154. številka.
Ljubljana, petek 10. julija.
VII. leto, 1874.
SLOVE
Izhaja vsak dan, izvzetusi ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po posti projeman, za avstro-ogerske dežele aa celo leto 16 gold., s* P°! leta 8 gold. za četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 goUL, za četrt leta 3 gold. 30 kr., za eu mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom ne računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na čudakih šolah in za dijake volja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od čotiri-stopno potit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. Čo se dvakrat in 4 kr. čo se trt- ali večkrat tiska. Dopisi naj so izvole frankirati. — Rokopisi se no vračajo. — Uredništvo jo v Ljubljani na celovški oesti v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošujati naročnine, reklamacije, oznanila, tj. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
IT ■JlilHjllill 'J. julija.
Poročilo iz dobrega vira, ki nam je bilo včeraj došlo, a ga za denes izdani list nijsmo porabiti mogli in katero iz oficijaluega vira tudi sinočni „Tagblatt" prinaša, pravi, da sta c. kr. novi deželni načelnik za Kranjsko, iu c. kr. namestnik za Trst in Goriško uže izbrana in od cesarja imenovana. Kranjsko vlado bode prevzel kot novi deželni načelnik neki Widman, dozdaj c. kr. svetovalec pri namestniji moravski. Za Trst in Primorje pa pride baron Pino iz Bukovine.
Koliko je bilo ugibanja predno moremo in sicer precej hladno reči za Kranjsko: „habemus papamu. Ce celo vrste kandidatov, kateri so se ali sami za to mesto poganjali ali katere je javno mnenje postavljalo, pregledamo, imamo mnogo imen pred Boboj : Apfaltrorn, Metternicb, Kaltenegger, Ceschi, Deschman, Kotli, Pino, Schvvegl, Napret, Jetmar, itd. Nazadnje pa ne dobi nobeden teb znanib osob mesta, nego iz daljne Morave pokličejo neznanega v naši deželi birokrata!
Kakšen je ta g. WidmanV — kdo rojen mej nami bi odgovoril. Po delib ga boste izpoznali, torej treba čakati, predno bodemo vedeli. A slutiti moremo uže zdaj, da je g. Widman postavljen k nam na namest-niško ali načelniško mesto v priznanje in zabvalo postopanja, s kakoršnim se je odlikoval nasproti moravskim Čehom na način, ki baŠ zdanji vladi dopada, ki ga pa s pravo in celo besedo ne smemo imenovati sarad gospoda državnega pravdnika. Fo tem vemo, da nemarno dosti pričakovati in Slovenci tudi nič ne pričakujemo. Zakonov se bode moral držati on kot vsak, in izven mej
le-teb tudi našega naroda teženje po narodni in politični svobodi ne hodi. Ako je poBlan, da Slovence kroti, videl bode, da se proti naši narodnosti ne da nič več storiti, nego je uže storjeno bilo.
Da slovenskega jezika, uašega deželnega jezika novi naš načelnik ne zna, to je gotovo. Kje se ga bode v uradnijah moravske namestnije naučil V Kako bode občeval z našim ljudstvom, o tem menda „vseui na-narodoro pravična1' vlada uij vpraša)**. Menda že po nazorih onili gospodov, ki visoko nad našim omejenim razumom stoje, bolje in pravičnejšo vladujc in potrebo ljudstva bolj iz-poznava tisti, ki ljudstva v govoru ne umeje in ljudstvo njega ne. Nemci, ta vsem narodom prepravični narod, da, Nemci bi bili menda neizmerno veseli, ako bi v kako njihovo deželo, na primer v gornjo Avstrijo prišel namestnik, ki zna lc italijanski jezik, nemškega pa ne. Gotove*. AH če ne, morajo priznati, da se nam krivica godi. Tu prijemlje iu sili logika k temu priznanju, vsi odskoki in izgovori so prazni, so figovo perje. Ali tudi o tem ne moremo govoriti od srca, ako nečemo konfiskaciji zapasti.
