sredina urnih višin morja v mesecu / Mean Monthly Water is the arithmetic average of mean daily water heights in a month NVVV najvišja višja visoka voda je najvišja višina morja odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti/ The Highest Higher High Water is the highest height water in a month. NNNV najnižja nižja nizka voda je najnižja višina morja odčitana iz srednje krivulje urnih vrednosti / The Lowest Lower Low Water is the lowest low water in a month. A amplitude / the amplitude Slika 3.3.1. Odkloni srednjih dnevnih višin morja v oktobru 2001 od povprečne višine morja v obdobju 1958-1990 in odkloni srednjih dnevnih zračnih pritiskov od dolgoletnih povprečnih vrednosti. Fig. 3.3.1. Differences between mean daily sea levels and the mean sea level for the period 1958-1990; differences between mean daily pressures and the mean pressure for the long term period in October 2001. -Odkloni višin morja — 'Odkloni zraenih pritiskov Preglednica 3.3.1. Značilne mesečne vrednosti višin morja oktobra 2001 in v dolgoletnem obdobju. Table 3.3.1. Characteristical sea levels of October 2001 and in the long term period. Mareografska postaja/Tide gauge: Koper okt.01 okt 1960 - 1990 min sr max cm cm cm cm SMV 218.6 206 220 238 NVVV 281 274 303 370 NNNV 150 131 147 166 A 131 127 157 192 36 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 300 250 200 150 100 50 0 -50 i i i i i i i i i i i i i _i_i_i_i_i_i_i_i_i_i_i_i_i_i_!_ 1 3 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Hmer Ha -Hres Slika 3.3.2. Izmerjene urne (Hmer) in astronomske (Ha) višine morja oktobra 2001. Izhodišče izmerjenih višin morja je mareografska "ničla" na mareografski postaji v Kopru. Srednja višina morja v dolgoletnem obdobju je 215 cm. Fig. 3.3.2. Measured (Hmer) and prognostic »astronomic« (Ha) sea levels in October 2001. 30 360 270 180 > 90 5 7 9 11 13 15 17 19 21 23 25 27 29 31 Vv dP Vs Slika 3.3.3. Hitrost (Vv) in smer (Vs) vetra ter odkloni zračnega pritiska (dP) v oktobru 2001. Fig. 3.3.3. Wind velocity Vv and direction Vs, air pressure deviations dP in October 2001. 30 60 ^ 0 > Slika 3.3.4. Residualne višine niso bile velike, gibale so se med -24 in +27 cm. Najvišja je bila 21. oktobra ob 3. uri ob nizkem zračnem pritisku in močnejšem pretežno južnem vetru. Fig. 3.3.4. Residuals in October were relativly small, between -24 cm and +27 cm. The highest residual was measured in the early morning of 21st October. 19 20 21 22 23 24 25 26 0 1 3 -Vv dP -Vs -Hmer -Ha -Hres 37 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Predvidene višine morja v decembru 2001 8:48 22:16 9:16 22:55 228 p 26 0 KÎ 5 2:42 15:49 3:22 16:19 9:46 23:43 10:18 0:42 10:52 2:01 11:31 3:27 12:51 4:28 16:13 5:13 17:51 3 P 1 £ 3 m 8i 9 ¿V K s 2 4:01 16:54 4:48 17:34 5:43 18:27 7:03 19:34 9:07 20:58 11:16 22:13 12:18 23:10 5:52 18:54 6:28 19:49 7:03 20:36 7:37 21:16 8:12 21:55 8:48 22:30 9:22 23:01 P 5 10 m 13 É \1 -J ta -j K? S 12:57 23:58 13:34 0:46 14:09 1:34 14:43 2:22 15:16 3:04 15:48 3:43 16:16 9:52 23:34 10:24 0:12 10:49 0:57 11:16 2:04 11:40 3:22 11:54 4:25 14:49 17 S Bi t2 MF i il § 4:21 16:46 4:57 17:13 5:33 17:43 6:21 18:16 7:28 18:55 9:34 19:49 12:34 20:58 5:06 17:16 5:40 18:40 6:10 19:30 6:43 20:12 7:18 20:52 7:55 21:31 8:34 22:12 J -T\ - A - - L 4 —/ # 5 J4 6 1 M v 4 8 -4 u r9 f k » / i—t- t ; t i= - M r —\ j tt 11 12:52 22:06 13:15 23:06 13:39 0:01 14:04 0:55 14:34 1:46 15:06 2:36 15:39 80 60 40 20 0 20 40 -60 -80 9:15 22:54 f\ V-, ■t i- --- T" 4 f - 1 "6 r— —\ —éZr --- j— 1- —^ J— A» L--- 3:22 16:15 Slika 3.3.5. Predvideno astronomsko plimovanje morja v decembru 2001 glede na srednje obdobne višine morja. Figure 3.3.5. Prognostic sea levels in December 2001. 38 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Temperatura morja v oktobru Časovni potek sprememb temperature morja. Tempertura morja je bila dokaj ustaljena in nenavadno visoka za ta letni čas. Gibala se je med 20.1 oC in 21.9 oC. V začetku meseca je temperatura zelo počasi naraščala do 12. v mesecu, ko je dosegla najvišjo vrednost, nato pa se je do konca meseca počasi in enakomerno zniževala (slika 3.3.6.). Primerjava z obdobnimi vrednostmi. Srednja in najnižja temperatura morja sta za približno dve stopinji prekašale najvišje vrednosti obdobja 1980 - 89, najvišja pa je bila le nekoliko višja od srednje obdobne vrednosti (preglednica 3.3.2.). Temperatura morja Temperatura zraka