Poštnina plačana w gotovini LetO LV. V Ljubljani, V Četrtek, dne 18. avgusta 1927 Št. 184. Posamezna Številka 20li Naročnina Dnevno Izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din za inozemstvo mesečno 33 Din nedeljska Izdala celoletno v Jugoslaviji SO Din, za Inozemstvo 100 D SLOVENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov 1 stolp. pelll-VTSta mali oglasi po 130 ln2D,večji oglati nad <49 mm vllltie po Din 2-30, veUlct po 3 ln 4 Din, v urednlilcem delu vrstica po 10 Din □ Pri vež|em o naroČilu popuai Izide ob 4 zjutraj razen pondelJKa In dneva po prazniku Uredništvo /e v Kopllarfevl ulici št. 6 lil Rokopisi se ne vračalo, aetranlclrana pisma se ne spre/ema/o Uredništva telefon št. 2050, upravnlštva št. 2328 Političen list sza slovenski narod Uprava fe v Kopitarjevi ul.it.a Čekovni račun: Cfubljana štev. 10.650 la 10.34S xa Inserate, Sarajevo it. 7363. T.agreb it. 39.011. Vraga ln Dnnaf it. 24.797 Slovenski centrum. Po svojem postanku, po svoji sestavi In po idejnih temeljih je S. L. S. izrazita stranka socialnega udejstvovanja v smislu krščanskih etičnih zahtev, ki nam jih veleva sedanja moderna doba. Zvesta tem svojim moralnim obvezam je svoja programatična načela v praksi vedno dosledno izvajala, pa najsi je bila v najostrcjši opoziciji ali pa v tej ali oni kombinaciji udeležena na vladi. Svoje moderno socialno in državno politično stališče je deklarirala v znanem načrtu, ki se je od ustavnih načrtov vseh drugih strank odlikoval po svoji globoki zamišljenosti, modernosti in pa samobitnosti. Socialne zahteve in potrebe časa so v tem načrtu SLS najtoč-ec;j izražene. Njeno iskreno socialno mišljenje je najčistejše prišlo do izraza v onih dneh, ko je večina v Belgradu izdelala in uzakonila znane izjemne zakone, ki nosijo na sebi pečat antisocialnih teženj njihovih očetov, kateri se sedaj po večini nahajajo v taboru SDS. Tedaj je SLS bila edina stranka, ki je imela pogum in srce glasovati in .lastopati proti izjemnim zakonom, vedoč, da nastopa s tem proti socialni reakciji, katero naj ti predlogi krijejo ali pripravljajo. Z enako odkritosrčno vehe-menco je nastopila proti poznejšemu nasilnemu izvajanju teh odredb, ki so dosegle svoj višek 1, 1924 v znanih terorističnih akcijah v Trbovljah in drugod, SLS je to velevala njena načelnost, ne da bi se s tem hotela deklarirati za po'itiko drugega ekstrema, proti kateremu je bil tedaj ta teror v prvi vrsti namenjen. Kot stranka sredine, kar po svoji krščanski miselnosti in po svojem sestavu mora biti in ostati, je vrgla na tehtnico vse svoje realne in morah; sile, da ukroti teror skrajne desnice proti levici in sredini. Isto 'tališče je vedno konsekventno zastopala v vladi. Od znane Gosarj^ve stanovanjske ikcije 1920 do boja proti brezposelnosti 1927 — vse njeno delo v vsaki vladi nosi obeležje določne načelno usmerjene doslednosti. V tem oziru se SLS od svojega početka do danes ni niti najmanj spremenila. In v tem ravno tiči njena moč in privlačna sila. Sedaj se SLS pripravlja, da po volitvah vnovič stopi v vlado, da stopi vanjo taka, kakoršna je danes in je bila vedno. Stopi pa v vlado na podlagi določnega delovnega programa, ki mu je gospodarska in socialna sanacija države glavni cilj. Nudi se ji tedaj sedaj možnost, sodelovati pri določanju zakonskih odredb gospodarsko socialnega značaja v taki meri kakor doslej še nikdar ne. Vsaka zakonska odredba pa nosi na sebi več ali manj izrazito obeležje tistih faktorjev, ki so na njej aktivno sodelovali. Zato se SLS nudi sedaj prilika, da napovedanim gospodarsko socialnim odredbam da pečat svoje miselnosti, svojih gospodarsko socialnih načel. Priznamo, da pri vseh teh odredbah SLS ne bo sama sodelovala in da bodo sodelovale pri tem delu tudi skupine, ki morda nimajo povsem tiste in take socialne orijentacije kakoršno ima SLS. Vsled tega je jasno, da bo sad bodočega sodelovanja SLS v vladi odvisen v marsičem od iskrenosti in programatične jasnosti vseh sodelujočih. V tem oziru pa nas za SLS ni strah. Saj ima točno precizirano svoje gospodarsko stališče. Čujejo se — seveda bolj radi volivnega boja — ugovori od leve in desne proti temu, da bi SLS stopila v vlado, kar je bistvo znanega »sporazuma«. Čujejo se ugovori proti »sporazumu« samemu. Na desno stran ni da bi človek odgovarjal. Tu je odpor proti »sporazumu« razumljiv zato, ker je s tem faktom onemogočeno, da bi se povrnila k nam doba političnega terorja in socialne reakcije, ki smo jo v malih presledkih preživljali vsa zadnja leta do 1. 1925. Leva stran pa z ozirom na dosedanje delovanje in program SLS v sedanji volivni agitaciji čuti potrebo, izražati skrb za program SLS. Ta skrb bi bila hvalevredna, ko bi bila iskrena, v nobenem slučaju pa ni potrebna. Gospodje od Icvice so vendar že davno lahko videli in vedeli, da SLS hoče konstruktivno socialno delo in da govorjenje o marksizmu in proletarski revoluciji prepušča tistim, ki v to verjamejo. SLS pa ve, da od teh besed noben delavec nc bo sit ter da je za socialno osvobojenje delati na drug način, v smislu njenih načel. Ve, da je ta njen način najuspešnejši in za delovne sloje najkoristnejši nc lc v Jugoslaviji, ampak povsod, kjer so stranke z njej sorodnim programom. Velika zasluga nemškega »Centra«, s katerim jc nemška socialdemokracija toliko let brez oklevanja sodelovala, je ta, da jc v Nemčiji s svojim pozitivnim sodelovanjem v sedanji desničarski vladi preprečil vlado reakcije. To zaslugo »Centra« nemška socialdemokracija brez ovinkov priznava in nobenemu resnemu marksistu tam ne pride na um, »Centru« očitati, da je kapituliral pred nemško buržuazijo in prodal svoj program. Resnica je, da je udejstvoval svoj program tedaj, ko je bil v vladi s socialdemokracijo in da ga udejstvuje v izpremenjenih razmerah sedaj, ko deli vlado z nemškimi nacionalci. In vsak nemški delavec je prepričan, da bi bilo gorje, ko bi »Centrum« izstopil iz vlade ter bi tam prenehal njegov vpliv. Stranka sredine je tudi SLS. Zato se ona ne more istovetiti z marksističnimi levičarji, 1 ne s kakimi desničarskimi teroristi. Pa je vseeno mnogo bolj iskreno in lojalno izvajala svoj socialni program v korist delovnim slojem ko takozvani marksistični desničarji, ko so bili na vladi. Radi tega odklanjamo vsako paralelo med SLS ter raznimi marksisti in nemarksisti. Duh je, ki oživlja. Ta pa je v SLS bil in ostane isti. Zato pa bo SLS brez strahu prenesla vse očitke od leve in desne. Njena smer je začrtana v njenih idejah in dokazana v dosedanjem delu. Da ostane zvesta idejam in svojemu ljudstvu — to dokaže njeno bodoče delo! Maši politiki na Bledu. Konferenca med Vukičevičem in dr. Korošcem. r Bled, 17. avg. (Izv.) Na povabilo predsednika vlade Velje Vukičeviča se je dr. Korošec danes proti večeru pripeljal na Bled in imel daljši sestanek s predsednikom vlade. Razgovor med predsednikom vlade in načelnikom Slovenske ljudske stranke je trajal nad štiri ure; opazilo se je, da je bil razgovor zelo intimen in topel. O podrobnostih tega razgovora nista niti predsednik vlade niti dr. Korošec časnikarjem dala nobenih izjav. Razgovori o delu povolivne vlade. r Bled, 17. avg. (Izv.) Politično je bil današnji dan na Bledu izredno živahen. Prisotnost predsednika vlade Vukičeviča, zunanjega ministra Marinkoviča in načelnika SLS dr. Korošca je v vseh krogih vzbudila najživah-nejše komentarje in kombinacije. Lahko trdimo, da je večina teh kombinacij brez podlage. VeLa Vukičevič, dr. Marinkovič in dr. Anton Korošec so v teku svojih razgovorov razpravljali o tekočih zadevah z ozirom na delovanje povolivne vlade. Ta sestanek je bil tembolj na mestu, ker so volitve že povsem blizu in je treba izdelati vse podrobnosti, da bi se moglo delo bodoče vlade čim hitreje in boljše vršiti. Poleg imenovanih treh gospodov se nahaja na Bledu tudi večje število politikov iz notranjosti države, ne računajoč pri tem seveda številnih diplomatov. Tako je danes Bled postal središče vsega političnega delovanja. Zastopniki inozemskih držav pri Marinkoviču. r Bled, 17. avg. (Izv.) Zunanji minister dr. Voja Marinkovič je tekom današnjega dopoldneva sprejel diplomatski zbor. Med drugim je sprejel nemškega poslanika na našem dvoru Olshausna, češkega poslanika Šebo, romunskega poslanika Emandija, madjarskega poslanika Forslerja in italijanskega poslanika B o d r e r a. Najdalje se je pri njem zadržal, najbrž radi zunanjega efekta, italijanski poslanik Bodrero, ki je bil po sestanku z zunanjim ministrom slabo razpoložen. Ne da bi ga vprašali o rezultatih tega sestanka, je Bodrero časnikarjem sam pričel razlagali, kako mu gre slabo. »Kaj Vam gre slabo, g. poslanik? Mogoče ljubezen?« — »Ne, ue, ampak politika.« — »Kaj Vi delate politiko pri nas,«; mu je odgovoril eden prisotnih časnikarjev, nakar je Bodrero hitro umolknil in odšel. Po naših informacijah je Bodrero skušal sprožiti vprašanje direktnih pogajanj za rešitev visečih vprašanj med našo državo in Italijo. Ker je jasno, da sedanji čas za to ni primeren, je dobil primeren odgovor. Po razpoloženju Bodrera se lahko presodi, kako se je odgovor glasil. Izjava Marinkoviča o notranjih in zunanih problemih. r Plod, 17. avg. (Izv.) Zunanji minister Marinkovič se je danes zvečer odpeljal v Belgrad, dočim je njegova soproga ostala na Bledu. Pred svojim odhodom je zunanji minister dal krajše izjave na vprašanje časnikarjev in je dejal: »Edina novost, ki Vam jo o svojem tukajšnjem bivanju lahko povem, je ta, da sem z romunskim poslanikom g. E m a n d i j e m izmenjal note glede sporazuma o režimu nad narodno manjšino v južnem Banatu. To vprašanje je rešeno z našim prejšnjim sporazumom z našo zaveznico Romunijo, M je sedaj dobil sankcijo s tem, da so se izmenjale tozadevne note med g. Emandijem in menoj.« »Kai ua £. Bodrero? Ali ni bil mocoče njegov obisk pri Vas, g. minister, v zvezi z glasovi, ki se pojavljajo po nekaterih časopisih o predstojecih direktnih pogajanjih z Italijo?« >0 direktnih pogajanjih z Italijo ni nobenega govora. Mi nimamo ničesar, o čomer naj bi se razgovarjali. Mi stojimo z Italijo v dobrih sosedskih odnošajih. V kolikor zadeve, ki jih imamo med soboj izpeljati, niso pereče, jih bomo rešiil po volitvah.« »G. minister, ali so Vam znane izjave g. Radiča o tem, da mu je znano, da namerava bolgarski kralj Boris abdicirati?« »O tem nič ne vem, niti mi ni znano, ali se na tem sploh dela. G. Radič že ve, in kako dobro on pozna stvari, ste se lahko prepričali iz dosedanjega njegovega delovanja.« Na nadaljnja vprašanja časnikarjev glede razmerja do Italije z ozirom na nekatere zadnje časopisne vesti, je g. minister odgovoril, da niso nastopili novi momenti. Kar pa se tiče trgovinske pogodbe z Nemčijo, je g. minister s toplimi besedami o tem govoril in je dejal: »Pogajanja med našo delegacijo in delegacijo nemške države glede zaključitve trgovinske pogodbo so končana in dobili smo že predlog od naše delegacije, da se med obema delegacijama sklenjeni sporazum podpiše. Ta predlog sem odstopil g. ministru za trgovino in industrijo. Obe delegaciji sta sporazum v vseh točkah podpisali. Tekom celega pogajanja je med obema delegacijama vladalo prisrčno razmerje in ni prišlo do večjih razlik v mišljenju.« »Društvo narodov? Delegacija, ki bo predstavljala našo državo na letošnjem zasedanju Društva narodov, še ni sestavljena. Na vsak način pa Vas lahko zagotovim, da bo delegacija sestavljena tako, da bo na dostojen način predstavljala našo državo pri tej važni mednarodni instanci. Kar se tiče g. Radiča, Vam lahko povem, da ne bo šel kot delegat v Ženevo, naj govori, kar hoče. On gre lahko v Znevo kot privatna oseba, nikakor pa ne bo šel več kot delegat. S svoje strani sem se že odločil, da grem osebno na čelu naše delegacije v Ženevo.« Nato so časnikarji prešli na vprašanje notranje politike in pri tem stavili vprašanja o odnošajih v Demokratski zajednici z ozirom na znano nesoglasje glede kandidature trgovin, ministra dr. Spahe v raško-zvečan-skem okrožju. Izjava Marinkoviča v tem oziru popolnoma soglaša z izjavo Vukičeviča, ki smo jo včeraj objavili. Marinkovič je izjavil: »Volivni zakon se bo moral spremeniti na ta način, da se preprečijo vse zlorabe, posebno pa take, kakršna se je zgodila pri kandidaturi dr. Spahe v omenjenem okraju, t. j. da se ne bo moglo zgoditi, da je nekdo potrjen kot kandidat v okrožju, kjer on ni nameraval kandidirati. Jaz sem že pred petimi leti izdelal načrt volivnega zakona, ki je bil v glavnem že sprejet. Smatram, da bo ta moj načrt kmalu obdelan ter ga bomo prilagodili razmeram in ga po volitvah lahko sprejeli. Pri volitvah gre predvsem za to, ali voli človek stranko ali osebo. S svoje strani sem za načelno borbo in je treba ljudem omogočiti, da volijo načelo, ne pa da volijo med posameznimi osebami. Načelo naj bo vse.