»jpppp ' d»r slOTenUehen Landesvehr bi Lalbaeh m M. April. — Prisega slovenskih domobrsneev Poštnin* plačana ▼ rotOTlnl. Dl« PoatRBhflhr bar beaahlt Slovenski dom PREIS - CENA I. 1.50 Leto IX. — štev. 17 TEDNIK ZA POLITIČNA IN KULTURNA VPRAŠANJA Sobota, 29. aprila 1944 Primorski rojaki spreglejte! Komunistična Osvobodilna fronta je ST®j najhujši narodni zločin zagrešila nad primorskim delom slovenskega ljudstva. Dočim je po drugih delih naše domovine skušala pridobiti ljudstvo zase a najrazličnejšimi gesli, je svoje agitacijsko delo po Primorskem postavila iz- ključno na >narodno< podlago. O komunizmu v njeni agitaciji ni bilo govora, T?aj do 8. septembra 1943 ne. Tudi ni nJftn podtalni tisk niti črhnil o tem, da J® Osvobodilna fronta bori tudi >za osvoboditev italijanskega naroda«, da je z njo Najbolj zdravi del italijanskega delavca ljudstva«, to je italijanska komuni-fiti?na partija, kakor so to razglašali dru-8°d po Slovenskem. Ne! Osvobodilna fronta je Primorcem jnnlčala o vsem tem in podobnem, kar m utegnilo na njih vzbuditi sum, da se P°r iim da*a PrOS"? roke’ da so- uku p0,i njenim okriljem še naprej Sanjali nasilja nad primorskimi Sloven-.*• Prvo politično dejanje Osvobodilne uonte na Primorskem je bilo, da je raz-k-Jda »avtonomijo« za Italijane, ne da 1 bila prej povedala, kaj misli dati pri-®rskim Slovencem. Namesto slovenske astav« so dobili rdečo zvezdo ter srp in achvo; namesto svobode in miru prisil-u°. mobiliZacijo ter to, da so morali sko-,al golih rok iti v brezupen boj — za muunizcm in njegove cilje. Nešteto primorskih rojakov je tedaj z razočaranjem spogledalo izdajalsko igro v°bodilne fronte. Nešteto, toda ne vsi. r1®" njimi je bilo mnogo takih, ki tega Poznati niso mogli, ker so jih komunisti Ugnali v gozd ter iz ožje domovine v ?ruge kraje. Zagrozili so jim s smrtjo, ® bi se ravnali po svojem spoznanju in ® vrnili domov. Ko je Osvobodilna fronta videla, da Primorsko ljudstvo spregleduje, je vrgla sebe vse krinke ter pokazala svoje P,ravo obličje. Namesto agitacije, s katero JUdstva ni mogla več slepiti, je začela JJPorabljati nasilje, rop. požig, umor, ka-,®r poprej po Dolenjskem in Notranjem. Začela je spravljati s poti vse ti-?‘e zavedne Slovence, ki so jo spoznali n se obrnili proti njej, pa tudi take, ki s® brez ozira na politiko v novih razmerah in pod novo oblastjo videli samo pri-!'»«. da Imi po 25 letih lahko začno z odkritim delom za svoje ljudstvo bodisi na Prosvetnem ali gospodarskem področju, ljudstvu, ki je hrepenelo po domači be-?®di, po slovenski šoli, po lastni upravi, . Ro mu jo nomško omasti omogočil** 1® Osvobodilna fronta začela groziti na Dl« Veretdlgnng Ljubljani H. aprila Slovenska narodna straža na poroštvo za obrambo domovine in m m Visoko nad mestom leže na tleh vodi in skupine neke čete. Skupina za skupino se uri, koraka, se razvršča v napad, se krije, napada in preide slednjič z nasajenimi noži v poslednji naskok. To so vojaki iz neke čete Narodnih straž, prostovoljci iz dolin in gričev Jadranskega Primorja, možje, ki so večidel doma iz tolovajskih okolišev in so se strnili v Narodno stražo zato, da bi pripomogli k očiščenju svoje domovine. Vodijo jih častniki in podčastniki njihove narodnosti in tem stojijo ob strani nemški stotnik ter več podčastnikov kot svetovalci in vodniki. Ljudem s Krasa, v zaledju Jadranskega morja, ni lahko obraniti se duhovne zmede in boljševižke kuge. Zalo pa se bodo danes in v bodoče toliko više povzpeli tisti možje iz ljudstva, ki so imeli pogum in so v okrilju narodnih straž postali borci zoper zločince nad domovino. Ni jih do tega koraka pripravil obup, marveč ljubezen do domovine, vera v boljšo bodočnost. Postali so borci, toda možnost uspeha ni odvisna le od. nošnje orožja, temveč od pravilne in pametne rabe orožja. Kdor si ogleda člane Narodnih straž nekaj tednov po njihovi ustanovitvi, kako se vadijo in korakajo, odide presenečen nad njihovo dobro izurjenostjo. V začetku jim je bilo marsikaj tujega: od kasamiških dolžnosti v ranem jutru pa do rezkih povelj. Vživeli so se in postali pravi vojaki. Marsikaj, kar se zdi še neuglajeno, bo izginilo v naslednjih tečajih, čim se bo izvežbal zbor lastnih podčastnikov, ki bo tvoril potem jedro moštva. Ogoreli so in dobro hranjeni, urjenje jim ne dela nobenih preglavic. V službi zunaj na terenu so prav tako sposobni, kakor so vešči v streljanju e puškami, strojnicami in pri teoretskem potoku. Pri marsikaterih vajah v napadu in obrambi kažejo njim svojske lastnosti, ki bodo njih uporabnost za boj proti solpam še ojačile. Muči jih nepotrpežljivo**, ki se izraža v vprašanju: »Kdaj bomo šli veni« In prav siljenje v napad in boj -je značilno za te može. Njihova starost se suče od 17. do 35. leta. Prišli so iz malih vasi in naselij, katera tolovaji stalno vznemirjajo. In radi bi šli ven, kakor hitro bi se dalo, da bi pomagali narediti temu zlu enkrat za vselej konec. V vseh postojankah Narodnih straž, ki jih je poleg Treta še veliko, se je ustvarila skupnost fantov in mož, ki hočejo nastopiti v boju za svojo domovino. In kadar zvečer ali v urah oddiha s svojimi zvonkimi glasovi prepevajo svoje otožne narodne pesmi, se človek zave, da so ti možje in fantje postali pravi vojaki in borci za svojo domovino. Marsikaterega izmed njih »o banditi mobilizirali in prisilno odvedli. Danes ti ljudje govore z zaničevanjem o tolovajih, med katerimi se ni mogel razživeti noben rodoljub, saj so za temne moskovske cilje izkoriščali rodoljubni duh prebivalstva, navezanega na svoj narod. Tam je mlad član straže, ki se je moral enajst dni klatiti s tolpo, v kateri so imele večino ženske. Potem je drugi, ki ga takoj opaziš izmed vseh ostalih zaradi njegove krepke drže. Ta fant je bil lanskega septembra odpuščen iz italijanske vojske, se vrnil na svoj dom, pa so ga tolovaji zgrabili. Štiri mesece se je moral klatiti z njimi in korakati in moral stati na straži zoper tiste dobre ljudi, ki so hoteli svojo domovino osvoboditi. Potem se mu je posrečilo med boiem uiti in se pridružiti Narodni straži. Spet drugi fant je bil dolge tedne sel tolovajskega štaba, ki se je bil naselil v njegovi hiši, spet tretji je med begom odnesel tudi svojo vse načine, da bi ga obdržala na svojih vajetih. Toda vse šaman. Primorski Slovenci so brž prepoznali rdeče volkov« v narodnem kožuhu in se začeli obračati od njih, zlasti ko so videli, da imajo možnost, da se s lastno oboroženo silo varujejo pred rdečimi tolovaji, ohranijo domove in se v varstvu narodnih straž spet posvete mirnemu delu za lastni obstanek in za bodočnost svojega ljudstva. Žal, to spoznanje še ni zajelo vseh primorskih Slovencev. Tisti, ki so Še morda zaslepljeni; tisti, ki se obotavljajo in boje; tisti, ki se še ne upajo iz gozdov domov, naj v duhu narede kratek obračun o tem, kaj je Osvobodilna fronta do zdaj prinesla Primorski. Videli bodo žalostno sliko: pogorišča, nepotrebne grobove, razdejanje, neredne razmere, obu-božanje. Toliko in toliko primorskih fantov in mož se še potika po gozdovih bodisi doma bodisi po drugih pokrajinah. Komunistični politični komisarji prav nje gonijo povsod prve v fronto tako, da je Primorska dala v tem naravnost ogromne, nepotrebne žrtve. Prav to nesmiselno in nepotrebno žrtvovanje že tako in tako krvavečega primorskega ljudstva kričeče doknzuje, da osvobodilni fronti ni mar ne Slovencev, ne njihove bodočnosti. To dokazuje. da je Osvobodilna fronta komunistična, je protinarodna in zločinska ustanova, ki se bori izključno za komu- nizem In za njegove dlje. Zmaga komunizma pa bi pomenila smrt in uničenje vseh Slovencev, zlasti še Primorcev. Spričo tega spoznanja, spričo teh razočaranj in groznih žrtev, ki jih je komunistična Osvobodilna fronta zahtevala od primorskega ljudstva, je za primorske rojake možna, če se hočejo rešiti, samo tista pot, ki so jo nbrali njihovi bratje po drugih krajih. Primorski Slovenci, pustite komuniste v gozdu, kjer jih prej ali slej čaka zasluženi konec, sami se pa vrnile domov ter vi in vsi tisti, ki še čakajo, primite za orožje, stopite v vrste narodnih straž, da boste sami, pod vodstvom lastnih ljudi, z orožjem stražili svoj ljubljeni dom pred novim, najhujšim sovražnikom, pred komunizmom ter si ga ohranili za bodoče čase) Čimbolj in čim prej boste sami s bojem pomagali uničiti rdečo, iz tujine plačane tolovaje, ki so našemu narodu prizadeli že toliko gorja, tem nrej se bodo tudi na Primorsko vrnili red, mir in delovno življenje. To ste dolžni storiti zaradi zebe, zaradi svojih otrok, zaradi svojega naroda in zaradi neštetih nedolžnih primorskih žrtev, ki jih ima na vesti Osvobodilna fronta. Ena prvih vaših dolžnosti je, da z bojem proti komunizmu maščujete svoje.brate, ki jih je pognal v smrt komunizem. To je vaša bratovska, vaša narodna in vaša človeška dolžnosti puško in jo ponosno nosi še sedaj. Petemu se je po večdnevnem »osnovnem tečaju« pri tolovajih posrečilo pobegniti, vendar je že nekaj sto korakov od taborišča padel v roke patroli, ki ga je odvlekla nazaj. Njegovo življenje je viselo na niti. In nazadnje je bil »pomi-loščen« na deset dni strogega zapora ob vodi in kruhu — kakor da bi prej dobival za hrano kaj drugega. Redki so, ki ne bi bili doživeli kaj posebnega med tolovaji. Eden izmed častnikov je moral nekoč kot parlamentarec svoje bojne skupine oditi v tolovajski tabor, da bi se udeležil pogajanj, pri katerih so boljševiki poskušali narodne skupine potegniti na svojo stran. Le z izgovorom, da bo privedel svoje vojake, jo je mogel popihati iz taborišča. Trideset njegovih tovarišev so komunisti ob takšni priliki zavratno umorili. Večina članov Narodne straže, ki so ubežali iz tolovajske druščine, se je morala najprej do sitega najesti, preden je bila sploh sposobna govoriti, začeti s službo in z urjenjem. Sedaj imajo dnevno dobro oskrbo in uživajo tudi stalno zdravniško nego. Kmalu bodo prve skupine Narodnih straž odšle na postojanke in prevzele obrambo lastne domovine. Z njimi bodo šli tovariši, ki iz različnih nagibov, zaradi bolezni ali visoke 6tarosti niso sposobni za vojaško službo. Ti bodo potem nekaka rezerva in bodo tam, kjer se čuti pomanjkanje moških delovnih sil zaradi vstopa mož in fantov v novo ustanovljeno Narodno stražo, nastopili kot poljski delavci, ob potrebi pa se bodo pridružili posadki v postojanki in jo tako ojačili. Tako bo domača Narodna straža v kralkem zmožna bistveno pomagati k vpostavitvi reda in miru v jadranskem zaledju in prevzeti varstvo ogroženih cest, železnic in mostov. Sleherni teh borcev je prežet z voljo do boja. Videli smo vaje, ki bi delale čast tudi dobro izurjenim vojakom in redkokdo je bil v četah, ki so se pred nami vadile, da bi vedel za usodo svojih bratov, sestra in staršev. Ne vedo, ali so tolovaji njihove družine pobili ali odvedli. Vedo pa, da so vojaki svoje domovine in da se morajo žrtvovati, kajti svobode si brez žrtev ni mogoče priborili. Tisoči kraškib fantov in mož se urijo danes v šolah Narodnih straž in tisoči bodo prišli za njimi, kajti bolj kakor kdaj koli prej velja staro pravilo: »Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal!« (Kurt Herwarth Bali ▼ »Deutsche Adria Zeitung«.) Z žalostno usodo Poljakov, ki so jih Sovjeti odvlekli v Sibirijo pred petimi leti in letos iz Vzhodne Poljske, se bavijo angleški listi. Poluradna glasila si zatiskajo oči pred strašno usodo nesrečnih izgnancev, list »Scotsman« pa je odkrito priznal, da so Sovjeti izgnance rečlo-veško ugonobili. Naselili 60 jih sredi Kazakstana in v druge azijske pokrajine in jim naložili silno na- porno delo v premogovnikih, v opekarnah, na žagah ali pa v gozdovih skrajnega severa. Večina teh polj- skih nesrečnikov je zaradi naporov, slabe hrane in podnebja pomrla. TEDEN V SVETU Položaj na vzhodnem bojišču se je ustalil. Pri Kovlju, Stanislavovu in Tarnopolu so nemške in madžarske sile začele vztrajno pritiskati sovražnika nazaj proti vzhodu. Vsak dan pravi uradno poročilo, da se nadaljuje zopetno osvajanje izgubljenega galicijskega ozemlja in da se morajo Sovjeti umikati proti vzhodu. Sovjeti napadajo pri Seba-stopolu na Krimu. Ob mestnih utrdbah se njihovi napadi razbijajo, zaradi česar morajo močne sovjetske sile ždeti daleč proč od tistega bojišča, na katerem so mislili izvesti prodor proti zahodu. Dopolnilna poročila nemškega vrhovnega poveljstva dajo slutiti, da se pripravlja nemško poveljstvo na proti-sunek. Letalski boji nad Nemčijo so bili pretekli teden ostri in uspešni za nemško obrambo. V močnih jatah so Angleži napadali ponoči, še red-nejši gostje pa so bili podnevi Amerikanci. Stotine letal, ki jih je ob teh napadih izgubilo ameriško letalstvo, niso ▼ sorazmerju z učinkom, ki ga je z bombami doseglo na tleh. Samo v soboto so Amerikanci in Angleži izgubili 113 letal. Posebno hudo so se Anglosasi znesli nad Beogradom prav na oba praznika srbske pravoslavne velike noči. Tjavendan zmetane bombe so naredile v mestu veliko škodo in zahtevale več tisoč žrtev. Srbska vlada je proti temu zločinstvu nastopila z uradno izijavo, v kateri je poudarila strahovalni -značaj napada. Silne težave ima pri sestavljanju nove vlade Badoglio. Med politiki, ki so zastopniki starih strank, ni enotnih pogledov na položaj, še hujši pa je Doj za mesta. Za vsemi spori in nesporazumi pa stoji boljševiška agitacija, ki hoče komunistični stranki pripomoči do največjega vpliva. Badoglio je poskušal zase obdržati zunanje ministrstvo, vendar ni dobil pritrdila, kajti precej politikov se zavzema za nekdanjega fašističnega zborničnega predsednika Dina Gran-dija, ki je sedaj v Argentini. Proti Grandiju nastopa voditelj krščanske ljudske stranke don Sturzo, ki zahteva zase prosvetno in pravosodno ministrstvo. Don Sturzo, ki je živel dolga leta v tujini, se je sedaj na vabilo svojih pristašev Vrnil v Italijo. Na vzhodnem bojišču so se zadnji teden odigravali važnejši dogodki na zahodnem odseku v Galiciji in na Krimu. V Galiciji je nemška vojska s močnimi protisunki zaprla vdorna mesta in ustalila bojišče, na Krimu pa se je uveljavil pritisk močnejših sil sovjetske vojske. V silnih obrambnih bojih, ki so jih Nemci in Romuni imeli s Sovjeti, je napadalec doživel hude udarce in izgube. Nemška vojska ima močne postojanke okrog Sebastopola. Na drugih bojiščih vzhodne fronte ni bilo posebnih sprememb. Na bojišču pri Narvi so se sovjetski napadi polegli in se napadalci umikajo pred pritiskom nemških sil. Prebivalstvo tistih delov Italije, ki so d oblastjo zaveznikov, preživlja le čase. Ti kraji so vsi pasivni, dovoz živil iz zaveznikih skladišč pa je malenkosten. Ljudstvo živi v pomanjkanju in zato je začelo siliti v tujino. Zasedbene oblasti so zadnje mesece sprejele v celem 328.000 prošenj za izselitev iz Italije v čezmorske kraje. Amerikanci jim bodo težko ustregli. Poljaki, živeči v Londona, so neodjen-ljivi, kar se tiče sovjetskih zahtev oziroma tistega, kar bi Angleži od Poljske radi dali Sovjetom. Predsednik poljske narodne stranke dr. Bielecki je v Londonu povedal, da Poljaki ne odstopijo svoje zemlje in imajo zato oporo v Churchillovem govoru 5. septembra 1940. ko je dejal. da Angliji še na misel ne pride, da bi priznala ozemeljske spremembe, do katerih je prišlo med vojno. Hkrati je ostro nastopil proti Sovjetom, da bi zholjševizirali Evropo in pomedli z njeno omiko. Evropa se bo znala braniti in se bo te golazni obranila, je zaključil. Diplomatski promet je hndo omejila britanska vlada, ki je odločila, da odslej ne bodo mogli diplomatski kurirji več potovati iz A mrli je. Izvzeti so Amerikanci in Rusi. Vsa diplomatska pošta je podvržena cenzuri. To omejitev običajnih diplomatskih svoboščin naj bi narekovale priprave za drugo bojišče. Pravi namen ukrepa je bržkone ta, da hi z vrsto nenavadnih ukrepov ustvarili videz, da bodo v doglednem času prišli novi vojni dogodki, kar naj bi izzvalo razburjenje na evropski celini. Angleško in ameriško letalstvo «e je zdaj neusmiljeno vrglo na svoje nekdanje zaveznike, kar je v poslednjem času najkruteje občutila Francija. Amerikanci so dvakrat napadli Pariz in okolico. Tisoči žrtev, ogromne podrtije in pogorišča so dokazila njihovega divjanja. Vsa Francija je hrupno protestirala proti temu zločinu in se njen srd obrača proti tistim, ki so ji skozi štiri leta obljubljali osvobojenje, pa ji zdaj prinašajo smrt. Pod novo krinko fe komunističnega podtalnega »uradnega« tiska zadnjih časov razbiramo nekaj dejstev, ki zaslužijo, da zanje eve tudi slovenska javnost. Prvo dejstvo jc, da »Osvobodilne fronte slovenskega naroda« ni več. Čez noi »o >o pokopali, ne da bi bili svetu kaj sporočili. Namesto oje j? nastopil »Slovenski narodno osvobodilni svet«, ki mu predseduj« isti zločinec, kakor je tb* dil »Osvobodilno fronto«, namreč Josip Vidmar, njegov tajnik je Uti Bori* Kidrič, ki je bil tajnik Osvobodilne fronte. Druga dejstvo je, da je ta novUSvet« »razpustil« Varnostno obveščevalno službo (VOS), to je slovensko Čeko, kot »posebno, izredno organizacijo s posebnimi, izrednimi pooblastili in polnomočji« za pobijanje nekomunističnih Slovencev. VOS je za svoje triletno delo, ki ga najizraziteje označujejo desettisoči pobitih Slovencev ter tisoči uničenih slovenskih domov, dobil posebno priznanje novega »narodno-osvobodilnega sveta«. Kaj vse te spremembe pomenijo? Ali so izraz kake nove smeri in novih poti pri »osvobodilcih«? Ali naj pričakujemo, da so voditelji bivše Osvobodilne fronte spoznali, kam so prignali slovenski narod in kaj so mu storili, pa se mislijo poboljšati? Kaj Sel Prelevitev je samo v imenih in je izraz komunistične taktike. Ime Osvobodilne fronte pomeni danes slehernemu Slovencu pošast, ki nam je do zdaj prizadela več gorja kakor vse vojske v naSi zgodovini, OF je med Slovenci za-sovražena, kakor ni bil še nikdar easo-vražen noben podoben podvig. Z njenim imenom ni moči danes pridobili več Jšve duše. Zaradi njenega dela je »pregledalo dosti njenih pristašev, ki jih j« ▼ začetku zavajala nacionalna krinka. Značaj, delo, cilji in voditelji OF so do dna razgaljeni, prav tako tudi njeno najbolj krvavo in najbolj skrivnostno orodje — VOS. če hočejo voditelji komunistične Osvobodilne fronte š« kaj časa životariti ter si skušati reševati glave, se morajo skriti pod nove krink«, pod nova imena. Stari tigri, ki so jim šape že obsekane, se hočejo iemazati v novih kožuhih, da bi lahko ribarili in rovarili, dokler bi s« dalo. To komunistično taktiko ž« poznamo. Kadar se je kaka komunistična stranka tu ali tam onemogočila, so jo skrili pod novo krinko, n. pr. pod Ljudsko fronto. Ko se je sovjetska Čeka s svojimi grozovitostmi zasovražila doma in po vsem svetu, so jo čez noč »odpravili«, to se pravi, dali »o ji drugo ime in jo v celotnem obsegu in namenu ohranili pod nedolžnim naslovom GPU — Glavna politična uprava In morija se je nadaljevala pod novo krinko dalje, dokler niso zavrgli tudi te. Tako je bilo drugod; tako j« pri nas. OF in VOS sta zasovraženi in razgaljeni. Treba je novih krink — za isto delo. Namesto OF imamo zdaj kratico SNOS, namesto VOS pa — »Odsek za notranja zadeva pri SNOS-u«. OF je predsedovala Kidričeva senca Josip Vidmar, kakor predseduj« SNOS-u; VOS j« vodil krvavi, polblazni izrojenec dr. Vito Kraigher, no- vi »odsek za notranjo varnost« vodi nič manjši rabelj Ivan Maček, z nekdanjim imenom Jernej Posavec, prvi vrhovni poveljnik slovenskih rdečih tolp; človek, ki je vodil in pripravljal množične pokolje spomladi leta 1942. Stari rablji v novih krinkah! Toda tudi te bodo padle prej, kakor si mislijo. Ni ga imena, ki bi moglo zakriti tiste, ki so z bivšo OF uničevali slovenski narod. in ni je sil«, ki bi jih mogla rešiti pred sodbo tega izdanega naroda! Spe! so se izdali! Navellc Y»em« prizadevanju vodstva slovenskih »osvoboditeljev«, ki bi radi doma in drugod prikazali svoje izdajalsko delo kot »nacionalno«, celo kot »slovensko«, »jugoslovansko«, »zavezniško« in kdo ve kaj še vse, kar še zdaleč ne diši po komunizmu in boljševiškl revoluciji; navzlic kar najskrbnejši in težav polni pažnji starih komunistov, kakor so Kidrič, Kardelj, Rozman in drugi, da ne bi V svojih izjavah niti namignili, da se za vsem »osvobodilnim« delom skriva 1« komunizem s svojimi cilji kot prednja straža Sovjetov; navzlic vsem ogorčenim zanika-vanjem, da slovensko »osvobodilno« gibanje ni komunistično; navzlic vsemu temu a« zdaj pa zdaj le izdajo, kaj so in kaj hočejo. Morda po nerodnosti, morda tedaj, kadar so doc«la prepričani, da za njihove izjave n* bo cvedel nihč«. In tako j« že zdaj na razpolago dovolj uradnih izjav, ki so jih dali o pravih ciljih »osvobodilnega« gibanja najodgovornejši nj«govi ljudje. Precej jih bo zbranih v novi dokumentarni knjigi, ki bo v kratkem izšla pod naslovom »Črne bukve o delu komunistične Osvobodilne fronte proti slovenskemu narodu«. Te dni pa je poveljstvo komunistične XIV. divizije izdalo skrivno navodilo, ki uradno potrjuje, da so cilji tako imenovane slovenske »narodno-osvobodiln« vojske« docela komunistični; da pripravlja ta vojska na na^em ozemlju samo boljie-viiko socialno revolucijo, nič drugega; in potrjuj« vse, kar j« bilo do zdaj napisanega o tem, kakšna usoda čaka nekomunistične zaveznik« »osvobodilcev«. Navodilo pravi med drugim: »Slovenski proletarci) Rliia se ura nale zmage! Zmagovalna rdeča armada je že prekoračila prejšnjo poljsko mejo, sedaj se pripravlja na zasedanj« Evrope V neka) tednih, mogoče že prej, bo tudi našo lepo deželo preplavil val rdeče vojske... Proletarec, pripravi se na trenutek, ki bo odločilen za usodo naše bodočnosti. Ta prevrat nam bo zagotovil končno zmago. Iz tega razloga ponavljamo nal« točke, po katerih se mora vsak naš zaupnik vestno ravnati. 