Globalno sevanje Slika 3.3.6. Srednja dnevna temperatura zraka, temperatura morja ter sončno obsevanje v oktobru 2001 Figure 3.3.6. Mean daily air temperature, sea temperature and sun insolation in October 2001 TEMPERATURA MORJA/ SEA SURFACE TEMPERATURE Merilna postaja / Measurement station: Luka Koper oktober oktober 2001 1980-89 min sr max oC oC oC oC Tmin 20.1 15.6 16.9 18.0 Tsr 21.2 18.5 19.2 19.9 Tmax 21.9 20.2 21.3 22.9 Preglednica 3.3.2. Najnižja, srednja in najvišja srednja dnevna temperatura v avgustu 2001 (Tmin, Tsr, Tmax) in najnižja, povprečna in najvišja srednja dnevna temperatura morja v desetletnem obdobju 1980 - 1989 (TMIN, TSR, TMAX) Table 3.3.2. Temperatures in August 2001 (Tmin, Tsr, Tmax ), and characteristical sea temperatures for 10 - years period 1980 - 1989 ^min tsr tmax) SUMMARY The sea levels in October were similar to those of long term period. The mean sea level was 218,6 cm. The sea temperature was very high for this time of the year. The mean monthly temperature 21,2 oC was higher than maximum of the period. The oscillation of temperatures in October was small. 39 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 3.4. Podzemne vode v aluvijalnih vodonosnikih v oktobru 2001 3.4. Groundwater reserves in alluvial aquifers in October 2001 Zlatko Mikulič Po nadpovprečno vodnatem septembru, so se zaloge podzemne vode v oktobru vnovič zmanjšale v večini aluvijalnih vodonosnikov Slovenije. Izjema so bili globoki vodnosniki Ljubljanske kotline, kjer se je pronicanje vode od septembrskih padavin nadaljevalo še v oktober. Tam so se vodne zaloge povečale. V severovzhodni Sloveniji se je nadaljevala hidrološka suša, ki je v oktobru zajela tudi nekatera območja v Krško-Brežiški kotlini na Dolenjskem. Za hidrološko sušo pri podzemnih vodah štejemo stanje ko so vodne zaloge na strnenjem območju za daljši čas pod ravnijo dolgoletnega povprečja Hnp letnih nižkov. V oktobru so območja s sušnimi razmerami obsegala skoraj vse Prekmursko polje, vse Mursko polje, vse Apaško polje, vse Dravsko polje, Ptujsko polje razen manjšega dela na vzhodu, zgornjo teraso vodonosnika Brežiškega polja, Krško polje ob Savi, vse Šentjernejsko polje in spodnji del vodonosnika doline Kamniške Bistrice ob reki Savi. Nizke zaloge podzemne vode na Sorškem polju in delu Kranjskega polja ne štejemo za hidrološko sušo, saj se primerjava nanaša na obdobje umetno zvišanih gladin od leta 1987, po izgradnji hidroelektrarne Mavčiče. Pod srednjo letno ravnijo Hs so bile zaloge podzemne vode v pretežnem delu Krškega polja, na spodnji terasi Brežiškega polja, delu Ljubljanske kotline, v Vipavsko-Soški dolini, na Vrbanskem platoju, v manjših predelih Prekmuija in Ptujskega polja, ter v celi Celjski kotlini. Nad srednjo letno ravnijo so bile zaloge podzemne vode na Ljubljanskem polju, in na Kranjskem polju v ozkem pasu ob reki Kokri. Na območju vodonosnikov je padlo precej manj dežja kot je septembrsko dolgoletno povprečje. Na območju vodonosnikov Dolenjske je bilo komaj četrtino običajnih padavin, v severovzhodni Sloveniji in na Primorskem okoli ene tretjine in v območju vodonosnikov osrednje Slovenije nekaj več kot polovica. Pretežni del dežja je padel v prvi dekadi meseca, preostanek pa okoli dvajsetega v mesecu. Primanjkljaju padavin primerno je bilo tudi precejšnje znižanje gladin podzemne vode. Največji, lokalno omejeni znižanji sta bili -203cm v Prvačini ob Vipavi in -165cm pri Britofu ob reki Kokri. Večja znižanja, ki so zajela pomembne dele vodonosnikov so bila zabeležena: pri Čatežu na Čateškem polju -137cm, pri Krški vasi na Krškem polju -128cm, pri Podgorici v dolini Kamniške Bistrice -104cm, pri Aiji vasi v Spodnje Savinjski dolini -95cm, in -77cm pri Hrastju na Ljubljanskem polju. Gladine podzemne vode so bile ustaljene, ali so se neznatno znižale v vodonosnikih severovzhodne Slovenije. Največja zvišanja gladin so bila zabeležena pri Brniku na Kranjskem polju +64cm, pri Orehovljah na Mirensko-Vrtojbenskem polju +38cm in pri Klečah na Ljubljanskem polju +29cm. Večinoma so celomesečni odtoki bili večji od dotokov, tako so se v večini vodonosnikov zaloge podzemne vode zmanjšale. Dotoki so presegali odtoke v globjih vodonosnikih Ljubljanske kotline in Primorske, kjer se je stanje vodnih zalog izboljšalo. Letošnji oktober je bil suh mesec, in se je prehodno septembrsko izboljašanje vodnih zalog po letošnji poletni suši