S predelavo koristnih odpadkov ščitijo okolje
V industrijski coni na Črnučah so odprli Dinosov predelovalni center
-Gospodarski In družbeni razvof iz leta v leto povečuje porabo vseh vrst surovin. S povetanjem indu-sirljske proizvodnje in življeniske-ga standarda nastajajo vadno več-|e kollCine uporabnih odpadkov, ki jlh je treba zbrati in ponovno izko-nstiti m jlh predeiatl v nove korist-ne dobrine, s tem pa ludi ičititl Clovesfco okolje. To pomembno poslanstvo pa oprvl)B DINOS, de-lOvna organizacija za pfomel z od-padnimi surovinami-, je dejal Vla-dlmir Kralj, geoeralnl direktor DO Olnos, ko )e govoril ob slovesn) otvoritvt novega Predeiovalnega oentrs v Llubljani. v industniski co-ni na Cinutah.
Predelovalni center v Ljubljani je eden zadnjih v vrsti večjih podob-nih obratov po Sloveniji. ki pa po-meni le prvofazo gradnje. Gradnja seje začeta februBrja 1984 ieta. Obsega 4600 kvadrainlfi metrov pokrttih povrtln ier 10.000 kv me-trov odprtih skladišfinih. predeto-valnih in transporinih povrtin.
Transport Je v dejavnostl Oino-sovega tozda Priprsva odpadnih surovin izredno pomemben. zato predstavlja novozgrajeni industrij-ski tir, ki bo povezoval novl center neposredno z telezniSklm omrež-jem, veliko pridobitev in raclonali-
zacijo deta.
črnuški Predelovalni center pa le sedaj ra2polaga ludi z doka| bo-gaio prolzvodno In transportno opremo - s 30 voziH vseh vrst. vili-tarji, prekucntki, vlačllcl, nakladal-niki, siiskalnlcami in drugo tovrst-no oprefno.
Na območju Ljub!|ane }e ie da-nes postavljenih okoli 700 zbiralrtl-kov za koristne odpadke, k) gredo naio v nadaljnjo predelavo v se-kundarne eurovine. V Ljubljani je bilo v prvem polletju letošnlega le-ta zbranih in pripravijemh kar 15.200 ton koristniti odpodkov vsah vrst.
PC L|ubljana )b ala1 okoli 2AS m\-lijonov dinarjev. To so pretežno lastna sredstva te delovne organi-zacije. ki bo oktobra naslednjega leta' slavila 40 letnico svojega ob-stoja
V tasu od leta 1961 do lela 1965 je Dmos prvi v Jugoslavrji uvedel zbiranje s kontejnersklm sistemom in dovozom v prfedelavo na posiov-ne enote svoje odkupne mreze. Le-los |e v delovnem procesu vključe-nlh že vefi kot 100 samonakiadal-cev, 4&00 kontejnerjev, 42 tovor-njakov z dvigali. 30 dvigal. 12 vili-čarjev, 100 hidravličnih stiakatnic razlifinih   potisnih  moCi.  9  Iran-
sportnih trakov, 18 Skartj In lomi-lec Utine, kl nadomešfiajo teiko fi-ziCno delo.           '
Delavcl Dinosa so spoznali, da je njlhov razvo) mogoC le s stalnim povefianjem in žirjenjem odkupne mreže za zbiranje koristnih odpad-kov, 2 dovol) veliktmi odprtimi in zaprtimi skladišinimi povrsinatni ter s sodobno opremo za pripravo sekundBrnth sutovin.
Nova skladtiia so zgradili v tr-nomlju, Lendavi, Tttovem Velen|u, Slovenskih Konjtcah, na Jeseni-cah. prav sedaj pa poteka tudi gradnja terminala za predelavo melalurSkega vloika v Celju.
-Vedno večji pomen Ima uspei-no gospodar|en)e v industhjski co-ni na ČrnuČah, Har dokazujeio zbrsn« koliiine uporabmh odpad-kov, koliCine prlpravljenih sekun-damih surovln, kakor tudi rast do-hodka in akumulativne sposobno-sli delovne organizacije. Letos bo-mo Imeli Že 10 milijard dinarjev ce-lomega prihodka, kar bo uEtvanlo 500 delavcev natega združenega dela m pri tem nameniio v poslovnj sklad za nadaljnji razvoj vet kot mtlijardo dinarjev-, je dejal Vladi-mtr Kralj,
Na svečanosti so podelili prizna-n|a delavcem, ki več kot 25 let zdruzujejo svoje delo m sredsiva v Dinosu.
IVAN ŠUČUR