Uzrok, posebno veseli biti, imajo kali tudi naši c. kr. domači višji uradniki, da mej vsemi njimi, mej toliko starimi in izkušenimi birokrati, vlada nij nijednega našla, ki bi bil sposoben. Ker je zdaj navada, da se najvišja politično-administrativna mesta dajo birokratom (morda da bodo tudi po kaki spremembi sistema na mestu) iu ne osobam iz političnih ali parlamentarnih krogov, morala je vlada v daljno Moravo iskat iti enega, tu pri nas ga nij bilo najti! Lep poklon našim gosp. birokratom. Pa veste, gospoda, ki ideal svoj vidite le v tem, da bi Bplezali   na c. kr. lestvi birokratstva od
stopinje do stopinje, zakaj od vas nobeden nij bil pripuščen do vrha, da si ste to s pridnim nemskutarstvom zaslužili v ustavo -vernih očeh ? Zato, ker ta in oni zna še slovensko ali vsaj „pa kranska toliko, da bi kako deputacijo iz dežele razumel, ki bi prišla pritoževati hc a); pomoči prosit pri namestniku N j. Vel. cesarja. Zdi se tako, da je dan denes no satno greb pošten Slovenec biti, ki brani svoj rod in jezik, nego greh bode uže tudi rojen Slovenec bili, ali celo mej Slovenci rojen biti, ali le slovenski jezik razumeti.   Ne verjamete?
Sicer pa nam je vendar Widmau, Če ga prav ne poznamo, še ljubši nego da bi nas bila vlada osrečila h kako osebnostjo iz takozvanili političnih ali parlamentarnih krogov tako zvaue ustavoverne stranke.
O baronu Pino, novem tržaško-primor-skem nameNtt^ku jutri nekoliko besedij.
Politični razgled.
HotruiiJ« dežele
V LJubljani 0. julija.
Na Cviiivm so dobili pri kmetskih volitvah za deželni zbor Staročehi vseh skup 1908 glasov, Mladočehi pak vsega vkup 1200 glasov. Torej stvarno nij tak velik razloček in bolj modro bi bilo, ko bi se od bratovske stranke, ki toliko volilnih glasov premore, treznejše govorilo in raeuj sovraštva sejalo, nego se tega stori v staročeški „Politiki" in „Pokroku". Mej izvoljenimi češkimi poslanci je tudi bivši minister Jireček, kateri je v govoru pred volitvijo se hvaležno spominjal grofa Hohenvvarta.
Na mesto tiun<tv*k<*gn državnega poslanca grofa Belkredija, kateri nij hotel vstopiti v državni zbor, ima se vršiti 8. avgusta nova volitev, i'.elkredi je bil izvoljen v brnski kmetski skupini.
Še nekoliko o Cafu smrti.
in njegovi
Iz Ptuja G. julija. (Izv. dop.J Kakor Vam v štev. 150 „Slovenskega Naroda" naznanjeno, rse je O. Caf 3. julija ob treh po poldne po napadu blaznosti ustrelil. Z Oroslavom Calom izgubi slovenski narod iskrenega rodoljuba, marljivega pisatelja, katerega ime se šteje in še bolj se bode štelo mej učenjake prve vrste. 45 let je Caf neutrudno delal na jezikoslovnem polji, in črez 500 pol je z velikim trudom jezikoslovnega blaga nabral, vsa indogermanska narečja so mu bila znana, kakor skoro nobenemu drugemu.
Oroslav Caf si je, kakor rečeno, sam smrt dal, potem ko je bil ob pamet prišel. Kako stara je Cafova duševna ali možganska
bolezen, tega mi nij mogoče čisto za gotovo povedati, vendar to je sigurno, da do meseca marca tekočega leta nazaj sega. Zadnjo duševno Cafovo delo je namreč studiranje bulgarske biblije, knjiga, ki je leta 1871 izdana. Mej čitanjem te knjige je Caf tako ob spanje prišel, da več tednov nij črez dve uri spal. Od marca meseca naprej pa Caf nij nič težjega več čital, niti nič več pisal. Mnogokrat je svojim prijateljem tožil, kako hudo mu je, ker ne more čisto nič spati, da boleha, da ga pamet zapušča, da ne more več svoje službe opravljati, in da bode zdaj ž njim konec. Odločeval se je tedaj, beueficijatski službi v Ptuju odpovedati se, in k sv. Trojici v Slovenskih goricah v pokoj iti — kar je pa odlašal.
Caf je bil od 13. aprila t. 1. sem v v 01. letu; bil je krepko rasten, in videti je bil vse prej nego bolehen j nihče ne bi bil sklepal na potrto zdravje pri njem.