1. V trenutku splošne vstaie odložimo krinko, katero smo morati kot potrebno sredstvo nositi, in se priznajmo M sto odstotna komunist« k našemu vodju Stalin«. Sedanja vojna pred odločilnim razdobjem Ako bi dane« po nem svetu, na lastni kakor na sovražni strani ia pri nevtralcih izvedli glasovanje, da bi izvedeli, kaj misli svet o vdoru in napadu Angležev in Amerikancev na Evropo, bi nedvomno velika večina ljudi Izrekla prepričanje, da stojimo tik pred začetkom tega napada, * čimer bi se začelo odločilno obdobje sedanje vojne. Tako splošno prevladuje prepričanje, da bodo Angleži in Amerikanci prav v teh tednih ali dneh začeli z napadom. Sami delajo vse, da bi svoje vojake pripravili na vse težave bližnjih bojev, pri čemer pa spet zapadajo v tisto črnogledost, ki si jo v določenih časih nasprotnikova propaganda, namenjena za domačo rabo, naravnost želi, ker hoč« z njo doseči določene učinke. Kaj pomeni izraz »odločilno obdobje?« Odločilno obdobje v vojni je lahko zmerom le tisti trenutek, ko se vojaška odločitev jasno in nesporno prevrne na stran ene izmed vojskujočih se strank. V vojnah, ki so se bile le med dvema narodoma, zadostuje samo en odločilen nastop, kakor ga na primer predstavljata Jena in Auerstaedt I. 1806 ali Kraljevi gradeč 1. 1866. Na vprašanje, kdaj je bila odločena nemško-francoska vojna, ni tako lahko odgovoriti. Kajti Sedan je ni odločil, čeprav pomeni močan pretres za nasprotnik«, temveč pa je padla odločitev šele po prvih porazih različnih republikanskih vojska v jesenskih in zimskih bitkah 1. 1870-71. Podobno je s propadom Napoleona. Njegov polom je zares postal očiten pri Lipskem, pa vendar ne v tisti prejasni obliki, ki bi onemogočila vsako nadaljnje vojskovanje. Manjši, toda silno zagrizeni boji spomladi 1. 1814. so ie močneje kakor bitka pri Lipskem preprečevali vsak Napoleonov odpor in poskus za nadaljnje vojskovanje in so mimo končnega poraza 1. 1815. tako močno vplivaK na francosko ljudstvo, da s« je v celoti uprlo priznati cesarja za generala ali celo navadnega vojaka. Lip«ko pomeni nesporno prvi poraz, končni polom pa »o povzročili uničujoči porazi, ki ao priha-jili drug za drugim. Odločilno obdobje v vojni proti rveri več držav zahteva, da morajo glavnega nasprotnika zadeti odločilni udarci, ako naj nastopi potem dogodek, ki bo vplival na izid vojne. Mi imamo opravka sicer s politično pomembno, vojaško pa ne preveč močno zvezo, v kateri imata vojaško udarno silo dva člana, namreč Sovjeti in Amerikanci. Med njimi ima sovjetski zaveznik precejšnje vojne skušnje, temelječe n« bridkih doživljajih, iz katerih pa se je veliko naučil. Amerikanski član si j« moral najprej postaviti vojni stroj. Ta stroj je še nov in ne vigran. Zrastel je naglo, vendar se še ai izkazal. Tvori pa premoč v sklopu sovražnih bojnih sil na zahodu, pri čemer imajo britanske vojsk« četrtinaki ali tretjinski delež. Pri Britancih gre W za šibkejše sile, ki so ai vojne skušnje priboril« po uspehih m oddaljenih bojnih poljanah. Sovražna zveza ima na vzhodu »talni stik z nemškimi vojskami. Tri četrt leta se je tam udejstvovala v nekakšni stalni ofenzivi, ki sicer ni dosegla nobenih odločilnih bojnih uspehov, pač pa prinesla precejšnja ozemlja, vselej pa le za visoko ceno Izgub v ljudeh in blagu. Zaradi teh uspehov so si Sovjeti v sklopu sovražne zveee priborili prvo besedo v političnih in vojaških rečeh. Oni so tisti, ki danes nastopajo z zahtevami, med katerimi je tudi lista, naj se začne drugo bojišče, da bi se razbremenita Rusija. Nasprotnik na zahodu nima nobenega kopenskega stika z nemškimi vojskami. To j« velikanski razloček v primeri z vzhodom. Pomanjkanje tega stika se da nadomestiti edino z naskokom na evropsko obrežje in verjetno tam, kjer se nasprotniku zdi najprimerneje In kjer misli, da bo obrambo i« zmerom utegnil presenetiti. Zaradi tega bo najbrž ubral daljšo pot, ako misli, da bo na oddaljenejših točkah naletel na šibkejši odpor kakor pa na najožjem detu Rokavskega preliva, ki danes loči obe za boj pripravljeni vojski. Kdaj se bo sovražnik lotit poskusa in bo stopil z Nemci v neposreden stik, ne ve nihče. Ako bi odločali le politični nagibi, bi se to zaradi hudega sovjetskega pritiska moralo zgoditi kaj kmalu. Angleži in Amerikanci so zagrizeni igralci pokerja. Največkrat d>bi pi» po-kerju tisti, ki ena najbolje slepariti. 5'c-parjenje pa je odsostavi na laž in pove, v kateri luknji tiče razni politični črnoborzijanci. Da ne bodo razne perice in peričniki t Ljubljani nadaljevali jalova dola. bomo navedli nekaj imen takih podlasic. Dr. Fran Zwiiter, bivši vsenčiliški docent, »ki je še septembra obsodil OF in njeno delo«, kakor so govoriti, je postal direktor »Znanstvenega instituta pri SNOS«, člani pa so med drugimi: inž, Avčin Fran, dr. Darko Cernei, Vladimir Krivic. ZemJjak Jože in Ude Lojze. Člnni rdečega rledališča so: Anica čepe, Stane Česnik, Jože Gale, Janez Jerman, Marta Pavlin-Petretovn, lojze Potokar, Franc Presetnlk. Smiljan Samec, Vladoša Simčič, Rado Simoniti, Ema Starc, Bogdana in Nada Stritar, Jože Hran. Janez Stanovnik mlajši je zapisnikar SNOS«; Člani »komisije za ugotavljanje zločinov« so dr. Danilo Dougan, Fedor Košir, Lojze Ude, dr. žiga Vodušek. (Podatki in imena so vzeta iz »Slovenskega poročevalca« z dne O. januarja 1044 ter iz tiskovine »Prvo zasedanje SNOSa. skleni in odloki« ter iz »Uradnega lista SN06a« z dne 25. marca 1944, št. I.) hofel biti nekaj ve? kakor drugi ljudje. V času volitev je nastopal ko kakšen paša, strahoval Je ljudi in se norčeval iz preprostih in poštenih vaščanov. Z n,jim je držal kvečjemu še priseljeni obrtnik, ki je zaradi tega, ker ni imel nobene konkurence, odiral ljudi, kar se je dalo. Ta dva »gospoda« sta tudi v bližnjem trgu uživala »velik ugled« kot edina »razumnika« iz tiste vasi. Med razumnike niso šteli niti župnika niti učitelja. A zdrava pamet je vsakomur lahko povedala, kam bo to pripeljalo. Otroci tistega gostilničarja »o bili Se objestnejši in še bolj zviška 90 gledali svoje vaške sovrstnike. Delo pri domačem gospodarstvu jim ni nič dišalo, le s kakšnim prekupčevanjem so se sem pa tja še ukvarjali. Hčere ao bile seveda že gospodične in bo na vse naftine skfUele, da bi ostale lepe. Sukale so se samo okoli gostov, čeprav jih je bilo malo, na kmetiji pa dela na pretek. Kaj rado ae je dogajalo, da je v nekaj letih takšna kmetija hi gostilna šla na boben. Gospodar je umrl, družina pa se je raztepla po svetu. Dela ni bila vajena in se je tako lotila najraznovrstnejših sumljivih poklicev. Od časa do Časa kdaj se je kdo od njih vrnil iz mesta domov, a samo z grožnjami, da bo ie pokazal... Tako užaljeni, razbrzdani dclomržneli, ki so prežali le na to, kdaj in kako bodo koga odrli in ga ogoljufali za vse, kar si je bil z iulji prigaral, so jo mod prvimi potegnili v hribe v upanju na velike življenjske uspehe ter se tam izživljajo, kakor jim pač narekuje njihova divjaška narava. Drugi tip ljudi, ki OF ni imela z nj!-nvi preveč težav, da jih ie spravila v hribe, so bili ljudje s povprečno šolsko izobrazbo. Ta ali oni je celo kot književnik dosegel nekak sloves, a le v omejenem krogu ljudi. Ker je znal napisati nekaj perverznih stvari in jih spretno rdeče pobarvati, so manj izobraženi ljudje prav Eridno segali po tej književni brozgi, pretna agitacija fn organizirana kritika je, naredila iz takšnega pisateljčka »odličnega pisatelja«. Našega jezika mož nikoli ni dobro obvladal rn ga tudi ne bo. duha našega ljudstva pa ne mara, ker je preprosto ljudstvo sploh že davno zasovražil. Druge njegove zmožnosti je najbolje označil nek njegov predstojnik, ko mu je dejal »idiot«. In zdaj je šel seveda tudi on tja, kamor spada, tja, kjer ni treba nič delati, ampak živi — na račun drugih. Tam so ga najbrž tudi priznali za mučenika ideje. Prejšnja poštena družba ga je trpela kot zajedavca samo zalo, ker je bila po sprotni zakulisni agitaciji preslepljena, da se mož »razvija«, in ga je celo ščitila, da ga z uradnim delom, ki ga tako in tako ni bil zmožen, ne bi preobremenila. Tretji tip je is študentovskih vrst. Sole je komaj dobro končal. V njegovi glavi in volji nekaj ni v redu. Doma so ga na vse načine negovali, čeprav so starši Iz delavskih slojev. Fant je kot slab študent komaj dobil služblco, pa še to s protekcljo. Hoče pa biti ne^aj več, saj je domišljav za tri. Po njegovih nazorih bi bila volika krivica, če bi moral še delati, ne pa samo i brezdelju pričakovati prvega dne v mesecu. Potegne jo seveda » prvimi v hribe, ker tam ne bo treba delati, ampak le uživati. Mati ga prosi, naj ostane doma. A mati ie po fantovi sodbi neumna in neizobražena, starokopitna, zato nič ne ve. Natveze ji, kakšen položaj bo dosegel, ko se vojna konča, in da tudi njej ne bo treba več delati. Tako nekako do ministra je upal priti. Imel Je seveda tudi prijateljico »tovarišico«, ki J« odšla r. njim. Mati na joče in joče ter se bo v solzah utopila, preden se bo smrkavec vrnil, če se bo sploh mogel ta če ni že kje Žalostno končat. In takih bedastih sanjačev Je bilo med nezrelo mladino še vse polno. Spretni Teden v svetu Papež Pij Xn. je izdal na velikonočni ponedeljek novo okrožnico pod naslovom »Orientalis Ecclesiae Deus«, ki je namenjena narodom vzhodne cerkve. Povod zanjo je dala^ 1500-letnica smrti cerkvenega učenika Sv. Cirila. Papež izkreka v njej željo, da bi vzhodni cerkvi zasijal dan, ki bo njenim vernikom prinesel pravico do svobodnega izpovedovanja vere. Pobegli predsednik bivše češkoslovaške dr. Beneš, je zlezel docela pod vpliv Sovjetov. Pred dobrim mesecem je skoval zavezniško pogodbo med Češkoslovaško in Sovjetijo, sedaj pa «e slišijo glasovi, da bo v Kijev preselil celo svojo »vlado«. Pod sovjetsko zaščito bi odšli vsi člani češkega begunskega odbora razen Beneša in Masarvka, ki bi še naprej vzdrževali zveze z zahodnima zaveznikoma. Pritisk Anglije in Amerike na nevtralne države je vedno ostrejši. Za Španijo, ki so ji hoteli odrezati dovoz petroleja, je prišla na vrsto Irska. Ker se ni vdata, so sedaj naskočiti Turčijo in Portugalsko. Turčija noče v vojno in se na vse pretege otepi je pritiska. Tudi švedska ne kaže volje, da bi «e docela vrgla v naročje »zaveznikov«. Kruh na nakaznice so uvedli v portugalski prestolnici Lisboni in v okolici. Posebno fašistično sodišče za obrambo države je oprostilo bivšega tajnika fašistične stranke Carla Scorza. Mnogi fašistični prvaki so mu očitali, da ob Badoglievem prevrat« kot tajnik stranke ni hitro poskrbel za mobilizacijo vseh fašističnih edi-nic in za preprečitev prevrata. Izkazalo pa se je, da je bil Scorza na mestu in da so obtožbe nastale najbrž iz bojazni, da bi se ta odločni fašist prehitro ne povzpel na vplivnejša mesta. Zato ga je sodišče oprostilo. Maredonije Bolgarija ne bo nikoli postila odtrgati od sebe, je dejal bolgarski ministrski predsednik Boži-lov ob triletnici, odkar so zasedle Macedonijo bolgarske čete. Božilov poudarja, da je bolgarski značaj Macedonije nesporen. Madžarski ministrski predsed. Srtovaj ie na zboru poslancev vladne stranke pojasnil cilje številnih ukrepo* za zaščito madžarskega življenja jn povedal, da se morata izdelava in pridelava dvigniti do viška. Jude bodo iztrebili in iztočili iz vsega javnega življenja, po drugi strani pa bodo ojačili tovarištvo in vojno bratstvo z Nemčijo. Od začetka vojne do srede aprila HM* je na švedskem prisilno pristalo 77 tujih letal, od 1. oktobra lanskega leta do začetka aprila pa 29. Med temi je bilo 26 amerikanskih in 3 angleška. 22 letal je bilo še rabnih. agitatorji, Vi ao seveda ostali lepo * ozadju ta na varnem, pa ae smejejo v pest, da so speljali negodne zelence v grmovje, medtem ko so oni 06tali doma na terenu kot obveščevalci. Mnogo omenjenih »frktic« je potegni- lo za svojimi fanti-tovariši, zlasti po osmem septembru. Takrat so diplomati pouličnega formata točno izračunali, da bo v enem mesecu, ali vsaj do zimo vsega konec. To bi bila zanje nagla in na lahek način dosežena kariera. Ker pa je teli deklin s kratkimi krili ta še krajšo pametjo ostalo v mestu, so pridno letale okrog, prenašale pošto in vzdrževale zveze. Nekaj so jih sicer oblasti izsledile, druge pa pridejo še na vrsto. Posebna rvsta ljudi so užaljenei. Pri vseh režimih, organizacijah in ustanovah so se pehali ta priporočali za boljši po-ložaj^ Ker jih njih »uspešno« delo ni priporočalo, so se stavili naprodaj. A večini tudi to nič pomaealo, vedno so jih odrinili. Ni Čudno, da so se za boljši položaj takoj udinijall komunistom. Ti imajo prav radi ljudi, o katerih vedo, da znajo, če je treba, tudi malo povobuniti. Dolga pa je vrsta ljudi s prav kratka pametjo. Tem so znali spretni agitatorji tako zmešati glave, da noč ta dan sanjajo o novem raju na zemlji. Tako govore li reveži: V novem komunističnem »raju« bomo dobili vse zastonj: hrano, obleko, stanovanje in druge potrebščine in sirar vsi enako. Na vprašanje, kdo bo prideloval ta izdeloval vse to, je odgovor kaj preprost: stroji. Človek bi ne verjel, da so med ljudmi šo vedno takšna teleta. Zato je delo komunistov pri naših predmestnih ljudeh tudi tako lahko. Sicer pa ni čudno, Če nasedajo takim farbarijam preprosti ljudje, ko pa tako imenovani boljši meščanski krogi niso dosti boljši. Saj jo gospa, ki JI pravijo tudj »milostljiva«, zaupala svoji prijateljici, katero vilo sta ai z možem izbrala, ko pride novi red. V sedanji lastni ta lepi hiši jima namreč ni Se dovolj ugodno. Razumljivo, saj »o njen mož vendar bori v hribih z ušmi ta požiga kmetske domove, šole in prosvetne domove 1 Za to »velezasluženo« delo bo vendar dobil kakšno bogato nagrado, ne? Iz vile bosta ta dva človeka bolela v grad in oariev bodoča naša družba ne bo trpela. se pripravila Izdajalske kupčije OF s Primorsko ?rfv tedaj, ko je Osvobodilna fronte S1*,1 kričečo »nacionalno« agitacijo c, .Slovence, je Komunistična partija Slovenije, vodilna in dejansko prav za Prav edina sila Osvobodilne fronte, sklepala z drugimi komunističnimi strankami, zlasti z italijansko, kupčije glede bo-“ usode raznih delov slovenskega ozemlja, zlasti Primorske. Ker so vodi-eiji Komunistične partije Slovenije bili in i 1 tudi voditelji Osvobodilne fronte ker je po Kidričevi izjavi v častnem Pfeasedstvu Osvobodilne fronte sedel tu-■ predsednik italijanske komunistične »tranke, je torej Osvobodilna fronta v celoti odgovorna za kupčije, ki jih je Ko-junislična ^ partija Slovenije sklepala gieae bodoče usode slovenskega narodna ozemlja. . 9 kupčijah, ki pomenijo kričečo zaajstvo slovenskih narodnih koristi, Pričajo naslednja dejstva: Italijanska komunistična stranka je v začetku meseca avgusta 1943 v Trstu Jrikrat razširila letake, v katerih sporoča, da je s Komunistično partijo Slore-®,1« sklenila dogovor, Ha bodo Primorska, "»riška in Istra sestavljale samostojno ^italijangko-slovensko sovjetsko republiko«. Komunistična partija Slovenije in Osvobodilna fronta, ki sta prav tedaj skušali pridobiti slovensko prebivalstvo n? Primorskem zase s tem, da sta oznanjali neizprosen boj proti Italijanom in nastopali v imenu »osvoboditve« in »Jugoslavije«, kateri da bo pripadla tudi | rimorska, nista trditev, ki jih vsebuje 'a letak italijanske komunistične stranke, n|kdar in nikjer, niti na Primorskem, zankali. Kako tudi. saj je »Primorski poreče-**•*««, podtalno glasilo Osvobodilne fronte za Primorsko, že meseca marca 1943 objavil uradno sporočilo, ki pravi, da se 1® za Primorje osnoval plenum Osvobodilne fronte, v katerem ima enakopravno mesto tudi zastopnik »Svobodne Itali-**i*«. ki je nekaka italijanska komunistična Osvobodilna fronta. Ta plenum je — * Klasom tega zastopnika komunističnih Italijanov — sprejel sklep, s katerim je ebsodil vse dotedanje narodnostno delo •md primorskimi Slovenci od leta 1918 dalje. Te zveze In ti dogovori glede usode Nekaterih delov slovenskega ozemlja so stari, o čemer priča kongres italijanskih komunistov, ki so ga imeli tik pred Pričetkom sedanje vojne, leta 1939, v Franciji. Na kongresu so razpravljali tudi 0 usodi primorskih Slovencev v primeru, da zmaga v Italiji komunizem. Glede te-8» so sprejeli tudi sklep, ki so ga objavili v svojem podtalnem glasilu v Parizu. ' Sklep pravi, da italijanski komunisti priznavajo obstoj slovenske narodne ^•njšine na ozemiju nekdanje Primorske, Pa smatrajo primorsko ozemlje v ee-Jn,i kot sestavino bodoče komunistične It&lije. Pripravljeni pa so dati tem primorskim Slovencem kulturno avtonomi-Toda pod nobenim pogojem niso volj-razpravljati o tem, da bi to ozemlje Jripadalo morebitni slovenski ali kaki r®Ri sovjetski republiki. 1 Italijanska komunistična stranka }e 5fedi lan. leta dvakrat ali trikrat razbila na Primorskem izjavo, kjer v celoti potrjuje omenjeni sklep iz leta 1939. Iz-lav» odločno poudarja, da so neutemelje-8® in nesmiselne vse govorice, po kate-'h, naj bi bili italijanski komunisti pripravljeni s komur koli razpravljati o tem, bi Primorska v celoti ali pa le delno P®Mala sestavina kake druge, ne italijan-sovjetske republike. Izjava pravi, da rUda glede tega Tprašanja med italijan-skimi in slovenskimi komunisti popolno "“Klasje. Primorski Slovenci naj bi po ®Porazumu z obema komunističnima bankama dobili kulturno avtonomijo.. « ^Vrhovni plenum Osvobodilne fronte« j* dne 16. septembra 1943, po zlomu cesarske italijanske vojske, izdal prvi urad-' razglas glede Primorske. V tem razlasti, ki so ga med drugimi podpisali Predsednik Izvršnega odbora Osvobodilne /®nte Josip Vidmar, tajnik Izvršnega odbora Boris Kidrič, »general« Jakob Avšič, Jr. Marijan Brecelj, Edvard Kardelj, Ed-?ard Kocbek, Dušan Sernec, sporočajo kot svoje največje in prvo »nacionalno« ?.®,ianje, da je »italijanski narodni manj-*.n* na priključonem (primorskem, op. F18-) ozemlju zajamčena avtonomija. O ^eflbi avtonomije bodo razpravljali pomaščeni zastopniki slovenskega in Havanskega prebivalstva, kakor hitro bodo ovoljevale razmere.