« »Gospod minister, ali mislile, da bo po volitvah ostala ta koalicija? Kaj pravite k razširjenju tc koalicije z dr. Korošcem?« »Vse je odvisno od ljudstva To ima odločiti o tem, ali bo ta koalicija ostala, ali pa da dobim jaz tri poslance, g. Vukičevič pa tri. Sedanja vlada je sestavljena za to, da izvrši program, ki je bil objavljen v pismu Njcg. Veličanstvu, kjer je vlada zahtevala razpust skupščine. Če da ljudstvo temu programu svojo sankcijo s tem, da glasuje za to vlado, potem bo seveda ta koalicija ostala. Jaz sem mišljenja, da se bodo sedanje volitve za vladno koalicijo ugodno končale. Absolutno ničesar pa nimam proti sodelovanju s stranko g. dr. Korošca. SLS odobrava delov* ni program za ozdravitev gospodarske krize, ki ga je sestavila sedanja vladna koalicija, in je zato razumljivo, da proti sodelovanju te stranke ničesar imeti ne moremo.« »Ponekod se govori, gospod minister, da so odnošaji med vami in g. predsednikom vlade slabi.« »Jaz o tem ničesar ne vem in si nikakor ne morem predstavljati, odkod prihajajo take vesti. Ali naj med menoj in g. predsednikom vlade vladajo slabi odnošaji zato, ker ne spiva v isti sobi?« »Gospod minister, iz dejstva, da ste vi prišli na Bled med bivanjem predsednika vlade, skušajo nekateri kovati vesti, da je to dokaz slabih odnošajev med vami in njim.«, »Zakaj bi jaz ne smel priti na Bled? Jaz sem zunanji minister in smatram za svojo dolžnost, da poročam kralju o vseh zadevah, ki so na dnevnem redu. Sedanja vladna koalicija med g. Vukičevičem in menoj |e povsem stabilna, čvrsta in ne najdem prav nobenega vzroka, niti za daljšo bodočnost nobenih povodov, ki bi to stanje mogli spremeniti.« S tem je g. Marinkovič končal razgovor in se odpeljal proti postaji, da se odpelje v Belgrad. • • • r Bled, 17. avgusta. (Izv.) Danes je prispel na Bled naš bivši poslanik v Pragi Voš-njak in se z Marinkovičem delj časa razgo-varjal. r Bled, 17. avgusta. (Izv.) Kakor izvemo, ostane predsednik vlade Velja Vukičevič na Bledu še dva dni ter odpotuje iz Bleda po dosedanjih dispozicijah v petek zvečer v Belgrad, odkoder odpotuje v petek zvečer v Bel-volivno agitacijo. V petek se vrši velik lov, ki ga priredi kralj in katerega se bo udeležD tudi predsednik vlade Vukičevič. r Bled, 17. avgusta. (Izv.) Po dolgem razgovoru med dr. Korošcem in predsednikom vlade Vukičevičem se je obema gospodoma pridružil še tukajšnji češkoslovaški poslanik Šeba in so se vsi trije dalj časa zelo prisrčno razgovarjali. Volivno sibanie. č Osijek, 17. avg. (Izv.) Na tukajšnjem sodišču je vloženih 12 list. Kot zadnji so jo vložili nikičevci in jovanovičevci. Nosilec Jova-novičeve liste je profesor Brkič. č Požega, 17, avg. (Izv.) 11. listo na tukajšnjem sodišču je vložil Hrvatski blok, katere nosilec je kmet Uroič. č Subotica, 17. avg. (Izv.) Tudi tu je vloženih 11 kandidatnih list. Zadnja je lista madjarske opozicije, združena z demokratskimi disidenti. Nosilec je dr. Pleskovič. č Varaždin, 17. avg. (Izv.) Hrvatski blok je vložil listo za varaždinsko županijo. Nosilec je odvet. Horvat iz Zagreba. Tudi neodvisni radikali so vložili svojo posebno listo z dr. Jambriškom. č Mitrovica, 17, avg. (Izv.) Tu sta vloženi dve demokratski listi. Nosilec ene je naš dunajski poslanik Milojevič, druge pa Damjan Kerečki. č Split, 17. avg. (Izv.) Dr, Kožulj, vodja radičevskih disidentov, se je vrnil z agitacije ter izjavil, da je disidentski pokret naletel med ljudstvom na dober odziv. Dalje je proro-koval, da ne bodo uspeli niti zemljoradniki in davidovičevci, niti pašičevci z nosilcem dr. Novakovičem. Francoski opomin Madjarski. v Budimpešta, 17. avg. (Izv.) »Az Est« objavlja razgovor svojega pariškega dopisnika z ravnateljem zunanjega ministrstva Seydou-xom o akciji lorda Rothermera. Scydoux pogreša pri tej akciji realnih tal. Optimizem v tem oziru ni umesten. Francosko javno mnenje vpošteva težki položaj Madjarske, njemu je madjarski narod simpatičen, toda na Madjar-skem šc vedno prevladujejo ostanki stare fevdalne miselnosti in za demokracijo ter liberalizem še ni prostora. Treba bo resnega dela in sodelovanja s sosedi, na spremembo mej bo treba pa še dolgo čakati. Francoski narod ni za revizijo pogodb, pač pa sc priporoča Madja-rom gospodarsko sodelovanje s sosedi. PRAŠKI PARLAMENT. v Praga, 17. avg. (Izvir.) Ministrski pred« sednik Švehla, ki se sedaj mudi v Karlovih varih, je izjavil, da bo koncem tega mescca odpotoval skupno s poslanikom Hvalkovskim v inozemstvo. Nadalje jc izjavil, da bo parlament sklican sredi septembra. 18. avgusta 1927. - - --_ ■ .. Teror PPZ režima ih polkija. SDS je v svojih glasilih, posebno v s Jutru spustila tf svet šlager, da izvršuje.* sedanji vladni sistem nad njo teror. Gospod dr, Žerjav pa je pod svojim lastnim imenom obdolžil ljubljansko policijo, da je liljjulka SLS in da uganja politično korupcijo ter je stavil v : Jutru«, najbrže po napačni informaciji razna vprašanja na g. policijskega direktorja, ki mu pa žalibog ni odgovoril. S tem nabira SDS že sedaj gradiva, da bo po volitvah svoj poraz utemeljevala, češ policija je pomagala SLS do zmage.. Ker pa mi vemo, da ima g. Žerjav, kadar propade njegova stranka pri volitvah, policijo silno v želodcu. — pri predzadnjih volitvah je celo trdil, da policija več tisoč njegovih volivcev nima prijavljenih, —- mu pokličemo v spomin, kako je policija delala takrat, ko je vodila volitve v Sloveniji SDS! Volivni imeniki, kakor jih je sestavil po predpisu mestni magistrat, so imeli vedno preveč volivcev SLS in premalo SDS. To napako naj bi se popravilo magari s pomočjo policije, katero je SDS prej dolžila, da nima všeh naprednih volivcev v evidenci. Nekega lopega dno leta 1925. so začeli policijski stražniki v uniformi po hišah deliti neko tiskov.ne ter zahtevali, da mora hišni upravitelj vse moške, rojene po letu 1907. zapisati v navedene pole »z. sezname. To se je moralo pod pre djo kazni, zgoditi tekom 8 dni. Mi smo ie takrat vprašali, kaj pomeni ta kon-skripcija vseh moških, slutili pa smo, da je lo podlaga za vplivni kataster.SDS. Ce je takrat gospod policijski direktor svoje organe za to težavno delo honoriral ali ne, ne vemo, vemo pa, da je policija oiMala ves materijal konskripcije tedanjemu g. velikemu županu, da >e pa ta materijal sedaj ue nahaja v županski palači! O terorju, o zatiranju tiska SDS se g. dr. Žerjav do sedaj še ni javno pritožil, jezi ga pa gotovo, če vidi, kako je sedaj naš tisk prost. Ko smo se pripravljali za skupščinske volitve leta 1925., je ledanji PPŽ režim kar hitel čez noč zalreti naš tisk. Dne 13. januarja ii)25 jc odgovorni urednik Domoljuba dobil dekret, da so nadaljnjo izhajanje Domoljuba prepove, ker »zbuja mržnjo do države kot celoto tor hujska k verskemu in plemenskemu razdoru!« Da je bila ta trditev iz trte' izvila, dokazuje najbolj dejstvo, da je to prepoved ljubljanske poučijo tnlinole tedanji ljubljanski veliki župan potrdil, dočini je prepoved deželno sodišče, upravno sodišče in državni i vet razveljavil. Ko smo potem* prijavili časopis »Novi Domoljub«, je policija to prijavo Zavrnila. Pa še ena beseaa o konfiskaciji! Izvršitev konfiskacije našega'-easopisja -je bi.hu namišljena tako, da so liam napravi največ jna. terijahie škode. :<■■. , Na printer, se je najraje saplenila nedeljska številka Slovenca, ki-, ima:ilustrirano prilogo in se ne i nor o v nedeljo vdrugič tiskati, Tako so nam je sprizivdela velika škoda. Sploh se je pa prepovedalo takrat tiskati drugo izdajo zaplenjenega časopisa. Po tedanjih predpisih iiifto zapadle ločljive priloge časopisov zapleni. Tiskovni r.ofj-rent je pa vkljub tomu uplenil vedno tudi lluslr. Slove netiv ter ga šele če? nekaj: dni dal uredništvu zopet na razpolago. Zapiembna praksa je bila pa. zelo ..spretno organizirana. Na primer obveziii izvod ie bil predložen policiji ob 10. uri. Ob 11. ur« jo bila zaplemba na policiji sklenjena. S tozadevnim pdlofeom je policija poslala nekaj detektivov v bližino tiskarne, ki so prešali, kdaj se bo raznašanjc pričelo in Šele takrat so priskočili in izjavili: Vse je zaplenjeno! Tako so morali delati policijski organi, nekateri seveda radi. drugi so godrnjali. Nekateri policisti so se nato premestili v Sarajevo in Maribor, Vprašamo javnost, ali vrši sedanji vladni sistem tak teror? Če želi kdo dokazov za naše tu navedene trditve, naj kar izvoli, da nam da za to priliko! Demokratje so v velikih skrbeh pred volitvami v narodno skupščino. V vseh letih po prevratu niso za Slovenijo ničesar napravili in stoje po devetih letih praznih rok pred svojimi redko sejanimi volivci. Da 3c rešijo vsaj malo iz zadrege, dokazujejo v svoji bro-šurici, ki so ji dali naslov »Dejanja govore«, na dolgo in široko, da SLS ni ničesar storila za Slovence. Tega namreč, da bi oni kaj storili, si ne upajo trditi. Laži in varanja, s katerimi polnijo predale »Jutra« in »Domovine« že par mesecev, so sedaj zbrali v brošuri, v kateri nehote dokazujejo, kako dejanja govore o njihovi nedelavnosti. Tajništvo demokratske siranke razpošilja to brošurico s sledečim dr, Kapetovim pismom: »V prigibu Vam pošiljam brošuro, ki vsebuje važna vprašanja in odgovore, ki tičejo političnih dogodkov raznih strank v zadnjih letih. Ako jih pazno prečitate, boste v brošuri našli vse ono, s čimer morate na shodih političnih nasprotnikov govornike spraviti v zadrego, ker bodo morali priznati, da n. pr. SLS za ljudstvo ni storila ničesar, prav tako tudi za radičevce, pri kojili se je Pucelj boril za to, da jc postal minister in ki si je v želji, da ostane na svojem stolčku, stekel nevcnljivih zaslug za slovenske klerikalce, kojim je šel v vsakem oziru na roke. Na vsa vprašanja, ki bi jih cvenluelno politični nasprotniki stavili na Vas, imate primerne odgovore, s katerimi jim boste zamašili usta. Brošuro naj čitajo naši najbolj podjetni agitatorji in somišljeniki in r.aj jo tolmačijo naprej ostalemu volivstvu. Namenjena je onim, ki delajo aktivno in požrtvovalno za te volitve, da jim da sredstva na razpolago za dosego napredka. Ako jo je prečital eden temeljito, naj jo odda naprej svojemu tovarišu, oni pa, ki ga vodi veselje do tega, da obišče nasprotnikove shode, naj pa to brošurico nosi s seboj, da ne pride v zadrego. Storite vse, da bo tudi vaš kraj pri volitvah častno odrezal. — Z demokratskim pozdravom. — Oblastna organizacija demokratske stranke, Tajništvo Ljubljana, dr. Rape.« Poslanci, kandidatje, govorniki SLS bojte se torej zadregarjev, ki jih pošilja tajništvo SDS z brošuro v roki nad vas! Dejanja govore, da se jim taki napadi strašno dobro posrečijo. Zapravljena avtonomija* Vsi bratci so se znašli. Vse kar čita »Jutro«, naj bo to komunist z nedeljskega shoda v Mestnem domu, naj bo agitator SDS in celo gospod Pucelj, vsi ubirajo po vsej Sloveniji eno struno na svojih razpokanih goslih, namreč o zapravljeni avtonomiji. Dogovor dr. Korošca z Vukičevičcm razlagajo svojim vernim poslyšalccm kot kapitulacijo SLS. Gospoda pri tetn pozablja na dvoje: da dr. Korošec ni Radič in da volivci SLS niso taki naivneži, da bi napravili »Domovini« in »Jutru« veselje in zapustili svoj avtonomistični program. Nobenega stavka še ni slišal in nc bral noben nasprotnik, iz katerega bi mogel sklepali, da • c T o _____I!t. _____„*„!„ T ...t- ttldl „,. L, Ju OJUO UpUSlll«! JIC*V1.»«. nobeden doživel. Naj bo torej tudi za^regar, ki bo hodil na naše shode Zgago delat, prepričan, da je tozadevno vsak njegov trud brez uspeha. Kot posebnost volivnega boja, ki ga vodi SDS v Sloveniji, naj povemo, da ima brošurica tajništva SDS tozadevno mastno natiskano laž o SLS in avtonomiji. Takole modruje: »Na shodu v Unionu je dejal dr, Bre-ccij v Ljubljani naslednje: Boj naših poslancev nc sme končati, dokler ne bo Slovenija združena in dokler nc bo Ljubljana politično in upravno središče vse Slovenije. Ko pe jc po! meseca na to SLS stopila v vlado, je pozabila na svojo avtonomijo, na 700 letni boj za združeno Slovenijo, lepo utihnila in šc radikale podpihovala, naj za naprej vodijo vcliko-srbsko in centralistično politiko.