Eden najvažniših urokov Cofove bolezni je bila gotovo njegova neutrudljiva, brez-primerna marljivost. On je vsak dan 14 ar delal, im samo eno uro se sprehajal. To je bilo za njegovo tolsto truplo premalo gibanja. Društvu se je eelo izogibal. To vse je meuda uže telesnemu in posredno tudi duševnemu zdravju škodilo.
Nekaj dnij pred smrtjo se mu je stoprv začela pamet mešati. Caf je imel zdaj fiksno idejo, da ga ljudstvo sovraži, da ga posebno kanoniki preganjajo. Zadnji dan je rekel svojemu zdravniku — kakor sem Vam uže pisal bil — da bodo kanoniki iz Maribora prišli, njega na smrt obsodili, ob glavo dejali, truplo pa v Dravo vrgli. Nekaj dnij pred tem so ga bili zares kanoniki iz Maribora obiskali. Ali so mu v kaki stvari ugovarjali, ali je sploh kaj mej njimi bilo, tega itak ne povedo.
Gospod prost mu je vsled  one fiksne
Za bnkf*rin*k«'fjfw deželnega pred- 1 sednika na mesto Pinota pride namestnijski ] svetovalec Alesani iz Trienta. <
V tstri se imata dva poslanca za de- t
želni zbor voliti, v kmetskih občinah pazinsko- 1 albonskega okraja 26. julija, v mestni skn- 1 pini piranski pa 27. julij«. i
Nadvojvoda Aibrecht je 7. julija v Varšavo odpotoval, da pozdravi ruskega • carja, katerega potem v Petrograd spremlje. Nemški časniki ne gledajo s posebno prijaznim obrazom to vedno rastoče prijateljstvo mej našim in ruskim dvorom.
V otjerskem državnem zborn je srečno končana debata o novem volilnem redu. Minister Szaparv govori  za vladni predlog in imenuje terjatve zastopnikov narodnostij brez nmne in nemogoče.   Tudi splošno volilno , pravo ovrgava. Volilna postava je potem bila z 230 proti 49 glasom sprejeta, vsi drugi i predlogi pa ovrženi.
Vnanje države.
Mej  ¥lu*ifo  in  Kitajskim žuga nastati prepir.   Kitajska vlada se brani podpisati kupčijsko  pogodbo  z  Rusijo ter je , ukazala,  da se ruska kupčija po Kitajskem na vsak mogoči način moti in brani.
#Vanco«lcj minister vnanjih zadev Duc Decazes je govoril na grobu Goularda znameniti govor, v katerem opominja na , darežljivost in spravedljivost Goulardovo in kliče vse stranke, vse dobromisleče k edinosti in modrosti. Večkrat naglašnje maršala Mac-Mahona kot predsednika republike in obsojuje z nekako grenkostjo onemoglost narodne skupščine prouzročeno od stran-karstva. —
Narodna skuščina je potrdila volitev Ledru - Rollina v vaukluskem departe-mentu in volitev Rondiersa v Girondi. Potem nadaljuje posvetovanje o municipalni volilni postavi ter ovrže predlog, da bi Be rodbinskim očetom dva glasa priznala. Med parla-mentaričnimi strankami so marljivi pogovori o postopanji nasproti Brunovi interpelaciji. Vlada se trudi, da bi si ohranila večino. Mac-Mahon baje namerava, se s posebnim pismom do zbornice obrniti. Ako minister-stvo dobi nezaupnico, teško da ne bi prišlo k resnim dogodjajem. Mac-Mahonova stranka je na vse pripravlena in maršal se ne bode npogibal večini narodne skupščine, ampak, kakor kaže, ministerstvo vkljub nezaupnici obdržal.