« (Glej »Slovenski Poročevalec« z dne 29. septembra 1943, “ 20.) ... Ta razglas je Osvobodilna fronta razši-Ua po Dolenjskem in Notranjskem, ni ga Ra dala v javnost na Primorskem, ker se 1®. oala, da bodo primorski Slovenci prav tem dejanju uvideli, kako je ves njen nacionalni« in osvobodilni boj zlagan in : * s® za njim skrivajo komunistični izda-ski računi. Italijanska komunistična stranka p« je ,* ta propagandni razglas, namenjen lahkovernim Slovencem izven Primorske, le ‘Vedeia in odgovorila nanj z novo izjavo, j** jo je razširila v Trstu in po Primor-k®tn. v njej pravi, da bo nekdanja Primorska v komunistični Evropi samostoj-** italijnnsko-slovenska republika. Zato P® more biti niti govora, da bi kdor koli 'zven primorskega ozemlja mogej dajati ■/alijanom na njem kakršno koli avtonomijo. „,,.N'ti Komunistična partija Slovenije n't' Osvobodilna fronta, ki je razglas o avtonomiji 7a [talijane na Primorskem iz-nista na to izjavo italijanske komunistične stranke nikoli odgovorili. Tudi ni 't zastopnik italijanske komunistične , r^nk® v plenumu Osvobodilne fronte v« morRko zaradi tega klican na odgo-r< ali iz plenuma celo izključen, t sPomladi leta 1943 je imela hrvaška rnnnistična stranka kongres, na kate- TEDEN DOMA Novomeški domobranci so hkrati z ljubljanskimi prisegli zvestobo svoji domovini. Pri slovesnosti je bilo zraven, tudi odposlanstvo nemške vojske pod vodstvom majorja Hesslerja. Poveljnik major Ferenčak je imel slavnostni nagovor, v katerem je domobrancem razložil pomen prisege in njihove dolžnosti, ki so si jih prostovoljno naložili za vse dotlej, dokler ne bodo domovino počistili komunističnih drhali. Po prisegi je bil obhod čet pred vojaškimi in civilnimi predstavniki. Na Orlovem vrhn Ljubljanskega grada so v ponedeljek domobranci slovesno položili v grob devet svojih tovarišev, ki so padli v borbah s komunisti. K temu ganljivemu pokopu so prišli tudi prezident general Rupnik, poveljnik domobranstva Krener in nemški podpolkovnik Balke, ki so položili na grob junakov lepe vence. Po končanih cerkvenih obredih so domobranci in častniki izkazali padlim tovarišem poslednjo čast. V Logatca je bilo preteklo nedeljo veliko protikomunistično zborovanje, ki je na njem množica Notranjčev izpričala svojo zvestobo do naroda in svoje simpatije do domobrancev, ki jim varujejo domačije. Zborovanje jo počastil z navzočnostjo prezident general Rupnik, ki je prispel v družbi poveljnika podpolkovnika Krenerja in načelnika štaba podpokovnika Peterlina. Prebivalstvo je goste navdušeno pozdravilo, še bolj pa čete domobrancev iz raznih notranjskih postojank, ki so korakale mimo Častne tribune. Zborovanje je odprl zastopnik prezi-denta svetnik dr. Ludvik Puš, za njim pa so govorili še drugi govorniki. Udeležba je bila izredna. Pri Sv. Gregorja so Jo domobranci iz Velikih Lašč temeljito zagodili komunistom. Napad je bil presenetljiv in so^ komunisti zbegani drveli iz svojih ležišč — 40 zločincev, med njimi dva politkomisarja, je obležalo mrtvih, 24 pa jih je bilo ujetih. Plen je obsegal tudi dva minometalca in več težkih strojnic ter 18 konj in mul. Zraven je bila zasežena celotna pisarna z zastavo tako imenovane »Levstikove brigade«, katero so lansko jesen izdelale veliko-laške »narodne dame«. Hnd ndaree je prejela tadi »Gubčeva brigada« pri Trebelnem. 14. aprila so jo trdo prijeli novomeški domobranci in jo razgnali. Beg je bil tako nagel, da «o proti svojim običajem na mestu pustili tudi vse mrliče. 12 tolo-yajey je bilo ujetih. Domobranci so imeli sijajen plen, in sicer tri topove in mnogo avtomatičnega orožja. Pri Idriji so tolovaji vrgli velike trame »vojih nasilno prignanih ljudi v boj proti nemški posadki na Spodnji Idriji. Pisana druhal, v kateri «o bili tudi Srbi, Hrvatje in Italijani, se jo zaletela r postojanko 50 nemških vojakov, ki niso bili oboroženi s težkim orožjem. Obkolili so sicer postojanko, toda nničili je niso. Nasprotno. Doživeli so strašen poraz, ker so izgubili najmanj 200 ljudi. 18. aprila so komnnlsti na zahodnem Balkanu izgubili 454 mrtvih in 65 ranjenih, zaplenjenih pa je bilo več topov in streliva. Uničena so bila razna skladišča živil in obleke. April je bil za Titove tolpe pravi črni mesec. V zahodnem Balkanu so izgubile v prvi polovici meseca 4100 mrtvih, 1672 pa je bilo ujetih. Če se k temu visokemu številu prištejejo še številni pribežniki in po pribežniških izpovedih ugotovljene ostale tolovajske izgube 6000 mož, potem dobimo skupno število 12.000 mož. Mimo teh človeških izgub je tolovajska druhal izgubila ogromno gradiva, hrane, ohlačil, 4 topove, 70 strojnic, 11 minometalcev in 1200 pušk. Nemške čete *o skupaj s srbskimi prostovoljskimi od cfe liki prizadejale boljševiškim tolpam v Črni gori hude poraze. Zavzele so Bjelo Polje in nabrale veliko ujetnikov in orožja. Okrog Otočca ▼ Liki so nemški in hrvatski oddelki temeljito nakla«tili tolovaje. Vzeli ?5o jim utrjeno taborišče, v katerem je bivalo več njihovih štabov. Pobili so 207 banditov, 41 jih zajeli, pribežnikov pa se je javilo še več. Zaplenili so 1 top, 1 protiletalski top, 1 minometalee, ogromno streliva in nad 100 glav živine. Kozaški oddelki so ob zgarnjem in srednjem toku Save razgnali večja krdela tolovajev in so jim med drugim uničili tudi 100 večjih in manjših čolnov, 6 katerimi so se prepcljavali z enega brega reke na drugega. Izreden plen so Imeli v Bosni muslimanski oddelki SS, ki so v severovzhodnih krajih zasedli več tolovajskih taborišč in nabrali sledeči plen: 146 zabojev srednjekalibrskega streliva, 1216 topovskih granat, 65 posod z razstrelivi, 4 zaboje zdravil, sto stotov koruze, 15 stotov soli, 420 surovih kož in 100 kožuhov in 25 vreč perila in oblek. Zapadno od Drežnice so zaplenili 'M).000 kg streliva in 12.000 kg topniških nabojev in eno tiskarno. Na tem odseku so banditi izgubili 446 mrtvih, 81 ujetnikov in veliko pribežnikov. nem prostoru, na katerih se bo govorilo o smernicah novega dela. Vsako nasprotno gibanje i« mora takoj v kali zadušiti in tam, kjer bo smatral krajni sovjet za potrebno, s« morajo voditelji nasprotnikom likvidirati. 7. Posebno pažnjo je treba polagati na' bivše jugoslovanske oficirja in rezervna oficirja, ker so nositelji protirevolucionarnega gibanja, tudi njih je traba llkvi* dirati, čeprav sodelujejo danes v OF. 1 Smrt fašizmu — svoboda narodu) Politkomisar: Komandant, major* Stana Dobovičnik L r, Klanjšek Jožef 1. r«s Narodna straža na Primorskem rem so sprejeli sklepe o tem, katere pokrajine mora obsegati bodoča hrvaiska sovjetska republika. Sklepe so objavili v posebni brošuri in ji priložili zemljevid, iz katerega je razvidno, da bi ta hrvat-ska sovjetska republika vsebovala tudi slovensko Bele Krajino, velik del Dolenjske, del Notranjske i Loško dolino, vso Istro ter večino tržaške pokrajine s Trstom. Avstrijski komunisti v tujini so leta 1943 izdali letak, v katerem zahtevajo ustanovitev avstrijske sovjetske republike, kateri naj se priključi slovensko ozemlje, kolikor ga je obsegala bivša habsburška monarhija. Po tem, torej v glavnem primorskem ozemlju naj bi bodoča avstrijska sovjetska republika dosegla zvezo z morjem, ki ji je za uspešno življenje neobhodno potrebno. Letak nikjer ne omenja kake kulturne ali drugačne avtonomije za Slovence, živeče na primorskem ozemlju. Ker je Komunistična partija »Sloveni je le sestavina Komunistične partije Jugoslavije, katere Član je tudi hrvatska komunistična stranka, in ker so znane tesne zveze Komunistične partije Slovenije s srednjeevropskimi in balkanskimi komunističnimi strankami, je izključeno, da bi se taki načrti mogli sestavljati in objavljati brez njene vednosti, njenega privoljenja in brez njenega sodelovanja. In ker je Komunistična partija dejansko isto kakor Osvobodilna fronta, je zaradi tega docelajasno in dokazano, da je za vse te kupčije odgovorno vodstvo Osvobodilne fronte. Komunistična partija Slovenije in Osvobodilna fronta torej prodajata slovensko, zlasti primorsko ozemlje, na tri slrani, kolikor je namreč načrtov Kominterne za bodočo sovjetsko ureditev srednje in jugovzhodne Evrope. Osvobodilna fronta hoče biti s temi dogovori pripravljena, da bi slovensko ozemlje vključila v tisti sovjetski državni sklop, ki bi obveljal. Kako krvavo stvarno je bilo to kupčevanje Osvobodilne fronte s slovenskimi narodnimi koristmi, dokazuje stališč«, ki ga je Osvobodilna fronta zavzela do položaja Slovencev na Primorskem po 8. septembru 1943. Tedaj je bila prvič po 25 letih dana možnost, da vsi slovenski kraji na Primorskem dobe slovenske občinske uprave, slovenske župane, slovenske šole, slovenska sodišča in druge urade. Dana je bila možnost, da po dolgih letih spet lahko prihajajo med primorske Slovence knjige-in listi v domačem jetiko. 1 Osvobodilna fronta pa je zaradi svojih dogovorov z italijansko komunistično stranko takoj meseca septembra 1943 pod smrtno kaznijo prepovedala, da bi Slovenci — domačini prevzemali vodstvo občin. Pod smrtno kaznijo je prepovedala odpirati slovenske šole in pošiljati vanje slovenske otroke. Pod smrtno kamijo je prepovedala brati in prodajati slovenske knjige ter zagrozila s smrtjo vsem slovenskim učiteljem in uradnikom, ki bi bili pripravljeni prevzeti službena me* sta po primorskih krajih. ' Da je Osvobodilna fronta to prepoved mislila resno, dokazuje dejstvo, da je dala 28. novembra 1943 ubiti župana v Vipavi dr. Emila Petriča, ki si je na Primorskem upal prevzeti vodstvo občine kot prvi Slovenec. Iz istih razlogov je Vamostn»-obveščevalna služba Osvobodilne fronte, slovenska Čeka, 5. februarja 1944 v Cerknem pomorila IS Slovencev, med njimi duhovnika Piščanca Lada in Sluga Josipa ter učiteljico Paa Pavlo in je usmrtitev teh primorskih Slovencev tudi' uradno razglasila. Dejstvo, da je Osvobodilna fronta proti osnovnim slovenskim narodnim koristim tako neizprosno nastopala in še nastopa na Primorskem, meče žarko luč na njene kupčije s slovenskim ozemljem in s slovenskimi ljudmi. Vsa ta dejstva so primorskim Slovencem nov opomin, naj komunistično Osvobodilno fronto in njeno »vojsko« zapuste, če hočejo rešiti sebe in svoj narod ter si zagotoviti lepšo bodočnost. Spet so se izdali! Navzlic vsemu prizadevanju vodstva slovenskih »osvoboditeljev«, ki bi radi doma in drugod prikazali svoje izdajalsko delo kot »nacionalno«, celo kot »slovensko«, »jugoslovansko«, »zavezniško« in kdo ve kaj še vse, kar še zdaleč ne diši po komunizmu in boljševiški revoluciji; navzlic ksr najskrbnejii in težav polni painji starih komunistov, kakor ao Kidrič, Kardelj, Rozman in drugi, da ne bi v svojih izjavah niti namignili, da se za vsem »osvobodilnim« delom skriva 1« komunizem s svojimi cilji kot prednja straža Sovjetov; navzlic vsem ogorčenim zanika-vanjem, da slovensko »osvobodilno« gibanje ni komunistično; navzlic vsemu temu se zdaj pa zdaj le izdajo, kaj so in kaj hočejo. Morda po nerodnosti, morda tedaj, kadar so docela prepričani, da za njihove izjave ne bo zvedel nihče. , In tako je že z’daj na razpolago 'dovolj uradnih izjav, ki so jih dali o pravih ciljih »osvobodilnega« gibanja najodgovornejši njegovi ljudje. Precej jih bo zbranih v novi dokumentarni knjigi, ki bo v kratkem izšla pod naslovom »Črne bukve o delu komunistične Osvobodilne fronte proti slovenskemu narodu«. Te dni pa je poveljstvo komunistične XIV. divizije izdalo skrivno navodilo, ki uradno potrjuje, da so cilji tako imenovane slovenske »narodno-osvobodilne vojake« docela komunistični; da pripravlja ta vojska na našem ozemlju samo boljše-viško socialno revolucijo, nič drugega; in potrjuje vse, kar je bilo do zdaj napisanega o tem, kakšna usoda čaka nekomunistične zaveznike »osvobodilcev«. Navodilo pravi med drugim: »Slovenski proletarci! 1 Bliža se ura naše zmage I Zmagovalna rdeča armada je že prekoračila prejšnjo poljsko mejo, sedaj se pripravlja na zasedanje Evrope V nekaj tednih, mogoče že prej, bo tudi našo lepo deželo preplavil val rdeče vojske .,. Proletarec, pripravi se na trenutek, ki bo odločilen za usodo naše bodočnosti, Ta prevrat nam bo zagotovil končno zmago. Iz tega razloga ponavljamo naše točke, po katerih se mora vsak naš zaupnik vestno ravnati. 1 V trenutku splošne vstaje odložimo krinko, katero smo morali kot potrebno sredstvo nositi, in se priznajmo za slo odstotne komunist« k našemu vodju Stalinu. 2. V vsakem kraju prevzame vodstvo že vnaprej določeni komisar okr, aveta ter si išče zanesljive sodelavce med pristaši komunistov Klerikalci in pa demokrati so brezpogojno izključeni, četudi danes sodelujejo v OF. 3. V proletarski državi ne eksistirajo več privatna posestva, ker smo vsi vneti zastopniki kapitalizma in ga hočemo tudi iztrebiti Mi n« rabimo več samostojnih kmetov, trgovcev, rokodelcev itd. To so samo še ostanki reakcionarne dobe, ki nas pri dosegi našega cilja motijo. 5. Sestaviti M morajo seznami vseh trgovcev, obrtnikov, kmetov itd., da bo v trenutku razlastitve ob prevratu vse na razpolago. Pri določevanju teh imen j« treba stvarno in neusmiljeno postopati brez ozira na družinske ali katere koli druge vezi. Zmaga boljševizma v Sloveniji bo zagotovljena samo na ta način. 6. Božja služba v cerkvah se mora takoj ukiniti, duhovnike pa zapreti. Nadomestilo za maše bodo mitingi na cerkva* Pisma nam in vam Spoštovani gospod urednik! Morda se Vam bo, gospod urednik, zdelo tole moje pismo, oziroma predlog, ki ga v njem stavi jam, spriio razmer, v katerih iivimo, nekoliko drzno, a vendar je stvar, o kateri pišem Vam in hkrati pristojnim iiniteljem, vsaj po mojem povsem izvedljiva. Povsem razumljivo je, zakaj je vojna poleg drugih nevšetnosti prinesla tudi stisko za razna zdravila, zlasti takšna, katerih pridobivanje je vezano na zadostno količino potrebnih surovin. Tako so v sedanjem vojnem (asu (edalje vetje teiave tudi z insulinom, zdravilom, zaradi katerega tudi pri nas neštetim ljudem, ki imajo na primer sladkorno bolezen, ni vet treba obupati nad življenjem in umreti, kakor so morali ljudje s to boleznijo nekoi, ko zdravilska znanost tega >rešitelja diabetikov< še ni poznala. Insulin, ki ga danes uporabljajo z velikim uspehom ne samo za zdravljenje sladkorne bolezni, ampak tudi številnih drugih — n. pr. pri zastrupljenju z živili, pri basedoici, pri zastrupljenju > fosforjem, pri skorbutu, pri blaznosti, kot sredstvo proti bruhanju, pri zdravljenju turov, proti preveliki občutljivosti v no-setnosti, pri zdravljenju zlatenice, zoper hujšanje, slasti še pri otrokih, ki jih z navadno prehrano ni mogote okrepiti, itd. — ta insulin pridobivajo, kakor vemo, iz sveže živalske trebušne slinavke. V mirnem (asu, pa tudi še prva leta vojne smo insulin v zadostnih kolitinah in po zmernih eenah dobivali lahko od drugod, na primer iz Nemtije, « Hrvaškega ali — zlasti zadnje lase — iz Italije. Spričo vojnih razmer je pridobivanje insulina tudi pri naših prejšnjih dobaviteljih vsaj delno omejeno, drugil pa je treba upoštevati naravno dejstvo, da tudi glede zdravil gleda vsak najprej nase. Tako se je zgodilo, da smo to zateli bridko okušati tudi pri nas na Slovenskem, kjer smo bili vedno vezani na uvoz te in še mnogih drugih vrst zdravil od drugod. Zdaj pa naslaja vprašanje, ali se ne bi mogli vsaj v neki meri sami rešiti iz le stiske in pomagati neštetim svojim bolnikom, ki za zdravljenje raznih bolezni, zlasti pa še sladkorne, nujno potrebujejo insulina? Mislim, da to ne bi bilo tako zelo nemogoče. V Ljubljani zakoljemo vsak teden gotovo okrog sto glav goveje živine, od katere bi lahko dobili znatne kolitine trebušne slinavke, in te bi to dragoceno >surovino* skrbno zbirali — z neke strani sem slišal, da to tudi delajo, a ne vem, za kakšne namene — bi lahko iz nje naredili precej insulina, morda celo toliko, da bi krili vse domale potrebe po njem. Najprej bi bilo seveda treba, da bi »* m stvar nekdo temeljito zavzel, recimo naš Higienski zavod, ki je v to menda najbolj poklican. Zdi se mi, da tehnični postopek pridobivanja insulina ni tako zamotan, da bi bila * tem kakšna nepremagljiva ovira. Brez dvoma bi ili na odločujočih mestih takšni pobudi prav radi na roko, in tako bi lahko sami rešili težko vprašanje, ki je danes že selo pereče v našem zdravstvu, največjo uslugo pa bi naredili brez dvoma bolnikom, ki jim je insulin edini rešitelj. Kaj mislite, gospod urednik, ali ni ta moj predlog res vreden upoštevanja in uresničenja, le le količkaj kaže, da je stvar izvedljiva. Bolnik. Cenjeni gospod urednik! Kljub velikopoteznemu delu Zimske in Socialne pomoči so med nami socialne razlike še vedno velike. O bedi naših dolenjskih in notranjskih beguncev in o njihovih požganih domovih »e je že mnogo pisalo, zato tega zdaj ne bom naglašal. Ko bo vojne vihre konec, bodo ti begunci večji del spet vsi dobili vsak v svojem kraju svoja oropana posestva in njihova zemlja jih bo zvesto čakala, da zarežejo vanjo brazde za boljšo bodočnost. Mnogo manj pa se piše o bedi, ki je slasti » nižjih uradniških slojih še vedno velika. V zadnjem nedeljskem »Slovencu* sem bral o velikem veselju ntld priboljški za Ljubljančane in okoUtane. Kakor je bilo lam zračunano, mora zanje n. pr. družina s štirimi otroki od 1 do 18. leta ter dojenčkom pripravili za te priboljške skupaj 818,15 lir. Ta znesek pa je slasti za nižjega uradnika tja do kake 6. skupine skoraj nemogoč. Zadnjič sem kol oče petih otrok premišljal o svojih mesečnih dohodkih in izdatkih. Hvala Bogu, da sem nekadilec in da tudi v gostilno in kavarno nimam navade zahajali, sicer bi bilo obupno. Se tako sem se na lepem znašel v težavnem položaju: Treba bo odšteti 400 lir za obleko, 350 lir za obutev, ker otroci rastejo in kar ne spodobi se, da bi šli bosi in raztrgani v cerkev. Za 500 lir sem se moral zadolžili do prvega, ker sem plačal zaostanek na kurivu, 600 lir moram dali za krompir, ki nam ga je zmanjkalo, te to znese skupaj 1850 lir, moja plača pa znaša (v Vlil. skupini sem že šesto leto!) 2000 lir, torej mi preostane za redne mesečne izdatke še samo 150 lir (stanovanje, prehrana in dr.!). Res da vsak mesec ni ravno tako težak, a dosti bolje ni, ker se naberejo pa drugi izdatki. Pri družini, kjer otroci rastejo in morajo bili oblečeni in obuti, so stalno velik« zadreg«. Medtem ko si vsak delavec in vsak samski lahko ob nedeljah privošči kozarec vina, trgovci »z novci* pa seveda mnogo več, in ko nekateri samski tovariši in višji uradniki še zmorejo sem pa tja za običajno ceho v kavarni ali gostilni, si jaz ne morem privoščiti niti *čaja brez*, in to ne v kavarni, ampak v najcenejšim avtomatskem bifeju. Oospod urednik! Veliko se danes govori in piše o prednosti, ki bi jo morale večje družine uživati, in o potrebi čim večjega števila naraščaja, zato ne razumem, da smo mi družinski uradniški očetje tuko slabo upoštevani in obdani iz me- iz nosilu krajev 0 starih in novih časih v Šmarju Šmarja se med tolikimi kraji, ki «o v zadnjem času dali velike žrtve na oltar domovine, še nobeden ni spomnil. To ni nič čudnega, saj ima vsakdo v kraju obilo drugih skrbi. Pero je prišlo iz mode, nadomestila sta ga puška in plug, saj je to dvoje zdaj najpotrebnejše za najnujnejši obstanek. Dovolite mi besedo ali dve o ŠmaT-cih v nedavni preteklosti. V Šmarju je bilo že kar pomnim vse precej kulturno. Imeli smo cerker, prosvetni in gasilski dom, tri trgovine, vsaj štiri gostilne, elektriko, vodovod in še marsikaj drugega, kar je potrebno za sloves dolenjske vasi. Seveda smo imeli tudi šole: staro in novo, pred vojno so postavili še moderno, najnovejšo. Izboljšani in prenovljeni vodovod je edina koristna stvar, ki smo jo dobili mimogrede, ko so se badoljev-ci dve leti in pol ženili pri šmarskih devicah. Tisti Šmarci, o katerih govorim, eo sila ponosni ljudje, ki zviška gledajo na svet, čeprav jim je božja volja določila mesto v dolini. Imajo vsaj zavest, da niso hribovci. Priseljence in pritepence, ki so jim povšeči, so nekateri že od nekdaj radi jemali v svojo sredo in tako smo imeli v sicer preprosti vasi kaj imenitno družbo ljudi, katerih misli eo se gibale v ozračju »visoke« politike, katere sledovi so se kazali še v rajnki Jugoslaviji. Vendar vseh ne smemo metati v isti koš. Čast, komur čast! Najnovejše, moderne šolske stavbe, ki je postala žrtev badoljev-skega strahopetstva ob razpadu, 8. septembra, bi prav gotovo ne bilo, če bi ne imeli pri nas takih belih vran. Ofarsko gibanje je precej globoko odjeknilo v srcih nekaterih šmarskih vaščanov; ta ali oni je kar kipel od navdušenja a to »nacionalno« stvar. Geslo je bilo, da mora vsakdo po svojih najboljših močeh podpreti »sveto narodno reče Vendar so starejši navdušenci prepustili vsa vplivnejša mesta »nadebudni« mladini. Tako je mlad smrkave« postal glavni funkcionar OF im je vse trepetalo pred njim, saj je odločal o usodi marsikoga. Študentovska mladina »e je udejstvovala v »višjih krogih« v Ljubljani. Med njo sta zavrela najodličnejši mesti Krištofova osmošolca, ki sta danes oba brigadna politična komisarja, prvi v Levstikovi, drugi pa ne vem v kateri ; »brigadi«. — Janez Perovšek, z imenom Jane* Pelko je bil up šmarskih »patriotov« že prej, ko se nam o vojski še sanjalo ni. Obetal je postati peresni praskač, pa ne vem v koliko se mu je to posrečilo. Že pred vojsko je imel dobre zveze c znanim štajerskim komunistom Rajičem. Eden izmed šmarekfh krajevnih kunStncSev si je izmislil neka] prav posebnega, kar bi bilo prav gotovo povzdignilo slove« šmarske »republike«. Nekje na skrivnem je instaliral radijsko oddajno postajo. Oddajali bo menda enkrat samkrat kratek koncert domače harmonike. Pa je moral biti ta koncert brez radia prehrupen, kajti nekdo je vso zadevo hitro slišal in konec je bilo »Radio Šmarja«. V Šmarju smo imeli za časa bado-je bila nekaterim trn v peti. Nič Čud-ljevske okupacije tudi Vaško stražo, ki nega: Šmarje je imelo v legiji enega pravega borca. Večina drugih je bila pri rdeči vaški zaščiti, kakor se je pokazalo 8. septembra. Savojska kapitulacija je Iznenadila Šmarce pri polnih litrih in drugih dobrotah, ki si jih moremo misliti na že-gnanje. V prenapolnjenih gostilnah je vladalo 8. septembra zvečer blaženo vzdušje, in ko se je izvedelo, da je izdajalski general prodal Italijo zaveznikom za pol milijarde papirnatih lir, je padlo geslo: »Konec vojske! Živela svoboda!