« Ali misli gospoda, da je na Slovenskem kdo pozabil, da jc bila SDS tista, ki jc glasovala za sedanjo centralistično ustavo? Šc cn stavek iz brošure SDS omenimo, ki kaže, za kako bedaste ima tajništvo SDS svoje zaupnike. Čisto mirno zapiše tale stavek in ga podčrta: »Klerikalci so umaknili svojo avtonomijo ter so pripravljeni iti z vsako stranko v vlado, dr. Korošec je napovedal, da bo po volitvah sklenil likvidacijo SLS in njen prestop v radikalno stranko«. Kdo na Slovenskem jc, ki bi kaj takega verjel? Upajmo, da jih bo tudi med SDS-arji vedno manj, ki si bodo pustili pisati in govoriti take glupostL Za stranko, katera Ima svoje lastne pristaše za tako neumne, je pač zadnji čas, da izgine v Sloveniji s "površja. To naj le ve tajništvo SDS, da naši somišljeniki čenč ne verjamejo, čc morda verjamejo take budalosti njegovi zaupniki. VukiSevK @ bBeiskem ga.« — »Odkod ste vi?r< — »Iz .Slovenije.« ■— Ali je pri vas teror?« — »Tuai pri nas ga ni. Toda g. Radič trdi, da jc teror v Južni Srbiji.« — »Pa vprašajte ljudi if Južne Srbije in vseli krajev. V Hrvatski sc pritožujejo nad terorjem v Srbiji, v Srbiji pa nad terorjem v Hrvatski.« Dalje je Vukičevič naglašal, da se nad terorjem najbolj pritožujejo bivši narodni poslanci. Ali ni najboljše znamenje, da nasilja ni, ravno to, da -imamo skoraj v vgakenl okrožju po deset, kandidatnih' list? VuliičSvic jc napovedal, da sedaj nc bo nobenih sprememb več v upravi. 0 £)avič!ovičevih pritožbah jc dejal, da so on ni pogajal z Davido-vičem, ampak z Marinkovičem, če pa šefa stranke njegovi niso obvestili, nisem jaz kriv. Jaz z njim o tem nisem nič govoril. Zadnji dan vlaganja kandidatnih list, je prinesel senzacijo samo Belgradu. 'Vložili so namreč še svojo iisto radičevci. Nosilec li?te j je bivši, minister 'Pavle Radič, okrajna kandi- . dalji pa sta gg. Velifcor Jonfč, profesor Vojne j akademije, in Kosia Maric, profesor. dr'U$ belgrajske gimnazije. V Veliki Kikindi je sodišče potrdili? kot zadnjo tudi radičevsko listo, ki ima "ia nosilca dr Drago. JVlaruši:":n, odvetnika v Ljubljani. Radikali v Zagrebu so se razcepili. "Listo vladnih radikalov nosi bivši minister dr. Peles. pašičevsko pa g. Milan Čanak. V Negotinu so pašičevci predložili kandidatno listo z nosilcem dr, Velizarjem Jan-kovičem, bivšim ministrom. V Novem Sadu so tri radikalne liste. Vladni radikali kandidirajo ministra za poljedelstvo Svctosara Stankcviča, pašičevci dr. Slavka Mile tiče, nezadovoljneži pa dr. Rado-slava Vilica, odvetnika v Novem Sadu. V Osjeku nastopajo Nemci samostojno. Nosiiec njihove liste je šef stranke dr. Kratit. 120 poslancev. V času, ko Jutro- piše, da bodo »vsi demokrati v državi dobili 120 poslancev«, ko torej že govori, kot bi bili Davidovič, Pribi-če.vič, Marinkovič in dr. Žerjav eno, pa piše Riječ«, zagrebško glasilo SDS, o Da.vido-viču. »Ko smo zvedeli, da mu (Davidoviču) je Vukičevič daroval okoli trideset, okrajnih glavarjev in pisarjev po njegovi (David.) volji in ko smo čitali njegov (Davidovičev) zadnji govor, so nam padle vse iluzije v vodo in prišli smo končno do prepričanja, da je Davidovič imel svobodo volitev bolj na jeziku kot v srcu in da je on to svobodo prepustil vladi za 30 svojih policajev kot Judež Iškarijot Kristusa farizejem za trideset srebrnikov.« — K tem besedam pristavlja Davidovičeva » Slo-bodna Tribuna«: »Impertinenca teh ljudi je zares neskončna. Kako pravico imajo oni sploh, da stavijo kake zahteve na Davidoviča. in kako morejo govoriti o svojih iluzijah? Saj feo vendar oni istega Davidoviča gonili med protidržavne elemente!« Polomija Pisdševsga kmečkega praxn!ks na Krškem polju. Na praznik 15. t. m. so slavili slovenski radičevci na Krškem polju 3Voj običajni praznik s poljtičnimi govori in konjsko dirko.-' — Zbralo se je nekaj ljudi in to največ radi dirke. Ob dveh .popoldne jc bilo napovedano veliko poHtično zborovanje, na katerem b! haj bili riastoolli voditelji radičovslva in med njimi sam g. Stjcoan R»dič, ki je že napovedoval, da bo obračunal na zgodovinsko znamenitem Krškem polju z dr, Korošcem ter njegovimi izjavami. Radiča pa ni bilo, pač pa sta se pripeljala za več nego tričetrt ure pozneje od napovedi g. Pucelj in dv. Vladko Maček. G. P u C e 1 j je pustil zatrobiti na trobento z govorniške tribune na vse štiri vetrove obširnega dirkališča. Zbralo se je nekaj ljudi kro? fributio, .ker so. bili radovedni na Radiča. Po otvoritvi zborovanja je nastopil koč prvi govornik okrajni kandidat Ratkovič, ki. je pdvedal svoi životopis in obljubil, da bo storil vse za kmeta ter uradnika in prav posebno, se za. učitelje, ako bo izvoljen in zagleda} Belgrad v Časti poslanca, Opravičil se je, da je radi tega tako kratek, ker nastopi za njim še več boljših govornikov. Začel ie govoriti g. Pucelj o sto- in stokrat' premletem zgpdov. pomenu Krškcga-polja, preleP iYa odpad IJreka in Kušarja in se do-tak-liil- pakta prijateljstva med Vukičevičem ter Korošcbm, Besno ie napadal srbske radikale in nenasitni srbijanski centralizem, katerega jc svojčas tako podpiral. Ni pozabil na pokvarjeno gospodo in ne na črnogorske prince in na strogo katollčanstvo njegovih ter Radičevih pristašev. Korošec ie proti veri, ker hoče nastopiti skupno s pravoslavnimi radikali in ne z radičevimi katoliki. Med Pucljevim govorom ie bila največja zabava'zborovalcem pogled na konjske dirkače, ki so trenirali v krogu krog tribune, kričali, pokali z biči ter priganjali žival; s nriipnimi kriki. Najbrž še ni govoril g. Pucelj nikdar tako kratko kakor na letošnjem krškem prazniku in to ne radi izmučenih prs ter vročine, ampak radi smešno malenkostnega števila poslušalcev. Za Pucljem ie govoril g. dr. VI. Maček, ki ie naglasil borbo Slovenije, znamenitost Krškega polja in zagotavljal zbrane, da se bori hrvatska seljačka stranka za svobodo Hrvatov, Slovencev in Srhov. Treba še posebej omeniti, da se ni dotaknil g. dr. Maček niti z eno besedico SLS in izjav. dr. Korošca, kakor je to napovedoval Radič, pač pa je hitro končal z ugotovitvijo, da je kratek, ker je tako malo poslušalcev. t _ Nastopil ic se okraini kandidat Pintarič. ki si ie privoščil v par krepkih stavkih odpaa Urekn in Kušarja. Zborovanje je trpelo eno slabo uro, ako-ravno so nastopili štirje govorniki. Pucelj in Maček sta se odpeljala dobre četrt ure po končanem zborovanju v prepričanju, da Gub-čevo polje za nju in njuno politiko ne bo več rodilo politične pšenice. Prepričan je bil vsak, ki jc videl lo Fucljevo polomijo, dd je bil letošnji kmečki praznik na Krškem polju zadnji, na katerem ie skušal Puceli navdušiti slovenske krnete za vetrnjaško Radičevo politiko, Drugo leto bo ostal g. Janez Puceli na praznik 15. avgusta doma v Velikih Laščah. Na vprašanje časnikarjev, ki jih je ministrski predsednik sprejel včeraj popoldne, kaj je z blejskim sporazumom, je Vukičevič odgovoril: »Kakšen blejski sporazum? Ta sporazum je napravljen v Belgradu, in sicer mnogo prej, preden je javnost zanj vedela.. Na Bledu sem bil s Korošcem samo pri večerji, in to vpričo mnogih svedokov. Takrat ni bilo nobenih političnih razgovorov.<■ — »Kdaj se ho sporazum objavil?-. — »V prvi polovici oktobra, ko bo politični položaj to dovoljeval. V blejskem sporazumu ni nič več, kakor to, kar je povedal g. .dr. Korošec in kar vsebuje program, ki sem ga objavil ob razpustitvi • narodne skupščine. Čc ta sporazum, moti g. Pribičc-viča, rJiič zato. Najprej je treka uveljaviti ustavo in delati na ure cl H. v i naših težavnih gospodarskih . in. finančnih razmer.« — »Toda Korošec vendar .govori n^. vsakem . shodu, za revizijo ustave?' —.Kolikor jaz. vem, se jc dr. ^odošec izjavil za lo državo, za to ustavo in to dinastijo. ,Naši »branilci ustave se motijo. Mi v^i smo za to usta,vp Toda ustava se murc kljub bjrtju izpremeniti,. čo sc pokaže potreba za to.. V novi skupščini nc bo po- 1-nl.nn ,,.( n,rn P.rt J J rt ^ ,. .Ji,, . Mviii pun t,ynw plodn,p ^zakc^iodajnip .^elo.« terorju je Vi^kjčevič takole govqr,il:-,»Qdl££id ste vi?« — »Iz Zagreba.« — »Ali jc tam teror?« — »Ni £erjavovo in Med najvažnejšimi ustanovami vsakega naroda je gotovo njegov šolski uslioj. Napredek, blagostanje in ugled naroda v kulturnem svetu zavisijo v veliki meri od dobro urejenih šol in na njih delujočega učiteljstva. Sedaj, pred volitvami razodevajo žerja-vovski listi lahkovernim in pozabljivim čita-teljem nepopisno svojo skrb za naše slovenske šole, začenši s slovensko univerzo, pa tja do zadnje gorske učilnice. Saj ni še pozabljeno, kakšen ropot so zagnali z izmišljeno »deložacijo univerze«, z »demontažo realke« in raznimi redukcijami osnovnošolskih razredov in učiteljstva . Razen onih nesrečnih ljudi, ki jim je duševna hrana le samostojno-deniokratski list, ga že danes ni več pametnega človeka, ki bi ne verjel, da je bila vsa tozadevna esdcesarska »skrb« in hiljskanje en sam velik, a popolnoma ponesrečen volivni manever. Vendar sle bo napačno, ako si ob tej priliki ogledamo SDSarske »prijatelje šole in učiteljstva« kakor tudi tozadevno delovanje »nazadnjaških klerikalcev«, natančneje, zakaj besede in obljube so poceni, — a dejanja govore I. Priznati je treba, da pred vojno večina slovenskega učiteljstva ni uživala pri narodu posebnih simpatij. Preveč se je bila navezala na tako zvano liberalno stranko in premalo se je približala narodu, kar moško danes priznavajo tudi voditelji združenega učiteljstva, ki po večini ne pripada SLS. Velika strankarska zagrizenost in brezmejno izpostavljanje za nesvobodomisclno svobodorniselstvo sta bila brez dvoma poglavitna vzroka, da je bilo kulturno delo učittljstva med narodom otež-kočeno. Toda že v zadnjih letih vojne, ko je bil strt začasni strankarski absolutizem, so bili ravno tedanji pravi voditelji SLS listi, ki so korakali na čelu boja' učiteljstva za državne draginjske doklade. To morajo jjrlznati vsi, Iti so se'udeležili manifežtacijskega shoda in obhoda v tistih dneh. Po vojni je smatrala SLS kot poglavitno svojo nalogo, da uredi gmotno vprašanje učiteljstva. Tudi' najbolj zakrknjen jclenčevec mora pritrdifi, da je bil po zaslugi Sl.S, oziroma nje' zaupnika v jpokrajinskem poverje-j ništvu priznan IjudshoŽclsken-.u učiteljstva napredek do vključno bivšega 8. činovnega i razreda državnih uradnikov in s tem ustvarjen prejudic za poznejšo učiteljsko državno I službeno pragmatiko, Tudi je SLS po svojih zastopnikih krepko pospeševala otvoritev novih razredov in posvetila vso skrb novim učnim, knjigam. Na višja in najvišja šolska mesta je imenovala tudi pristaše drugih strank in pri nadzorniških in tudi učiteljskih mestih je upoštevala to načelno stališče. Dokaz za lo nam nudijo bivši »dr. Koroščevi« okrajni šolski nadzorniki in vsi oni številni upravitelji in učitelji nasprotnih strank v Ljubljani in po deželi, ki so za ministrovanja našega voditelja zasedii svoja službena mesta. Glede nad vse odiozaega preganjanja in prestavljanja učnih oseb, mora priznati vsak pravičen učitelj, da so bili zastopniki SLS skrajno prizanesljivi. Izvršenih je bilo le par utemeljenih premeščenj — Kar se tiče naše univerze in naših srednješolskih zavodov, brez katerih si ne moremo misliti bodočnosti slovenskega naroda, je stala SLS Za neokrnjenost vseh, posebno vseučilišča vsa leta budno na straži. Ne izdamo nobene tajnosti, če naglašamo, da je stavila SLS pred vsakim vstopom v vlado kot pogoj: ohranitev popolne slovenske univerze in s tem združene državne dotacije, pa magari preko že sprejetega drfekvnega proračuna. II. Zdai si pa še oglejmo esdeesarsko povojno delovanje za prospeh šole in učiteljstva. Esdeesarji pri sprejetju iemeljnega zakona tudi v šolskem pogledu niso upoštevali kulturnega stanja posameznih pokrajin. Razglasili so urbi et orbi kot svojo dogmo: Ena držitva, en narod, enotna državna šola, in sc glasovali za ustavo, ki onemogoča za narode te države tako potrebno pravo in stalno Šolsko decentralizacijo. Uspehi te zagrizenosti so se skoro pokazali in se kajpada še kažejo: v enotnih učnih nacytih, ki jih odklanja vse slovensko učiteljstvo, v dolgem čakanju na prrdobjtev učiteljskega mesta, ker nastavlja celo začasno učiteljevo minfster, v presapol-njenosti, vsaj polovico nepotrebnih aktih pri šolskih nadzorstvih in upravitefistvih, v kompliciranem postopku pr napredovanju in pri bolfezcnškifi in drugih dopustih, v nedočaka-nju pokojninskih prejemkov, v splošnem oviranju uspešnega napredka slovenskega Šol- : i-:;---..».M .m. —-.iv1» ^ »t^niiniitem u; Ujiiii neizogibno .združene .kvarne posledice, to je prvo »darilo«, ki ga je prejelo slovensko šolstvo in učiteljstvo od csdeesarske nesrečne politike. Pa Sli so še dalje. Vse učiteljstvo, ki ni bilo včlanjeno v SDS, so proglasili kot protidržavno, separatistično, protinarodno, kateremu ne sme biti mesta v državni službi. Začelo se je nezaslišano preganjanje in premeščanje protidemokratskega učiteljstva, zlasti članov »Slomškove zveze«, pa če so bili še tako zaslužni za šolo in narod in še tako zvesti kralju in domovini. Nadzorniška mesta so zasedli ne glede na