že večinoma izničilo. V kolikor ne bo zelo obilnega dežja v novembru je velika nevarnost podaljšanja letošnje poletne suše na območju severovzhodne Slovenije še v zimske mesece. V zimskem obdobju je ob nižjih temperaturah zraka večja verjetnost snežnih padavin, ki ne bogatijo podzemnih zalog vse do spomladanskih odjug. SUMMARY In October 2001 groundwater reserves decreased in majority of alluvial aquifers in Slovenia. In deep aquifers of Ljubljana Basin reserves increased due to the infiltration of September rainfall. Reserves below mean annual value still prevailed, while drought in the north-eastern part of the country continued. The reserves increased over annual mean only in the aquifer of Ljubljana polje. 40 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE običajne vodne zaloge (normal GW reserves) susno (low GW reserves) merilno mesto z nivogramom observation point represented by graph Hvp... povprečje maksimalnih letnih gladin Hs... povprečna letna gladina (average of the annual GW level maxima) (multiannual mean GW level) Hnp... povprečje minimalnih letnih gladin (average of the annual GW level minima) Slika 3.4.1. Stanje vodnih zalog in nihanje gladin podzemne vode v mesecu oktobru 2001 v največjih slovenskih aluvijalnih vodonosnikih. Figure 3.4.1. Groundwater reserves and groundwater level oscillations in important alluvial aquifers of Slovenia in October 2001. 41 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 4. ONESNAŽENOST ZRAKA 4. AIR POLLUTION Andrej Šegula V oktobru smo imeli že nekaj dni z dolgotrajnejšo meglo v nižinah in kotlinah, kar je negativno vplivalo na čistost zraka. Onesnaženost z SO2 je bila precej večja kot v septembru. Opazno višje koncentracije so bile izmerjene zlasti na mestnih lokacijah sistema ANAS, tako da je bila marsikje presežena mejna, v Zagorju pa celo kritična urna vrednost. Med mestnimi lokacijami je dosegla povprečna mesečna koncentracija najvišjo vrednost v Krškem, kjer sta bili preseženi mejna urna in dnevna vrednost. Vse mejne in kritične vrednosti so bile kot običajno presežene na merilnih mestih vplivnega področja TET in TEŠ. Onesnaženje z dušikovimi oksidi je ostalo pod mejnimi vrednostmi. Onesnaženje s prašnimi delci je bilo do 50% večje kot septembra in je v Mariboru in Trbovljah preseglo dovoljeno urno vrednost. Koncentracije ozona so bile nižje od septemberskih in niso več dosegle mejnih vrednosti. Poročilo smo sestavili na podlagi začasnih podatkov iz naslednjih merilnih mrež: Merilna mreža Merilni interval Podatke posredoval in odgovarja za meritve: ANAS /2 ure Agencija republike Slovenije za okolje (ARSO) EIS TEŠ /2 ure Elektroinštitut Milan Vidmar EIS TET '/2 ure Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Celje /2 ure Zavod za zdravstveno varstvo Celje MO Maribor '/2 ure Zavod za zdravstveno varstvo Maribor - Inštitut za varstvo okolja OMS Ljubljana /2 ure ARSO, Elektroinštitut Milan Vidmar EIS Krško '/2 ure ARSO DIM - SO2 24 ur ARSO ANAS EIS TEŠ EIS TET EIS Celje MO Maribor OMS Ljubljana EIS Krško DIM - SO2 Analitično nadzorni alarmni sistem Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Šoštanj Ekološko informacijski sistem termoelektrarne Trbovlje Ekološko informacijski sistem Celje Mreža občine Maribor Okoljski merilni sistem Ljubljana Ekološko informacijski sistem Krško Redna mreža 24-urnih meritev SO2 in dima Ljubljana Fig. -Maribor -Celje - Trbovlje —Hrastnik -Zagorje -Krško -Murska S. Rakican Slika 4.1. Povprečne dnevne koncentracije SO2 (|g/m3) v oktobru 2001 Figure 4.1. Average daily concentration of SO2 (|g/m3) in October 2001 42 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Merilne mreže: ANAS, EIS TEŠ, EIS TET, MO MARIBOR OMS LJUBLJANA, EIS CELJE IN EIS KRŠKO Žveplov dioksid Oktobra je bila onesnaženost zraka z SO2 zlasti v večjih mestih precej večja kot v septembru. Najvišje mesečno povprečje in najvišjo dnevno vrednost je dosegla v Krškem. Tudi drugod so bile koncentracije SO2 oktobra višje kot septembra. Onesnaženost zraka z SO2 je prikazana na sliki 4.1 in v preglednici 4.1. V mreži sistema ANAS in na merilnih mestih OMS Ljubljana (celo na Vnajnaijih) ter na postaji EIS Krško je bila presežena mejna urna vrednost SO2. V Zagorju je najvišja urna koncentracija 741 ^g/m3 presegla tudi kritično dnevno, v Krškem pa najvišja dnevna koncentracija 176^g/m3 mejno dnevno vrednost. Povprečne dnevne koncentracije