Levicentrnm je vladi ponudil svojo podporo s tem pogojem, 1. vlada se zaveže podpirati Kasimir Perierjev predlog; 2. minister Fourtou naznanja s tribune, da vlada zameta plebiscit iu obsoja bonapartistične manevre in 3. državni pravdnik Ilemar, kateri je tožbo proti Cassagnacu tako slabo vodil, se odstavi. Vlada je po dolgem posvetovanji vse tri pogoje zavrgla, a pred javno  sejo  bode  še en pogovor mej Mac-
ideje obljubil, da ga bode v Maribor sprem Ijeval h gospodom kanonikom, in ga prepričal, da Cafove domišljije nijso resnica. Po polndne ob 5. uri so se mislili odpeljati, ali — v istini ne v Maribor, kakor so bolnemu učenjakn rekli, nego v Gradec v blaznico. Caf se lepo obleče, svojo torbico napolni, in se ves za pot pripravi. Predno bi z njimi odšel, rekel je, da hoče še brevir prej prebrati. V tem ga obišče eden tukajšnjih prijateljev, ali Caf ga s tem odpravi, da hoče sam biti in neče z nikomer govoriti, tudi slugi, kateri ga je varoval, ukazal je Caf da mora oditi, da bode lehko mirno brevir prebral. Ta trenotek je Caf porabil in se z revolverjem ustrelil. Iz teh okolnosti se da sklepati, da se je Cafu v tem trenutku pamet toliko zvedrila, da je svoje strašno stanje blaznosti izpoznal in kot v resnici pogumen mož konec storil nesrečnemu Življenju, katero bi mu odslej bilo le strašna
Mahonom in njegovimi ministri, da se napravi končni sklep. Desni centrum je zadovoljen, da maršal ministerstvo obdrži celo tadaj, če v zbornici podlegne. V republi-kaničnih krogih sodijo, da Mac-Mahon in Foortou podpirata bonapartistični apel do naroda. Govori se, da hoče maršal v novembru narod po plebiscitu vprašati, katero vlado si želi.
Najnovejša poročila pravijo, da je pri posvetovanji Branove interpelacije 368 glasov proti 330 glasovalo proti vladi. Iz tega bo velika kriza!
M£arli*ti po svoji navadi ropajo in divjajo, kakor pravi tolovaji. Pri tem pa se sklicujejo na mater božjo, v katere imenu doprinašajo svoje grozne hudobije. Neki general Lizarraga je ukazal, da se mora vsakemu, kdor ime božje, ali sv. device Marije ali svetnikov po nepotrebnem imenuje, zapre, priveze k stebru, v usta pa se mu klin vtakne; v drugič pa se mu jezik z razbeljenim železom prevrta. To je klerikalno. Ali res živimo v 19. veku?
B*»'»isifn zdaj povsod vpeljuje novi okrožni red (Kreisordnung). Vsled tega so delavci v poljskih krajih in tudi drugod zelo vznemirjeni. V Kvednavi pri Kraljeve i so se hlapci in delavci uprli proti novim uradnim načelnikom; morali so vojaki priti, da so mir napravili. Več ko 100 upornikov je bilo zaprtih.
Celo v daljui M*er*iji dela duhoven-stvo vladi opozicijo. Duhovenst vo vse sile napenja, da bi uničilo reforme Mirza 1 lasci -kana, kateri ima zdaj na šaha največji upliv. »Sah je tedaj nemirnežem naznanjal, da jih neče zadržavati, če se jim v deželi ne dopada, naj gredo. A agitacije se muože, mesto da bi ponehale; v poslednjem času so se v teheranskih cestah našla psovalna pisma z žuganjem proti življenju šaha, ako ne odpravi Mirza Hussein Kana. Šah je vsled tega dal nekaj nemiruežev zapreti, nekaj pa izgnati iz dežele. Pa klerus se ne uda z lebka in šanta posebne surove mase. Črna internacijonala si je povsod enaka.
V republiki išttjti se čudne stvari gode. Finančni minister je ukral iz državne kase 190.000 dolarjev in je potem pobegnil v hišo amerikanskega konsula. General Domingue, prihodnji prezident ga je pozval, da se zagovarja in račun položi. Minister tega neče storiti, tako da je Domingue prisiljen bil, hišo konzula od vseh strani z vojaki stražati, da minister-tat ne more iz hiše pobegniti.
Dopisi.
Iz Ituniiiikil 8. jul. [Izv. dop.J Kraj nereda je naše mesto uže mnogo let in ostalo bo pri tem, dokler bode stari „cofJ na krmilu, ki brani vsakemu boljšemu živ-
muka. Revolverja namreč niti nij imel v hiši, nego v predvežji pod neko skrinjo skritega. Tukaj se je tudi usmrtil. Poprej, predno je , sprožil, si je suknjo in prsnik odpel in srajco 1 odkopčal, in se tako na gole prsi ustrelil, v ' srce.