« Badoljevci in nekateri so ob blagodejnem učinku vina na *mah postali »fratellic. O banditih si še nikdo seerr v mesec z večnimi skrbmi. te davno jo znanstveno dokazano, da bi morala povprečna naša družina imeti pel otrok, da bi se spričo nazadovanja še mogli obdržati kot poldrugmilijonski narod pri življenju, sedaj spričo tolikih žrtev in okvar, ki nam jih je vojna prinesla, bo la količnik gotovo še večji. Prepričan sem, da ne bo ostala nobena dobra stvar, ki je bila med vojno izvedena, brez dobrih posledic za povojni čas. 4Ji bi ne bito torej, če toliko govorimo o novem prerojenju po vojni, tudi glede druž. plač in ugodnosti treba že sedaj kaj bolj izdatno začeti. Mislim, da bi bilo treba začeti z izdatnimi priboljški le. pri vsakem tretjem, četrtem otroku v družini tudi pri uradništvu, ker taka družina v resnici tudi več porabi in je treba kljub vojni in njenim strahotnim cenam vedno novih in večjih obleke in obutve. To pa spravlja danes uradnika v veliko zadrego pri običajnih družinskih dokladah za otroke, odnosno prenizki plači Kje more tak uradnik sploh resno misliti o nabavi kakega kosa nove obleke zase in za svojo družico, kar bi se po treh letih vojne že spodobilo? Kje more sploh resno mislili na kak priboljšek v hrani. Suši se, medtem ko se »trgovci z novci* kar očitno debele in se jim vojna ne pozna veliko. Gospod urednik! Jtešitev is trga položaja si zamišljam tako, da bi se ustvaril nek stalen ključ za družinsko pomoč po številu otrok in naj bi dodatki zlasti od tretjega otroka dalje še rastti, da se tako pospešujejo številne družine, ki jih bo narod v bodoče nujno potreboval. Ta družinska socialna pomoč naj bo potem priključena rednim družinskim dokladam k mesečni plači, odnosno naj bo dodeljena iz zbirk Socialne pomoli. Kaj bi se že obstoječe društvo »Družina* zavzela za ta nujen predlog! Tudi razna napredovanja naj bi se ozirala na družinske razmere in na leta čakanja v skupini, predvsem ni upal črhniti besede, ker je Vaška straža vzdrževala red in mir. Stari šolmašter, ki je bil včasih laški tolmač, zraven pa eden glavnih po-bomikov za novo »osvobodilno« gibanje ter — kurir, čeprav je hodil ponajveč že ob palici, je drugi dan javno predlagal Šmarcem, da je nujno potrebno ustanoviti poseben »nepristranski« od-j>or, ki naj bi ga sestavljalo sedem šmarskih prvakov. Šmarci so zijali odprtih ust, ko jim je sivi učenik pridigal o novem političnem položaju, o koncu »belogardistične tiranije«, pa še o vsem mogočem. Iz vseh besed je vela ena saina velika misel: svoboda. Šmarci niso vedeli, kaj naj počno s svobodo. Prevzela so jih nepopisna čustva, a nihče pa ni pomislil, koliko bo treba žuljev za šolo, ki so jo »fratelli« za slovo pod-minirali in pognali v zrak. Tako so badoljevci zaključili svojo dve in pol letno komedijo v Šmarju z velikim hruščem. Drugi dan, ko so odšli legionarji proti Turjaku, so zastražili Šmarje člani »vaške zaščite«, To je bil začetek »republike«. Potem je prišla iz host legendarna vojska raztrganih in ušivih »osvoboditeljev«. Nekateri šmarci so namignili banditom, kako važna vas je to, zato se je naselil po kozolcih štab »Levstikove brigade«, ki ji je komisaril domačin Jane* Pelko. Med terenci smo kmalu spoznali slovite tipe: Makljevega Tončka, Podlo-marja,^ Jeroinovega Poldeta in Makovče-vo Božo, ki je prišla iz Italije. Prvo nedeljo po deseti maši je Iz-pregovoril Janez Pelko zbranim vernikom. Oznanil je svobodo in še mnogo drugega. Ob večerih so začeli prirejati mitinge, o katerih pravijo, da so »sijajno uspeli.« Tisti del šmarskega ženskega spola s količkaj navitimi frizurami je brez izjeme kar največ pripomogel k »uspehu« teh prireditev. Temu se ne čudimo, saj so se že za badoljevcev navduševale za svobodno ljubezen, ki se je v novih razmerah bujno razcvetela. — Komisar Pelko je po9tal v očeh novopečenih »tovarišic« mali bog in brez dvoma je bilo med konkurentkami obilo ljubosumja. Vino so pocenili v »republiki« na 20 lir, iz izropanih blagajn so razdelili nekaj denarja — svojim, ustanovili so »Prevod«, tako da so si ljudje vsako nedeljo lahko privoščili mesa, kakor že dolgo ne. Nekaj tednov je bilo' kar praznično. Potem pa, ko se je začela vojska in so vozili domov mlade fante, ki so padli v prvih bojih pri Sv. Križu nad Litijo, je morala padla, mitingov skoraj ni bilo več, komunistom je postalo vroče. Na Malem vrhu so začeli mrzlično kopati strelske jarke, pa ni nič pomagalo. Nekega dne so jo v paničnem begu odku-rt H proti Hudi polici in mokriškim gozdovom. In »svoboda« z njimi. Ljudje, ki so ostali doma, so ■ strahom pričakovali, kaj bo. Iz host so začeli prihajati prvi pribežniki, terenci so se spet hinavsko potuhnili. Vendar je roka pravice dosogla marsikaterega velikega »tiča«. Le Skoda, da niso bili vsi po zasluženju kaznovani. Nekateri med nami radi pozabijo, kako poceni je tekla naša kri na Turjaku, v Kočevju in na tolikih drugih krajih. Banditi so obiskali Šmarje še dvakrat, in ko so slednjič uvideli, da je z republiko konec, so se poslovili z ognjeni. Zažgali so župnišče, kjer je zgorel ves arhiv, dalje prosvetni dom in postaja. Na Razdrtem pa so podminirali most. Tako je ostalo v Šmarju namesto svobode kup razvalin in črna žalost. Med »republiko« je sprejelo šmarsko pokopališče nekaj najzavednejših slovenskih sinov, ki so jih postrelili komunisti, med njimi tudi štajerskega rojaka Časarja. S prihajajočo pomladjo pa se vrača v Šmarje in v okolico staro življenje. pa v tistih višjih skupinah (do vključno Vil.!), kjer je tiajtnanj dohodkov. Tako bi se utrnila marsikatera solza trpljenja in hvaležnosti, in bi bili tudi ni~ji uradniški sloji veseli »dobrot«, ki jih morejo prejemati in uživati drugi navadni z(i.t-Ijani. Uradnik - družinsl, t oče. Dragi g urednik in bralci! Kdor je pošten, mora priznati, ne samo sam pri sebi, pac pa tudi javno, da je komunizem prinesel naši tnali slovenski deželi zlo, kakršnega v vsej svoji zgodovini še ni doživela, 'litočem in iUočtm je izkopal grob, ki bo večno pričal o divjanju domačih izkoreninjencev A v komunističnem načrtu, ki bi ga radi izvedli na Slovenskem, niso samo pobijanje, ropanje in požiganje, pal pa tudi stvari, o katerih hočem v tem pismu napisati nekaj besed. Zadnjič sem govoril z nekim duhovnikom. ki mi je pripovedoval o dogodkih v svoji fari ter povedal mrd drugim tole: »Pri nas so komunisti uvedli In žareli temeljilo učiti tudi nauk o svobodni ljubezni. Poroči se lahko vsaka z vsakim, oziroma bolje rečeno, vsak lahko vzame vsako, tudi brez poroke. Pa ne samo vzame, tudi odslovi jo polem lahko, kadar se mu tazdi, da so je je naveličal, ter si prosto izbere drugo, tretjo, kolikor hoče.* Vsako pošteno dekle in vsaka poštena žena si pal lahko misli, kakšno *srečo* ji obeta komunistični zakon. Gotovo sle, poštena slovenska dekleta, tudi že brale o usodi neštetih deklet in celo žena, ki jih je premamila rdeča »svoboda< in so se šle v hribe »sprostit*... Nekaj časa so jih razni komandanti in politkomisarji imeli sila v časteh, potem pa so jih pahnili od sebe ter vrgli proč kot izžeto limono, tako da so si te razočaranke in prevaranko same želele smrti in si jo v mnogih primerih same tudi res poiskale, Kar je ljudi doma, vsi pridno delajo na polju. Pa je videti ponajveč ženske. Fantje in možje so prijeli za orožje, da obvarujejo sebe in družino. Mno-ee že vidimo v lepih uniformah po raznih krajih, druge pa še pričakujemo. Tisti, ki še niso pregledali, naj nikar ne mislijo, da ne vemo zanje. Tem bomo mi odprli oči. Hvale vredna je preosnova občinskega odbora in šolskega vodstva. Odgovorni ljudje so končno le spoznali, da je treba začeti pri koreninah. Šolski pouk, ki je bil okrnjen ali ga sploh ni bilo, bo spet omogočil, da se bodo naši najmlajši vzgajali v zdravem narodnem duhu. Starši naj v tem smislu vplivajo na otroke, da bodo nadomestili vsaj nekaj tistega, kar so v nekaj letih prisiljenih počitnic izgubili. Pozdravljamo oba, g. župana in novega g. upravitelja, in jima želimo, da bi Hm uspešneje izpolnjevala svojo težko, pa častno nalogo. Kar se pa rovarjev tiče (sem spadajo tudi vse mlade in stare terenke in kurirke, ki jim je roka pravice za zdaj še prizanesla), ki jim še vedno ni do mirnega življenja, bodo pa poskrbeli naši vrli domobranci. Delo ne bo težko, saj imajo v svoji sredi izkušenega po-ročnika-domačina, ki so mu ljudje in razmere dobro poznani. Tako upamo, da Šmarje ne bodo a»- mudile prilike, da bi s pomladjo doživele resničen, vsestranski preporodi Vsakdanje domobransko življenje v Velikih Laščah Da ne boste mislili, da v Laščah samo mirujemo, se bom sedaj kaj večkrat oglasil, da vaim vsaj kaj malega povem, kako dajemo mi v Laščah tolovajem po grbi. En primer: »Stoj! Kdo tam?« zavpije rdeča straža, ko prideva z Vinkom v njeno neposredno bližino. »Partizani!« je odgovor. »Parola !< zahteva stražar dalje. Nama je že zadosti tega, brzostrelka je bila pripravljena. Dr—r—r—rrk, dr— r—r—rrk, in že se je stražar premetaval po tleh. Za mrtvim stražarjem se nekaj sumljivo giblje. Vidim, da neka roka sega po strojnici, ki leži ob njem. Spet se oglasi brzostrelka in kri spet teče. Na slami je spalo še pet drugih tolovajev, ki so imeli zasedo pred vasjo Hudi konec. Kot v odgovor na najino streljanje se oglasi v daljavi streljanje lahke strojnice. »Viš ga, France jih tudi že okul po-klada,« z veselim glasom pove Vinko, ko greva naprej proti vasi. Od Praproč in Gašpinovega se sliši streljanje. »Črna roka« je sedel za težko »bredo« in zdaj razsaja z njo, da odmeva po dolini, kot da treska in se vali vihar. Vidimo gnečo tolovajev, ki beže po vrtovih. »Kako to, da so vsi v belem, saj ni več snega?« me vpraša Cene. Kmalu je dobil odgovor na vprašanje. Ko pridemo v vas, vidiš v vsaki hiši polno cunj: tam hlače, tam jopič, na tleh slamo in pa male živalice, »živinoreja« tolovajev, liežali 60 in se niti obleči niso utegnili. Vinko pravi, ko gleda uši: »Rado, lej, tale kup pa kar nuosjo, tiilko jih je«. Vas je zavzeta. Pred vasjo leži pet komunistov, na vasi pa ravno zbirajo ujetnike. Neki slavni badoljevski vojak na ves glas joka in vpije: »Non sparare, io non sono eomunl-stal Marrvma irnia, dove sed tu?« Fantje se mu smejejo, ker J« tako smešno oblečen. Hlač ima samo pol. Brez leve hlačnice je, čevlji brez vezalk, zašiti z žico, na plavi italijanska čaka z veliko rdečo zvezdo, okoli vratu pod jopičem pa se sprehajajo uši kakor ljubljanske gospodične na promenadi. »Na svoja mesta. Naprej proti vasi Grahenul V strelce!« se glasi povelje. Fantje Se gredo naprej proti sovražniku. Po poročilih, ki so jih dobili, je tam vos rdeči »bataljon«. Pridemo pod vas, vse je tiho. Kaj je to? Gremo naprej, vse prazno, le tu in tam po vrtovih vidiš raztresene nahrbtnike, tam leži zaboj municije, tolovaji pa beže, kar morejo. Pridemo do zadnje hiše v vasi, na dvorišču se ravno muči konjevodec, da bo pripel na samar cev težkega mino-metalca. Ne utegne. Rafal iz brzostrelke ga zadene in delo je končano. V hiši brni telefon. Hitro primem za slušalko: »Halo, kdo tam?« — »Tu štab brigade. Tovariš, takoj na položaje I Alarm! Belčki so nas že iznenadili!« »Ja, v redu, smo že na položajih, samo da ne »tovariši«, ampak domobranci. »Ti, tovariš, povej tvojim iz bataljo- saj so prišle do žalostnega spoznanja, da jv smrt še edina njihova rešiteljica. Kar mislim si, kako bi vam bilo pri srcu, vam, še poštenim slovenskim materam, če bi vaše otroke začeli vzgajali tako, kakor uči komunistični nauk: da ni Boga, da dflati na svetu ni prav nič treba, dn smo na svetu samo zato, da uživamo, da lahko ubiješ vsakogar, kdor ti krati samovoljno svobodo itd. Kes, »krasno* bi bilo takšno življenje v znamenju rdeče »svobode* in »enakosti*: na eni strani krvoločni oblastniki z vsemi pravicami in brez dolžnosti nasproti nižjim slojem, na drugi pa bedna raja brez pravic, tudi brez pravice do žiCjenja! Lepa bi bila vaša mladina, če bi jo dali v to Šolo! Isti gospod mi je tudi pravil, kako zdaj v trebanjski fari, ki je prej imela dve šoli, uče mladino »zvenečih* komunističnih pesmi in naukov. Za to trebanjsko mladino res rskrbe*, kar se dA! Da bi bili vsi otroci lahko deležni njihovega pouka, so »ustanovili* šole Še po saseb-nih hišah, očiVidno v prepričanju, da sta bili prejšnji dve šoli premalo, te iz tega se vidi, da se jim tudi s poukom mladine nekam silno mudi... Matere in dekleta, ki se niste dale premoliti in premamiti po vabljivih krilaticah naših »o.ivobojevalcev*, dejansko pa naših grobokopov, spričo tega lahko vidite, kako prav imate, ko povsod zatirale in uničujete pogubni komunizem. S tem pomagale tudi ve, da bo naš novi rod pametnejši in narodno zavednejši, kakor pa je sedanji Dolenjec. Quo vadiš Roman v slikah I Dobite pa y uredništvu »Slovenskega doma«. na, naj pridejo po pisarno, arhiv, po minometalec, po obleko, ker so bežali v samih spodnjih hlačah...« »Hudič, so že tle, Joco, mojega konja, brž, hitro...« se še sliši kako robanti komandant »bataljona« pri Sv. Gregorju nad tovariši, ki pa so ga že vsi zapustili. Malo pogledam po sobi. »Joj, še har* moniko imajo, pa kaj je arhiva, glej. glej, še pisarne niso vzeli s seboj!« si mislim in zbiram papirje. Gospodje iz »brigade« pa že bežijo, ker jim naši že mečejo na glavo mine iz njihovega lastnega ininometalca. še nekaj časa streljanje, nato pa nastopi mir. Dani se. Gledam po vasi. Tam leži tolovaj z razbito glavo, tu spet nahrbtnik, povsod, kamor pogledam, sama rdeča zapuščina. »Joj, glej, še pojedli niso, kar v kotlih so nam pustili,« vpije Cene in že obrača kotle okoli in stresa iz njih neslani močnik po dvorišču. Raketa. Gremo domov. Ko pridemo na cesto, se zberemo in pregledamo plen. Imamo 23 ujetnikov, med njimi eno »tovarišico«, 32 sem jih našfel mrtvih, dobili smo 18 konj, 1 težki minomet s štirimi zaboji min, rezervno cev, težko bredo, 40 pušk, 1 lahko strojnico, telefon, pisarno »III. bataljona VIII. brigade in več nahrbtnikov. Pred nami gre Vinko in nese visoko dvignjeno »bataljonsko« zastavo. Zraven njega pa koraka Jože in igra na zaplenjeno hramoniko. Krenemo proti Laščam domov. Ljudje nam ob poti ploskajo in od veselja ne vedo, kaj bi naredili. Ko pridemo v Lašče, se »beremo okoli spomenika pisatelja Levstika, čigar ime nosi tudi »brigada«, kateri smo zadali danes rano, ki je ne bo mig la zaceliti. Za mano etofi star možak. Zgrbljen je že, ampak danes je vesel. Prav počasi pripoveduje svojemu sosedu: »VidiS, jest sm ti amjeraj govnnrn, de bo mrvkat fertifc. Viš. pr Levstkom spomeniki se je ta »brigada« zapačjela In pr njem se buo tildi končala. Ja, ja, mije saje rajs najkaj pomajnja«. Res je tako, sem s) mislil tudi jaz pri sebi. Ako jim zadamo še en tak udarec, pa gre »VIII. brigada« po vodi. Drugič kaj več. Po najnovejših poročilih se je »tovariš« Daki poročil s »tovarišico« Pirkovič Marijo — znano komunistko iz Velikih Lašč. Poroka je bila kar v gozdu pod hrastom in jo je odobril »vrhovni komandant« tovariš Tito. Tako se godi komunistkam... Ujeti badoljevski vojak, ki je bil pri tolovajih, je dejal: »Še jaz, ki sem grd, ušiv in umazan ko svinja, sem v primeri g »tovarišicami« naravnost gospod, če ne angel. Ko pride dekle k tolovajem, jo vzamejo gospodje tovariši v ,štab‘. Ko ni več za rabo, pa gre v četo ter je tam kot kak drugi bandit.« To v tolažbo ljubljanskim mamicam, ki mislijo, da se njihovim hčerkam, ki so v gozdu, godi kakor groficam. »Politični komisar 3. bat. VIII. brigade« Gobec je izjavil, da se bodo morali na vsak način znebiti »teh prekletih bab« iz rdeče vojske, ker niso več za rabo... Lopa bodočnost tovariSie v »svobodni Sloveniji«. Protiletalska zaščita Po znaku alarma Je prepovedano rtedatt ■kozi okna, postajati po balkonih, dvoriMlk in veiah. Nadzoruj od tam do ffaaa sam, 5* zatemnitev v tvojem stanovanju v Tedu. Pojdt iz hiš® In «e prepričaj, 8e i* itano-vnn.m no prihaja kaka »vetloba. Poškodovane zatemnitvone naprave popravi takoj. Nespamotni ao oni, ki as smejejo tistim, ki «e vestno drže navodil za zaiflito pred letalskimi napudl, kor se ravno njim lahko zitoili, da bodo bridko obžalovali avojo neumestno junaitvo in vsevednost V zaklonlUu naj bo obnaSanJa poaa- moznika le bolj pazljivo, ker so ljudje nervozni In nestrpni. Vodno mlall na to* da no storIS svojemu blltnjemu niflesar, kar no bi bilo povfofli Tebi samotnul Vpitje, sprehajanje, prebivanje, neoni***" ne šalo ne spadajo v zakloniifto. A11 niste pomislili, da drutrlm ovlr*t» vstop v zaklonllSe, 8e s« postavite pr*d vhod z namenom, da v svojo zabavo nadzirate, kdo vse prihaja v zakloniUe. Zavedajte »e, da (» r devetindevedesetlh primerih morda ne bo dejanskega napada sovražnih letal, se enkrat lahko zirodi, (*B ho zares. Zato ne izzlvnjte usode In drl*1® so danih navodili Predvsem takoj po danem znaku alarma v zaklonlliel V f.aklonl*8u naj mlajši odstopijo sedele starejšim, tdravl bolnikom in moSkt ienam. soj to j» eno osuovjUh pravil dobre v*§i^«‘ A K. Pol«k! (Zgodba ta starih dni) 7. Kar pod gradom se oglasi rog, ki tujca jim naznani, tujca, ki poslal poziv je: >Kdo je, ki se mi ubrani!« — Pa so tujca povabili, naj prijezdi na ravnino, da bi videli, če res je, kar dčl on je in ne vino. Io prijezdi vitez zali v polni bojni zdaj opremi na navzočne se obme z besedami le-temi: »Pevec bil je v našem gradu vsem nam zapel je pesem tako čudno, da do danes tako čudne slišal nisem! Baje vitez višnjegorski * sedla vsakogar zažene; radoveden sem, če on bi * sedla vrgel tudi mene. Mene, ki sem vajen konja, mene, ki sem vajen boja, in ki v strahu pred nikomer ne trepeče duša moja!