SO2 na postajah sistemov ANAS, OMS Ljubljana in EIS Krško so prikazane na sliki 4.1. Preglednica 4.1. Koncentracije SO2 za september 2001, izračunane iz polurnih meritev avtomatskih postaj Table 4.1. Concentrations of SO2 in October 2001, calculated from 1/2 -hour values measured by automatic stations Urne vrednosti 24-urne vrednosti MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp Maks >MIV >KIV Maks >MIV >KIV LJUBLJANA Bež. - - - - - - - - MARIBOR 97 7 37 0 0 17 0 0 CELJE 96 16 260 0 0 43 0 0 ANAS TRBOVLJE 98 17 550 4 0 95 0 0 HRASTNIK 87 14 429 1 0 48 0 0 ZAGORJE 98 14 741 5 1 97 0 0 MURSKA S. Rakičan 85 5 35 0 0 9 0 0 NOVA GORICA - - - - - - - - SKUPAJ ANAS 12 741 10 1 97 0 0 OMS LJUBLJANA LJUBLJANA Fig. 90 6 281 0 0 35 0 0 VNAJNARJE 100 8 374 1 0 55 0 0 EIS CELJE EIS CELJE 89 5 80 0 0 14 0 0 EIS KRŠKO KRŠKO 97 52 413 5 0 176 3 0 ŠOŠTANJ 96 49 1684 25 10 302 3 1 TOPOLŠICA 97 14 307 0 0 42 0 0 VELIKI VRH 87 79 1185 36 7 262 5 1 EIS TEŠ ZAVODNJE 91 32 550 4 0 138 1 0 VELENJE 93 5 187 0 0 22 0 0 GRAŠKA GORA 95 17 639 2 0 39 0 0 SKUPAJ EIS TEŠ 33 1684 67 17 302 9 2 ŠKALE - Mob 96 8 302 0 0 39 0 0 KOVK * 78 72 813 35 2 222 6 0 DOBOVEC 92 46 3378 21 11 416 2 2 EIS TET KUM 90 17 268 0 0 51 0 0 RAVENSKA VAS 89 36 862 7 2 184 1 0 SKUPAJ EIS TET 43 3378 63 15 56 9 2 LEGENDA: % pod Odstotek upoštevanih podatkov Cp Povprečna mesečna koncentracija SO2 v ^g/m3 maks Maksimalna urna oz. 24-urna koncentracija v mesecu v ^g/m3 >MIV Število primerov s preseženo mejno imisijsko vrednostjo MIV (1 ura 350 ^g/m3, 24 ur 125 ^g/m3) >KIV Število primerov s preseženo kritično imisijsko vrednostjo KIV (1 ura 700 ^g/m3, 24 ur 250 ^g/m3) Mob Mobilna postaja * Manj kot 85% veljavnih meritev; informativni podatek Podatki sistema ANAS so iz nove merilne mreže PHARE in so prikazani le, če jih je več kot 85% veljavnih. V merilnem sistemu Termoelektrarne Šoštanj je bila oktobra onesnaženost z SO2 skoraj povsod nad dovoljeno mejo. Največkrat sta bili mejna in kritična urna vrednost preseženi na Velikem vrhu (najvišja 43 A G E N C I J A REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE urna koncentracija 1185 Mg/m3) in v Šoštanju (1684 Mg/m3 l.oktobra ob šibkem jugozahodnem vetru). Tu sta bili najbolj preseženi tudi mejna in kritična dnevna vrednost (Šoštanj s 302 in Veliki vrh z 262 Mg/m3). V okolici termoelektrarne Trbovlje so bile urne in dnevne koncentracije višje od mejnih in kritičnih vrednosti največkrat na Dobovcu (najvišja urna koncentracija 3378 Mg/m3 je bila izmerjena 15.oktobra, dnevna pa 416 Mg/m3 11.oktobra, obakrat ob šibkem severnem vetru) in Kovku (813 in 222 Mg/m3). LJUBLJANA Bež. MARIBOR CELJE TRBOVLJE HRASTNIK ZAGORJE MURSKA S. Rakican NOVA GORICA LJUBLJANA Fig. VNAJNARJE EIS CELJE KRŠKO ŠOŠTANJ TOPOLŠICA VELIKI VRH ZAVODNJE VELENJE GRAŠKA GORA ŠKALE-Mob KOVK * DOBOVEC KUM RAVENSKA VAS 0 20 40 ^g/m3 60 80 Slika 4.2. Povprečne mesečne koncentracije SO2 v oktobru 2001 (* manj kot 85% podatkov) Figure 4.2. Average monthly concentration of SO2 in October 2001 (* for information only; less than 85% of valid data) Dušikov dioksid Koncentracije NO2 so bile oktobra pod mejnimi vrednostmi. Najvišje urne, dnevne in mesečne koncentracije dušikovega dioksida so bile izmerjene na urbanih merilnih mestih. 44 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Preglednica 4.2. Koncentracije NO2 za september 2001, izračunane iz polurnih meritev avtomatskih postaj Table 4.2. Concentrations of NO2 in October 2001, calculated from 1/2 -hour values measured by automatic stations Urne vrednosti 24-urne vrednosti MERILNA MREŽA Postaja Podr % pod Cp maks >MIV >KIV Maks >MIV >KIV ANAS LJUBLJANA U 98 35 80 0 0 49 0 0 MARIBOR U - - - - - - - - CELJE U - - - - - - - - TRBOVLJE U - - - - - - - - MURSKA S. Rakičan N - - - - - - - - NOVA GORICA U 98 35 95 0 0 47 0 0 OMS LJUBLJANA LJUBLJANA Fig. U - - - - - - - - VNAJNARJE N 100 5 37 0 0 13 0 0 EIS CELJE EIS CELJE U EIS TES ZAVODNJE N 90 7 104 0 0 33 0 0 ŠKALE - Mob N - - - - - - - - EIS TET KOVK * N 71 4 54 0 0 10 0 0 LEGENDA: Podr % pod Cp maks >MIV >KIV Mob * Področje: U - urbano, N - neurbano Odstotek upoštevanih podatkov Povprečna mesečna koncentracija NO2 v ^g/m3 Maksimalna 24-urna oz. urna koncentracija v mesecu v ^g/m3 Število primerov s preseženo mejno imisijsko vrednostjo MIV (1 ura 300 ^g/m3, 24 ur 150 ^g/m3) Število primerov s preseženo kritično imisijsko vrednostjo KIV (1 ura 