kvaliiikacijo, najzagri-zenejši esdeesarski eksponenti, zaslužne šolske nadzornike krščanskega mišljenja niso SDS-arji le prepodili iz pisaren, temveč so jim tudi vzeli stalna upraviteljska mesta na večrazrednicah, jih deloma predčasno upokojili, deloma pognali brez ozira na bolezen, številno družino in šoloobvezne otroke na manj razvite šole v najoddaljenejše hribe, »da se poboljšajo«, to se pravi, da postanejo žerjavovci. Nad sto takih žrtev zaznamuje samo »Slomškova zveza«, od katerih mnoge še vedno čakajo, če ne na maščevanje, pa vs;.j na popravo krivic. — Pa esdeesarski mestni in podeželski zaupniki so delovali kliki še prepočasi. Tiranom je bilo žrtev učiteljskih še premalo. Upeljali so tako zvane »kartoteke«, kjer je poleg drugih iormalnosti moral vsak učitelj uradno pismeno izjaviti, kam spada, ali k Jelenčevemu udruženju ali k »Slomškovi zvezi«. »Čiščenje« bi se bilo še nadaljevalo in sicer v hitrejšem tempu. Tedaj pa so k sreči morali zapustiti žerjavovci velikožu-pansko palačo. Ostale pa so kartoteke! To je bilo za slovensko učiteljstvo drugo lepo »darilo« esdeesarskega šolskega samopaštva. Posebno zagrizenost so pokazali vodilni esdeesarji v razkristjanjenju šolstva. Skrčili so pouk in odvzeli podporo priznano izvrstnim samostanskim šolam in v načrtu so imeli odpravo verouka zaenkrat vsaj na srednjih šolah, drugod pa ukinili nagrade za pouk krščanskih resnic. V državnem šolskem zakonu so črtali verskonravno vzgojo, ki so jo nadomestili s svojo plitko moralo in etiko. Na tej podlagi so izrinili iz šolskega pouka in iz šolskih knjig skoraj da vse, kar je dišalo po verskonabožni vsebini. Zanemarjali so se večalimanj dolgo časa tudi drugi koristni predmeti, forsirala pa na vse pretege kot najvažnejši šolski predmet sokolska telovadba in z njo združeni javni nastopi. Še nekaj. Kadarkoli so bili esdeesarji v vladi, vedno in vedno so prihajale iz Belgrada vesti o nameravani ukinitvi te ali one srednje šole, da, celo slovenski univerzi niso prizanašali. Ukiniti so hoteli zdaj to, zdaj drugo ljubljansko fakulteto in le čuječnosti poslancev SLS in uvidevnosti zastopnikov srbskega naroda se imamo zahvaliti, da nam SDS-arji našega vseučilišča še niso demontirali, čeprav so v tem smislu osebno v Belgradu in tudi v svojem časopisju (glej n. pr. »Slov. narod« z dne 31. maja in 1. junija 1921) večkrat opravljali svoje herostratsko delo v škodo Ljubljane in Slovenije. Končamo. Še polovice nismo povedali, kar bi lahko o »zaslugah« žerjavovcev za šolstvo in učiteljstvo. Vprašamo le povsem objektivno: Ali se še najde med nami ugleden in za napredek šole in stanu vnet učitelj, pa naj je sicer še tak svobodomislec in ki bi zaupal usodo šolstva in učiteljstva stranki dokazanih esdeesarskih političnih moraličnih kvalitet? In vprašamo še dalje: Ali se še najde slovenski vzgojitelj, ki bi z volivno kroglico izrazil zaupanje stranki, ki je z brezobzirno krutostjo in nasilnostjo hotela svoji lažisvobo-domiselnosti zasužniti šolo in ves učiteljski stan? Darujte za Ljudski sklad SLS! S&odi SLS Shod SLS pri Sv. Katarini. V torek dopoldne se je vršil tu shod, na katerem je govoril g. dr. G o d n i č. Govornika so ljudje zvesto poslušali in odobravali delo naših poslancev, pritrdili pa tudi načrtu, ki ga hoče naša stranka v bodoče izvesti. Kočovski okraj. V nedeljo sta poročala na političnih shodih v Stari Cerkvi po prvi maši, v Starem logu ob 11 in ob 4 popoldne v Polomu mnogoštevilnim udeležencem nar. poslanec Š k u 1 j in obl. poslanec g. Eppich o političnem delu SLS v narodni in oblastni skupščini. Povsod so navzoči izrazili zadovoljstvo s politiko SLS in kandidaturo g. Škulja. Na Vel. šmaren pa so bili shodi SLS v Robu, škocjanu in Turjaku. Poročala sta n. poslanec g. Skulj in obl. poslanec g. Peterlin. Ob splošnem odobravanju se je izrazila zaupnica Jugoslov. klubu in v polnem obsegu odobrilo delo SLS delegacije. V Laporju okraj Slovenska Ristrica bo v nedeljo, dne 21. t. m., po rani sv. maši volivni shod SLS na prostem pri kaplaniji. Govori narodni posl, Štefan Falež in drugi. Somišljeniki, pridite vsi in s tem dokažite, da se zavedale važnosti 11. septembra. V Begunjah na Gorenjskem se je vršil 15. avgusta shod SLS, na katerem je poroča1 bivši narodni poslanec g. Sernec o delova'1 in uspehih naših poslancev v zadnii dobi. podbi;al je nekntere očitke nasprotnih stra proti SLS. G. prof. Puntar pa je opisal borbo za avtonomijo Slovenije. Z odobravanjem so volivci poslušali oba govornika. Tudi navzoči voditelji demokratov so vse molče spravili in odšli. Pri Sv. Lovrencu in Sv. Mariji v Puščavi nad Mariborom sta priredila v nedeljo, dne 14. in v Hočah pri Mariboru v ponedeljek, dne 15. t. m., narodni ooslanec Štefan Falež in oblastni po?h>nec dekan Sag a j vo-livne shode. Udeležba je bila izredno dobra. Zbrano ljudstvo je povsod soglasno odobravalo politiko SLS in obljubilo, da bo na 11. septembra pokazalo svojo hvaležnost in zveslobo svojemu voditeliu dr. Korošcu. Nasprotnikov na shodih ni bilo. Krajevne organizacije poslujejo izvrstno. Hvala jim! Pri Sv. Jurju ob Pesnici se je volivni shod SLS 14. avgusta izvanredno dobro ob-nesel. Pred leti bi kaj takega bilo pri nas nemogoče. Mnogi, mnogi smo sprevideli, da smo bili na krivi poti. Sedaj smo se pridružili SLS in bomo volili v prvo skrinjico, kjer je kandidat naš znanec Franjo Z e b o t. Kandidat in oblastni poslanec Šerbinek sta nam lepo po domače raztolmačila zanimive stvari. Navdušeno je za SLS govoril posestnik gosp. Mirt. Predsedoval pa je gosp. dr, F r. Čeh. Pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu in na Boču nad Selnico ob Dravi sta se vršila dne 15. avgusta dva izvanredno lepo uspela shoda Slovenske ljudske stranke. Pri Sv. Duhu, to je na najskrajnejši severni točki Slovenije, so se zbrali naši možje iz vseh občin v okolici. Celo od Kaple in Sv. Jurija so prišli. Pri Sv. Duhu je vodil shod domači župan gospod Krampi, ki se je priključil naši stranki. G. Krampi je bil še pri zadnjih volitvah pri demokratski stranki, a je sam prišel do prepričanja, da za kmetskega in delavskega človeka demokratska stranka ni na mestu. Na Boču smo zborovali pri županu g. H o j n i k u na zeleni trati pred hišo. Tu se še nikdar ni vršil shod SLS. Zbrali so se možje, fantje in žene. Shodu je predsedoval domači gospodar. Na obeh shodih je govoril naš kandidat Ž e -b o t, katerega so vsi pazno poslušali. Po shodu smo še ostali delj časa v zaupnem in prijateljskem pogovoru. Tudi pri nas bomo dne 11. septembra volili samo Slovensko ljud- sko stranko, ker smo spoznali, da je res potrebno, da vsi skupaj držimo in samo eno močno stranko volimo. Težko je samo to, ker moramo volivci iz Boča iti volit k Sv. Duhu, kamor imamo mnogo dalje nego v Selnico, ki nam leži pred nosom. Volivci iz Vurmata, ki je blizu Sv. Duha, pa morajo iti na volišče v Selnico. Pa mi bomo kljub temu šli vsi volit, ker smo se prepričali, da je to potrebno. Tudi v našem kotu bo letos naša stranka napredovala. Kmetijstvo in zdravstvo se odstopita oblastem v celoti. V smislu člena 320. in 322. fin. zakona se posamezna ministrstva pooblaščajo, da prenesejo svoj delokrog na oblasti. Tako je stavilo tozadeven predlog oblastnim odborom že kmetijsko ministrstvo in ministrstvo za narodno zdravje. Mariborski oblastni odbor je odposlal kmetijskemu ministrstvu dopolnilni predlog glede srednje kmetijske šole, da ostane neokrniena in v Mariboru. Ministrstvo nar. zdravja pa je odredilo, da se v prihodnji proračun mariborske oblasti vnesejo vse postavke, ki zadevajo bolnice in humanitarne zavode in da bo država odstopila oblastem tozadevno svoto iz državnega dohodka. PRED OBNOVO NEMŠKO-POLJSKIH TRGOVINSKIH POGAJANJ ? v Varšava, 17. avg. (Izv.) Danes je izšla vladna naredba, s katero se zvišujejo postavke maksimalne carinske tarife za 100 odstotkov nad normalnimi tarifi. To povišanje velja za države, ki nimajo trgovinske pogodbe s Poljsko ter imajo eksportne premije. Poleg tega so nanovo uvedene za te države carine na predmete, za katere dosedaj ni bilo treba plačevati pri uvozu carine. To povišanje carin spravljajo v zvezo s pogajanji za sklenitev trgovinske pogodbe z Nemčijo, ki se bodo začela v kratkem. JOUVENEL PROTI REVIZIJI MIROVNIH POGODB. v Pariz, 17. avg. (Izv.) Z ozirom na vesti, ki so se pojavile, da namerava de Jouvenel nastopiti za revizijo trianonske pogodbe, je podal izjavo, v kateri pravi, da se gospodarski problemi ne morejo reševati na podlagi teritorialnih sprememb. MADJARI ZA ROTHERMERA. v Budimpešta, 17. avg. (Izv.) Na tukajšnjem pevskem kongresu so priredili lordu Rothermeru radio-serenado ter mu poslali brzojavko, v kateri ga poživljajo, da še nadalje nastopa za pravice Madjarske. Italijansko časopisje ruje dalje. v Milan, 17. avgusta. (Izv.) Dopisnik »Po-, pelo d-Italia« objavlja iz Tirane datiran dopis, v katerem dolži belgrajsko vlado, da šc ni izpremenila svoje politike napram Albaniji. Na meji da se nahaja na tisoče komitov, ki še vedno včasih prejemajo od bclgrajske vlade denar. Vendar pa ni neposredne nevarnosti za vojno, ker tudi Italija budno čuva. e Milan, 17. avg. (Izv.) Današnji »Popolo d'ltalia«, Mussolinijevo glasilo, ki ga urejuje Mussolini.ev brat Carnaldo, prinaša na prvi strani senzacionalni članek »Jugoslovanski načrti proti Albaniji« od svojega poročevalca v Tirani. Uvodoma opisuje članek umik srbske armade preko Albanije v Italijo za časa svetovne vojne. Kralj Peter je prispel v Valom; na majhnem vozičku in se nastanil v mi-zerni gostilni. To je bil žalosten konec kraljestva imperialističnih sanj. Italija je takrat rešila srbsko armado. V Italiji se je takrat pričela propaganda proti priklopitvi Dalmacije, češ da pripada ista k Jugoslaviji. Toda U agitatorji so pozabili, da je Jugoslavija podjarmila in spravila pod režim palice nad dva milijona ljudi tuje narodnosti. Jugoslovanski imperializem še ni sit. Jugoslavijo razjeda imperialistična mrzlica in boleha na neumnem imperializmu. Vojaška klika vodi vlado in dvor. To je država v državi. Ta klika je od- govorna za umor Obrenovičev in za zločin, ki je povzročil svetovno vojno. Jugoslovanski imperializem išče nove vojne, zato, ker je ta država nastala po sreči v vojni, ki jo je sama sprožila in ki je izkrvavela Evropo. Ti ljudje sanjajo o slovanskem imperiju, ki bi obsegal Trst, Istro, Reko, Skader, Drač in Solmi. Srbija je na Balkanu igrala vedno vlogo agenta-provokaterja pod okriljem drugih velesil. Danes, ko je Rusija razorožena, dobiva Jugoslavija orožje iz Francije. Jugoslavija še ni opustila načrtov proti Albaniji in še danes vzdržuje več tisoč albanskih komitašev blizu albanske meje. Ona lioče zanetiti odpor v Albanij i v več mestih, odkoder bi se upor razširil na celo državo. Toda Italija mora biti oprezna. Politični svet pozna belgrajske može in po zadnji Mussolinijevj ovadbi noben dogodek ne more presenetiti Italije. ARETACIJA ITALIJANSKIH DUHOVNIKOV e Videm, 17. avg. (Izv.) 0 konfinaciji pet duhovnikov iz videmske nadškofije prinašajo listi silno kratka poročila. Splošno se domneva, da je ta konfinacija delo sedanjega vi-demskega škofa, ki je prišel radi svojega fi-lofašističnega obnašanja v konflikt z ostalo duhovščino. Videmski škof je bil nedavno pozvan v Rim, da poroča ad limina. Francosko-nemška trgovinaska pogodba sklenjena. - v Pariz, 17. avg. (Izvir.) Nova francosko-nemška trgovinska pogodba obsega nad sto tiskanih strani in obstoja iz šest delov. V veljavo bo stopila 6. decembra in bo trajala do 1. aprila 1929. Odpovedni rok je tri mesece za obe strani. Če parlamenta ne ratificirata pogodbe, preneha njena veljava avtomatično po 28 dneh. Kakor je iz tarifnega dela pogodbe razvidno, so se vpoštevali interesi eksporta obeh držav. Pogodba temelji na največjih ugodnostih za obe državi. Ker francoski gospodarski zakoni tega ne poznajo, se bo blago, uvoženo iz Nemčije, carinilo po minimalni tarifi. Da pri pogajanjih tako dolgo ni prišlo do zaključka, je pripisovati boju, ki so ga vodili Francozi proti temu, da se dovoli Nemcem naseljevanje v francoskih kolonijah, posebno v Maroku. v Pariz, 17. c.vg, (Izv.) En del pariškega tiska piše o priliki sklenitve trgovinske pogodbe med Nemčijo in Francijo, da pomenja ta pogodba mejnik v razvoju nemško-francoske zgodovine in da pomenja gospodarski Lo-carno. Listi pišejo, da pomenja ta pogodba pomenljiv nov korak za čim ožje sodelovanje med Nemčijo in Francijo. Drusa telefonska poročila na šesti strani I Romanje na Velehrad. (Od našega poročevalca.) Velehrad, 15. avgusta. I. Z en u no /.amudo smo velehradski romarji prispeli v soboto 13. avgusta na Dunaj. Po