« — VkSnjegorski pa mu reče; »Bojeval dnes nisem bojal To pa samo radi tega, ker navada to ni moja, da bi bojeval se z gostil Toda s tabo, močni tujec, bom se in zato oprosti, ce te vrgel bom raz konja! padeš po nesreči ®* nikar ne srdi name. v® obležal boš tam v sečil« »Hahaha!« zakrohote se tujec na vse glase. *Nič ne boj se, Višnjegorski, pai®e, temveč boj se zašel« — f* odide Višnjegorski m ea boj se preobleče... j»® prijezdil je na žrebcu, ki se v srebru je lesketal, **donele so fanfare zapeli so rogovi ,*** navzočnim oznanili, ga začne se boj spet novi. Ta sta vitfeza si segla *a pozdrav v rokž premočne. Bpet zapele so fanfare '' vroči poldan glase zvočne. ”iteza brž pohitela fta na svoja tja prostor« m od todi se pognala drug sta v drugega kot nora. jn ko skupaj sta zadela, iskra se je ukresala; kil naval tako je strašen, da oba bi kmalu pala. poženeta tenov« konja k novemu spopad«, da se streslo je ozračje j® zidovje v močnem gradu. K? sta skupaj epet zadela, 'uiec komaj še zdržal j«, 2a ni vrglo ga iz sedla. Ta še v tretje navalita drug na drugega z vso silo, * ob tem navalu nekaj strašnega ae je zgodilo; °ojno kopje Višnjegorca Po oklepu je zdrselo, tuica drznega pod ilemom J vrat globoko je zadelo ... Tadel tujec je raz konja, kri iz rane se je vlila, rana v vratu je globoke, •trašna, težka, smrtna bila .., Vitezi so priskočili ** Železja ga odvili, P* se silno začudili, ko so v tujcu izsledili ^jnleškega gospoda sin«, k' Uteha je edina •taremu očetu bila, * i* daleč zdaj od doma V, koju strašnem kri prelila ... Mesto slavja in veselja, ?rad je žalost napolnila, ki pri priči brž je goste J* vse kraje razpršila ,.. rpfii dan pa so mrliča ®a voz grajski naložili J? ŽJ v žalostnem sprevodu ,a do Smlednika vozili. «S v e t o v o» knjigo Mehanika vsakdanjega življenja marsikdo uporabil kot po-n knjifjo zb tehnična in mehanič-vn, ^pra5allJa- 8aJ 80 ▼ njej takšna Dhn.* - j® ra/'°?ena na kar moč predan- *n umU'v na^n- »Mehanika vsak-n«!Ixe*’a ž‘vljenja« razlaga zanimive in vsat e P°jave> ki jih človek srečuje gj I trenutek v svojem življenju; na V]ak rnem koraku doma, na cesti, v gotovo zadovoljen. ** Naročite se na »Svet«! ~ g^^čtUSke cene so: broširane knjige *ir> za dijake 20 lir in vezane 40 lir. Razvoj in delo komunistične »Osvobodilne fronte« v Dravljah »I Ul OGLASI . stol. M vri I« toklonUi* * tnk) Dve leti je ie od takrat... Kakor lepa deklica ee je prebujala zemlja v novo kipeče brstenje. Njen topli, mamljivi duh je »plaval preko trat in gozdov. Drevje Se sicer ni toliko ozelenelo, da bi se sončna luč ne mogla med vejami prelivati na tla v zlate lise, toliko pa že, da se je lepko listje ponujalo raz vsako mejo. Ptički so ee poženili in si pletli gnezdeca na cvetočih jablanah in v živih mejah. Stari Grčar se je ves popoldan grel na soncu pred hišo. Res da ni čutil kake posebne slabosti, orati pa le ni mogel več. Saj je poskusil, pa ni šlo. Topli vzdub zemlje ga je upijanil in plug ga je za-“nafial. Moral je pustiti Pa tudi sin mu ni pustil, da bi se pri sedemdesetih letih še ubijal. Zaslužil si je počitka in potreben ga je tudi biL Pa mu je bilo kljub temu težko. Ogledoval Je hišo in hleve. Spominjal se je, kako je bila ta hiša vsa zanemarjena in revna, ko jo je dobil od očeta. Ni ga sicor dolžil zapravljivosti — to Grčarji niso nikdar bili — gospodar pa tudi ni bil. Samo toliko je držal, da 6e ni vse razlezlo in da mu ni streha padla na glavo. Da bi pa kaj pridobil ali izboljšal, tega pa ni imel. Trdo je bilo treba delati, večkrat ponoči, da je Grčar prenovil hišo, postavil nove hleve, nakupil vozove in poljsko orodje in še par konj. Uredil je polje, dokupil travnike in še ni miroval. Se to in ono je hotel, pa so ga leta prehitela. Vse življenje je delal kot živina. Zemlja mu je pila kri in izžela njegovo telo, pa je tudi tisočero vračala. Bog ga je blagoslovil s krepkimi, dobrimi otroki. Kaj je hotel še več? S tihim zadovoljstvom je gledal na polje, kjer je Jakob oral. Z lahkolo je dvigal plug in ga zastavljal na začetku njive. »Kot hrast,« je bil ponosen stari. »Vsi Grčarji so biti taki že od nekdaj.« Plug se je zdaj pa zdaj zabliskal v soncu. Temna prst se je prevračala, ee drobila in se kadila v vroči strasti po semenu, da ga v tibem in bogatem snovanju zaredi v novo življenje. Pod vasjo so živo zelenele trate. Marjetice in vijolice so vabile. Metulji so se pozibavali od cveta do cveta. Češnje so bile vse v cvetju in jablane so odpirale rdeče popke. Otroci so se igrali poleg njega in nabirali rože. Ptički so žvrgoleli na cvetočih vejah. V hiši je pela Minka. Dišalo je po sveži zemlji, po zelenju in cvetju. Vse je oblivala sončna luč. Mlado življenje je pelo in vriskalo v kipeči sreči. To je bilo Grčarju življenje. Z naravo ga je občutil, z naravo živel, v solzah in smehu, v trpljenju in užitkih. Vse drugo je bilo zanj narejeno, je bilo laž, ne pa življenje. Stari Grčar je bil srečen kot še nikoli v življenju. To je bilo plačilo za znoj in trpljenje, ki ga je posvetil zemlji in Drčarjevi krvi. Tople sapice so se poigravale z njegovimi belimi lasmi. Oči eo mu žarele. Smehljal se je in užival srečo, ki je ni nikoli pričakoval. Gledal je nakopičeno lepoto življenja in se ni mogel ločiti. Kakor da bi jo videl posJednji-krat... Nič ni slišal, kdaj je mati poklicala otroke v hišo In kdaj je zvon zapel avemarijo. Sole ko se je Jakob ustavil s konji na dvorišču, ee je zdramil. »V hišo pojdite oče, da ee no prehladite,« je Jakob ljubeče skrbel zanj. Stari je vstal. Ko je šel mimo konj, se je za trenutek ustavil. Od Jakoba in živine je puhtel vonj po znoju in zemlji. S sinom sta se spogledala, ee nasmehnila in 6tari je odšel y hišo. Srečen jo bil, pa vendar nekoliko žalosten, da je moral zemljo, ki jo je tako ljubil, prepustiti sinu. Rad bi ji še gospodaril, rad užival njeuo zvestobo, pa so mu pošle moči. Gospodarji se menjavajo, zemlja pa ostane. — Z roko je zamahnil kakor da bi hotel odpoditi sebične misli. Vzel je Janezka na kolena in ga ujčkal To je bilo zdaj še edino njegovo delo in veselje. Podlesnikov France Je na moč hitel t večernimi opravki Kar koli je kdo z njim govoril, ali ga vprašal, ga je zadrževalo. Njemu pa se je mudilo Nocoj ni imel časa govoriti z vsakim. Koliko se je moral krotiti, da ves teden ni šel h Grčarjovkn. Zdaj pa ni mogel več vzdržati. Strašno dolgo že ni videi Minke. Tako rad bi vedel kaj dela in če kaj misli nanj. Pri večerji je prvi odložil filco in nestrpno čakal, da bi končali še drugi »Ne boš več? Kaj pa si nocoj tako vihrav?« ga je vprašal oče. Sestri sta ga hudomušno pogledali in se nasmehnili. »Sobota je,« je prijazno pojasnila mati. Vsi so se smejali. Kar naj se, si je mislil France, eaino da nimajo nič proti. Po večerji je stopil na vrt. Utrgal je nekaj vijolic in jih vtaknil za klobuk. Nato je poln srčnega nemira odšel po cesti Koruzni močnik je nocoj Drčarjevim močno teknil. Otroci so se mašili z njim na klopi pri peči Da ne bi budil preveč nevšečnih spominov, so prazen stol odrinili od mize k steni. Jakobov brat Tone je še do nedavnega sedel na njem. Potem je zginil, da niso vedeli kam. Pol leta je že bilo temu. V zadnjih letih ni kazal veselja do dela in do zemlje. Osoren je postal in se odtegoval domači skupnosti Zadnje dni pa ga sploh ni bilo skoraj nič doma. Pa še tedaj, ko ee je ves mrk privlekel od Bog ve kod, je zganjal surovosti do vseh. Potlej pa je zginil. Nekateri eo vedeli celo povedati, da je Šel v gozdove v neke prostovoljce, v neko narodno vojsko ali kaj. Na vse to je imel stari Grčar en sam bridko trd odgovor: »Bedak!« Doma niso o Tonetu nikoli govorili Po večerji je Rezka, ki Je bila Jakobu ljubeča in zvesta žena, Grčarjevi domačiji pa na moč dobra gospodinja, pospravila mizo. Stari si je prižgal pipo. Minka pa se je usedla k odprtemu oknu, kakor da nekoga pričakuje. Petrolejka je visela s stropa in prijetno osvetljevala sobo. Jakob je začel z očetom razgovor o delu v prihodnjem tednu.’ Pozneje je prisedla še Rezka. Otroci so se igrali pri peči in brezskrbno čebljali V domove je legal Čas nedeljskega počitka. Na vasi je nekdo polglasno žvižgal. Minki se je srce prijetno vznemirilo. France se je pri Grčarjevih počutil že toliko domačega, da je kar vstopil. Privoščil jim je nekaj prijaznih besed. V daljši pogovor ee z njimi ni hotel spustiti. Vzel je stol in prisedel k Minki, ne da bi ec še zmenil za druge. Pa mu niso zamerili, saj so vedeli, da zaradi njih ni prišel. »Dober večer, Minčekl« Ji Je šepnil. »Bog daj, France,« je dahnila. Zunaj je bila mirna noč. Nebo je bilo posuto z zvezdicami. Greda pod oknom je dišala po vijolicah. Po tratah pod vasjo so cvrčali murni. V živi meji je žvižgal kos. »Veg kaj, Minka?« Jo je vprašal France. »M-m?« ga je toplo pogledala. »Lepa si, Minka, in ljubka, veš to?« ji je šepnil na uho. »O, ti —« je rahlo zardela in mu položila glavico na ramo. Objel jo je čez ste. Da bi pa bili kriti pred oblastjo, so si znali za to delo pridobiti tudi »a sedaj pokojnega predsednika gasilske čete, da jim je dal na razpolago gasilski žig in svoj, njim dragoceni podpis. Zanimivo je bilo takrat videti, kako so takrat pobirali denar po Dravljah člani KP z nabiralno polo gasilskega društva, čeprav niso bili nikdar prej in ne pozneje člani kakega Gasilskega društva. Razen tega so bili sestanki OF tudi pri neki drugi osebi, kjer se je med drugim sklepalo o likvidaciji nekaterih, njim nevarnih oseb. Teh sestankov se je udeleževala tudi znana oseba, ki je za izvršitev likvidacij marsikaj pripomogla. V vsem tem času pa so nabirali može in fante za komuniste. V Dravljah, Podutiku in Glinci sem jim je to v precejšnji meri posrečilo, saj je od tod odšlo čez 50 moških in žensk k tolovajem. Ti so potem s pomočjo komunistov iz dobrovske občine ustanovili na Toškem čelu in Hru-ševem »Dolomitski odred« s krvoločnim komandantom Babnik Francem iz Dravelj na čelu. Pomagala sta mu domačina brata Marenče Anton in Stanko. Njihov politkomisar je bil prosluli Velkavrh iz Vrhovcev. Ko so tako imeli draveljski vodje komunizma svojo oboroženo vojsko v bližnjem Toškem čelu so začeli z likvidacijami in umori poštenih in narodno zavednih ljudi. V zvezi z domačimi terenci so se kot drugod tudi pri nas pričeli umori. Prva žrtev je bil nepoznani dimnikarski pomoč-nih Nemec Anton, katerega so ustrelili meseca januarja 1942 pri draveljskem pokopališču. Kmalu nato pa skoraj na istem mestu brivca Rožiča. V »Slov. poročevalcu« so potem napisali na kratko: »Likvidirali smo izdajalca Nemca in Rožiča«. Kaj in koga sta ta dva izdala, še danes nihče ne ve. Meseca marca pa so na stanovanju v Kosezah postrelili družinico delavca Čuka. Ali je bil dveletni otrok tudi izdajalec .. .7 Tega takrat »Slovenski poročevalec« ni napisal. Meeeca novembra 1942. so komunisti z domačinom Zibelnikom na čelu prišli k čevljarju Dermastji ter mu pobrali več parov čevljev in usnja za popravila. Noč za nočjo so terenci iz Dravelj in okolice mazali zidove hiš v Dravljah ter s evojimi znanimi napisi povzročili, da so naslednij dan Badolievci s krampi odstranjevali te napise. Ker se je komunistični teror iz dneva v dan stopnjeval tudi drugod, so ba-doglievci začeli s blokadami in odvozom ljudi ▼ internacije Tudi Dravljam in okolici zaradi tolovajskih podvigov ni bilo prizaaešeno. Imeli smo dve blokadi in sicer dne 28. maja 1942 ia 9. julija 1942. Od obeh blokad »o savojcl odpeljali v internacijo čez 150 ljudi, od katerih se jih nekaj še ni vrnilo, nekaj se jih je na povratku pridružilo tolovajem, kjer sedaj iščejo »raj«, ki ga bodo prej ali slej dobili (!?), nekateri pa so od slabosti v taborišču umrli. Pri teh blokadah smo lahko prvič videli sodelovanje med badoglievci in komunisti. Mladi komunist Ocvirk Rudolf •e je naveličal življenja v hribih ter se ponudil badoglievski vojaki Videli smo ga v uniformi kraljevega častnika voziti se z avtom po Dravljah in ovajati poštene ljudi, katere so potem savojci odvedli v internacijo. Vprašamo vas, kdo jc potem izdajalec...? Poleti 1942. so komunisti nadaljevali z umori poštenih mož tn fantov Iz Dravelj in Gline. Na zahtevo terencev iz Gline šo v začetku meseca junija odvedli v gozd Jovana Nika, Wlnklerja Jožeta in Zibel- nika Franca. Vse tri so po groznem mučenju ustrelili pod Toškim čelom. Pri teh' umorih je sodeloval prosluli krvolok Babnik Valentin, tekstilni mojster iz Gline. Dne 24. junija so ponoči nasilno odpeljali v gozd zastopnika Vzajemne zavarovalnice družinskega očeta Šimnovec Jožeta in ga na zahtevo terencev ustrelili na Debelem hribu pri Dobrovi. Istočasno so odvedli v gozd in tam ustrelili mehanika Jajčnik Janeza. Nekaj dni nato so znesli svoj bes nad ubogim brusačem Bernik Ignacijem iz Žapuž ter ga dobesedno razrezali nekje nad Podutikom. V začetku septembra so odvedli delavca Pesjaka Franca ter ga nekje pod Toškim čelom ustrelili. Ko so domači fantje nekatere izmed teh odkopal, so jih našli samo v pomanjkljivem spodnjem perilu, dočim so jim tolovaii pobrali vso obleko, ure, denar in dokumente, ki so jih imeli s seboj. Na vprašanje, zakaj »o morali ti junaki umreti, imamo samo ta odgovor, da niso hoteli biti izdajalci lastnega naroda. Nam pa naj bo v tolažbo zavest, da poznamo morilce in njihove prišepetovalce. Znano nam je tudi to, da so pri teh grozodejstvih sodelovale tudi domače ženske, terenske zaupnice, obenem pa badoglievske ljubice, brez katerih tudi pri nas ni šlo. Če sl se kljub savojskim patrolam pomladi 1942. upal zvečer na cesto, si morda naskrivaj pobral letak, ki so ga iedali komunisti, ki je grozil vsem ženam in dekletom, ki se vlačijo z badoglievci, da jih bodo ostrigli, ali pa se jim bo zgodilo še kaj hujšega, če se ne prenehajo družiti z badoglievci Odgovor na to je bilo še pogosteje ljubimkanje s temi vojaki. Kljub temu pa se do danes od komunistične strani nobeni teh žensk ni ničesar zgodilo. Nekaterim v veselje, drugim v žaloaf, Dravljam pa v rešitev je prišia 1. decembra 1942. k nam Vaška straža, ki se je vselila v hišo partijca Zibelnik Pavleta ter jo primerno utrdila. Takoj naslednji dan pa so posadko že napadli tolovaji. Napad je vodil sam Zibelnik, ki je izpodletel kljub maloštevilni posadki, ki je takrat doživela svoj ognjeni krst. Meseca aprila 1943. so Badoglievci odpoklicali dve tretjini posadke Vaške straže iz Dravelj za neko akcijo proti tolovajem nekje na Dolenjskem. O tem pa so domači terenci takoj obvestili komunistični dolomitski odred, ki je to priliko izrabil ter napadel mežnarijo v Dravljah. Poskušali so eajeti posadko ki je še ostala v vojašnici, toda ta se je izvrstno branila in vzdržala. Ni pa mogla napraviti izpada, zato te je komunistom posrečilo obkoliti mežnarijo. S pomočjo oboroženih domačinov so hoteli vdreti v stanovanje cerkovnika Kunovarja, kar pa jim ni uspelo. Zato so pa vdrli v hlev in pobrali iz njega vao živino in perutnino. Ob tej priliki sta bila ubita dva tolovaja, ki pa so ju odpeljali s seboj. Prišel pa j» žalostni 8. september ko se je morala posadka Vaške straže umakniti. Takrat so oživeli terenci ki so branilcem Dravelj pljuvali v obraz in jih na vse mogoče načine blatili ha zasmehovali. Mislili so, da je prišel njih čas. Toda zmotili so se, mi pa stno si jih dobro zapomnili Danes pa so Dravlje v varstvu dobro oborožene in izvežbane čete domobrancev s priljubljenim poveljnikom na čelu. Pošteni ljudje ee zavedajo, da je v domobranstvu edina rešitev za slovenski narod, zato pozdravljajo vsak njihov ukrep. Zlasti všeč Draveljeem je bilo prvo protikomunistično predavanje odnosno zborovanje na praznik sv. Jožefa, kjer se je odločno poudarilo namen domobranstva za bodočnost naroda. Zborovanja se je udeležilo tudi nekaj grešnikov iz vrst OF, ki so imeli priložnost slišati med drugim tudi to, kako se da ohladiti njih vroče glave. rame In jo božal po roki Zazrla sta se skozi okno. Pred hišo je stala pomladna nož, vabljivo topla in sanjava. Temna tenčiea je pokrivala vas in polja. Njeni mehki, maziljeni lasje so vreli skozi okno in jima padali v naročje. Čudovito lepo jima je bilo pri srcu. Nič več na svetu si nista želela. Bila sta srečna — Stari Grčar je od zadovoljstva predeval pipo po brezzobih ustih in ee smehljal. Pa 6am ni vedel, Česa je bil bolj vesel, ali srečne ljubezni svoje Minke, ali pa prav tako srečnih spominov na svojo mladost. Okoli enajstih so na spodnjem koncu vasi zalajali psi. Tudi na gornjem koncu, ki je bil bliže gozdu, so divje renčali in se trgali na verigah. Grčarjevi so postali pozorni, a resno ee ni nihče vznemirjal. Le to eo jim je čudno zdelo, da ni bilo slisati nikakega ropota ali človeškega koraka. Napeto so poslušali. Psi so divjali vedno bolj. Tudi v sosednji vasi že. In potlej po vsej dolini. Pasje lajanje se je v plazovih trgalo iz vasi in turobno odmevalo, dokler ni nekje daleč onemoglo zamolknilo. V Grčarjevi hiši je vse močno zaskrbelo. Minka ee je plaho stisnila k Francetu, ki je napenjal oči, da bi videl, kaj se godi na vasi. Slari Grčar je odložit pipo, ee na pol obrnil proti oknu in z odprtimi usti poslušal. Jakob in Rezka sta se gledala kakor v temnih slutnjah. Otroci so utihnili in zlezli na klop, od tam pa na peč. »Za božjo voljo, kaj pa je nocoj?« ee je dvignil stari. Nihče mu ni odgovoril, čeprav je morda kaj slutil. Grčar je nekaj časa postal, potlej jo vzel klobuk in prijel za kljuko pri vralih. Jakob ga je ustavil. »Ostanite, oče. ne hodite veni Bom že jaz pogledal, Če ho kaj.« 6e sta bila pri vratih, ko Je na vas! nastal nenaden hrup. Nekaj moških je surovo kričalo, ženske so glasno govorile, kakor da bi prosile. Grčar je Še trdneje stisnil kljuko In se hotel pognati skozi vrata. Jakob ga je s silo zadržal. Zdaj je pristopila Še Rezka in ga prosila, naj bo pameten in naj ne hodi nikamor. Stari pa si ni dal dopovedati. Gospodar vendar mora pogledati, kaj se godi okoli njegove hiše. Kdo bo sicer branil njegovo Imetje pred zlikovci, če no on sam? Vedno glasnejši eo postajali in stari je bil čudovito žilav. Otroci na peči so začeli kremžiti obraze. »Mama, mama,« so polglasno jokali. Vpitje na vasi je naraščalo in se nenadoma približalo prav za sosednje hiše. Razločno se je slišalo preklinjanje in pretepanje. Zenske so obupno jokale in prosile : »Pustite jih! Usmilite se ubogih mater!« »Vstran, svinje!« eo rjoveli moški, katerih glasov ni bilo mogoče spoznati. France je opazil, kako sta dve senci planili izza vogala sosednje hiše »a živo mejo, ki je obkrožala Drčarjevo dvorišče. Minka je prebledela. France je vstal in ee umaknil od okna. »Komunisti 1« je bruhniti in ostal na mestu ko! pribit. Stari Grčar je široko odprl oči. Roka mu je zdrsnila s kljuke. Nekaj korakov se je opotekel v sobo in za hip obstal. V težkih slutnjah se mu Je obraz nagubal. Počasi je sklonil glavo in s potešenimi rokami poslušal. Zase se ni bal. Saj od Življenja ni iniel več kaj pričakovati. Storil je vse, kar je bila njegova dolžnost pred Bogom in pred Grčarjevim rodom. V kratkem bo tako ali tako moral oditi. A da bi žilav Grčarjev rod, zdrav in poln življenjske sile kot zemlja, umrl in si nikdar več no opomogel, tega se je bal in to ga je strašno bolelo. In kaj jim je bilo zdaj storili? Naj bi se hranili? Kako in s čim? Ali naj bi zbežali ia M W|W|!S! vtaknili, da jih n« bi na<? A »voje wwnlje, ki je MoJotja redila ta rod vn niu bila aveeta, niso mogli zapustiti. Kje je bila pravica, da so imela alo&iaici proste roke, poštenjak«’ pa bo teipli dvojni ispri-jeneil — Naj »e je se tako trudil in na-penjal možgane, realne poti ni mogel najti. Minka ae je tresla kot iiba na vodi. .Vprašujoče je gledala Francetu v o6i, da bi videla, kaj namerava etorili. Jakob je tolažil iemo in ji priporočal otroke, ki ao vedno ^laeneje jokali in ae tiščali v kot na peči. Medtem ae je vpvtje iraa sosednjih hii približalo pred okna Grčarjeve bile in na dvorišče. Komunisti so surovo kričali in kleli, ženske so obupno jokale in prosile, pa vee zaman. Psi so besneli, kakor da bi se hoteli rafctrgaJi na verigah. V Grčarjevo okno je priletel kamen in se x votlim ropotom zakotalil staremu Grčarju pod noge.' Okno se je sesulo, šipe so sarvenčale po tleh. Grčar se je zganil, premaknil pa »e Mi. Minko so polile solze. Otroci so klicali mamo, ki je vsa bleda in z odprtimi osti strmela v razbito okno »Kje se skrivate, Grčarji? Pridite ven, •vinje 1 Pijavke gruntarske, nenasitne 1 — Doslej ste živeli vi, zdaj začne pa revešl« je n« vse grlo kričal nekdo na cesti. V hiši se ni nihče oglasil, nihče premaknil. »No, stari Grčar, Se nisi zunaj? fte ni« preril dovolj zemlje, prekledi krt! Pa tvoj hinavski Jakob? Se vama ne ljubi k svinjaka? Pretoplo sta si postlala. — Nočeta? Prav. Kar ostanita pri svoji gnusni zalegi. Vedita pa, da sta s tem čaAil* usodo vseh, ki so v hiii. — Dobili vas bomo, niso vsi hudiči!