» Pogreb je bil sijajen. Spremljevala ga 1 je za ptujsko mesto nenavadno velika mno-' žina ljudstva, mestno starešinstvo, učitelji, i meščani in kmetje daleč iz okolice. Kanonik i Kosar je Čisto malo nagrobnico govoril, , navzočni narod pak je jokal! Bilo je pre-i tresljivo videti, kako imponira velik duh, ) kako je ljudstvo slutilo v Cafu velikega uče-1 njaka, kakor je poznalo blagega človeka, - častilo poštenjaka, in tedaj njegovo izgubo i obžalovalo.
e Gospodje duhovniki — namreč farizeji v mej njimi — so se od početka nad tem n podtikali, Cafa kot „samomorilca" na poti svečenem pokopališči pokopati. Vendar, ker
ljenja pot v javnost. Grajalo se je uže večkrat po časopisih mnogo reči, a pri nas s« tacih ne prime beseda več in ne predere skozi njihova kosmata ušesa, kakor pri starem svojeglavnem oslu tudi ne pomaga več nobena palica.
Nalomili so bili pod malim gradom za vodo kamenja, menda za mestne mesnice in za vodotoč po šutnji in — čujte! — nalože ga sredi ceste in ga puste ležati, da se ne more mimo iti, nikar pa še z vozom. Je-li dovoljeno, vprašam, zapirati pot, po katerem marsikdo rajši gre kakor črez klanec in posebno z vozmiV Kdo bo zagovarjal če se pripeti nesreča, katera je kaj lahko mogoča, posebno po noči, ker nij nobene razsvitljave ondi? Nij dovolj, da je pala neka osoba uže v vodo? Ko bi se pač hotel tisti zvrniti notri, ki pusti kamenje tam ležati!
Oskrbljevanje mestnega premoženja, naloga odseka petih mož, opravlja se uže mnogo let sem tako neredno in tako čudno, da še tisti sami ne vedo kako, ki so bili v odseka. To se res pravi, norčevati se iz lastnega premoženja. Račnnov nemamo uže bog zna kako dolgo nobenih, in ako se bodo nekateri tako malo zanimali za to reč, ne bodemo vedeli nikoli pri Čem smo. Se menda boje drag druzega !
Neko peticijo, da bi se tožbeno zahtevali računi, pa mnogi še podpisati neče; nzroki so različni in morda naznanim o tej reči še kaj več; denes le poživljam mest-njane, naj odločno zahtevajo svoje pravice in pri volitvah naj gledajo koga da volijo — zvedene in poštene može ne pa: ti mene jaz pa tebe.
Iz Topile pri Novem mesta 7. j nI. [Izv. dop.J Soteske Toplice, lastnina kneza Auersperga, edina zdravilna kopel na Kranjskem, katere voda ima gorkote 300 R. in se pridno obiskuje od ljudstva iz bližnjih krajev, so med svetom gotovo še malo znane; kajti tujcev ne pride mnogo tu sem, dasiravno je kopel zelo koristna zlasti za trganje po udih in za ne še popolnem ozdravljene rane. Pravijo, da je za te bolezni, podagro in revmatizem boljša nego krapinska na Hrvatskem.
Ako dobimo kedaj zelo zaželeno dolenjsko železno cesto, potem bodo tudi soteske Toplice zadobile svojo veljavo, in marsikaj se bode še pripravilo, kar zdaj še pogrešamo.   Zdaj, seveda,  je pot  iz Ljubljane
je bil njih stanu, so si svoje „dvombeu dali odpraviti.
Caf je zapustil najmanj za 6 tisoč gld. premoženja. K temu dragocena njegova knjižnica nij šteta. Njegova biblijoteka ima veliko vrednost. Najimenitniših del je 110, med temi je najbolj dragi sanskritski leksikon v 6 zvezkih, od petrogradske akademije učenosti izdan. Sicer so tu še najbolj drage in redke jezikoslovne knjige.
Rokopisov je velikansk predal poln. čisto novejših spisov se do sedaj nij nič našlo, akoravno je še ob .In rje vem letos svojej sestri in svojemu svaku pravil, da je sedaj neko delo dovršil, ..katero se bode še le po njegovi smrti čitalo."
Oporoke za celo zapuščino nij naredil. Le literarično zapuščino dobi po lastnoročnem Cafovem oporočilu na pol zagrebška akademija zdi-nostij, na pol „Slovenska Matica."