zajtrku v kolodvorski restavraciji smo se razdelili na deset skupin in se razšli po mestu občudovat mogočnost in znamenitosti tega velikega srednjeevropskega mesta. Hiteli smo v SchSnbrunn, Prater in v I. okraj. Z največjo naglico smo preleteli najimenitnejše zgradbe: dvor, parlament, pogorela justična palača, muzeja, dvorno gledališče, kapucinska cerkev, cerkev sv. Štefana, Schonbrunnske vrtove, zgradbe, zverinjak, Prater z Riesen-radom itd. Nepopisen vrvež, hitrica, avtomobili, izložbe, eleganca napravlja na tujca neizrekljiv vtis. Temna poslopja prvega okraja dajo vsemu posebno mogočnost in skrivno® inost. Z vseli strani smo se zbirali na Ostbahn-hofu k odhodu. Poiskali smo zopet svoje prostore v našem posebnem vlaku z 12 vagoni, v katerih nas je čakala prtljaga. Ko smo odhajali z dunajskega kolodvora, se je megleno nebo zjasnilo in posijalo je solnce. V kar najboljšem razpoloženju in prijetnem razgovoru je vlak drvel z nami preko velikega dunajskega polja proti meji v Marchegg. Po kratkem, skoro neopaženem carinskem pregledu smo se odpeljali. Slišimo prve češke glasove. V bratski zemlji smo. Brž smo okrasili vlak s slovensko-hrvatsko-državnimi in papeškimi zastavicami. Z gromovitim živio smo se zapeljali v prvo češkoslovaško postajo, Devinska Nova ves. Sem so nam prišli nasproti bratislavski akademiki z ravnateljem katoliške t skarne v Bratislavi Ferenčikom na čelu. Prisrčni, smo se po dravili. Precej daleč ada j na desni smo < pa. Mi razvaline Pevinskega gradu. Prep< ijali smo se čez Moravo. Široka in uma ana je ta reka z nizkimi bregovi, katere prestopi voda ob najmanjših deževjih. Železnica vodi ob nepre- | glednih ravninah. Dolge njive so posejane s koruzo, ki je nizka in slaba. Pšenico so že poželi in zmlatili. Slamo zložijo v velike kopice, višje kot enonadstropna hiša. Vlak nas zapelje na bratislavski kolodvor. Velika množica ljudstva s svojimi cerkvenimi dostojanstveniki na čelu nas na kolodvoru prisrčno sprejme in pozdravi. Apostolski administrator dr. Jantausch nas je pozdravil v imenu Bratislave, malega Rima. | Dr. Grivec se je zahvalil za bratski sprejem v Bratislavi, ki nam dokazuje, da smo prišli , med brate. Z lepimi dolgimi tramvajskimi vozovi se odpeljemo v mesto. Bratislava je lepo čisto mesto s 120 tisoč prebivalci. Razprostira se okrog malega hribčka s starim gradom. Troje- j jezični ulični napisi v češkem, nemškem iu madžarskem jeziku nas pouče, da smo v mestu, ki je narodnostno močno mešano. Bratislava ima lastno gledališče, krasno veliko stavbo. Kljub lemu, da smo sredi vročega poletja, pa redno daje operne in dramske predstave. Na velikem reklamnem plakatu smo brali program prihodnjega tedna: Prodana nevesta, Madaine Butterfly itd. Prenočišča smo dobili v hotelih in v Aka- i demskem domu. To je veliko pritlično leseno poslopje ob ličnem parku. Nasproti je nova, že skoro popolnoma dograjena trinadstropna stavba internata za srednješolsko mladino. Iz Akademskega doma nas vodijo akademiki »Moysesovci« na večerjo v Redouto. Spotoma srečujemo Bratislavčane, ki pa skoro do malega oLčujejo med seboj v češčini. Madžarščine in nemščine nismo skoro nič čuli. Po večerji so nam priredili domačini mal pozdravni večer v dvorani redute. Predsednik >Moysesa«, čigar člani so bili koncem junija tudi v Jugoslaviji in tudi v Ljubljani, nas prisrčno pozdravi. Nad vse nas je zadivil s svojim pozdravnim nagovorom pomožni škof bratislavski dr. Jantausch. S sladkodonečim glasom nas je pozval k utrditvi našega prijateljstva, k poglobitvi dela po cirilmetodijski ideji, da se združimo. Minister in poslanec Hlinkove slovaške ljudske stranke dr. Gažik nas je navdušeno pozdravil, nakar se mu je zahvalil v češčini križevački škof Njaradi. Vodja romanja vse-učiliškj profesor dr. Grivec je v kratkih besedah poudaril pomen cirilmetodijske ideje in namen našega romanja. Nato smo zapeli par slovenskih pesmi, katere so tudi Čehi in Slovaki peli z največjim navdušenjem. Dva člana mestnega gledališča sta recitirala dvoje pesmi. Člana opere gdčna Bartošova in dr. Blacho sta nam zapela par krasnih slovaških pesmic. Kar naprej bi bili radi poslušali čisto zveneče glasove. Ne samo prebivalstvo, ampak tudi časopisje nas je pozdravilo. Glasilo ljudske stranke »Slovak« je posvetil našemu romanju uvodnik. Enako tudi nemški »Grenzbote«. Po kratkem ogledovanju mesta smo se drugi dan v nedeljo, 14. avg., odpeljali dalje proti Trenčinu. Spotoma smo doživeli v sve-tovnoznanem kopališču Pieštany ljubko in prijetno presenečenje. Na kolodvoru so nas pozdravili Piešlanci. Okrog 500 ljudi se je zbralo na kolodvoru: godba, narodne noše in šolska mladina. Vsi trije škofje Jeglič, Karlin in Bonefačič so izstopili in domači kaplan Ludevik Nemševski jih je kratko pozdravil. Ljubljanski škor Jeglič se je ginjen zahvalil za lep pozdrav, ki nas je iznenadil. V ljubke narodne noše oblečene slovaške šolarice so škofom poklonile lepe šopke svežega cvetja. Vstopili smo in se odpeljali dalje. Križevački škof Njaradi se ni vozil z nami ,nego se je ponoči odpeljal s svojimi verniki po krajši poti skozi Moravsko naravnost na Velehrad. Iz lepili Pieštani smo brzeli dalje skozi Leopoldov in druge velike kraje proti Tren-čin. Ze od daleč nas je pozdravil na visoki skoli zidan grad trenčinslci, ki je v razvalinah. Na kolodvoru so nas sprejeli domačini z Orli-cami in Orli v kroju. Domači kaplan in urednik >Trenčana« je pozdravil episkopat kot jugoslovanske zasiopuike, ki prihajajo k Slovakom in Čehom ne samo kot bratje po krvi, ampak tudi po veri. Splitski škof Bonefačič se je zahvalil za pozdrav. V sprevodu smo se podali v mesto na kosilo. Na čelu je v živahnem razgovoru korakal s škofom Karlinom predsednik trenčin-skega Orla Juro Boček. Hitro smo si ogledali grad in mesto. Po kosilu smo se poslovili in i se odpeljali na zapad proti Uharskem Hra-i d.štu. Kaj se godi doma Vlak ga je povozil. Šolarslu vlak, ki vozi iz Celja do Trbovelj in pride na zadnjo postajo ob pol 4 popoldne, je povozil ter odrezal glavo in nogo v torek popoldne vpokojenemu rudniškemu poduradniku Kmiglerju Melhiorju. Stanoval je na Separaciji pri svojem sinu. Nesreča se je dogodila, ko je šel čez železnico v bližnjo čuvajnico, kakor večkrat poprej, ni pa opazil v zaniišljenosti bližajočega se vlaka. Vlomi in tatvine po deželi. Med tem, ko so tatvine, razen kolesarskih seveda, v mestih nekoliko pojenjale, so se pa to poletje tatvine po deželi strahovito pomnožile. Orožniške postaje imajo črez glavo dela 7. zasledovanjem raznih vlomilcev in tatov. Ti si izbirajo za svoj plen navadno kaka gospodarska poslopja, najrajši zidanice, na samem, vlome pa izvršujejo navadno v večjih tolpah. Precej teh tatvin in vlomov gre tudi na račun ciganov, ki se v tem času pogosto potepajo po Dolenjskem in Štajerskem. Eden najbolj predrznih takih vlomov je bil izvršen gotovo prejšnji teden v trgovino Maksa Kocbeka pri Sv. Ani v Slovenskih goricah. V četrtek 11. t. m. ponoči je večja tolpa moških, kakih osem do deset, vlomila v omenjeno trgovino ter odnesla večjo množino moških srajc, robcev, cefirja, kotenine, sukna in raznega drugega blaga za obleke, v skupni vrednosti 13.500 Din. Vlomilci so po- kradli se za 11.981 Din drugega blaga, vendar pa so tega na begu izgubili in so ga orožniki vrnili lastniku. Radi velikega hrupa, ki so ga počenjali vlomilci, so jih domačini pri delu zasačili, nakar so s' pbkradenim blagom zbežali. Ko so jih domačini pričeli zasledovati,' so vlomilci začeli streljali iz revolverjev, dokler" se niso "Izgubili v lomi. Pri posestniku Francu Fariču v Vldoncih v Slovenski krajin! f.ta prejšnji' teden vlomila-"dva mlada cigana, stara kakih 18 do 20 let. Fariču sla cigana ofliiesla več obleke in 100 Din gotovine. Farič trpi 2650 Din škode. Da sta zakrivila tatvino pjnenjena cigana sumijo ljudje radi tega, ker sta se poprej ves dan klatila po vasi in prosjačila. V trgovino Karola Karbe v Adrijancih v Slovenski krajini so prejšnjo nedeljo vlomili neznani storilci in odnesli velike množine platna, blaga za obleke, usnja, lobaka, štiri do pet kilogramov kovanega denarja in več srebrnih kron. Karba trpi skupno 20.000 Din škode. Za vlomilci ni sledu. Posestniku Jakobu Habjanu v Ravniku pri Hoterdešici je neznan tat odnesel več moške obleke ln 160 Din gotovine, llabjan trpi 1910 Din škode. Naštete so le večje tatvine, nešteto pa je na orcžniških postajah prijavljenih raznih manjših tatvin, ki so jih zakrivili večinoma razni potepuhi in klateži, ki se potikajo od vasi do vasi ter samo iščejo prilike, da bi kje kaj ukradli. venci Goriško Hudstvo za svojega pasfsrja. Poročali smo že, da bo goriški knez in nadškof mons. Frančišek Sedej dne 26. t. m. pel zlato mašo. Ta redki jubilej hcče tudi goriško ljudstvo primerno proslaviti. Nič pompoznega no bo imela na sebi ta proslava. V nedeljo bo vsak vernik dal belič več cerkvene miloščine kakor običajno, ki bo toliko več vreden, čim težje je prislužen. Ta denar pojde za podporo duhovniškega naraščaja. Provzvi-Beni bo bral zlato mašo dne 26. t. m. v Gorici; prisostvovala bo po možnosti duhovščina iz goriške nadškofije, ki bo poklonila jubilantu poseben dar. V nedeljo, 28. t. m. bo ziatomašnik opravil sv. daritev v Cerknem, v svojem rojstnem kraju, kjer je imel pred 50 leti novo mašo. Dež in toča. Po dolgem pričakovanju je vendar prišel dež; žalibog da so se obenem uresničila napovedovanja kmetov, da po tako silni vročini ni dežja brez zrnja. V petek zvečer je šla preko Brd in Gorice huda nevihta, ki se je razvila z vso silo šele v gorah. Brda so dobila blagodejnega dežja, a kar bi dež na polju in v vinogradu popravil, to je na drugi strani uničila toča, ki je razsekala vinske bregove okoli Medane in Kojskega; ošvrknila je mimogrede tufli pas za Gorico med Ozeljanotn in Vitovljaml. V nevarnosti je bila vsa Vipavska dolina, končno pa so zmagali nasprotni vetrovi in pognali grozeče megle za Čaven. Vipavska in Kras nista dobila v petek nič dežja, pač pa se je v soboto okoli poldne vlila preko vse dežele močna ploha. Dežja je bilo še veliko premalo, ker je zemlja popolnoma izsušena, v nekaterih pasovih ga sploh ni bilo. Koristil bo dež posebno grozdju in turšici v onih krajih, kjer je niso že poželi ali koder se ni še posušila. Temperatura je po tem prvem dežju v avgustu močno padla, tako je ozračje danes veliko bolj pripravno za dež kakor poprej. Nesrečna Brda so tepena vsako leto po vojni. Letos je grozdje prav lepo kazalo, škoda, ki jo prizadene toča, je velika, ker poškoduje les in s tem uniči tudi pridelek naslednjega leta Prav radi teče se vino- gradništvo v Brdih, ki ga je vojna popolnoma uničila. ne more postaviti na noge; na novo nasajene trle si ne morejo pomagati. Urici, ki še po tolikih gmotnih in moralnih preizkušnjah vztrajajo na svoji zemlji, so vredni vsega spoštovanja. Kdaj bo konec plesnih norii? V številnih vaseh so se v zadnjem času plesi popolnoma opustili Nekaj je k lemu pripomogla huda denarna stiska, največjo zaslugo pa imajo krščansko - prosvetna društva, ki so takoj po vojni napovedale brezobziren boj plesnemu norenju. Ples je bilo treba nadomestiti z zdravimi ljudskimi veselicami, ki so pri nepokvarjenem ljudstvu kmalu našle odmev. Zalibog moramo ugotoviti, da niso krajevna politična oblastva podpirala krščanskih prosvetnih organizatorjev v borbi proti plesu, temu razj'3davcu kmečke morale. Kako lahko je danes dobiti dovoljenje za ples! Kaj se pravi prositi dovoljenja za prireditev prosvetnega društva, vedo samo tisti, ki se pripeljejo ure daleč po informaci je na goriško kvesturo in se morajo zadovoljiti z rezkim odgovorom: V teh zadevah se ne dajejo pojasnila, obrnite se na karabinerje. Kaj pomagajo najboljši ukrepi centralne vlade,,ako jih prefekti ne izvajajo? Med posameznimi pokrajinami ni veliko razlike. Najhujše je okoli Trsta, kjer se plesne norije nemoteno nadaljujejo. »Asimilacijska sila Trsta je velika«, bi rekel kak fašistovski tajnik. Kvarno vplivajo na ljudstvo tudi takozvane >Dobro-delne-patriolične prireditve, t. j. plesi, ki jih prirejajo razna pdluradna društva in ki se jih udeležujejo tudi vladni zastopniki. Plesi se prirejajo za jetične, za Balillo, za Lego Nazionale. Tudi na Goriškem ni vse kakor bi moralo biti. Naj omenimo samo nekdaj sekoisko Prvačino. Na veliki šmaren se je vršil v Prvačini peti javni ples po veliki noči. Kako globeko je vkoreniujeuo to zlo, nam kaže dogodek v Zaloščah. Kljub strašni suši so fantje priredili nedeljo pred opasilom ples, ki se pa denarno ni obnesel, tako da so morali prireditelji dokladuti veliko denarja. Dva prireditelja sta čula, da je član