« »Smrt ljudskim pijavkam! Smrt izdajalcem!« je zatulilo nekaj moSkih glasov. Hrup se je nenadoma polegel, čez Grčarjevo dvorišče je bilo slišati hitTe korake. Potlej Je bilo za trenutek vse Uho. V hiši j« bila smrtna tišina. Grčar je položil razpokano dlan na vroče čelo in iskal krivdo, ki so mu jo očitali in za katero naj bi bil tako strašno kaomovnn. Ali je to krivda, da človek s poštenim delom živi? Kdo mu lahko dokaže najmanjši očitek? Ali je to krivda, da je Če* petdeset let z znojem in z lastno krvjo gnojil svojo zemljo, da mu je bila po molitvi in nečloveških naporih od Boga blagoslovljena? Če je tako, potem je bil seveda kriv, da je nekaj imel. In komu to ni prav? Kaj pa, če je... Zaslutil je nekaj strašnega. Zamajal se j« in opotekel k mizi. Kot brez moči je padel na sto! in naprej grebel po svoji pameti. Strašne misli so se mu zavozlja-vale vedno bolj. Jakobu se je oče smilil. Star je bil in tolikega trpljenja ne bo prenesel. Stopil je k njemu in ga prijel za roko. »Ne bojte se, oče. Božja volja naj ae zgodi! Kakor vedno r življenju.« Stari j« prikimal, re>kel pa ni nič. Minka se je plašno osrla po oknih. Rahlo je že upala, da je bilo končano. Skozi okno, ki je gledalo na dvorišče proti hleib raztrgati na kose. Izza sosedovega vogla je počila puSka. France je težko zastokal in padel 'vznak v sobo. »Bog! — France! Moj France! — Oh...!« je zavpila Minka in se vrgla k njemu. Obrooi so kričali, da je rezalo v mozeg. Mamaaa-a-a! Mamaaa-a-a!« Rezka jih je spravila s peči k sebi na klop in jim sama vsa solzna brisala solze. Po lepem rumenem podu je izpod Franceta pritekla kri in se nabirala v mlako. Minka je klečala ob njem in se mu sklanjala k obrazu. Solze so jd vrele iz oči in padale na Francetovo bolestno lice. Tenke prste mu je zarila v lase, mu stresala glavo in ga tako ljubečo klicala, da bi se kamen omajal. France se je zganil. Odprl je usta, kot hi hotel nekaj povedati. Težko je zahropel ta iz ust se mu je vlila kri. Vedno boli je bledel, dokler se ni popolnoma umiril. Umrl je. Minka je brez moči padla na njegova prsa in jokala, kakor joče človek, ki je izgubil srečo in z njo vsako veselje do življenja. GrEar je divjal čez dvorišče proti ognju. »Stoj!« je zavpil ne-kdo. Ustavil se je in pogledal okoli sebe. Izza žive meje je bliskovito vstal moški s puško v rokah. Stari ga je pogledal. Obraz se mu j« zdel- čudno znan. Saj to je vendar... če se ni motil... Pomencal si je oči in se sklonil naprej, da bi bolje videl. Bilo je dovolj svetlo, da ga je spoznal. Nasproti sta si stala Grčar in sin Tone, ki je pred pol leta izginil. Staremu so se širile oči. Od groane duševne bolečine se mu je zavrtelo. Zajel je polna pljuča zraka in bolestno siknil. »Ti ...1?« Tone se je satansko nasmehnil in prikimal. »Jaz, jas, grabei stari. Si hil is vesel, da me ne boš več videl, kaj? Kaj so tebj otroci drugega kot živina, ki ti zastonj gara na zemlji, v kateri si do vratu tičal vse življenje. Kaj je tebi za reveža in bedno ljudstvo. Samo zemlja, ta prekleta zemlja! Danes prihajajo novi časi! S starokopitnežd je treba pomesti! K vragu te bomo poslali, da bo mladina svobodno živela! Na poti si nam ti in tvoja zalega! Hoteli ste zemljo. Nocoj je dobite, da vam ho v usta lezla. — Ti je težko, kaj? He — be — he:« Grčar je predobro vedel, da so mu minute štete. Krčil je pesti ta jih dvignil. »Odpadnik!« je zarjul, da se je razlegalo po dolini. Pobesil je roke, sklonti glavo in govoril z Bogom. Tone se je zločinsko zarežal in dvignil puško. Kot bi blisk presekal nočno temo, je v Jakobovi glavi zažarela misel na puško pod kuhinjskim podom. Ne da bi kaj pomislil, je skočil od okna in skozi vrata v kuhinjo. Minko je nenadni ropo< vzdramil. S krvavimi očmi se je ozrla proti odprtim vratom. Opazila je, da Jakoba ni bilo več v sobi. »Jakobi Jakob!« je trgajoče klicala. Jakob je v kuhinji pograbil sekiro in divje mahnil po podu, da bi čimprej dobil puško. Pot se mu je vlil čez čelo. Odlomil je desko in izvlekel puška Se pogledal ni, če je dobra, tako neznansko se mu je mudilo. Potisnil je ngboj v cev in tekel k oknu, kjer je prej stal. Zunaj je počil strel. Otroci so vpili na vso moč. Rezka se je bleda poslonila v kot med pečjo in steno. Onesvestila se je. Ves zasopel je Jakob pogledal 6kozi okno. Stari Grčar je ležal na dvorišču. Prepozno!! — Obupano je postavil puško na tla. Tono jo je znova polnil. »Tovariši; pazite na okna, da kak bu- ^ dič ne pobegne! Jaz grem še po drugo svinjo.« In je pomeril v okno, pri katerem je stal Jakob. Lonček z nageljni ss je razletel po tleh. Jakob je jasno videl, da bo šel za očetom. Brat ga bo ubil, pa če se brani ali ne. Dvignil je puško. V boju se laže umre; je čutil. Porinil j9 cev med lončke nageljnov in jo prislonil. Z ostrini očesom je blisknil ob črni cevi in iskal njega, ki mu je stregel po življenju in je že ubil lastnega očeta. Našel ga je. še zmeraj je stal ob živi meji in se zločinsko režal. Pritisnil je na petelina, Minka je zatrepetala in zavpila. Za ograjo pa se je prevrnil Tone. Dve senci sta zleteli na njegovo mesto. Še paf korakov je bilo slišati in na Grčarjevem dvorišču je vse utihnilo. Precej za tem je počil strel iz Dolenčeve hiše na spodnji slrani cesti. Potlej še eden Med hišami je zamrl glasen Nastalo je nemirno beganje po vasi. Med hišami je padlo še nekaj strelov. Čez čas je vse utihnilo. Tudi psi. Le tu in tam j« še kakšen žalostno zavijal. Jakob je pustil puško položeno n* oknu. Čuden in mučen občutek, da je ubit Človeka, ga je tako prevzel, da je kot okamenel obstal na mestu. Napaden .1« bil, branil se je. Čisto prav je storil, to je jasno uvidei. Dolžnost do žene in la*** m. ■ i r y i Sijaj in zaton KLEOPATRE 6 DOSEDANJA VSEBINA Pe izpuhi prestola je egiptovski »rftlj Ptolomej XIII. iskal pomoči ri Tednikih rimske republike. Doti je rimsko priznanje, pa nič reč, zato je napel vse sile, da bi pridobil vodilne politike tudi za vojaško pomoč. Pompeius in Cezar, tedaj vodilna rimska moža, sta že dolgo let škilila na Egipt in mislila z njega osvojitvijo ntrditi svoj in svo- t'e stranke položaj. Toda na poti so »ili vplivni Katonovci, ki so smatrali vsak posej; v Epipt za npor proti bogovom in protidržavno dejanje. Mimo teli dvek skupin je bila le tretja, v kateri je bil vodilna glava senator Cicero. Tudi ti so hoteli teči po Eciptn in ojačiti vpliv svoje stranke. Nastala je tiha tekma med Pompejem in Ciceronom. Prvi je za pohod proti Egiptu določil sirijskega namestnika Gabinija, drugi pa eilicijskega namestnika I.en-tula. Pompeius je dal Gabinijn navodilo, naj iztakne verjetno pretvezo in hitro udari, ker bo njegov prestopek vzlic uradni prepovedi sam znal opravičiti pred senatom. Nazadnje se je Gabinius odloči) Mi pot v Egipt. Odločilno je bilo Cieeronovo pismo Lentulu, katero je v Italiji prestregel Ptolomejer zviti tajnik Ammonio*. Cicero je svojemu prijatelju de^al, naj udari v Egipt in prebiti Gabinija. če bo uspel bodo vsi pritrdili njegovemu nastopu, ako pa bo poskus spodletel, bodo veljke težave, Vendar naj »tori vse tako, da bo uspel. Ob tem spodboden je Gabinins naglo začel s pripravami. Stotnik Marrus Antonius je uredil preskrbo vojske za pot skozi pustinje, Ptolomej XII. pa je iztuhtal verjetno Pretvezo: morske roparje v egiptovskih vodah, ki da napadajo rimske j *■ ■P'1! rax1°F J* Kat« sam na- vedel Pfolomeju in z njo opravičil svoječasno zasedbo otoka Cipra.) Ptolomej je Jel naprej in spotoma obiskal otroke v Tvru. Svoji radovedni hčerki Kleopatri je moral priznati, da je vojska rimska in da ji bo poveljeval ne on, marveč Rimljan. rretaj kaanel* ja odprava krenila na |M>t. Pomožna mornarica ae je zbrala pred Tyrom In Ptolemaje. da hi tam čakala tako dolgo, dokler kopenska rojaka ae hi predrla *rta obmejnih utrdb. Ako »o hoteli vdreti ▼ Egipt. «o *• morali polaatltl male oh. mejne trdnjave PeluaPa, ki Je zapiral ožl-«o med Afriko In Azijo In grozil vsakomur, H ae Je Is pustinje Migal Nllovemn ustju. Ptolomej, njegova najstarejša hčerka la ajnno spremstvo *o ae pod dohrtm varstvom uvrstili t aredlno zaščttiilee. Mlaji« otroke Ja pustil na Trm, toda mladenka J« hotela aa raak aačla deliti usodo a a vaji m Metom. Zaradt reatnlh preskrbovalnih nkrepoT »Terka Antonija Ja pohod potekal r reda la M tre Je. kakor ao poprej računali. Skladišča roda ta Mrli oh vaej puatlajskl poti aa aa' likmU kot pravi blagoslov. Kjer ao droge rojaka eepala r tisočih. Je Oablnljara raj-aka korakala brea »rtev ta brea Izgub, Ka Je predaji oddelek doeegel anemije »a dale* proč od vzhodnega Nllovega rokava, Ja rimska predhodnica r dalji, na slpi-aah. ki aa bila ie taka dale«, da jih Je bila a praatlm očesom komaj aatnatt, aapaalla ■ekaj jahačev, ki ao v dira Izrinili na ob. aarja, ki ca Je ožarjala krvava večerna aarja. i Videli aa naa,« ao dejali atotnlkt v pred-kodalel. »Dane« ponoči bo v Egiptu vzhuna.« O dogodka aa poročali Gahlntjn. Vojaka aa Ja natarlla In aa je razpostavila taka, kakar ja velevala bllilaa aavraialka. Aa-tanlaa. kt Ja poveljeval koajealel. Je v lah-aam dtra ohjezdll vae vrste, da jih Ja razvrstil sa jntrlinjl aapad aa Palnalnm. Ko je prltet do sadaje zaičltnlee, kt aa Ja pripravljala a« to. da hi postavila kraljev iator aa prenočevanje. Ja aaapal sapartl neke (enaka postavo na kameli, kt Ja tikali, da JI bodo Mva| »pravili na kalaaa. da M mogla razjahati. »Kaj, a aabaj Imama tadl leaakat« ja za-ftadea vpraial. »To Ja kraljeva hčerka,« aa ja glasil ad govor. Mareaa Aatonlns ja avojega konja abr-all proti vitki, v kopreno savltl postavi. Pod naftno tkanino, kt Jo je ohdajal slat čelni obroč, ja zapazil la dva preiskujoči selenl očeal, ki ata ae zapičil! vanj. Zazdela se mn je kot podoba Izide, sedeče na kn-Stravl arjaikl aivall, ki ae je kopala v rdečini odseva, katerega je čez peščeno planjavo metalo zahajajoče aonee. Mladi častalk J« avojega konja potegnil ob atraa kamele, ki je, z Izjemo momljajočega gobca, negibno atala. Na mogočni Šivali je aedela kraljevska hčt kot v4tek prapor. •Te danes poaočl al nič strah v tem io-tartiiča?« ja je vpraial |n pozdravil z mečem. »Na meji amo In jntrl ntegne biti za naa vaa vroč daa. Ta vsekakor al najprimernejše bivališče za lepo mladenko.« »Jas aa ae bojim... Kdo al ttt« »Antantna, paveljnlk kanjenlea. Ia tt, kaka tl ja Ime?« »Kleapatra.« P o n a v n e aateltčeaja Ptolome ja Pelnalnm ja bit nagla zavzet. Trdnjava ae Ja vdala ia pe kratkem odporu. Poaadko. aeatavljeao večinoma lz aajemnlkev, je eb priliki Upada Aataalna a avajlml konjeniškimi oddelki obkolil, nakar ja položila orožja. Poveljnik ja apozaal, da bo zanj bolje, aka napadalcem odpre vrata. Vesel lahke zmage ja Aatonlua vdrl v mala obmejno mesto. Ko je dospel Ptolomej, ai Je dal privesti poglavarja mesta. Bill ae ArhelaJevl pomagači ta kralj Jih Je kot izdajalca la upornike hotel dati povrati obglaviti. An-tonlaa aa je temu aprl. Tl ljudje da aa ajegovi vojni njetnlkl In zate ae trpi aa. benlh usmrtitev. Prišle je do oetrega prerekanja la apor ja moral rešiti Gablaiaa a avajo odločitvijo. Dal Je prav avajemn konjealškema poveljnika la adločli, da aa kralj ne ame vtikati v vojaške poala, Ca bo šle vse po sreči Ib be spet zasedel prestol, bo lahko počel, kar bo botel; do takrat pa mora ostati popolaama aedotaknjena oblast rimskega prokoaznla. Pohljaaje premaganih, ki aa ae htli vdali, aaaprotuja rimaklm običajem. — Plakat ja ■ aa j večjim napa-rom potlačil avaja maščevalno ala, toda v area Je ■ dal prav avojt hčerki: poniževalne Je, aka r svejem laatnem kraljeatr« ae mora* dajati ukazov rajaki, ki ga Je bila povedla nazaj. Cim je Arhaiaaa »vedri, ia ja eovra*alk "VrestapH meja, Ja vaa razpoložljive četa »bral v Aleksandriji ia hitel Rimljanom aaaprett. da bi jim aaprl pot do prestolnica. Sredi Nllove delte je prišla da edtečllnega spopada. Egipčani ataa pakazall poaehnega veartja, da bi aa berili za tajaga samodržca proti avojema zakonitemu kralja. Ka jih Ja Arhelaaa, surov, pa hraber mei, z lastnim zgledom hotel vzpodbostl k odpora, ja bil smrtne zadet la Ja padel. Njegov konec je adločli bitka, Eglpčaal aa ae apnatlll v beg. Del se jih Ja zatekal v močvirja, oatall aa ae vdali. Pot do preetolnlca je Mia edprta. Zmagovita vojaka je svečane vkorakala v Aleksandrija. Po štiriletnem pregnaaatra ae je Ptolomej XIII. končna vendarle vrnil v avoje kraljevako mesto, kjer aa ma dvorske atraže Izkazale kraljevake časti. Mm je bila razglaSca« ponovno natoltčeaje. je dal prijeti bivša kraljic« Berentka, kt Je r "v**' jem atraha ia zmerom račuaala aa milost avojega očeta. Toda prve, kar Ja Piskač naredil, ja hll aeznam vaah ljudi, kt ae zaradi velelzda.fe zaslužili smrt, Ia aa čelo aeanama ja laataaračno zapisal Ime častihlepne hčerke. Kar Je bila atumljena, da Je zastrupila avojega prvega moža, aa ni nihče upal zavzeti ae zanjo. Na kakršen koli odpor aprlča Gablnljevlh kohort nlao mislili niti najzagrizenejii narodnjaki. Obračun je hll atrahovlt. Na ukaz vladarja, ki je skozi štiri leta pripravljal maščevanje, niso hlll pobiti le Berenlka, njeni ministri ln visoki predstavniki propadlega režima, marveč so MU preganjani ln pregnani tudi mnogi bogat) meščani, ki ao pred petimi leti Izpodkopavali ugled avojega vladarja ln ga amešlll z vzdevkom Piskač. Aleksaadrlja Je nekaj časa živela pod pritiskom strahovlade. Pod varstvom tuje vojske, ki je zasedla državo, je Ptolomej sestavil novo vlade la a pomočjo rimskih častnikov preuredil svojo vojsko ln mornarico. Da hi Imel proete reke. Je razpustil senat. Zavoljo številnih uamrtltev In Izgonov, ki ao bili zmerom povezani z zaplembo premoženja, aa v kraljevaka blagajno pritekali veliki dohodki, ki ao mu omogočili, da je Gahlnlju In njegovim poveljnikom povrnil na aamo stroške pohoda ln plačeval zabave zasedbenim četam, temveč Jih je mogel tudi bogat« obdariti. Rabiriua je bil Imenovan sa finančnega ministra In ae je kakor knez vgnezdll v eni najlepših palač preetolnlca. Poglavitna skrb grabežljivega bančnika ni bila v tem, da bi zopet uredil egiptovsko finančno uprave, temveč je gledal, da sl je zagotovil primeren delež dohodkov aa pokritje svojih posojil. Piskač, ki sa Je zavedal arojtb prejšnjih Izkustev, sl ni upal ostati r Aleksandriji la se opirati ie na avoje domačlnake čete. Ko ata se Gabinius In Antonlna pripravljala za povratek v Sirijo, je kralj take dolgo allll v prokonzula, dokler ae ni odločil In pustil v deželi del avoje vojske pod poveljstvom atarega pompejanskega častnika Ludja Septtmlja. Z večino legij sa ja GaMnlns vrnil v Antiohijo, odkoder Je Pompeju, ki Je medtem postal konzul, zasebno popisal nspeh pohoda v Egipt. Rimska javnost je za poseg sirijskega namestnika v egiptovske zadeve izvedela po nekaj trgovcih, ki ae pristali v Puteolljii. Vlada e tem al vedela ničesar. Vse to Ja vzbudilo veliko vznemirjenje predvsem v vrstah starega plemstva. V dogodku sa videli odkrit nastop prati državi la veri. Kanaervattvel aa abtoiavall Gabialja, da Ja zaradi aaabnlh aagthov oškodoval koristi Rima. Prijatelji Leatula, kateremu sa ja ai-JaJna prilika izmuznila ia rok, aa ta ogenj ia razpihovali. Ogorčenje senata Ja privrela do vrhnaea. Naj aa bili tl krogi ia taka vplivni, njihov srd aa Ja vaadaria a ata vil pred avtoriteto moža, kt Ja Ml aedaj poglavar vlade la Je bil taka rekoč diktatart aamreč Porapeja. Ta aa Ja aavaal aa Gabt-nlja. Nllove ustje, ja Izjavil, ja postale v zadnjem časa prava gaozda aaoreklk ra*-bolnikov. Iz tek aradnlk akrlvallM ao roparji stalno aapadall rimske trgavaka ladje la obale pokrajla. Zavoljo tega Ja GaMnlns storil popolnoma prav, da Ja zaradi aaMIta pred oddaljealml roparji paatll v Egipta poaebno rimsko poaadko. Ob Izteka lata Ja GaMntja aadomeatli Marcua Craaaua. Sam ae ja vrnil v Rim. ko Pompeius ie al Ml več aa eblaati. Tedaj ata ae proti ajemn začeli latočaano dva razpravi: zaradi veleizdaja la zaradi poneverbe denarja. Senatorska klika, Lentnlova skupina la Katonova atranka so to reč pripravili. Vendar je Pompelaa, zvest »roji obljubi, zastavil avoj vpliv pri sodnikih la dosegel, da je bil njegov prijatelj oproščen hudih obtožb. Na drutf razpravi je MI Gablnlua sicer obsojen, vendar ae mn Je poarečllo dokazati, da Ja ed Ptolnmeja dobljeni denar porabil izključna le za pokritje rtjalu aa sol« o«NI v M-a. it M M priče aaatoplli aa razpravi proti njei. . Brat la aeatra. Bil ja čadovlt par, ki so >e v lota O. pr. Kr. r. nenadoma povzpel aa preatol faraonov, Kleopatra Je imela nekaj nad sedemnajst let, njen brat Dionlslos pa deset Ker ata vzraatla na pokvarjenem dvoru aredl nesramnih laskačev in brezvestnih iz-žemovalcev, ata oba kraljeviča ostala brez resne predpriprave za vladarski poklle. Pra-plrl na dvoru In očetova razuzdanost nlao bili ravno vzgojni zgledi, a vtisi iz vstaja bega ia Izgnanstva aa v ajuaem spornim« zapustili aelzbrisae sledove. Čeprav al je deček nadel sranets kal Ptolomeja XIV., jo bil veadar Igračka V rokah dvorske trojke, ki ai ja pa Plakaf**l smrti prilastila vajeti eelotne državao uprave. Člani te trojke sa bili: skopljoaeo P*-thelnos. neke vrste majordoa, ki jo vacajal mladega Dionizija la Ja imel ie aedaj vtik vpliv nanj; njegov govornlikl učitelj Tli aort o tn« iz Kloaa, eden itevllnlh grikik mo-droaloveev, kakršnih Je bila v Alekaandrijl na kupe. la eglptovakl general Aehlliaa, vrhovni poveljnik vojaka. Skopljenec je bil aa ta as ko Borata. M Ja Ml hlnavakl, prekanjen ln straiao *asM-hlepea. Hodroaloveo jo bil dlakooopoa bral vaakega nravnega čuta, vendar sprataa govornik. General Je bll breaobzlrna najemniška duša, vreden avoje vojska, ki jo bila zvečine sestavljena la najemnikov vaek do-žela, aeke vrste tajska legija, r katero aa sa zatekali grikl la atrijski roparji la aha-Jači, rimski odslnienl vojaki la judavakl begunci. Prvi je bil dara. drugi Jcaik, tretji pa roka ta trojica. (Dalje prihodn}l*.)