600 ^g/m3, 24 ur 300 ^g/m3) Mobilna postaja Manj kot 85% veljavnih meritev; informativni podatek Podatki sistema ANAS so iz nove merilne mreže PHARE in so prikazani le, če jih je več kot 85% veljavnih. LJUBLJANA. Bež. MARIBOR CELJE TRBOVLJE LJUBLJANA Fig. EIS CELJE NOVA GORICA MURSKA S. Rakican VNAJNARJE ZAVODNJE ŠKALE-Mob KOVK * NEURBANO 10 20 ^g/m3 30 40 Slika 4.3. Povprečne mesečne koncentracije NO2 v oktobru 2001 (* manj kot 85% podatkov) Figure 4.3. Average monthly concentration of NO2 in October 2001 (* for information only; less than 85% of valid data) Ozon Oktobra so bile izmerjene koncentracije ozona nižje kot v septembru in niso več presegle mejnih vrednosti. 45 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Preglednica 4.3. Koncentracije O3 za september 2001, izračunane iz polurnih meritev avtomatskih postaj Table 4.3. Concentrations of O3 in October 2001, calculated from 1/2 -hour values measured by automatic stations Urne vrednosti 24 / 8 - urne vrednosti MERILNA MREŽA Postaja Podr % pod Cp Maks >MIV >KIV Maks (24 ur) >MIV (8 ur) KRVAVEC N 99 86 111 0 0 99 0 ISKRBA N 98 40 118 0 0 74 0 LJUBLJANA Bež. U 93 25 99 0 0 68 0 ANAS MARIBOR U 100 65 113 0 0 90 0 CELJE U 85 36 120 0 0 91 0 TRBOVLJE U 97 30 108 0 0 81 0 HRASTNIK U 98 36 110 0 0 87 0 ZAGORJE U - - - - - - - NOVA GORICA U - - - - - - - MURSKA S. Rakičan N - - - - - - - OMS LJUBLJANA LJUBLJANA Fig. U 86 21 101 0 0 68 0 VNAJNARJE N 91 56 92 0 0 76 0 MO MARIBOR MARIBOR Pohorje N ZAVODNJE N 91 58 122 0 0 95 0 EIS TES VELENJE U 98 16 76 0 0 45 0 SKALE - Mob N - - - - - - - EIS TET KOVK * N 79 60 104 0 0 85 0 LEGENDA: Podr % pod Cp maks >MIV >KIV >MIV (8UR) Mob * Področje: U - urbano, N - neurbano Odstotek upoštevanih podatkov Povprečna mesečna koncentracija O3 v |ig/m3 Maksimalna 24-urna oz. urna koncentracija v mesecu v ^g/m3 Štev. primerov s preseženo mejno imisijsko vrednostjo MIV (1 ura 150 ^g/m3, 24 ur (obd. vegetacije) 65 ^g/m3) Število primerov s preseženo kritično imisijsko vrednostjo KIV (1 ura 300 ^g/m3, 24 ur 130 ^g/m3) Število 8-urnih intervalov s preseženo 8-urno mejno vrednostjo koncentracije (110 ^g/m3) Mobilna postaja Manj kot 85% veljavnih meritev; informativni podatek Podatki sistema ANAS so iz nove merilne mreže PHARE in so prikazani le, če jih je več kot 85% veljavnih. LJUBLJANA Bež. 1 1 I URBANO MARIBOR CELJE 1 I TRBOVLJE HRASTNIK ZAGORJE 1 1 1 1 LJUBLJANA Fig. VELENJE ^■ ! ! NOVA GORICA i i i i KRVAVEC ISKRBA NEURBANO MURSKA S. Rakican i i i i VNAJNARJE MARIBOR Pohorje i i i i i i ZAVODNJE ŠKALE - Mob i i i i i i KOVK * 0 20 40 ^g/m3 60 80 100 Slika 4.4. Povprečne mesečne koncentracije ozona v oktobru 2001 (* manj kot 85% podatkov) Figure 4.4. Average monthly concentration of ozone in October 2001 (* for information only; less than 85% of valid data) 46 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Lebdeči in inhalabilni delci Koncentracije skupnih lebdečih delcev (preglednica 4.4.) so bile oktobra precej višje od septemberskih vendar pod mejnimi vrednostmi. Tudi z inhalabilnimi delci (preglednica 4.5., slika 4.7.) je bil zrak dosti bolj onesnažen kot v septembru. V Mariboru in Trbovljah so tako koncentracije presegle mejno urno vrednost. Najvišje vrednosti so bile izmerjene med 15. in 20. oktobrom, ko smo imeli več dni skoraj brezvetrno vreme z dolgotrajnejšo meglo. Preglednica 4.4. Koncentracije skupnih lebdečih delcev za september 2001, izračunane iz polurnih meritev avtomatskih postaj Table 4.4. Concentrations of total suspended particles in October 2001, calculated from 1/2 -hour values measured by automatic stations Urne vrednosti 24-urne vrednosti MERILNA MREŽA Postaja Podr % pod Cp Maks >MIV >KIV maks >MIV >KIV OMS LJUBLJANA VNAJNARJE N 98 26 75 0 0 50 0 0 EIS TES SKALE - Mob N 95 27 79 0 0 57 0 0 EIS TET PRAPRETNO * N 75 25 91 0 0 42 0 0 LEGENDA: Podr Področje: N - neurbano % pod Odstotek upoštevanih podatkov Cp Povprečna mesečna koncentracija skupnih lebdečih delcev v ^g/m3 maks Maksimalna 24-urna oz. urna koncentracija v mesecu v ^g/m3 >MIV Število primerov s preseženo mejno imisijsko vrednostjo (1 ura 300 ^g/m3, 24 ur 175 ^g/m3) >KIV Število primerov s preseženo kritično imisijsko vrednostjo (1 ura 600 ^g/m3, 24 ur 350 ^g/m3) Mob Mobilna postaja * Manj kot 85% veljavnih meritev; informativni podatek Preglednica 4.5. Koncentracije inhalabilnih delcev PM10 za september 2001, izračunane iz polurnih meritev avtomatskih postaj Table 4.5. Concentrations of PM10 in October 2001, calculated from 1/2 -hour values measured by automatic stations Urne vrednosti 24-urne vrednosti MERILNA MREŽA Postaja % pod Cp Maks >MIV >KIV maks >MIV >KIV LJUBLJANA-Bež. 100 41 122 0 0 76 0 0 CELJE 100 43 141 0 0 80 0 0 MARIBOR 100 50 316 3 0 89 0 0 ANAS TRBOVLJE 100 45 285 3 0 83 0 0 ZAGORJE 100 44 156 0 0 80 0 0 MURSKA S.