krščanskega prosvetnega društva iz bližnje vasi baje graial ples. Napadla sta ga ob beiem dnovu, ga vrgia na tla in teptala z nogami po njem. Fant je zadobil- težke notranje poškodbe in jo tudi bruhal kri. Prizoru sta prisostvovali dve ženski, ki sla podivjana funtalina rotili, naj se vendar usmilita mladeniča. Vse ni nič izdalo. — Ni ga plesa, da ne bi končal s pretepom. Zalibog da izkušenj še ni zadosti, tja bi odprle oči poklicanim. Koliko manj dela bi imela prav tista policijska oblastva, ki plese s tako lahkim srcem in z izredno hilrostjp, ki ne diši prav nič po birokratizmu, dovoljujejo!, ŽcJaznato CHINA-VINO Vzbuja voljo do Jedi, okrepča živce, zbolJSa kri ln J* r«kovel«acantora in malokrvnlm zelo priporočeno od zdravniških uvlorllel. Ilbornl okus. Nad 10.000 zdravniških priporočil. Dobi se v vseh lekarnah. Dneiuie movice k Pozor vojni tovariši! Ravnateljstvo državnih železnic nam sporoča, da bodo v nedeljo, dne 21. t. m., ob priliki našega skupnega sestanka na Brezjah, ki prične ob 10 dopoldne, vsi jutranji vlaki proti Jesenicam primerno ojačeni in da bo vozil ta dan od Ljubljane do Otoc poseben potniški vlak z odhodom iz Ljubljane g 1. k o 1. o b 7.50 u r i. Tega naj se poslužijo zlasti tovariši, ki bi prišli v Ljubljano po odhodu prvih običajnih jutranjih vlakov iu tudi drugi izletniki, četudi ne gredo na Brezje. Ljubljančani, kupite karte že v soboto, in sicer žigosane v raznih prometnih pisarnah. Polovična vožnja velja od 19. avgusta do 23. avgusta. Izkaznice za ceno 3 Din dobile na Brezjah. Možje, brez razlike mišljenja, 21. avgusta na Brezje! Glavni odbor ZSV, Ljubljana. k Koncert na Bledu. Gospod Mario Šimenc, tenorist zagrebške opere, priredi kon-ccrt v soboto, dne 20. t. m., ob 9 zvečer v koncertni dvorani Kazine na Bledu. Za koncert vlada med blejskimi gosti vsestransko zanimanje. Vstopnice se prodajajo pri blagajni v kavarni Kazino. kr Kdor želj otvoriti brezalkoholno gostilno, pa ne ve, kako dobiti tozadevno dovoljenje ter dvomi, ali bi se mu obratovanje izplačalo, naj se obrne na »Sveto vojsko« v Ljubljani, Poljanski nasip 10. Priloži naj znamko za odgovor. * LTmrl je na Dol. Jezeru št. 37. pri Cerknici dne 16. t. m. ugleden krščanski gospodar Franc Kebe v 84 letu starosti. * Čopiče za mlade junake je založila j Brezalkoholna produkcija« v Ljubljani. Komad slane 40 Din, pri večjem odjemu se pošiljajo poštnine prosto. Lične čepice se bodo brez dvoma kmalu udomačile med mladino, ki nosi rada tudi zunanji znak junaštva — popolne treznosti. k Nesreča v tovarni v Sladkem vrhu. V torek se je v tovarni papirja v Sladkem vrhu težko ponesrečila delavka Sofija Lilleg. Stroj jo je zgrabil za levo roko ter ji kost do lakta zdrobil; poleg tega je, dobilo še težke notranje poškodbe. Prepeljana je bila v bolnico. k Vse planince opozarjamo, da je drevi ob osmih v restavraciji pri »Levu« na Gospo-avetskj cesti izredni občni zbor Slovenskega planinskega društva. Dnevni red: Volitev osrednjega odbera SPD po novih pravilih za dobo treh let. tIt V Dravi utonil. V ponedeljek zvečer je v Rušah pri pesestniku Dragotinu Linglu uslu/.beni pastir, petnajstletni Anton Petelin-šek gnal konje napajat k Dravi. Po pastirski navadi je Pelelinšek zajahal konja in zabredel z njim v globoko vodo, nakar ga je tok vode odnesel. Petelinšek ni bil posebno vešč plavanja in je v Dravi utonil. Njegovega trupla do sedaj še niso našli. k Pevsko društvo »Kumc v Radečah proslavi dne 28. avgusta dvajsetletnico svojega obstoja, združeno z veselico na prostem. Vabljena so sosednja pevska društva in sploh prijatelji petja. Odbor. k Dr. Ivan Eržen, zobozdravnik v Kranju. ne ordinira od 18. do 31. avgusta. k Lovi občin Boreči, Bunčani, Cezanjev-ci, Cven, Kamenščak, Ključarovci, Križevci, Logarovci, Lukavci, Noršinci, Presika, Slam-njak, Stročja vas in Veržej se bodo oddajali v zakup za dobo šestih let (1927—1933) na javni dražbi dne 26. avgusta t. 1. v uradu okrajnega glavarja v Ljutomeru. k Telesno zaprtje, ranitve v debelem črevesu, slaba prebava, razkroj in gniloba v črevih, prevelika množina kisline v želodčnem soku, vnetje jezika, nečista koža na obrazu in na hrbtu, tvori izginejo prav kmalu z rabo naravne »Franz-Josek-grenčice. številni zdravniki in profesorji »Franz-Josef« vodo že desetletja pri odraslih in otrokih obeh spolov uporabljajo z ugodnim uspehom. Dobiva se v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. KIJŠAKOVIČA KAL0D0NT najboljša pasta za zobo d Pomnite! Schichtovo milo izda dvakrat več, če se perilo namoči z Žensko hvalo. •k Opozarja se na današnji oglas tvrdKe Ženko Hribar, Celje, Slomškov trg 1 (pri župni cerkvi), ki je otvorila svojo veliko tovarniško zalogo vseh vrst pletenih izdelkov. £jubljana G 'Ueito fakultetnega sekretarja na juri- dični fakulteti v Ljubljani je razpisano v »Uradnem listu«. Kompetenti naj vložijo svoje pravilno opremljene prošnje na rektoralu univerze do 30. t. m. O Seja krščansko šolo, podružnice za stolno župnijo, se vrši nocoj ob 8 v Jugoslovanski tiskarni. O Rokodelski dom. Pevski zbor v Rokodelskem domu ima vajo danes zvečer ob 8. Naj se je udeleže vsi dosedanji člani pevske-. ga zbora in naj se jim pridružijo tudi novi pevci! O Sprejemanje trg. vajencev. Šolski odbor Gremija trgovcev v Ljubljani obvešča članstvo, da se trgovski vajenci sprejemajo le do 10. septembra t. 1. Po tem terminu se vajenci ne bodo več sprejemali. — Odbor. 0 Trpinčenje živine. Stražnik Zubin si je na Celovški cesti zapisal ime nekega mesarskega vajenca, ki je peljal na vozu tele, tesno zadrgnjeno z vrvjo za vse štiri noge. — Dva druga mesarska pomočnika sta gnala po Dolenjski cesti vola na posebno krut in ra-liniran način. Vola sla namreč privezala za neki voz, od zadaj pa sta ga butala z ročnim vozičkom v noge. Na zahtevo občinstva, ki se je nad prizorom splošno zgražalo, je stražnik oba možakarja zapisal. O Vlomilska smola. Na vrt in v klet prof. Sodnika v Rakovniški ulici so prejšnjo noč vlomili neznani storilci, misleč, da bodo našli bogat plen. Ko pa niso dobili drugega, koi nekaj sadja, so iz jeze nad svojim neuspehom razmetali sadje po vrtu. polomili ograjo in pobil; pri kleti šipe, nato pa izginili. Kdo so lili neznani vlomilci, policija še ni mogla ugotoviti. Od pastaje Trenčianska Tepla se velika slovaška ravnina zoži. Zaidemo tned hribe, ki so podobni našim slovenskim. Po veliki ravnini reke Yag smo videli »asi le oddalee. Tu pa se nam vasi približajo z vsemi svojimi zanimivostmi. Naleteli smo baš ua tiste zname-niie likofe«, zaključke žetve tn mlatve. Videli smo tri take slavnosti. Sredi drevja je zbrana množica par sto ljudi v pisanih oblekah, izmed katerih prevladuje živo-idcča barva. Na teh veselicah se zberejo ljudje iz več vasi skupaj. Nepopisen je pogled na to pestro množico. Škoda, da drvi vlak dalje. . Spotoma srečujemo po cestah in >b železnici posameznike v narodnih nošah. Ženske so v širokih rdečih krilih, ki segajo do kolen. Obute so v nagubane škornjice. Na glavah žlvordeče rute. Cez pas, prsa. ramena lehti in hrbet nosijo bogato vezena oblačila. Vedno se smejoče lepe obraze obkrožajo najrazličnejše barvana pokrivala. Na cilju smo; Uharsko Hradište. Na kolodvoru nas čaka tisočglava množica ljudstva z godbo. II. V nedeljo 14. avgusta smo dospeli v Uh. Hradište ob 5 popoldne, kjer nas je sprejela tisočglava množica, z godbo na čelu. Med navdušenim vzklikanjem izstopajo škofje. Pred nje stopijo domačini s kruhom. Pomožni škof oiomuški Stravel nas je v izbranih besedah pozdravil v imenu nadškofa dr. Prečana. V linenu romarjev se je zahvalil ljubljanski skoi Jeglič. Nato so domačini škofe po moravskem običaju postregli p kruhom. Vsi škofje so se poslužili krulia Med burnim živio-klicanjem smo se podali pred kolodvor, odkoder smo se na avtomobilih podali s prtljago proti Velehradu, ki je oddaljen euo uro proti zapadu. Nasproli nam je prišla procesija z Najsvetejšim. Z vseh strani so se zgrinjale pisane množice romarjev. Prišla je tudi godba in za njimi Orli in Orlice v zelenih čeških krojih. Z godbo na čelu smo se v procesiji podali v cerkev, pojoč lilanije. Pred vhodom stoji visok slavolok s pozdiavi:: »Dobrodošli« Jugoslovanom, »Vitejle nam« Čehoslovakom, »Dobro požaloVat v cirilici Rusinom iz Pod karpaiske Rusije. Vstopimo v cerkev. Na levi slrani cerkve je v mali kapelici grobnica pokojnega škofa Stojana, ki spada med najznamenitejše prvoboritelje cirilmetodijske misli. Vstopimo v krasno cerkev. Za nami vstopajo ravnokar prihajajoče procesije s svojimi zastavami. Na prižnico stopi križevaeki škof Njnradi. V v/.nc.-euih besedah poveličuje delo sv. bratov Cirila in Metoda za pokristjanjenjo, slavi velike papeže, ki so se trudili za zedinjenje, zlasti pa je poln hvalnih besed za poslednje naslednike sv. Petra. Z navdušenimi besedami poziva tisočglavo množico v cerkvi, da vsijk pestane apostol za zedinjenje zlasti velikega ruskega naroda. Po teh v srce segajočih besedah se množice pomaknejo proti glavnemu oltarju, kjer je škot Bonefačič odmolil litanije. Po blagoslovu se pedamo k večerji v romarsko prenočišče »stojanov«. Siojanov je velik dvonadstropen hotel z veliko restavracijo in veliko obednico za 200 oseb. Poslopje je bilo zgrajeno 1. 1924. in je stalo sedem milijonov dinarjev. Pred cerkvijo se je nabralo med tem tisoče in tisoče slovaških romarjev in romanc v najpestrejših nošah. Med nje so se pomešale godbe, ki so izmenoma igrale' lepe slovaške, pa tudi jugoslovanske skladbe in pesmi. Ob 9 zvečer smo se zbrali v Slovanski dvorani v jezuitskem samostanu. Na odru se je zbral episkopat češkoslovaški in jugoslovanski. Pomožni škof Stavci je pozdravil Jugoslovane in jugosl. škofe. Spominjal se je Strofiniayerja, Kreka; izrazil je radust, da je prispel na Velelirad tudi ljubljanski škof Jeglič kljub visoki starosti. Pozdravil je voditelja romarjev dr. Grivca. Škof Jeglič, ginjen nad ljubeznivim sprejemom, ki dokazuje veliko ljubezen Slovakov in Čehov do nas Jugoslovanov, se je iskreno zahvalil. Poudaril je pomen romanja, da je koristno in prijetno. Koristno je, da spoznamo brate Čehe in Slovake in da poromamo na Velc.hrad. 7,Poromajte na Vele-I hrad in bodite apostoli zedinjenjal« Sv. maše je daroval dr. Bonefačič ob petju slovenski I masnih pesmi. Ob 9 je bil sprevod z godbo, narodnim nošami, mnogimi zastavami, šopki cvetlic v cirilko, to je cerkev sv. Cirila. Sl(.venci in Hrvati smo položili venec na grob Sto.iana z napisi: »Katoliški Slovenci velikemu Stojanu« in »Slov. in hrv. romarji ob llCOlolnici sv. Cirila. Zastopnik Islre jo položil venec na spomenik sv. Cirila in Metoda 7. napisom: >Sv. Ciril in Metod rešila naš narod.« Iz Prage je prišel v Velehrad naproti ! msgr. prof. dr. Weis, častni kanonik, da nas | povedo v Prago. Opoldne smo se odpeljali z avtomobili na->aj v Uh. Hradište in ob 1 z vlakom proli Olomucu in Pragi. Kupujte srečke v korist zgradbe novega društvenega doma na Jesenicah! Žrebanje nepreklicno dne 28. avgusta! Denlist B. ^fcl^&itt ordinira. ■. ©..Pusjii nadloga, je "lih' periferiji mesta pesjaki pkrajim r l^zaosna,-Pred Kpljttslio totfarno jc velik jrcs ugritniiJvrfogo ■iiovtocHj-ka g. I\a«a OgHita, ki ,'^fif s> MfiSoti po cesti, v Rudniku pa |e troje. p^dv^ji&uo g.jJurija Čertalica, ki se.je vozil s svojq soprogo na motornem kolesu- v mesto, G. Ogri-na je pes cgrlzel d"o Kfvi. r'Z...... ;' .'"U V^' * © Drzna (atvin^ incil/ prctgn^in.JČne t. m. zvečer okoli 22. ure jo. šel uradnik postne hranilnice Ivah Tonja, stanujoč v Vndmata Ljiihljali't"na ofej^k nj&e' šth'nl*e."iVed gostilno Podobnik' v Vcdnjaju je' naletel' na nekega lhlikleea ueznanegE. moškega, ki ga jc nagovoril, kaw gre. Ton^/je. šei s^jo -pot -in ni poschio retiglial na nagovor neznanega moškega. Ko se je pa -če^ li^ioli^cas vj-nil iz gostilne, je zapazil, da ga moški, ki je bil ■oSivldno vlrf^D, ča! a prdd gostilno/ Takoj, ko je Tonja pfF.el do nav^dpuca, ga je.ta. z nogo sunil v koleno in "ga poškodoval Nato . je drzhež T.rnjo zasledovat do doma^ kjer .'ga "je 'pred hl5o zahrbtno napadel in podrl n:V"ila ter ga po obrazu lepel in mopup opraskal. Ko so Tonji prišli na pomoč domači, je napadalec zbežal. Takoj nalii .je pa 'Tonja ugotovil, da mu je med! ruvanjeni na tleh iz žepov suknjiča zmanjkala Ustnica z vsebino.. 