< Pisarji v starem Egipta, ao MII sole vaten la potreben stan, kar Je apričo velika M-rokraclje vaega egiptovskega ilvljenja razumljivo. Vzgajali ao Jih v posebnih iolah. Prizor Iz take iole vidimo aa gornji elikl. Egiptovski pisarji so delali sede na tleh. Pisali ao od desne na lava la od zgoraj navzdol a tankim čopičem aa zvitke Iz papirusovega ličja. Pisali so a črna ln rdečo barvo, ki so jo pripravljali aproti. Zvitke aa vezali v anoplče la Jth spravljali v torbe. Veak pisar je okoli vrata »osli pečat a imenom avojega gospodarja. S pečatom je podpisoval listine. rojaKktk atrolfkoi' ha sate al aiagal itt vinarja oditeti v korist državaa blagajaa. Potem Je skupaj z Antonljem odšel v Galijo, v Cezarjev stan. Verjetno je, da se je dogovoril z bančnikom Rablrljem, da mu je apravli na varno vsa darila, katera mu je naklonil kralj, Ptolomeju pa ponovna osvojitev kraljestva In njegovo krvavo maščevanje al prineslo sreče. Kmalu nato, 1. Sl. pr. Kr., je umrl. Prestol je zapustil svojemu še ne desetletnemu sinu Dioniziju in starejši Izmed preostalih sestra, Kleopatri, pod pogojem. da se takoj poročita. Da M ju zavaroval pred presenečenji nemirnih Aleksau-drljcev, ju je z oporoko postavil pod varstvo rimskega ljudstva. Tako je oddelek Lucija Septlmlja tudi po pokopu vladarja ostal kot telesna straža na dvoru. Toda Rabtrlus Je bil prisiljen aanaglo odstopiti In Izginiti nazaj v Italijo. Egiptovska narodna atranka je bila nanj ogorčena, če bi aedaj, ko ni bilo več kralja, ki bi ga ščitil, še naprej praznil državno blagajna, hi 1,11 oh glavo. V Rimu ao medtem njegovi aovražnlkl vzdignili obtožbo proti njemu zaradi utaje državnega denarja. Ako ae ne hi aam pojavil zaradi obramba, bi ga mimo neprijetnega javnega ikaadala doletela tudi zasega vaega bogastva, ki sl ga je hll nagrabil v nekaj letih. Preveč hi Izgubil, ak0 M pustil, da ga absodba doleti v odsotnosti. Ob njegovem odhodu Iz Aleksandrije al žaloval prav nihče. Vlsokt gospodje na dvoru so bili strašno zadovoljni, da je odšel tuji pohlepni minister, ki jim jo tako ne-usmH'eno konkuriral. Poslovni ljudje, ki so utrpeli največ škode, ao se globoke oddahnili. Nekaj oškodovanih Aleksandrijcev, ki so Imeli v rokah dokaze o njegovih alepa- DOSEDANJA TSEBINAi German Caatillo, ai romaš en kmet v argentinski gorski letoviški vasi, je po smrti žene ostal sam s hčerko Kino, sinom Anto-nijem in nečakom Fabianom, ki Rmo ljubi in velja za njenega ženina. Edini prijatelj in tolaž-nik rodbine je župnik don Filemon, malce čudaški, v govorjenju in pastirovanju robat, pa* srčno dober duhovnik, ki pazi na Kino ko na punčico svojega očesa — skoraj nič manj kakor njen lastni oče, ki se edino ob Rini ogreje in pokaže svoje srce, dasi so tega skoraj sramuje. Ciganka Can-dela, ki jo ima ves okraj za čarovnico, prerokuje Rini, da se bo omožila z bogatinom in da bo zaradi nje v rodbini tekla kri. Žalosten blagoslov za kraj pomenijo bogati letoviščarji iz Buenos Airesa, od katerih imajo korist samo trgovci in kvartači. Domačini jih postrani gledajo zaradi predrznega in ošabnega vedenja in pa, ker ne dajo miru dekletom, katera zapeljujejo z denarjem in obljubami, za čemer ostane po navadi samo razočaranje. Ker se tak bogat letoviščar, neki Luis Gauna, spozabi nad Mario, nevesto Rininega brata Antonia, ga ta potolče — najprej s pestjo, potem še s ponosno besedo: »Če misliš, da pomeni zlato ključ do nebeških vrat, se motiš. Jaz sem siromak, toda ob moje dekle si nihče ne bo brisal rok!« V. Prilika. Malo župnišče dona Filemona je stalo ob bregu potoka, ki je tekel skozi Dolores. V njem sta bila le ava prostora ali trije, vsi preprosto pobeljeni. Okoli hiše je tekel prostoren pokrit hodnik, toda ves ta kupec belega kam-na je bilo komaj videti, kajti zakrival ?a 'je gozdič sadnega drevja, katero je zupnik skrbno negoval. Spomladi je to drevje bilo ena sama košarica cvetja, Poleti pa se je šibilo pod težo sadja. Na drugi strani je tudi sredi drevja stala hiša dona Eugenia Larcosa, okrai-®ega glavarja, ki je bil velik prijatelj zapnikov. Ta hiša je bila novejša in Udobnejša. Imela je sicer eno samo Nadstropje, a nad njo se je dvigal visok stolpič, s katerega je bilo moči videti vso globel in ki je služil za opazovalnico. Sočivnjak, na katerem so rasle vseh Vrst zeli, je pokrival dva ali tri hektarje rodovitne vzpetine. Na eni strani se je držal deteljišča, kjer je glavar redil kakega pol ducata krav in pa dva Jezdna konja, na drugi strani pa se je 'zgubljal pod prelepo vrsto vrb žalujk, ki so svoje onemogle lase namakale v sladki, begotni vodi potočka. Tudi drevesom dona Eugenia se je videlo, da gospodar zanje dobro skrbi, oam je bil drevje nasadil, ga privezoval; ga okopaval, cepil, ga natančno jbrezoval, njegova gospodinja, stara zenska, podobna Filemonovi Floriani, se je brigala za kuhinjo in za gospodinja tega drevja. Ona in pa mlad fantič, ki je bil za sla, sta bila vsa služinčad tega vsemogočnega človeka, ki je ob dneh volitev zganjal k skrinjicam vse volivce okraja, da bi svobodno izvolili Vladnega človeka. Domačija, v kateri je živel, in še hekaj malega, to je bila vsa njegova Uuovina. V mladih letih je bil s potovanji in J**eljačenjem zapravil krasno imetje. ykil je svetnega veselja toliko, da ga J® bil do grla sit Ko je prišel v zrela leta, mu je ta ferski kotiček, na katerega ni prej nikoli mislil in ki ga je bil podedoval od ?aljne, neznane tete, nudil pribežališče pristan. V njem je našel pokoj in srečo. Imel je blizu pol stoletja. Njegova v®lika, rdeča glava, ki se ni prav dobro P°dajala suhemu in majhnemu telesu, ?e je začenjala srebriti. Brke je že Uuel bele in taka bi bila tudi brada, Ce si je ne bi bil vsak dan bril, in to Prav v živo, kar je bil ostanek njegova nekdanjega svetovljanstva. Deset let je minilo, kar je živel v zakotju z glavarsko plačico. V za-®etkp ni mislil ostati tukaj, ker je de-z®lo mrzil. To je bil zanj lc oddih, ki I I i HUGO WAST i si ga je privoščil, ko se mu je sreča spreminjala. Potem pa se je premislil. Pripravila ga je do tega spokojnost takega življenja, ki mu je popravilo zdravje in mu vlilo navdušenja za knjige. Zaradi razvedrila je bil začel brati nekaj knjig, nazadnje pa se je navdušil za zvezdo-slovje, ki ga je privedlo tako daleč, da je začel pogrevati že pozabljeno računstvo in si iz Pariza naročil krasen daljnogled. V slogu, ki ga ni težilo nikakršno učenjaško pikolovstvo, je pisal izvirne sestavke, ki so mu jih veliki listi drago plačevali. Včasih si je privoščil veselje, da je miroljubne zvezdoglede v cordobski zvezdami potegnil iz njihovih lukenj, jih poučil o raznih novostih in popravljal njihove račune. V teh desetih letih ni šel desetkrat v mesto. Pač pa jo je pogosto mahnil v visoko gorovje lovit gvanake. Družbo mu je delal don Filemon, ki ga je okužil s svojimi zdravimi strastmi in imel dosti zasluženja za tisto, kar je glavar imenoval svojo spreobrnitev. Bila je to spreobrnitev v navadah, ne pa spreobrnitev v mislih. Don Euge-nio je še naprej slabo mislil o podeželskih rečeh in se zaradi takega mišljenja tudi ni menil za verske zadeve. »Spremenili se boste, vam rečem,« mu je govoril don Filemon, »ali pa naj se več ne imenujem Filemon.« Toda možak na zunaj ni kazal znamenj, da bi se bil spreobrnil, in če je ob nedeljah hodil v cerkev, je bolj kakor k maši hodil tja zaradi tega, da je poslušal sočne pridige svojega prijatelja. V začetku svojega spreobrnjenja se je bal, da se ne bi docela zabil v to za-kostje, in je mislil da bi se oženil. Toda leta so tekla, ne da bi bil zavil v mesto, da bi si tam poiskal nevesto. Ker je bil skušen človek, mu ni bilo nič do lahkoživih lepotic, ki so vsako poletje med razbrzdanimi pojezdi polnile pota po Doloresu s hruščem in s prahom. In ker se tudi ni spremenil v svojih visokonosih nazorih, ni bilo moči misliti, da bi se zaljubil v kako hribko. Zanj so hribci bili robati in lakomni ljudje, rod nižje vrste po mišljenju, po morali, po navadah, ki niso imeli dostopa v njegovo kraljestvo. »Morala! Kakšno moralo morejo imeti ljudje, ki se ne kopajo!« je govoril, kadar se je o tem pomenkoval z donom Filemonom. Župnik se je smejal: »I, kajpada! Kar zaupajte svojim četrtinkam kopeli!« Odkar sta trčili njuni prepričanji drugo ob drugo, se je med možakarjema začela vojska, v kateri ni bilo poravnave. Kadar je don Eugenio zvedel, da so kmetje komu katero robato zagodli, je takoj zavil čez potok, da bi stvar sporočil župniku, ki ga je jeza kar razganjala. Kadar pa je don Filemon ujel katero, ki so jo naklepali boljši ljudje, si je zavihal duhovsko haljo, zavil čez potok z druge strani in butnil v glavarjevo hišo kakor glas jerihovske trobente. Resnici na ljubo je treba povedati, da se je večkrat primerilo, da je bredel potok don Eugenio, zakaj kmetje so navihanci, kar jih je. Toda sleherni obisk dona Filemona je pa zalegel za deset prijateljevih. Ko je glavar dobil sporočilo o tem. kaj se je bilo zgodilo v branjariji med Luisom in Antoniem, se je podvizal na obisk k župniku. Že vnaprej mu je bilo nerodno, toda ni se maral izmuzniti, zakaj prevejani Argentinski roman duhovnik bi bil razumel, zakaj se izmika. Takole okrog desetih naslednjega dne je pa prišel don Filemon. Da ne bi delal ovinka do hišnih vrat, jo je mahnil kar čez vrt. Glavar je v božjem miru hodil okoli drevja. »Kakšno razuzdano življenje!« mu je že od daleč zavpil župnik s takim glasom, da je prijatelj kar stisnil zobe. »Tako, kakor so ga živeli vsi očaki ▼ puščavi,« mu je odgovoril. »Povejte, gospod glavar, ali veste, zakaj prihajam?« »Pa ne, da bi mlatili prazno slamo?« »Ricomo! Saj storijo že poznate?« Don Eugenio, ki je snažil breskove veje, je pokimal. »In kaj mislite?« je vprašal župnik, se postavil predenj ter uprl roke ob boke. Glavar je spomignil z rameni._ »Ne mislite nič?« je neusmiljeno vztrajal don Filemon. »Kaj hočete, da bi mislil?« »Kar koli. Mislite na to, kaj se godi, kaj vas draži.« »Mene nič ne draži.« »Nič! Ti sveti Bog! Torej po vašem se ne splača...« »Tako je!« »No, ta je pa lepa!« »Vrh vsega pa je grešnik dobil od te živine, od Antonia, dve ali tri po grbi.« »Še lepše! Antonio je živina, ker je branil svojo nevesto. Kaj pa oni? Kaj je pa ta?« »Oni... no..., poslušajte, gospod župnik. Ali se vam zdi ta radost, ki vam jo vzbuja tisto slabo dejanje, kaj zelo sveta? Ali se vam zdi zelo evangeljsko, če prihaja kdo sodit ljudi pred ljudi, da se veseli njihovega padca, kakor da bi greh bil zmaga kake dobre reči? Lep nauk, gospod božji služabnik, mar ne?« »Veste, kaj, don Eugenio, zdi se mi, da pelje vaš voz po kamnu! Jaz se zaradi tega ne veselim, temveč prav hudo in zares jezim. Tudi ne mislim, da je prav, radovati se nad grehi kogar koli, tudi če bi ti grehi pomenili zmago najsvetejše reči. Toda treba je dati cesarju, kar je cesarjevega! Ker si že prizadevate prepričati me, da se morala začenja pri boljših ljudeh in pri oliki ter pri zlatu, vam bi jaz rad dokazal nasprotno.« »Da je morala doma v robatosti in zanikrnosti?« ga je ustavil glavar z nasmeškom. »Don Eugenio!« je ve« razjarjen planil župnik. »Don Filemdn!« »Jaz bi rad dokazal samo, da Je več surovosti med meščanskimi petičniki. kakor pa je je med temi nesrečnimi kmeti; ki jih vi tako zaničujete.« »In kako boste to dokazali?« »7, dejanji!« »Na primer s tistim od včeraj?« »Tako je!« »No, če spodoben mlad človek...« »Spodoben?« je vprašal župnik ter se zvil kakor v vprašaj. »Hoteli ste reči najbrž nespodoben!« »Recite mu, kakor že hočete! Bogat mlad človek, recimo, se ne vede dovolj spoštljivo do nekega dekleta...« »Se ne vede dovolj spodobno? Nič hujšegn?« »Kolikor jaz vem, se kaj huje ni pregrešil.« »Prav, toda upoštevajte, gospod glavar, da ni šel dalje, ker se je dobil nekdo, ki mu je navil uro.« »Dobro. Pa pojdiva dalje. Ce kak bogatin stori tako nerodnost, mislim, a'h otrok, do Grčarjevega doma, krvi in *?nvlje je to zahtevala. Pa vendar. Se &ih6e I* njegovega rodu, razen brata, ni obijal. On pa je. Ker je moral, da je oata-** zdrava in poštena Grčarjeva kri na zdravi zemlji Otresel ee je težkih občutkov. Ko je zagledal očeta, ki jo ne-gibno ležal na dvorišču, se je zdrznil. To-‘azil je otrobe jin eC6tro ter ji naročil naj Pomaga Rezki k zavesti. Sam je stopil po °®ela. Na vasi je bil mir. Grčar je ležal na dvorišču, obrnjen h Borečemu hlevu in tiščal dlan na rano. Ogenj se je medtem z objestno razposajenostjo pognal po vsej strehi, tulil ? Plesal po njej kot obsede/n. Z uničujočo 'rastjo je požiral preperelo suho slamo, i v kosmih dvigal v zrak in razmetaval areče ogorke po poljih. Vlažno listje lipe 1® cvrčalo, ko so ogromni ognjeni zublji Ulili med vejevje. Strašen steber di-*a je segal v oblake. Ko je slama zgo-la, ee je ogenj norčavo vrtinčil okrog Jis eSa tramovja in ga z zločestim ve-' i j1- lizal. Iz hlevskih oken se je valil ”j ni11". Vrata so že na pol zgorela. 21-na je mukata in ropotala.. Se nekaj-"tihnil6 zaro*,ia'a vor'Sa> potlej je vse - ^Sehj je in spodjedal ostrešju trdno "Poro. Zareče tramovje se je sesulo med nove. Velikanski roji isker so završali v oblake dima. ? Bolestno jo gledal Grčar goreče vo-Tolil- 'n živin(>! k' 8e- io P*k!a v hlevu, bilo i ^baj pa jR bilo vse — uničeno. »Nesrečni Vrl koi e' n>' »toriH* je vzdihoval. Po-v i,Pa jo še njegova laslna kri, ki se je *°nelu spridila, ker se je izneverila °dni zemlji, grozila Grčairjevemu rodu 8 6mrtjo! Ke da bi vedel, zakaj, je počasi od-2n.il. dlan z rane. liila ie polna krvi. j bolnim pogledom jo je motril, kakor a bi iskal v njej bolezenske kali. V ^ni bolesti 6e mu je čelo orosilo. Solze b*>MdvO znoja, toliko dela in trpljenja je o J0 .vloženega v njegov hlev in »koden!1 in skedenj 1 so mu zalile oči. Kri na dlani se je strja-la. Roka se mu je začela tresti, prsti so so razklenili. Kosi 6trjene krvi so med njimi polzeli na zemljo. V svitu dogorevajočega ognja so ee zlato-krvavo bleščali kakor zlatniki, ki nosijo vrednost človeškega življenja. Stari, pošteni Grčar je v solzah i.n krvi s težko bolečino plačeval krivdo, ki je ni nikdar storil. Ogenj se mu je počasi odmikal. Roka je omahnila. V vsem telesu je občutil svinčeno trudnoet. Se malo ga je žgalo v prsih, vedno manj, potlej je vse izginilo. Onesvestil se jo. V postelji se je zavedel. Trudni pogled je pobožal Minko, ki je jokala ob njem in so dolgo pomudil na Jakobovem obrazu. »Jakob, kje je Tone?« je s težavo zašepetal. Sin se je zdrznil. Zakaj ga to sprašuje? Mu mar očita? Kaj je storil napak? Sočutno je gledal v trpeči očetov obraz, na katerem je le še slabotno lebdel poslednji znak življenja. »Oče, nisem mogel drugače...« je proseče pojasnil. Stari ga je prijel za roko, ne da bi trenil z očmi. Rahlo se je nasmehnil in globoko dihnil. »Prav »i storil, Jakob, da si očistil Grčarjevo kri kužnega tvora. To boli... Jakob... pa jo... potrebno... Bil je ...izprijena kri, ...ki ga je... naša zdrava zemlja... sama izvrgla, ...ker hoče... zdravo kri...« Zaprl je oči In malo počakal, da si je zbral poslednje moči. »...Jakob... — ostani — ...zvest... naši... zemlji... Veliko zahteva, ...telesne sile... in... krri... ti pije pa ...bogato vrača... In ...zvesta... je, ...vedno,,, Bog,., vas .. bla-go-slo-vi...« Roke so mu mrtvo padle na posteljo. Ugaslo je gledal v strop. — Po svojih njivah je stopal za plugom, oral je spet. T ako lepo je sijalo sonce. Globoko je dihali, kot 6 v oj čas v neizmerni sreči. Potlej se mu je svet zaprašil, se majal !n mu izginjal izpod nog. Neskončno prijetno mu je bilo v duši. Nasmehnil se je že iz lepšega življenja... Na voščenem obrazu jo počival večni mir. Vsi so se sklonili nad posteljo in v tihi žalosti molili. Niso slišali ropota na dvorišču. Sele ko so ee hišna vrata odprla in je vstopilo osem fantov s puškami, so v strahu vztrepetali. Jakob je planil pokonci, Minka ee je v pregrozni boli onesvestila in padla po tleh. Otroci so kričali. Pred Jakoba je »topil Dolenčev Pepe. »Jakobi Na smrt smo obsojeni, to veš. Branili ee bomo! Naše vere v Boga in zvestobe naši očetni zemlji nočemo in ne smemo zatajiti! — Jakob, ti si nocoj prvi streljal. Bodi nam poveljnik!« Jakob se je spomnil očetove prošnje. Videl je iskrenost v očeh fantov. Videl neizprosno voljo zdrave krvi do življenja, videl pa tudi strašno zapuščenost poštenih ljudi. Nasmehnil se je in stisnil Pepelu roko. »Bom! — Do smrti!« »Kaj naj naredimo nocoj? Zapovej!« »Nocoj je končano. Ostanite po domovih, toda pripravljeni. Jutri se pomenimo,« je Jakob mirno odgovoril. »Franceta bomo odnesli k Podlesniko-vlm.t Vzeli so ga tn odšli, Do jutra je bila mirna noč. Iz pogorišča je lezel težek smrad pp vasi. Drugo noč so stali fantje po vrtovih za drevesi in za kozolci okrog vasi. Svojo vas, svoje domove, družine i.n svojo zemljo so stražili. In potlej vsako noč. Brez najmanjše propagande, v nujni obrambi golega življenja. Takrat ee je začelo. Pozneje se je le še epopolnjevalo. Minka je jokala tihe solze po Izgubljeni sreči. Nageljni na oknih so veneli. Cvetovi Češnje pred hišo so se osipali. Za vasjo, nekje daleč po dobravah, pa Je ila mimo pomlad in otožno piskala na Vrbovo piščal... M. JAVORNIK da vam, gospod župnik, to še ne daje pravice, da bi kar povprek obsojali vse bogatine, da so sposobni česa takega. Ce morala nima nič opraviti z bogastvom, ne vidim, zakaj bi bilo potrebno, da bi z bogastvom imela opraviti nemorala.« »Hal Poglejte, don Eugenio, ne vi ne jaz ne sesava več prstov. Dobro veste, kakšnega perja tiči so tisti, ki se imenujejo .boljše ljudi*, in da so pravi boljši ljudje tisti, ki se sami ne imenujejo nikakor. Veste, da če hočete do jajca, morate ubiti lupino. Ce hočete torej, da ti ljudje, zlasti mladi, izobraženi, odlični in imoviti, pokažejo, kaj so, ni treba drugega, kakor da jih postavite v posebne okoliščine.« »Ne razumem, kakšne naj bi bile te okoliščine.« »Prav, boste že videli. Vzemite deset takih boljših fantičev zapovrstjo, pa jih zaprite same s fletnim, ubogim dekletom, pa bomo videli, če mi boste lahko povedali enega samega, ki bi se mu ue zdelo potrebno, da se pregreši proti spoštovanju do nje in da gre v tem tako daleč, do koder ga žene predrznost, ali kolikor mu dovoli njena spodobnost. V tem so vsi enaki, zakaj vsi tako borno sodijo o moški časti, da bi se jim zdelo, da so jo izgubili, če se ne bi .okoristili* s priliko. Kakor da bi moška čast živela samo na stroške ženske časti! Ne le, da so sami bedaki, še za večje bedake bi veljali v očeh svojih prijateljev, ki bi v takem primeru ravnali natanko tako, kakor je navada pri boljših ljudeh.« »Ze, don Filemon, toda razlog za to je drugje.« »Tako?« »Drugje! Taka preskušnja je nevarna, jaz ne bi vanjo pustil niti mladih brezskrbnih ljudi, ki so v nerodnih letih starosti, niti krepostnih nerod, kakršne bi radi imeli vil To je vse narave, ki ima tudi svoje pravice!« »Radi bi videli, da bi bilo tako, gospod glavar!« To ie vaš poglavitni dokaz! Vse v korist bogatinov, ki pravijo narava svojim slabim nagnjenjem. Kakor da bi samo oni imeli naravo! Strašno, rjovečo naravo imajo kmetje, ki so ustvarjeni za svobodo in niso pokvarjeni po nasladnosti. To je narava! Ne bom dejal, da so kmetje svetniki, drži pa, da spoštujejo vse, kar je treba spoštovati, neskončno bolj kakor meščani.« »Ker so pač bolj bojazljivi.« »Ali pa, ker so manj pokvarjeni. Ukrotite žrebe, navadite ga, da ne bo skakalo čez plot, dajte ga v dobre brzde, potem mi pa govorite o naravi neukročenih žrebet, če hočete!« «♦«♦♦♦♦♦♦< »♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦♦♦♦♦»♦ »Dobro, dobro. Zaradi bojazljivosti ali česar hočete so ljudje z dežele čistejši kakor meščani. Kaj pa ženske? Za vsako bogatinko boste dobili deset sirot, ki vam skačejo čez ojnice. In moralo kake družbe sodite bolj po morali žensk kakor po morali moških. Moški delajo postave, ženske pa moralo.« »Zenske! Zdaj ste me prisilili, da vam povem, četudi stežka, tole: drži, da so ženske bolj moralne kakor moški. Ti so gnili zunaj in znotraj, one pa samo znotraj!« »Don Filemon!« »Vi posvetnjaki poznate le zunanji svet, mi duhovni pa poznamo duše. Kadar pride katera od teh ponižnih žensk stresat v naše uho nadležno breme svojih grehov, vidimo v njej dostikrat nezavedno, izgubljeno ali zapeljano žrtev. Žrtev, žrtvovano bitje! Kadar pa pride k nam kaka košata dama, katera izmed tistih, ki nikoli ne padejo... za zmeraj, in pripoveduje svoje plemiške napake, najdemo v njpnem nedolžnem spogledovanju več zlobe in več greha kakor v padcih ubogih sirot, na katere one gledajo s studom.« »Čudna učenost!« »Da, zelo čudna. Toda za nas, duhovne, je v njej velika tolažba. V preprostih in ponižnih ljudeh mora imeti čednost zelo globoke korenine, ko obstane sredi takega boja.« »Boj sredi prislovičnega miru na poljih?« »Da, don Eugenio.' Kaj se vam zdi, da je majhen boj tisti, ki ga mora prestajati vest siromašnega dekleta, ki bi rado ostalo krepostno, ko se mu pa ponujajo ljudje, ki bi ga hoteli potegniti iz uboštva s tem, da bi mu plačali za greh?« »No,.ne zgube se ravno vse zaradi denarja, pa tudi nimajo vse na ponudbo, da jih bo kdo plačal za pregreho.