- Rakičan - - - - - - - - NOVA GORICA 100 45 197 0 0 89 0 0 MO MARIBOR MARIBOR 93 38 273 2 0 91 0 0 OMS LJUBLJANA LJUBLJANA Fig. 100 43 129 0 0 85 0 0 EIS CELJE EIS CELJE * 84 41 120 0 0 68 0 0 LEGENDA: % pod Odstotek upoštevanih podatkov Cp Povprečna mesečna koncentracija skupnih inhalabilnih delcev v ^g/m3 maks Maksimalna 24-urna oz. urna koncentracija v mesecu v ^g/m3 >MIV Število primerov s preseženo mejno imisijsko vrednostjo (1 ura 200 ^g/m3, 24 ur 125 ^g/m3) >KIV Število primerov s preseženo kritično imisijsko vrednostjo (1 ura 400 ^g/m3, 24 ur 250 ^g/m3) * Manj kot 85% veljavnih meritev; informativni podatek Podatki sistema ANAS so iz nove merilne mreže PHARE in so prikazani le, če jih je več kot 85% veljavnih. 47 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE VNAJNARJE ŠKALE - Mob PRAPRETNO * 0 10 ^g/m3 20 30 Slika 4.5. Povprečne mesečne koncentracije skupnih lebdečih delcev v oktobru 2001 (* manj kot 85% podatkov) Figure 4.5. Average monthly concentration of total suspended particles in October 2001 (* for information only; less than 85% of valid data) CELJE MARIBOR TRBOVLJE ZAGORJE MURSKA S. Rakican NOVA GORICA MO MARIBOR LJUBLJANA Fig. LJUBLJANA Bež. EIS CELJE * 0 10 20 30 ^g/m3 40 50 60 Slika 4.6. Povprečne mesečne koncentracije inhalabilnih delcev v oktobru 2001 (* manj kot 85% podatkov) Figure 4.6. Average monthly concentration of PM10 in October 2001 (* for information only; less than 85% of valid data) 1. 2. 3. 4. 5. 6. 7. 9. 10. 11. 12. 13. 14. 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29 30 31 - Lj Bežigrad - Maribor Celje - Trbovlje - Zagorje - Nova Gorica 70 60 30 20 10 0 Slika 4.7. Povprečne dnevne koncentracije inhalabilnih delcev (|g/m3) v oktobru 2001 (* manj kot 85% podatkov) Figure 4.7. Average daily concentration of PM10 (|g/m3) in October 2001 (* for information only; less than 85% of valid data) 48 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Mreža 24-urnih meritev dima in indeksa onesnaženja zraka s kislimi plini Podatki 24-urne mreže so prikazani v preglednicah 4.6. in 4.7. Vrednosti indeksa onesnaženja zraka s kislimi plini so bile oktobra za okrog 20% višje, koncentracije dima pa za 50 do 100% višje kot v septembru, vendar oboje v okviru dovoljenih mej. Najvišje koncentracije dima so bile izmerjene - tako kot prejšnji mesec - v Kanalu, Ptuju in Domžalah, Krško pa je bilo najbolj onesnaženo s kislimi plini. Preglednica 4.6. Indeks onesnaženja zraka s kislimi plini I(so2) - izražen kot kocentracija SO2 - v ^g/m3 za september 2001, izračunan na podlagi 24-urnih meritev klasične mreže Table 4.6. Gaseous acid air pollution index expressed as SO2 concentration in ^g/m3 in October 2001, calculated from 24-hour values measured by Classical Network Postaja Štev Pov maks Min CELJE - TEHARJE 31 27 40 19 ČRNA* 23 25 37 20 ČRNOMELJ * 25 22 33 18 DOMŽALE 31 26 40 18 IDRIJA * 15 23 28 18 ILIRSKA BISTRICA 31 24 34 16 JESENICE 31 27 42 17 KAMNIK 31 24 32 17 KANAL 31 24 31 17 KIDRIČEVO 31 24 34 20 KOPER 30 24 33 15 KRŠKO 31 29 38 22 KRANJ 30 27 44 19 LAŠKO 28 27 44 19 LJUBLJANA - BEŽIGRAD 27 23 27 17 MARIBOR - CENTER 31 23 32 19 MEŽICA 30 21 32 14 MURSKA SOBOTA 30 26 34 19 NOVO MESTO 29 21 30 10 PTUJ 31 24 34 19 RAVNE - CECOVJE 31 24 33 19 RIMSKE TOPLICE 31 26 44 17 SLOVENJ GRADEC 31 27 54 18 ŠENTJUR PRI CELJU 31 24 30 19 ŠKOFJA LOKA * 25 24 29 16 ŠOŠTANJ II 31 24 38 18 VRHNIKA 31 27 39 22 LEGENDA: Štev Število izmerjenih koncentracij Pov Povprečna mesečna koncentracija maks Najvišja 24-urna koncentracija v mesecu min Najnižja 24-urna koncentracija v mesecu * Manj kot 85 % dobrih meritev, informativni podatek Na vseh postajah 24-urnih meritev indeksa onesnaženosti zraka s kislimi plini, izraženimi kot SO2, je onesnaženost zraka višja, kot na vseh merilnih mestih ANAS. Bolj onesnažen zrak v Sloveniji je samo na nekaterih mestih vplivnega območja termoelektrarn in v okolici Krškega. 