710-Din in sn*-brna žepna ura z verižico. Storilca je poljcija kmalu nato iz-lodila v. o?ebi' 241eln©gd zidarja T. M., slamijoSega na Selti, kateri, je ,iia licu mesta zgubil naki načrt. M. je bil areliran, pri katerem se jo našlo eri del pegrešnuih predmetov ter se ga bo po preiskavi pri policiji izročilo deželnemu sodišču. O Ker ..jo zasledovan vadi- tatvin«, ja bil v Ljubliani po stražniku 'Pucihar aretiran Franc Kcdeli, rojen 190? v Lip.eVcih pri Bo-Štanju, hlapec, kal.ere^a, ,a:lc;j,uje n2ai^d.frStaniča Jurkloštcr rad: tatvino ravne obleke v vrednosti čez 2000 Din Aretiranec je bil izročen sodišču v Ljubljani. © Koriti« sfa kradle. V. noči na sredo 17. avgusta jo službujoči stražnik Josip Butkovjč •pri'Dolenjskem mostu v Ljubljani ijptO'. nekega moškega, ki je nesel vrečo koruze. Kmalu za njim ja pričel drugi moški, ki je nesel vrečo ovsa Oba je legitimiral in se za zadevo nadalje zanimal. Pozneje se je ugotovilo, da sta navedenca in sicer Josip K. in Ivan J., oba iz Ljubljane, žilo Ukradla .iz nezaklenjenega skladišča irgc\ca Osvaida Pengova na Karlovški cest' 19. iiden izmed tatov je poznal pri Penr;ovu lokalne ratuiere ter je znal z lahkoto prili do žila. Koruzo in oves sta morala vrniti lastniku, v a zameno bedeta pa pri 6odiš0u dobila nekaj ričeta. O Vsakdanja tatvina, Med pratniki je neznan zlikovee vlomil v skladišče Ivrdke »Split* in od tam odpeljal pri tvrdki uslužbe-nemu uradniku Francu Zupančiču 1000 Din vredno, siaio črno' pleskano kolo znamka >Styria«. Tatvino je Zupančič opazil šele v torek. MarflbOF □ Vso je zadovoljno. Demokratsko časopisje je kar naenkrat umolknilo o mariborski Mestni hranilnici, dasi se je še pred par dnevi kar topilo od zmagoslavja in veselja nad uspehom, katerega so komaj za par ur dosegli v Belgradu z ogromnimi žrtvami. Pričakovali smo res, da bo gerent g. dr. Ravnik cdstav-Ijen ter pride na krmilo zopet stari odbor, toda dosedaj še ni bilo nobene izpremembe. Demokrati so se zadovoljili s kratkotrajnim Spahovim odlokom in nič več ne govore o »krivici«, ki se jim je dogodila. Tako se je cela afera zelo srečno končala v splošno za-dovoljncst vseh: demokratov, ki imajo odlok, advokatov, ki imajo denar, katerega so dobili za posredovanje v Belgradu in g. dr. Ravnika, ki je ostal gerent. Lepše rešitve si ni bilo mogoče želeti! □ V nedeljo na občni zbor »Krščanske šole«! V nedeljo, 21. t. m., ob pol 10 je občni zbor društva ^Krščanska šola za Slovenijo« v dvorani Zadružne gospodarske banke. Vabimo predvsem družinske očete, da se tega zborovanja zanesljivo udeleže. Maribor naj pokaže, da hoče — krščansko šolo! — Spored še objavimo. □ Vaja moškega zbora »Maribora* je danes ob 8 zvečer. Vsi točno! □ Članom zvezo slovenskih vojakov ljubljanske in mariborske oblasti je dovoljena za potovanje na zborovanje, ki se bo vršilo dne 21. avgusta na Brezjah, polovična vozna cena do postaje Otoče in nazaj cd 19. do 23. avgusta. Udeleženci iz Maribora lahko nabavijo znižane povratne vozne karte v predprodaji ter pred odhodom vlakov v biljelarni . Potnika« v Mariboru, Aleksandrova cesta 35. □ Oblastni odbor v svoji hiši. Od torka, 16. avgusta t. 1., dalje uradu je oblastni odbor v svoji hiši, bivši Scherbaumovi vili v Koro-Sčevi ulici. Prostori so izredno ugodni in zadostni. Le za zborovalno dvorano bo še potreba poskrbeti. □ Mctoklub Maribor javlja, da priredi v nedeljo, dne 21. avgusta t. 1., klubsko vožnjo — izlet v Poljčane k svojemu članu gospodu P. Baurhannu. Motociklist! naj se zberejo na določeni dan do 2 popoldne na Glavnem Irgu, odkoder se potem odpeljejo po Tržaški cesti proti Poljčanam. Istočasno se nam pridružijo v Poljčanah člani Moto-kluba Celje, ki jih bo motokbib Maribor tudi /a' to.:el prvič oficielno pozdraviti kot nov klub v naši lepi Sloveniji. Ako bo ta klul ska vožnja lepo izpadla, jih bo motoklub ob lepem vremeni"veWra:t pridelal!'Nfotoci-•klfttfr^ožflHjai^tla.^-J^-l^mofiftee;- v?a- •irotolrlub -T>j pobiti faSftVll gifr mritGHIlliMoŠlfi SaflfaflVostf,* IjSne tMU^Ff-Ke t ifczlfcnilT izletd^'^'^. "-- deltk prepeliaflMin" hj^d^fctftndtahfe. "Ml? 'SnifthT'slučaji."'V:'Mariboru Je riffiFl 83 letni d&veij - nad Upravitelj v pokoju g. Kocbek Boštjflfi. Pogrefr bc^dt1u6s :'<Šb 5 po-poldttK' -i- Kfljfgrfvoffli ^ippstatterju^e-uiftrla hčerkica Anem?riJft,%F 3 popoldne. Pa&?§b '4id "Bo--Vi-šil hiše ritP VP j e. ^ — 3 IU tlt H je^comal IT 5tt načeloval cestnemu odboru. O seii še poročamo. Drobne novice. Litijski občinski odbor je vo-'iral :nbrtno nadaljevalno šolo v Smartnem 300 Din, 7b. Knragiorg;evičev fond 200 Din, za olepšavo kolodvora v Litiji 700 Din, — Pri vesclici gsrilnega društvji v Litiji dne 7» avgusta jc bilo čistega dobička 16,000 Din — Za občino Hotič bo volišče dre 11. sept-mbra G-adec na glavarstvu, Strašna toča. V forek, 9. avgusta, je silovita huda ura s točo po Svibnani pri Radečah uničila popolnoma vse poliske. pridelke, zlr.sti ajdo, 111 opustošila vse vinograde, da ni pričakovati nika-kega pridelka. Tako so n. pr. šolska okna vsa razbila. Ljudje šo obupani. Nova K«}?a. Graščina Germače barona Apf.il-tern postavlja no poljanski Reki novo žago pod vodstvom inženirja g. Sterzelba. Zastrucljenje. Pred nekaj dnevi je riadla žareča iskra iz lokomotive na roko ge. Mici Mcdič, soproga železniškega nadrevidenta iz Litije. Ker na to malenkost ni par.ila, sc ji je zastrupila kri, da jc morala brž iskati zdravniško pomoč v Leo-nišču v Ljubljani, Stavbno gibanje. Letošnje suho in lepo poletje se pteccj dela po Litiji in okolici. Pobelile ln popravile so sc mnojje liiSe, kakor: Frankova gostilna, Ferlanovčeva hiša in vrl pri pokopališču, Poliskova in druge. G. Čcrne s kolodvora jc dvignil svojo pritlično hišico za eno nadstropje in izgleda sedaj kakor ljubka vila' islotako je dvignil čevljarski rhojster g. Andrej Gorenjec svojo liišn, kjer namerava odpreti vinotoč čez ulico, G. Fr. Kunstler, tovarnar, je postavil na dvorišču poleg parne žage lično poslopje, kjer bo hlev, pralnica, stanovanje itd, G. Jos. Borišek pa jc sezidal na dvorišču umetno hladilnico. Popravlja in zida se pa tudi na Bregu in po drugih vaseh. S Sv. Gore. V ponedeljek na Veliki Šmaren je bil velik shod na naši gori. Bilo je nad 1000 ljudi, domačinov, romarjev in turistov. Drugo opravilo je imel g. Janez Žerjav, katehel iz Ljubljane, Po sv. maši ob 11. uri se jc uprizorila igra »Tri sestre« pri nabito polni dvorani. Popoldne jc bila tombola in igrala jc godba iz Zagorja. Bilo je res živahno vrvenje ves dan. Zvcčcr^jc sicer nekaj nagajal dež, a ni mogel motiti slavnostnega razpoloženja. Novo imeslo - r - r - ■. ' V - ■ Vandaliiem. V noči na uvgifsla so neznani ponočnjaki na cesti čez kapiteljski hrib — najlepše mestno sprehajališče — deloma izrnvuli, deloma polomili 10 klopi, lasi nov.ome5keg& olepševalnega društva ter jih pomelalr na okrog. V noči na 16. i. m. pa so bile na ljubljanski cesli proti kolodvoru razbite 3 električne žarnice. Nad tem vandalizmoin se nieslno občinstvo pač opravičeno zgraža. Želeti je, da se storilci izslede in nc odidejo zasluženi kazni. Vjel se jc. Na mestnem kopališču v Npveni meslu so se dogajale nekaj časa sem Srphe tatvine, ne da bi se moglo storilcu priti na sled Dne 14. t. 111. pa je 'zasačil A. M. tatu v osebi 17 letnega A. K., ko jo. ravne vtikal v dvoj hlačni žep njemu ukradeno lislhico z denarjem. Tatu so predali takoj v bližini se nahaja,jočoinu orožniku. Ilimon. Poročil se je dne 10 t. 111 mehanik, goslilničsr in posestnik g. Alojz ŠkeScle«, bodo italijanske borze zaprtp do 22. avgusta t. I, 17. avg. Današnje devizno Iržišče je bilo živahnejše. Dočim se je povpraševanje gibale v ozkih mejah, je bila privatna ponudba v večini deviz znatna in je ni bilo mogoče vse plasirati. Dosti privatnega blaga je bilo v devizah Trst, Praga, Newyork, Pariš in Amsterdam., Narodna banka pa je dala London. Curih in Dunaj. Trst je bil zaključen po 309.25, le manjša vso!a po 309.30. kar pa v tečaju ni prišlo radi tega do izraza. Največji je bil promet v devizah: London in Curih, potem Trst in Praga. Promet je bil v celem srednji. DENAR Ljubljana. Devize: Amsterdam 2279 bi., Berlin 13.5125 — 13.5425, Curih 10.935 — 10.965 (10.95), Dunaj 7.991—8.021 (8.005, 8.00625), London 275.85—276.65 ( 276.25), Nc\vvork 56.70—56.90 (56.80), Pariz 222-224 (223), Praga 168.20—369 (168.60), Trsi 308.25—310.25 (309.25, 399.30), Zagreb. Amsterdam 22.73 — 22.79, Berlin 13.5125—13 5425, Curih 10.935—10.965, Dunaj 799 do 802, London 275.85—276 65. Newyork 56.69 do 56.89, Pariz 222.25—224.25, Praga 168.20-169, Trsi 308.30—31030. Curih. Belgr#d 913, Amsterdam «07.80. Berlin 123.38, Budimpešta 90.50, Madrid 87.53, Dunaj 73.03, London 25 21125, Newy0rk 518.5625, Pariz 20.33, Praga 1537, Trat 28.25, Bukarešt 3.21, So-fija 3.75, Varšava 57.10. Dunuj. D e v i ze : Belgrad 12.40, London 34.505, Milan 30.68. Newvork 709.40, Pariz 27.835, Varšava 79.27. — Valute: dolarji 708.05, angleški funt 34.46, franc. frank 27.825, lir.i 30.795, dinar 12.51, češkoslovaška krona 21.045. Praga. Devize: Lira 163.8, Zagreb 59.85, Pariz 123.36, London 163.95, Ne\vyork 38.75. VREDNOSTNI PAPIRJI. Ljubljana. ''Dahes so začele kotirati delnico Kranjske industrijske družbe, prvi kurz 360 den., v kratkem prično kotirati tudi tvornicu za dušik. Ruše. — Celjska 197. 199, Ljublj. kred. 14'2 den., Merkantilna 90 bi., Praštediona 850 den., Kreditni zavod 160 den., Kranjska industr. 360 deli., Vevče 185 den., Stavbna 5« den., ŠeMr 101 den. Zagrob. 7% invest. posoj 85'4, vojna odškodnina 349—350, agrarne 50—52, llrv. esk. 91, Ilipo-bnnka 55—56, Jugobanka 91, Praštediona 850 do 860, Ljublj. kreditna 142—147, Šcčerana 490—505, Dunav 515—560, Slavonija 15—17K, Trbovlje 180: Vevče 135—145)4. Dunaj. Efekti: Don.-savcka-jadr. 78.50, Hrv. esk. 9.50, Hipo 6.50, Alpine 14.20, Groinitz 6.5. Leykam 12.5, Trbovlje 60.3, Kranjska industr, 47.75, Mundus 1.46, Slavonija 1,80. BLAGO: Ljubljana, Les: bukova drva suha fko vag. nakl. postaja 1 vag. po 20; deske 18 in 21 mm 75% smreke paralelno očeljene ostrorobe inonte z največ 30% III. od 16 cm naprej fko vag. meja 8 vag. po 520; ponudbe so: deske smreka-jelka 14 mm 4 m od 16em naprej molite fko vag. meja 570 bi, deske smreka-jelka 18 mm 4 m od 16 cm naprej monte fko vag. nakl. nost. 500 bi.; zaključeno 9 vag., tendenca živahnejša. — Deželni pridelki : pšenica bačka nova 78 kg, 2%, brez dopl. ml. tar. slov. p., 30 dni prompt 345.50 do 347.50, ista za september 347.50—350, sremska nova 78/79 kg, 2% slov. p. ml. tar. 30 dni prompt 3-10—342.50, slavonska isto 335—337.50; koruza bačka nav. vozn. slov. p., 30 dni prompt 267.50, ista ml. tar. 262.50, tendenca mirna: zaključkov ni bilo. Novi Sad. Pšenica, bačka 78-79, 2%, 300 do 305, bačka 78-79 297.50—300, sremska 78, 295 do 2,97.50; ječmen, bački 67, 265—270, sremski 05, 260—265; oves bočki 207.50 do 210, sremski, par. Indjija rel. B. 212.50—215; koruza bačka 215 do 217.50, sremska, par. Indjija rel. B. 212.50-215, koruza bačka 215—217.50, sremska. par. Indjija rel. B. 217.50—220. Moka OOsg bačka 445-447.50, Og banatska 435—440, št. 2 bačka 420—425, št. 5 bačka 390—395, Št. 6 bačka 340-345, št. 7 bačka 280—285; otrobi, bački v juta Pečali 192.50—195. Tendenca mirna. Promet 30 vag. 21. avgusta orlovska prireditev v Metliki! imhbbbbbhbmhmbmbmbbmmmbi Spori Službeue objave LNP. — Redna glavna skupščina LNP-a se vrši danes, 18. t. ni. ob 19. uri v steklenem salonu kolodvorske restavracije nn glavnem kolodvoru. Dostop ua skupščino ima poleg tč. Članov podzveznlh odborov |x> en delegat pod-zveznih klubov, ki so redni člani JNS-a, proti pooblastilu svojega kluba. — Tajnik I. ZAKLTlJfEK MARIBORSKEGA TENIS TURNIRJA. V pondeljek je bil končan dvodnevni len« turnir za prvenstvo Slovenijo. Turnir je ponovno pokazal visoko stopnjo tenis-sporta v Mariboru, ki ima za sedaj v Sloveniji absolutno promoč ter jo daleč nadkrllil Ljubljano. Za turnir jo vladalo izredno zanimanje, saj je bilo prijavljenih nič manj kot 118 igralcev. Družabno je turnir pomenil prvovrsten dogodek v Mariboru, pa tudi športno je bil na višini kakor menda še nobeden turnir v državi. Rezultati tekme za prvenstvo Slovenije so sledeči: Gospodje: 1. Leyrer, 2. Hitzl, 3a. dr. Blanke. 