« »Kako slabo poznate svoje in moje ljudi! Med siromaki je več neznanih žaloiger, kakor pa si mislite. Res, nimajo vsa ta dekleta na ponudbo, da bi se dala plačati za greh, ker k sreči vse nimajo poznanstev z ljudmi, ki bi jim to ponujali. Res je tudi, da se vsa ne zgube zaradi denarja, zgube se tudi zaradi ljubezni!« Don Eugenio se je zakrohotnl: »Oh, dragi moj prijatelj, vi ste pa sanjač, da malo takih! Tista o bogatinovi ljubezni do sirote ali o sirotini ljubezni do bogatina je bosa, najdete jo samo v poceni romanih. To je zgod-bu o Pepelčici...« »Človek,« je žalostno odgovoril župnik, »jo najde tudi... v spovednici.« »Kraljeviča, ki je zaljubljen v Pepel čico?« »Ali Pepelčico, ki je zaljubljena v kraljeviča.« »Nemogoče!« »Zelo mogoče In zelo človeško. Iz česa pa mislite, da je srce siromakov?« »Iz mesa!« »In srce bogatinov?« »Navsezadnje tudi iz mesa.« »Torej je ljubezen isto za bogatina kakor za siromaka.« ODalJa.) iIkb strastmi Zemlja Sodobna znanost ne gleda na Zemljo kot na telo, ki je čisto samostojno v svetovnem prostoru, temveč kot na sestavni del osončja ali celo še širnejšega področja, vesoljstva. Njene razsežnosti in fizične značilnosti eo določene in opredeljene tako, da lahko iz njih sklepamo na njen izvor ter jo primerjamo z drugimi nebesnimi telesi z namenom, da bi ugotovili, če je mogoče, da bi bila na njih tudi kakšna živa bitja, kakor so na Zemlji. Lahko tudi sklepamo, na bodoči razvoj Zemlje, na njeno gibanj« v prostoru in na vpliv, ki ga imajo nanjo Sonce, Mesec, planeti in celotno vesoljstvo. Težnost Sonce, gospodar nad prostorom, ki ga označujemo z izrazom osončje, ima seveda a evojo ogromno gmoto in energijo največji, skoraj izključni vpliv na tbba-nje Zemlje ter na življenje na niej. Težnost, ki skrivnostno, a po točno določenih zakonih vlada v vsem vesoljstvu, privlači Zemljo k Soncu, prav tako pa kraljuje tudi na njej sami. Privlači pline zemeljskega ozračja, vodo in vsa tvarna telesa, ki so na njej. Zamišljamo sl, da to težnost sestavljata enakomerno po vsej zemeljski obli porazdeljena gmota ter sredobežna sila, ki jo povzroča vrtenje Zemlje okoli svoje osi. Zeto je tudi lahko računsko točno podamo. Na drugi strani pa nam merjenja z najobčutljivejšimi nihali na različnih krajih zemlje razodevajo tako imenovane »enomalije« — nekake izjeme v težnosti. Merjenja namreč ponekod pokažejo, da tam težnost ni takšna, kakršna bi po teoretičnem računu morala biti na vsaki točki Zemlje. Zelo važno je, da poznamo te izjeme težnosti. Ugotovili so jih na primer po najvišjih gorah in visokih planotah. Postavili *o tovrstne opazovalce na gorskih grebenih Himalaje in Karako-ruma. Pa tudi na morskem dnu so jih ugotovili, Važno je zato, ker smo na ta način spoznali poleg prave oblike »geoda«, t. j. one vrtenine, ki ji je zemeljska obla najbolj podobna, tudi porazdelitev raznih zunanjih in notranjih zemeljskih snovi ter njih značilnosti, kakor na primer, kje so kakšne rud«. Toda kaj je težnost v svojem bistvu, zakaj se la pojav kaže povsod in ga nikjer nobena stvar ne more preprečiti, zakaj težnost deluje prav tako na neskončna majhna telesce kakor na ogromne gmote, kakršne so na primer nebesna telesa — vse to je danes za nas še skrivnost, morda še večje kakor pa tista o električnih in magnetnih pojavih. Magnetizem Električna in magnetni pojavi te odigravajo v zemeljskem ozračju in na zemeljskem površju. Zemeljski magnetizem je nekaj stalnega. Po točno določenih zakonih vlada nad vso Zemljo ter ustvarja magnetno polje, čigar spremenljive in stalne značilnosti je človek že precej natančno proučil in jih še proučuje. Polje, ki ga povzroča namagnetena kovinasta krogla, j« zelo podobno zemeljskemu magnetnemu polju in služi kot vodnica pri določanju zemeljskega magnetnega polja. Doslej pa še ni bilo mogoče ugotoviti, kako in zakaj se je v davni zemeljski preteklosti magnetna sila pojavila, prav tako kakor tudi ie n« vemo, kako je prišlo do električnih tokov Poskušali so razložiti zemeljski magnetizem kot posledico vrtenja Zemlje okrog njene osi Ta razlaga se zdi dokaj pravilna, kakor dokazujejo poskusi v laboratorijih, zlasti Še zato, ker so ugotovili, da je na Soncu, ki se prav tako kakor Zemlja tudi vrti okrog svoje osi, podobno magnetno polje. O zemeljski težnosti se vsak trenutek lahko prepričamo. Zado6tuje, če spustimo ie roke kak predmet in že pode zaradi svoje teže — tako pravimo — na tla. Drugače pa je z magnetizmom, ki ga ugotavljamo z magnetno iglo, ali s kakšnim drugim—posrednim pripomočkom. Narava nam je na Zemlji in v njenem ozračju pripravila velik magnetni laboratorij, v katerem se neprenehoma odigravajo obsežni in zelo zamotani pojavi, kakršnih ne znamo vprizoriti v neših laboratorijih, čeprav t posebnimi pripomočki lahko ustvarjamo v majhnem prostoru tudi takšna umetna magnetna polja, ki so 100.000 krat močnejša, kakor pa je zemeljsko magnetno polje. Dokazano je, da je zemeljski magnetizem pod vplivom Sonca. Meseca -n žarkov, ki prihajajo iz vesoljstva. Zemlja ni povsod enako magnetična. Njena magnetna tečaja sta približno 2.000 km oddaljena od zemljepisnih tečajev. Magnetno polje seg« več tisoč kilometrov visoko nad zemeljsko površje, in lahko si predstavljamo, da je porazdeljeno na enak način, kakor se poraz-dele železni opilki okrog krogle. Od Sonca prihajajo zdaj v večjem, zdaj v manjšem številu električna »telesca«, ki neprenehoma »naskakujejo« Zemljo. Čim dosežejo območje, do kamor sega vpliv zemeljskega magnetizma, jih magnetna sila odkloni, in potem narede pot, ki jim jo določa vprav porazdelitev magnetnih silnic po zemeljskem magnetnem polju, V zemeljskem ozračju pridejo najnižje v tečajnih področjih, kjer ob posebnih okoliščinah povzročajo^ kakor smo bili i» omenili polarni sij. IDalJe pniiojujič.J '' BiHaiKSaB: jVIEKO Tv to srečal starega Torka in prijaznega Arabca, Id j« bil sinom na poti ▼ Meko, a j« bil njti že cela Miri leta, ker je bil nega Sudana. Na poit n je > ImSmm ... IMll Cnet mohamedanet h srednje Afrike ae na romarski poti v Meko ustavljajo ▼ večjih krajih ter at a moinkla delom tolike *a-slulljo, da peaneje lahke aadaljojeje pot Tako romanje traja včasih po tri do pet let. Tn jih vidimo na deln T bombatnem nasadu v Kartama, ko ravne tlačijo bombai v ▼etike vreSe, obešena na dro*. zaae najel? Hn Moha-gre, jezen sem nate!« ISIfl POTI V Mohamedanstvo In Meka ata ialam-akemu »vetu neločljiva pojma. Brez Meke bi mohamedanska vera nemara že davno umrla, ker bi koran kot »kupek orientalsko barvanih, za logično zahodni svet medlih moralnih aforizmov komaj obdržal vpliv na milijone Mohamedovih privržencev. S svojim romanjem v Meko, U jo mo-hamedancem najvišja verska dolžnost, pa zbuja islamska vera v arcih po vseh co-linah raztepenih vernikov neko skrivnostno hrepenenje, da si navzlic velikim raidaljam (ali pa nemara ravno zaradi njih) tegobam na dolgem potovanju ter često tudi mnogim nevarnostim želijo kdaj v življenju videti svoje mesto in si tako zagotoviti varno pot v islamski paradiž. Naj živi na Balkan«, v Afriki, ▼ Indiji, na Ceylonu ali na Kitajskem — mo-hamedancu je pot v Meko najviSji verski pojem vsega in najbolj bistveni smisel zemskega bivanja. Zanjo pretrpi vse, nanjo žrtvuje vse, a mu je hkrati v največji življenjski ponos. Irskega časnikarja Owena Twe*dyja Jo močno mikalo, da bi so pridružil vrsti romarjev in prisluškoval neznanim utripom mohamedanskih src na »hadžu« ali popotovanju proti prerokovemu svetišču. Trljs sinovi sudansko puščava. gospodarji dragocenega vodnjaka, ki popotnikom la kamelam po treh dneh hoda po šarečem peska nndijo hladne ntehe. Voda pa ai sastonj; sato motni dati moko, čebulo, deteljae ali kote, da tl s čebrom potegnejo la vodnjaka vode ln tl napolnijo kosjl meh aM napojijo kamelo. t Že v Kartuma ga j« bogat arabski vefjak, lastnik obširnih bombaževih nasadov ▼ pokrajini Gezira nagovarjal, naj ti pobli-že ogleduje čudne popotnike, če hoče spoznati skrivnosti vzhodnjaškega sveta. »Toda jaz sem za vas nejevernik,« j« •meje se odvr časnikar. »Nič ne de,« ga j« spodbujal bogata!. »Sicer vas no bodo spustili prav do »vo-tišča, a vendar boste videli na poti marsikaj zanimivega. Poleg tega pa vam bodo sopotniki pravili, kako j* Adam, potem ko ga je bog pregnal iz raja, spet srečal Evo v Arafatu blizu Meke, kako je Abraham pozneje prišel s Hagaro in Ifmaelom ter spet postavil Kaabo nad svetim črnim kamnom, ki je središče mesta samega. Povedali vam bodo tudi, kako je Hagar našla čudežni vir Zemzem, ko je sin Išmael umiral od žejo, To pa io mar-»ikaj drugega.« Tweedy se jo ofcotarHaL »Poglejte te-le moje delavce! Tum H »o romarji na poti ▼ Meko. Nekaj jih j« iz Senegala, iz Nigerije, drugi od Čadskega jezera ali iz Konga. Nekateri so a svojimi družinami žo tri leta na poti bi bodo morda potovali še tri leta, preden bodo zagledali cilj. Na tisoče jih jo, ki se vsako leto tu ustavljajo in si z delom ob bombažni žetvi toliko zaslužijo, da lahko krenejo naprej. Ko bodo odili, bodo prišli drugi za njimi, ia tako romajo romarski krajih ter at s služijo, da Tako romanje Ta Jih vidimo na v Kartama, ko veliko T KaesaH se jo Twefedy pogodil c domačinom, ki je bil srečen lastnik predpotopnega Fordovega avtomobila, da ga bo popeljal za določeno vsoto v Mas- sauo. Voznik ni bil takoj zadovoljen, marveč je zahteval, naj mu »evropski« potnik poleg voznine ie kupi dvoje dobrih novih gum. Kako se je Tweedy začudil, ko je navezal vso svojo prtljago na streho: hotel je sesti v voz, pa j« na svojem sedežu že videl dva mlada Arabca, od katerih je imel eden v naročju jagnje. Kmalu je seveda nastal spor. Voznik j« Tweedyja tolažil, da gre za dva revna romarja, ki bi jih rad peljal v Massauo. A Tweedy se ni dal kar tako Iz Adena s svojim na romajo bil iz zahod pot se je odpravil s svojo ženo, ki pa je medtem umrla, ko »e jo sin rodil. Med potjo je nekje delal na poljih in v bombaževih nasadih, tako da je sin lahko odrasel, da je bil goden j za potovanje po morju. Ves čas je čebljal j o Nilu. In medtem ko je stari Turk smrčal na svoji bali, je Arabec govoril in govoril. Časnikarju je pravil, da sta njegov oče in stari oče bila. v svetlem mectu in ko sta umrla, sta šla v paradiž. Zdaj bosta tudi on in sin postala hadžija. Tweedy ga jo fotografiral na postaji. Ko se jo stari Turk prebudil, je tudi njega nagovarjal, naj bi se dal »likati. Ta pa je bil hudo jezen, a ko je videl, da ima Tweedy s seboj precej prtljago, je takoj odprl ogromno škatlo in privlekel na dan cele šope nojevih peres. Ponujal jih jo časnikarju, naj jih kupi ca svojo ženo, češ da bo tako lepa, da jo bodo zavidalo vso irske žene. Ko mu je časnikar odgovoril, da je še samec, je bil ves nesrečen, a jo po malem ponujal peresa za njegove sestre. Ko pa tudi s tem ni bilo nič, je jezno zaprl škatlo, sedel nanjo in spet zaspal. Medtem m jo t pristanišča nabralo lepo število mohamedanskih romarjev, ki so prinašali s seboj vonjavo vsega vzhoda in zahoda. Pred Massatto so obširno koralne peči, tako da večja ladja ca prevoz po Rdečem morju ne moro do pristanišča. Zato so vse človeško blago spravili na barke in vkrcali na ladjo, ki so je rahlo zibala na umazanih valovih. Veter se jo polegel, in kmalu oo vsi potniki privreli na krov ter željno zrli na nasprotno stran, kdaij bodo zagledali »obljubljeno deželo«. Nenadoma se jo g glavnega jambora razlegel klic: »El Be-lad!« (Sveto mesto). Vsem pobožnim romarjem je zastal dih. Prevzel jih je nekak sveti strah, in počasi so se jeli preoblačiti, kakor je zahteval stoletni mohamedanski običaj. Ko se bliža Jiddi, prvemu svetemu mestu, tedaj ve vsak mohame-danec, da stopa v sveti kraj, in če hočeš »B Bol od t« (»veto mastol) Jo krmar saklleal romarjem u ladji, ki ao sdaj po moha-■Mtdaaskem obreda hitro preoblačijo v Usta Mi oblatila, amtvaje hi Mojo v orientalskem nared«, kor bodo kmala stopili as »sveta tla«. »V imenu AlsKovemf« fo vzkliknil. »Kaj so to pravi, da bom plačal voznino drugim, Id bodo sedeli na mojem sedežu, jaz bom p« moral sesti na streho, ko som vendar avto zaoe najel? Pri Mohameda, to pač ne gre, jezen sem natel« Wt! pravi SajJH, se moral vestno ravnati po verskem obredniku. Ta zahteva, da slečeš svoja navadna oblačila in si nadene! »ihram«, mohamedansko romarsko oblačilo. To sta dva kosa belega platna, ki nalašč nista sešit«, da bi se tako ognili okuženja po kakem nejevernem krojaču. Eno polovico platna si pritrdijo okrog ledij, drugo pa ogrnejo čez glavo in ramena kakor ogrinjačo. Matere so hitele čistiti in česati svoje otroke. Vsak je zbiTal svojo borno prtljago in so pripravil na veliki trenutek izkrcanja. Čez dve uri smo se varno zasidrali med čermi — pripoveduje Tweedy. Pred nami se je blestela Jidda v živem nasprotju svojih belih sten in temnih senc z rahlo rdečico neskončne puščavo okrog nje. Spet sem srečal prijeenega Arabca s sinom, ki sem ga bil v Massaui nekje zgrešil. »Kmalu bomo na obrežju,« jo dejal, »in poiskal bom svojega bratranca, ki je prišel sem pred dvema letoma, in ostal v mestu. Ta bo skrbel za nas, in jutri ali naslednji dan bomo že na poti proti Meki.« Celih deset minut je neprenehoma govoril o svojih načrtih in kako je sinu raz- Med godrnjanjem kamel 1« kletvinami gonjačev tor vodnikov se karavana sgodaj slutraj pripravlja sa pot v Meko. Homarji so v belih oblačilih. ker so na »svetih tleh«, vodniki in gonja«! pa. ki s« bili še po tisočkrat v Meki. se za ta »hadtijskl« predpis ne menijo. Kamelo nosijo na hrbtih posebna pokrit« nosila, ki romarje s*-varujeje pred soneem ln peskom. iz leta v leto — vsi proti Meld. Priznali boste, da jih src« neznansko vleč* v sveto mesto.« Deset dni nato je bil Tweedy žo na poti proti Kassali. Moral se je pretolči skozi vročo 600 kilometrsko puščavo. Z njim je šla cela truma sanjavih mohamedanskih romarjev. Pesek, pesek, samo pesek. Tu pa tam kup pobeljenih kosti kake kamele, ki ni zmogla več poti. Pot je šla od ene zelenice do druge. Kdor živi E' v puščavi in ima pod nogami samo vroč lesck, nad seboj pa žarečo sončno Kroglo, ta ve, da je Arabcu zelenica najvišji pojem in užitek vseh zemskih dobrin hkrati. Nekatere izvire obdaja skromno puščavsko zelenje, drug« so pa kar sredi pušče. Toda do vode ne prideš kar tako. Prej se boš moral z lastnikom pogajati, da si boš lahko kozji meh napolnil * vodo Včasih te bo veljal kozji meh čiste vode nekaj kilogramov moke in čebule, včasih pa kar znatno več, kakršna je pač izdatnost vrelca samega. Pri tem j« Tweedy po arabsko zaploskal in voznika grdo pogledal. Kmalu sta bila oba okrog Tweedyja ter ga na vs« pre-tege prosila, naj dovoli tako potovanj«. Spor se je končal s tem, da jt moral voenik v ceni nekoliko popustiti in Tweedyju odstopiti sedež, za katerega se je domenil. Arabca in jagnje pa so romali na streho. Potem so si spet čisto po arabsko podali roke, se smejali in odpotovali. Puščavska noč je bila tih« in zavita v molk kakor nikjer na svetu. Samo jagnje ni mirovalo. Vso noč j« blejalo, ker je bilo v strahu pred hijenami, ki so ga začutile in tekle za vozilom. V Massaui se j« lastnik starega Forda prisrčno poslovil: »Srečno poti Tvoje potovanje naj bo blagoslovljeno, čeprav si kristjan in grd človek. Pa vseeno naj ti Bog nakloni dolgo življenj«, ker si drugače dober in moder mož in — pri teh besedah yt malo pomežiknil — »ker imaš dosti denarja.« R repen en Jo Jo nteJteno: trame romarjev Is vseh mohamedanskih dešela so sMraJo okrog »svete Kaabo« v Meki. PrUll »o poljubljat »««1 kamen«, Ispodnebnlk. ki ga Imajo v primerni višini vsldanega v koekasU gradbl. Kaabo vsako leto pregrnejo s črnim blagom. Spočetka ao tu paganl postavljali svoje malike, dokler Jih ni Mo. hamed odstranil. Malokateremu nemohameilancu se Je posrečilo, da bi s« vtihotapil na trg pred Kaabo. BUs« JI d de Jo posebno greblHe, kjer ««J bi Mia po mohamedanskem prepričanja pokopana Eva, Njen grob, ki jo dane« rasde-jan, je bil kakih 2M metrov dolg ln U Urok. Mohamedanel namreč verujejo, da je bila Eva taka velikanka, ki se js lahke Igrala a sloni, kakor se naši otroci lahko Igrajo s mačko ali kužkom. Ta vidimo kupolo, ki so jo sgradlll nad njenim popkom! »Sambah«, Urok plitev M«, prepelje mohamedansko romarja ■ večja ladjo ■« Bdečem morja do obale v Jldd«. sveto pristani*««, odkoder driH glava« pot v Meka. Tota Ja gr« p« plitvi sinji vodi, te« tadovtto koralna čeri. »krog katerih ae motajo mlrlads Uve pisanih ribi«. »BogateJM« romarji ae zavarujejo pred aoneem a dežniki, ki jih kora« sa romarja al prepovedal, ker — Jlk le a! poanal. loHl voo po3robnootnl svotfh' obredov =* ko. je i« govoril, so že pripluli »sambuki«, plosko široke barko, ter M približale naši ladji. Tam to bde Mo aefeavno, fant Naf-prej so spuščali prtljago, kričali so vsevprek ki so jezili drug aa drugega. Potem so se cele rodbine preselile na »sam-buke« ter venomer vreščale. Ko sem po tem peklenskem trušča doopel ▼ mesto, sem si poiskal aobo v majhnem gostišču za tujo«. Nenadoma jo vse okrog mene utihnilo. Bil j« res nenavaden molk. Kmalu sem zvedel, da jo tiati dan bil dan pred ramadanom. Torej s« jo začel veliki mohamedanski post, ko verni mohame-danec od sončnega vzhoda pa do zahoda ne bi smel zaužiti ne grižljaj* no kaplje. Naslednji dan si žo videl, kako so se zbirali romarji na vaeh koncih mesta, so pogajali z vodniki in lastniki kamel ter se pogovarjali o nerodnem potovanju. Videl si cele trume kamel in oslov, ki so se pripravljale na dolgo pot po žarečem pesku proti svetemu meetu. Na v»eh koncih mesta mi je udaril "v nos čudni vzhodnjaški vonj, ki ga pa, ne vem zakaj, imam prav rad. Vonj je nekaj nenavadnega in nepopisljivega: spominja na potne ljudi, na izsušeno zemljo, na dišave in deluje na človeka kot poseben opoj. Preden se karavana odpravi na pot, opravijo vodniki poseben obred. Pet kamel poklekne pred preprogo, na knterj so natrosili zrnja. Očitno je, da so živali tega obreda najbolj vesele šta ga res z neko versko vnemo opravljajo. Kamelam potem naprtijo posebne pokrite nosilnice, v katere se včasih spravijo kar cele družine. Vodnik mora biti pri tem prav pazljiv, ker so kamele prav jezne, kadar jim nalagajo nekaj več bremena, tako da so potniki v nevarnosti, da jih kamela čavsne, kadar se skušaijo spraviti v nosilnico. Vsa karavana se zbere n« glavni co-sti v Jiddi. Nestrpni romarji gledajo z nosilnic in vodnike sprašujejo, kdaj bodo šli. Odgovor je zmeraj isti: »Malo še počakajte!« Šele ko so se vodniki in gonjači dodobra napili dišečo kave, zaslišiš klic: »Lil Belad!« (Proti mestu!) Pred potj« v Meko krmijo kamel« p« posebnem obredu. Po pet kamel, la sleer sme-raj lat«, spravijo na kolen« ln Jim na okrogli preprogi pokladajo srnja, kolikor se Hvalim sljubl. Kamele so tegs obreda m« »svetom romanja« najbolj vesel«. Pot iz Jidde ▼ Mekko ]e peščena steza, pokrita z neskončno finim peskom, ki ga je leta in leta nadrobilo brez števila kamelinih nog. Zibajoča klobasa gugajočih puščavskih ladiij zavzema skoraj vso pot. Tu pa tam pa vidiš kak star polomljen avtomobil, ki za strahotno ceno pelje bogatejše romarje v Meko. Ko rohni vozilo mimo karavane, dvigne ogromne oblake prahu na sveto jeizo drugih romarjev. Tedaj lahko vidiš, kako Arabcem zavre kri: »Zgini, pasji sini Pri Alahu, kakšna vražja iznajdbal Naj se ti kosti polomijo in naj jih sonce izžge v pepel!« S takimi klici pozdravljajo vozilo arabski gonjači. Po neznosni vročini in precejSnje* trpljenju dospe karavana do Meke, do velikega cilja vsakega vernega mohame-danca. Romarji utihnejo. Tu je njihovo najsvetejše: sveti kamen preroka, ki jim je obljubil raj, če bodo opravili pred njim molitve. Bchrillleiter • urednik: Mirku Jitoroik / Uerausircbor . hdajatolj: InL Jota Sodla / Fflr dl« LJndsk« tiskarni • ta Ljudsko tiskarno: Jota Kramarll / Urednlltto, o prav« in tUkarn«; Ljubljana, Kopitarje« 1 Telefoni 40-01 do 40-05 I Rokopisov ae vrafamo 1 Mesečna naročnina 6 lir, u inozemstvo 12 lir. »ru & >flL0YEM9Bl DOM«,