49 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Preglednica 4.7. Koncentracije dima v ^g/m3 za september 2001, izračunane na podlagi 24-urnih meritev klasične mreže Table 4.7. Concentrations of smoke in ^g/m3 in October 2001, calculated from 24-hour values measured by Classical Network Postaja Stev Pov maks Min >MIV >KIV CELJE - TEHARJE 31 15 30 4 0 0 ČRNA* 23 7 16 3 0 0 ČRNOMELJ * 25 16 28 10 0 0 DOMŽALE 31 20 34 4 0 0 IDRIJA * 15 11 19 7 0 0 ILIRSKA BISTRICA 31 11 29 2 0 0 JESENICE 30 12 33 3 0 0 KAMNIK 31 15 30 5 0 0 KANAL 31 23 39 8 0 0 KIDRIČEVO 31 12 22 3 0 0 KOPER 30 11 19 1 0 0 KRŠKO 31 10 20 2 0 0 KRANJ 31 18 34 8 0 0 LAŠKO 28 13 22 4 0 0 LJUBLJANA - BEŽIGRAD 27 14 34 4 0 0 MARIBOR - CENTER 31 13 28 7 0 0 MEŽICA 30 10 20 5 0 0 MURSKA SOBOTA 31 13 35 4 0 0 NOVO MESTO 31 9 19 2 0 0 PTUJ 31 23 38 8 0 0 RAVNE - ČEČOVJE 31 11 19 5 0 0 RIMSKE TOPLICE 31 9 20 2 0 0 SLOVENJ GRADEC 31 9 20 2 0 0 ŠENTJUR PRI CELJU 31 9 22 3 0 0 ŠKOFJA LOKA * 25 12 23 4 0 0 ŠOŠTANJ II 31 10 21 3 0 0 VRHNIKA 31 18 37 6 0 0 LEGENDA: Štev Število izmerjenih koncentracij Pov Povprečna mesečna koncentracija dima maks Najvišja 24-urna koncentracija v mesecu min Najnižja 24-urna koncentracija v mesecu >MIV Število primerov s preseženo mejno imisijsko vrednostjo dima 125 ^g/m3 >KIV Število primerov s preseženo kritično imisijsko vrednostjo dima 250 ^g/m3 * Manj kot 85 % dobrih meritev, informativni podatek Z metodo merimo inhalabilne delce velikosti PM10 črne barve, delce svetlih barv pa s to metodo ne izmerimo. SUMMARY SO2 concentrations in October were higher than in September due to periods of calm and foggy weather. Exceedances of limit and critical values occurred as usually around Trbovlje and Šoštanj power plants. Limit hourly value was also exceeded at most of urban locations. At Krško site limit daily value and in Zagorje critical hourly value were exceeded as well. Concentrations of NO2 were below limit values. Pollution with suspended particles was much higher than in September but except Maribor and Trbovlje sites remained below limit values. Ozone concentrations were lower than in September and were below limit values. 50 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 5. KAKOVOST VODOTOKOV NA AVTOMATSKIH MERILNIH POSTAJAH 5. WATER QUALITY MONITORING OF SURFACE WATERS AT AUTOMATIC STATIONS Lidija Honzak Preko avtomatskih merilnih postaj smo v mesecu oktobru spremljali kakovost Save v Mednem in Hrastniku, kakovost Savinje v Velikem Širju ter kakovost Malenščice v Malnih. Vse štiri merilne postaje so opremljene z merilniki za kontinuirno merjenje temperature, pH, električne prevodnosti in raztopljenega kisika. V Mednem, kjer Sava infiltrira v podtalnico in tako neposredno vpliva na njeno kakovost, je merilna postaja dodatno opremljena tudi z merilniki za merjenje skupnega organskega ogljika (TOC) in amonija. V Malnih, kjer je zajem pitne vode za širše postojnsko območje spremljamo poleg temperature, pH, električne prevodnosti in raztopljenega kisika, tudi motnost. Zaradi okvare merilnikov v mesecu oktobru, nimamo rezultatov meritev pH, TOC in amonija za Savo v Mednem, raztopljenega kisika za Savo v Hrastniku in Savinjo v Velikem Širju, preveriti pa je potrebno tudi podatke o motnosti za Malenščico v Malnih. Preveritev podatkov je potrebna tudi za električno prevodnost na postaji Sava Hrastnik med 1.10. in 15.10., zato podatki niso vključeni v sliko 5.4. Merilne postaje na Savi in Savinji so opremljene tudi z avtomatskimi vzorčevalniki. V laboratoriju analiziramo povprečne tedenske vzorce, ki jih dobimo z združitvijo povprečnih dnevnih vzorcev. V njih izmerimo pH, električno prevodnost, določimo vsebnost dušikovih spojin in fosfatov ter kemijsko potrebo po kisiku (KPK). Slednja nam da informacijo o prisotnosti organskih snovi v vodi. Rezultati analiz povprečnih tedenskih vzorcev so zbrani v preglednici 5.1. Rezultati kontinuirnih meritev so prikazani na slikah 5.1. - 5.7. Preglednica 5.1. Vrednosti pH, električne prevodnosti, vsebnosti amonija, nitrita, nitrata, o-fosfata, skupnih fosfatov in kemijske potrebe po kisiku v povprečnih tedenskih vzorcih v oktobru 2001 Table 5.1. pH, conductivity, content of ammonium, nitrite, nitrate, o-phosphate, total phosphate and chemical oxygen demand _in the average weekly samples in October 2001_ Postaja Datum pH El.prev. nh4 NO2 NO3 o-PO4 tot-PO4 KPK (Mn) KPK (Cr) od do ^S/cm mg/l mg/l mg/l mg/l mg/l (mgÜ2/l) (mgÜ2/l) Medno 28.9.01 5.10.01 8,2 266 0,02 0,016 4,8 0,042 