3b. Gasparin. — Dame: 1. Sclnveikhardt, 2. Hitel, 3u. Babič, 3b. Grasselli. Gospodje v dvojo: 1. Dr. BlankoHit/.l, 2. Ualbarth-llolzinger, 3a. ing. Baron Kicpach-llal-bfirth, Bi>. Loos-major Šaritbek. Mešani pari: 1. Ilitzl-Hltzl, 2. Sehwraklurd-Leyrer, 3a. Blei\veis- Ravnihar, 3b. Uolzinger-llol-zinger. LAHKOATLETSKA PRVENSTVA SLOVENIJE V nedeljo 14. in ponedeljek 15. t. m. se je vršilo na igrišču SK Ilirije poedinsko prvenstvo Sloveuije v lahki atletiki. Vreme je bilo izredno lepo, morda za tekmovalce nekoliko prevroče. — Tekmovalce sta postavila samo ljubljanska kluba Ilirija in Primorje. Abstinenco drugih klubov moramo vsekakor grajati, ker kaže par premalo razumevanja za to prelepo športno panogo. Za izven-ljubljanske klube jo prvenstvo sicer zvezano s precejšnjimi gmotnimi stroški, vendar bi pričakovali od njih, da pošljejo vsaj svoje najboljše, da merijo moči z ljubljanskimi atleti in |>okažejo napredek lahke atletike v provinci. V nedeljo so je s pričet kom prece j zakasnilo, baje radi nesoglasij s sestavo juryjo za tekmovanje. Tekmovanje samo je poteklo popolnoma v redu, kar je z ozirom nn znana nesoglasja in pe; rednosti pri lanskoletnem tekmovanju, pripisali dobremu, nepristranskemu vodstvu. V posameznih točkah so nekaterikrat nastopila samo po dva ali celo en sam tekmovalec. Pogrešali smo nekateri znane atlete kot Zupana, firegorko in dr., kar j« povzročilo, da so bilj nekateri rezultati, tudi wi našo razmere, jako slabi. Nekateri drugI doseženi rezultati so prav dobri, naj omenimo le Slamičev met diska in kladiva in Režekov troskok. Vseka kor najlepši vspeh je dosegel Slamič, ki si jo priboril nič manj ko štiri podzvezna prvenstva. Dosežena sla bila tudi dva nova slovenska rekorda * disku in troskoku. Rezultati so sledeči: 100 m: Stepišnik (Ilir.) 11.4. 2. Režek (Ilir.V 3. Weibl (Prim.) Vremensko poročilo Meteorološki zavod v Ljubljani, u N Cj cz m S? N « co ■< >3 c H 3 55 60 .5. -i* S cg 53 * 1 i jri Z > 1 1-eM a a Q las II s £ .2 > 3 . >M , 2 2 S H ^ -S t, S > .o — g g ° J3 fc£ "S B H .H 2 A! O tj M S n j* © P M k ® O > 1-4 H o« n > -o 5 is« v IN M O S -S ™ N O) 3 "> £ 1 QJ ® j 1» & I 3-2.3 1 »i 3 ** - S » S« J 3 £3 M ~ .si a M CM o «3 ^ O -e 'ii J3 ž d U S - o C/> 3 ž ali pa 5000 m v 14:45.3 ali 2000 m v 5:23.8 nam o pripravi zadosti pove. Prav pridni so tudi Japonci. Nekoč smo priobčili članek o njih plavačih. Sedaj so se skupaj z drugimi Azijati udeležili vzhodnoazijskih bojnih iger v Šang-haju in je njih desetobojnik Oda zbolj-šal japonski rekord v skoku od 7.24 na 7.37 m. Vsepovsod torej zelo živahno. NEMCI V PARIZU. Dolgo je bil med Nemci in Francozi športni bojkot, sedaj se pa pridno obiskujejo. V Parizu se bo vršil 21. t. m. oficielni boj med Francijo in Nemčijo, in bodo poslali Nemci te-le tekmece v Pariz: 100 m Kornig, Houben; 200 m Kornig, Schiiller; 400 m Biichner, Neumann; 800 m Peltzer, Engelhardt; 1500 m Boltze, Bocher; 5000 m Kohn, Petri; 100 m lese TroBbach, Steinhardt; 4X100 m Schiiller, Wichmann, Houben, Kornig; 4 X 400 m Biichner, Neumann, Schmidt, Peltzer; krogla Bre-chenmacher; skok na daljavo Dobermann, Schu-macher; diskos Hahnchen, Hoffmeister; kopje Molles, Schlocat itd. Najhujši bo pač boj na 800 m; dr. Peltzer ima svetovni rekord na pol milje ali 804.665 m z 1:51.6, Francoz Martin je pa prav pred kratkim tekel 800 m v 1:52.8; pa imajo Francozi še Wiriatha, Fegerja in Baratona. V skupnem rezultatu bodo Nemci zmagali, kakor vse kaže. Naznanila Slovensko planinsko društvo ima drevi ob 8 V restavraciji »Pri Levu*, Gosposvetska cesta, izredni občni zbor. Dnevni red: volitev osrednjega odbora na tri leta po novih pravilih. Poizvedovanja Našel se je na Dunajski cesti pri prelazu zavitek ročnega dela. Dobi se v upravi lista. Izgubila »e je biserna ogrlica. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v naši upravi. n A 7P|Q Stavbeni odbor podružne cerkve nA£r IO. Sv. Roka v Planini pri Rakeku razpisuje oddajo tesarskih, zidarskih, mizarskih, pleskarskih in kleparskih del pri popravi podružne cerkve Sv. Roka v Planini. — Pojasnila se dobe pri načelniku stavbenega odbora Josipu Blažonu od dne 21- do 31. avgusta 1927. — Planina pri Rakeku, dne 15. avgusta 1927. Stavbeni odbor. Cene/še kot pri RAZPRODAJAH se dobi osakoorstno manufakturno blago samo pr TRP1K MARIBOR, Glavni trg Stev. 17 MALI OGLASI Vsaka drobna vrstica l-SO Dtn ali vsaka beseda SO par. Na|man|št oglas 3 aH S II In. Oglasi nat! devet vrstic se računajo vlie. Za odgovor znamko Na vpraianja brez znamke ne odgovur|amol S/užbe /sčejo Izučena BABICA ki jc izdelala šolo z dobrim uspehom, želi dobiti službo na Kranjskem. — Ako je kje mesto prazno, je sporočili na naslov: Rozika Topolnik, babica, Murščak št. 3, p. Slatina — Radenci, Štajersko. KUHARICO popoln, samostojno, išče za 1. sept. slovenska rodbina v Zemunu. Plača dobra. Ponudbe na naslov Ana Pretnar, sedaj Pod-brezje pri Podnartu. KMETSKI FANT star 20 let, pošten in zanesljiv, želi takoj vstopiti v službo kot hlapec pri verni družini, najraje v župnišču. Imenovani želi pismene ponudbe z navedbo plače. - Naslov v upravi lista pod St. 6336 PRODAJALKA izučena v trgovini z mc šanim blagom, išče službe (najrajši na deželi). Va jena tudi nekoliko kuhanja in drugih domačih del. Cenjene ponudbe na upravo lista pod šifro: »Dva meseca brezplačno« štev. 6373. Služba ORGANISTA in CERKVENIKA se razpisuje v Kresnicah. - Nastop 1. oktobra 1927 DIJAKE (-inje) sprejme boljša rodbina v celo oskrbo. - Naslov upravi lista pod št. 6262. PRODAJALKO dobro moč, sprejme M BERDAJS, trgovina s mešanim blagom in semeni, Maribor. Hrana in stanovanje v hiši. 6274 UČENEC za trgovino z mešanim blagom na deželi se sprej me pri Marko Karolinar ju, Račje pri Mariboru. Puškarski pomočnik samostojen delavec ter izvežban kopitar, se išče takoj za stalno mesto. — Ponudbe poslati upravi pod »Eksistenca št. 6213«. AGILNE PRODAJALCE za prodajo na sejmovih proti visoki proviziji — iščem za takoj. Naslov v upravi lista pod št. 6393. DIJAKINJA 1 razr. gimn. išče hrano in stanovanje pri krščan. družini v bližini Zvezde. Ponudbe na L. Erjavec, Medvode. Diilk srednješolec — UIJCIIV isge stanovanje zajtrkom. — Naslov upravi lista pod št. 6334. Cnhfl s hrano oddam OUUU takoj. - Naslov upr. lista pod št. 6368. Majhen kabinet oddam brezplačno gospodični (šivilji), čez dan odsotni proti majhni uslugi. - Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod št. 6384. RAZPISUJEMO |P" dobavo 100 m "•C cementnih cevi. Ponudbe je predložiti do 30. avgusta. - Več se iz-vt pri Direkciji državnega rudnika Zabukovca, p. Griže. 6359 Iščem odjcmalce za namizno in še več za trešeno SADJE "•C največ jabolka. - MODIC FRANC, trgovec sadja -Tolsti vrh, Šent Jernej. PLETILNI STROJ štev. 8/50, brezhiben, na katerem se pleto jopice, telovniki, nogavice itd., se zaradi bolezni v dru žini ugodno proda. Po nudbe in vprašanja na upravo lista pod št. 6383 Dober klavir radi pomanjkanja prosto-ra proda za 6000.— Din Jesih, Bežigrad 16 I. Opremljeno SOBO takoj oddam. — Rimska cesta št. 6, I. nastr. Stanovanje 1 ali 2 sob, kuhinje in pritiklin, v Spod. ali Zg. Šiški, iščem za takoj. -Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »Takoj 72«. Večji moški KROJAŠKI STROJ »Pfaff« 34, ali »Singer«, kupim proti takojšnjemu plačilu. — Ponudbe na upravo lista pod šifro: »Piaff in Singer« 6328. 2 lepi sobi s telefonom se oddasta za pisarno v sredini mesta. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 6394 Veliko kavarno z lepim senčnatim vrtom, na najlepšem in najbolj promet, mestu v Celju, kakor tudi več drugih objektov, ima v prodaji Lovro Čremožnik, Celje, Kralja Petra cesta št. 28. Mlad trgovski pomočnik Slovenec, kateri ima veselje do potovanja, se išče. Neobhodno potrebno je, da obvladuje slovenski in hrvatski jezik popolnoma, ako tudi nemški, ima prednost. Vpoštevala se bo tudi reprezentativna zunanjost in dovršene šole, ter stopnja inteligence. Dotičnik bo v naš sistem delovanja izšolan na Dunaju in bo potem potoval po v^ej kraljevini S. H. S. — Življenjski popis, pisan brez tuje pomoči v slov., hrv. in nemškem jeziku, in vse dokumente in sliko je vposlati na upravo »Slovenca« t MARIBORU pod številko 133.927, FKL. Ad 1 l/lic. kur. Razpis. Podpisani vladni komisar razpisujem v imenu kuratorija mestnega dekli kega li-ccja v Ljubljani na tukajšnji ženski realni gimnaziji troje profesorskih mest: ym nbrr v PšcniCno rcioho najboljših mlinov nudi najoe iieje veletrgovina žita in mievsliih izdelkov A. VOLK. LjutMfana Resljeva cest« št.. 24 RAPISUJEMO DBF" dobavo 120 m jamskega lesa. Ponudbe je vložiti do 30. avgusta- — Več se izve pri Dirckciji drž. rudnika Zabukovca, p. Griže. Stavbno podjetje flCCETTO & drugovi družba 7. o. z Maribor. Korošfeva lil. a) za latinščino s slovenskim učnim jezikom, b) za francoščino in italijanščino ter slovenščino, c) za nemščino in francoščino. Pravilno opremljene prošnje z uradnim zdravniškim spričevalom in dokazilom, da je prosilec jugoslovanski državljan, jc vlagati pri predsedstvu mestnega magistrata do 31. avgusta 1927. Kuraiorij mestnega liceja v Ljubljani, dne 17. avgusta 1927. Za predsednika: Vladni komisar Mencinger, 1. r. VINO pristno kaštelansko opolo 1 dokler traja zaloga, liter 12 Din. VINSKA KLET, Sv. Petra cesta štev 43. Prodajo . Na novo otvoriena trgovina pletenin ŽENKO H3IBAR Na novo! Celje, Slomškov trg 1 (pr farni cerkvi) priporoča cenj. občinstvu svojo veliko tovarniško zalogo pletenih izdelkov, kot nogavice, rokavice, pleteno perilo, športne telovnike vseh vrst i. t. d. po dnevni konkurenčni ceni. Postrežba prvovrstna! Na debelo! Na drobno! Gozdno posestvo, v izmeri 480 hektarjev v lepi zavarovani legi na Pohorju, obraščeno s smrekami in bukvami, prodamo globoko pod pravo vrednostjo za Din 800.000. — Prevladuje z 80 odstotki smreka najboljše kakovosti. Izvrstna prilika za kupca, ljubitelja takih objektov. — Radi točnejših podatkov se je obrniti pod značko »N. A. Pohorje« na Oglasni zavod Kovačič, Maribor. Kupci, pozor! Dne 22. avgusta ob 9. uri se bo vršila v Zg. Domžalah št. 157 sodna razprodaja večje količine mehkega in trdega lesa, desk, tramov, hlodov in remeljev, nadalje raznih voz, 4 konjev, 1 krave in nekaj gospodarskega orodja, in sicer za eno tretjino sodne cenilne vrednosti. — Pojasnila dpje odvttniška pisarna dr. Vladimira Kreča v Ljubljani, Tavčarjeva ulica štev. 1. V papirni stroki popolnoma Izvežban Naš predobri papa Dr. Alojzij Kratil odvetnik in posestnik nas je po daljši bolezni v 65. letu previden s tolažili sv. vere, zapustil. Pogreb nam nikdar pozabnega se bo vršil v četrtek, dne 18. avgusta ob 5. uri popoldne. V Kamniku, dne 17. avgusta 1927. Anica Krairinva roj. Grašek, soproga, Vlado, sodni avskultant, Igor, abs pharm 'mi, stud. ing., sinovi, Nada Peterlinova, Vera Mai lceva, hčeri Franjo Maršič, okr. glavar, dr. Makso Peterlin, notar, .^inesuiik, zeta, Zdenka, Dušan, Bojčko, vnuki. znamko I <7'-V "V* ' ** . '- " .'*•"•, . *V» " Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem sorodnikom in prijateljem, da nam je kruta in neizprosna smrt ugrabila 16. avgusta ob 6 zvečer po dolgotrajnem in zelo mučnem trpljenju našega nadvse ljubljenega, dobrega soproga, očeta in strica, gosp. Franca Lehen posestnika in gostilničarja v 63. letu starosti. — Pogreb blagega in nepozabnega pokojnika se bo vršil v četrtek dne 18. avgusta ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti na pokopališče Dvor. Dvor pri Polhovem gradcu, dne 17. avgusta 1927. Žalujoča soproga FRANČIŠKA LEBEN. — Sestra IMAKULATA, ariulinka, ROZALIJA, hčeri. — JOSIP, IVAN, VENCEL, sinovi. Za vedno nas je zapustil preskrbni oče, stari oče, ded in tast, gospod Oroslav Kos pekovski mojster, častni član gasilnega društva Radeče, podnačelnik Trboveljske gasilne župe, večkratni občinski svetnik itd. v 62. letu zemskega trpljenja, previden s tolažili za umirajoče. Pogreb se bo vrjil v četrtek dne 18. avgusta ob 5 popoldne. Bodi ohranjen našemu atu trajen spomin. Radeče, dne 17. avgusta 1927. ŽALUJOČI OSTALI. ki je sposoben tudi za krajša potovanja, se sprejme. Ponudbe s popisom sedanjega delovanja in prepisi spričeval je poslati na poštni predal 155 Ljubljana. Tudi v Vaši kuhinji ne sme manjkati znamenitih priprav za vkuhavanje originalne znamke W E C K Po zelo ugodnih cenah jih dobite pri Tovarniški zalogi „WECK", Ljubljana, Pazite na Krekov trg 10, f. n. (Tvrdka Fructus). Celje: Maribor: Josip Jagodič. Carl Lolz. Zobni atelje dentist E. KODER stalni sodni izvedenec Ljubljana — Križevniška ulica štev. 8 zopet redno ordinira. Vsegamogočncmu Bogu jc dopadlo poklicati k Sebi našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, starega očeta in tasta, gospoda Franc Narmrn?ka rudniškega upravitelja v pokoju ki jc po kratki mučni bolezni, v 74, lotu starosti, previden s sv. zakramenti za umirajoče, v sredo dne 17. t. m. ob 9 zjutraj zatisnil svoje blage oči. — Pogreb s sv. mašo v farni cerkvi bo v soboto dne 20. t. m. ob 9 zjutraj. Vse prijatelje in znance pokojnika prosimo tihega so-ialja. Trbovlje, dne 17. avgusta 1927, ALOJZIJA NAPORNIK, soproga. Inž. Franc Napornik, sin. — Ana Na-pomik, šolska uprav., hčerka. — Magda Napornik roj. Paravan, sinaha. — Edo in Ada Napornik, vnuka. s'. ■f. Za Jugoslovansko tiskarno t Ljubljani; Karol Če& lirl.jateli: dr. Fr. Knlovec, Uradnik: Frana Tcrseglav.