0,050 1,5 2,3 Medno 5.10.01 12.10.01 8,3 265 0,03 0,009 4,5 0,039 0,059 2,0 4,5 Medno 12.10.01 19.10.01 8,3 284 0,01 0,011 5,4 0,051 0,068 1,5 7,2 Medno 19.10.01 26.10.01 8,3 296 0,03 0,010 5,6 0,043 0,053 1,4 3,1 Hrastnik 28.9.01 5.10.01 7,5 441 0,05 0,037 9,5 0,153 0,165 2,2 7,6 Hrastnik 5.10.01 12.10.01 7,7 406 0,06 0,027 7,0 0,142 0,175 2,5 6,6 Hrastnik 12.10.01 19.10.01 8,0 368 0,08 0,049 7,2 0,181 0,207 1,9 5,6 Hrastnik 19.10.01 26.10.01 8,0 374 0,17 0,041 6,8 0,176 0,223 1,9 7,5 V. Sirje 28.9.01 5.10.01 8,2 361 0,06 0,059 7,3 0,145 0,170 2,2 4,2 V. Sirje 5.10.01 12.10.01 8,2 365 0,04 0,025 7,2 0,149 0,181 2,7 8,3 V. Sirje 12.10.01 19.10.01 8,1 393 0,04 0,005 8,5 0,151 0,175 1,6 7,4 V. Sirje 19.10.01 26.10.01 8,1 405 0,03 0,007 8,3 0,155 0,181 1,5 7,4 Legenda: El.prev. električna prevodnost (20 oC) NH4, NO2, NO3 amonij, nitrit, nitrat o-PO4, tot- PO4 ortofosfat, skupni fosfati KPK (Mn) kemijska potreba po kisiku s KMnO4 KPK (Cr) kemijska potreba po kisiku s K2Cr2O7 Explanation: El.prev. conductivity (20 oC) NH4, NO2, NO3 ammonium, nitrite, nitrate o-PO4, tot- PO4 orthophosphate, total phosphate KPK (Mn) chemical oxygen demand (KMnO4) KPK (Cr) chemical oxygen demand (K2Cr2O7) Vsebnosti pokazateljev onesnaževanja so bile v oktobru na splošno nižje kot avgusta in septembra, še posebej to velja za vsebnost fosfatov v Mednem in Hrastniku. Na vseh merilnih postajah se je znižala tudi vsebnost nitrita. 51 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Kisik - ~ 'Vodostaj Slika 5.1. Povprečne dnevne vrednosti raztopljenega kisika in vodostaja na postaji Sava Medno v oktobru 2001 Figure 5.1. Average daily values of dissolved oxygen, and level at station Sava Medno in October 2001 -g 280 200 190 180 170 160 "f? 1 50 jta os d 140 oV 130 120 110 100 ooooooooooooooooooooooooooooooo ■Električna prevodnost ■ ■Vodostaj Slika 5.2. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Medno v oktobru 2001 Figure 5.2. Average daily values of conductivity and level at station Sava Medno in October 2001 8,2 8,1 8,0 7,9 £ 7,8 7,7 7,6 7,5 230 210 190 000000000000000000000000000000 -pH ' ■Vodostaj Slika 5.3. Povprečne dnevne vrednosti pH in vodostaja na postaji Sava Hrastnik v oktobru 2001 Figure 5.3. Average daily values of pH and level at station Sava Hrastnik in October 2001 7,4 52 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE Slika 5.4. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Sava Hrastnik v oktobru 2001 Figure 5.4. Average daily values of conductivity and level at station Sava Hrastnik in October 2001 £ 8,2 230 o > 5 290 4 270 3 0 7.9 Slika 5.5. Povprečne dnevne vrednosti pH in vodostaja na postaji Savinja Veliko Širje v oktobru 2001 Figure 5.5. Average daily values of pH and level at station Savinja Veliko Širje in October 2001 ^^^^^Električna prevodnost ■ ~ 'Vodostaj Slika 5.6. Povprečne dnevne vrednosti električne prevodnosti in vodostaja na postaji Savinja Veliko Širje v oktobru 2001 Figure 5.6. Average daily values of conductivity and level at station Savinja Veliko Širje in October 2001 53 AGENCIJA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OKOLJE 400 ■M C & 7,5 7,0 — 3 80 — 3 60 340 ■e ■M 320 300 0000000000000000000000000000000 ..................... |_pH - ~ Kisik Električna prevodnost Slika 5.7. Povprečne dnevne vrednosti pH, raztopljenega kisika in električne prevodnosti na postaji Malenščica Malni v oktobru 2001 Figure 5.7. Average daily values of pH, dissolved oxygen and conductivity at station Malenščica Malni in October 2001 Rezultati neprekinjenih meritev na avtomatskih merilnih postajah ne kažejo večjih odstopanj. Vrednosti posameznih parametrov, ki so se tekom meseca spreminjale, so večinoma posledica spreminjanja hidroloških razmer. 5 0 5 SUMMARY The following physical and chemical parameters at the automatic stations were measured in October 200: pH, conductivity and dissolved oxygen at Sava Medno, pH and conductivity at Sava Hrastnik, pH and conductivity at Savinja Veliko Sirje and pH, conductivity and dissolved oxygen at Malenščica Malni. The on-line measurements are shown on the charts. The changes of measured values followed the changes in hydrological situation. The physical and chemical parameters measured in average weekly samples from Sava Medno, Sava Hrastnik and Savinja Veliko Širje were below the concentrations prescribed for the third water quality class. 54