črez Žužemberk ali Novo mesto, ali pa od Železniške postaje na Vidmu jako dolg in dolgočasen, in želeti je, da bi se uže zdaj ceste črez Žuženberk in od Novegamesta do Toplic spravile v boljši stan, da bi se človeku pri vožnji drobje tako ne pretresovalo, želeti je tudi, da bi Novomeška pošta za vožnjo v Toplice napravila si bolj pripraven voz, in da bi se za nedelje in praznike napravil prostoren omuibus.
Kraj je tukaj nekoliko samoten, ali zrak je jako dober, in bližnji lepo zaraščeni gozd je za sprehajališče kaj ugoden, tudi stanovanje, postrežba, hrana in pijača je izvrstna; zlasti pri kopelskem podvzetniku in cena je okolščinam primerna.
Iz f*oi*lce 8. jul. [Izv. dop.] Ker sta dva dopisnika uže govorila o najnovejši prikazni na našej gimnaziji, dovolite da tudi jaz svojo in več prijateljev misel povem. Kolikor toliko, se z obema dopisnikoma skladam. Vendar preveč časti bi bilo za klerikalno gardo, in monsignorju GloboČnikn bi se utegnilo vsled velicega napihnenja kaj človeškega pripetiti, ako bi jim ves ta upliv, namreč odstavljenje enega profesorja in prest avljenje druzega pripisovali. Res je samo to, da, ako bi ne bili klerikalci podpihavali, bil bi še na naši gimnaziji Schenk. Močno se moti kdor misli, da je odstavljen zaradi verskih stvarij samih, (katere tudi ne spadajo k njegovemu nauku in se nema mešati v nje); to je le povod dalo, da se je poleg verskih zadev še dragim disciplinarnim zadevam še od prejšnjega časa na sled prišlo. Po mestu se je uže davno skrivaj govorilo, da se prof. Schenk in dr. VVidmann preveč z dijaci bratita, da jim vse zaupata in da se sploh Žnjimi obnašata kakor sošolca, kar za profesorja nij decornm. Moj namen nij, da bi dotična gospoda črnil, nego resnici na ljubo hočem konstatirati, da sta gospoda kazen zaslužila. Da to vendar ne tako ostre, kakor se jima je namerila, to je res. Konstatirati pa dalje tudi hočem, da bi do tega nikadar ne bilo prišlo, ako bi ne bil te stvari monsig. Castellani v roke vzel in vso stvar pri nadškolijstvu zatožil. Iz prav gotovega vira Vam lehko povem, da je ravnateljstvo više nego 10 krat prof. Schenka resno ustno in dež. šolsko svetovalstvo pismeno opominalo. Gospodu Schenku pa so bili ti opomini — bob v steno in se je malo brigal,  in če  se je to zgodilo,  kar se je
Caf je bil tudi glasbeni umetnik, skladatelj, in je tudi nekatere zanimive glasbene instrumente zapustil. Premoženje, katero, kakor rečeno, nij oporočeno, dobi po postavi: tretji del ptujska farna cerkev, tretji del ptujski siromaki, tretji del sorodniki pokojnika. Ena sestra je v Fravhajmu omožena.
Caf — kakor večina duhovnikov — nij bil postal iz poklica duhovnik, ampak je le, kakor je sam pravil, iz blagosrčnosti želji svoje matere ustregel, katera se je noč in dan jokala, ko je zvedela, da si hoče sin posveten stan izbrati. Razume se, da za tega delj tudi bremena svojega stanu nij z veseljem nosil.
Bil je čist značaj, blaga duša, Čislan od prostega ljudstva kakor od meščanov. Naj mu bode zemljica lehka. Slava pa bode v narodu še večja njegovemu imenu, kadar zakladi njegovega dolgega delovanja pridejo na svitlo.
zgodilo, je tedaj njegova krivda j trezen Človek bi bil to izprevidel. — Tedaj še enkrat : kazen je bila zaslužena zaradi d i s-ciplinarnih pregreškov. Vodja je pri tej zadevi čisto nedolžen. — Slavnemu škofijstvu bi bilo svetovati, da bi blagovolilo tudi iz svojega taborja iztrebiti mladino demoralizajoče elemente.
Iz Ciorl&ke??** G. jun. [Izv. dopis.] V sesiji 13. januarja t. 1. je goriški slavni deželni zbor mej drugim tudi prenaredil nekatere §§. v šolskih postavali, kar se nadejamo, da jih ne bode presvitli cesar potrdil, ker to bi bila gotovo učiteljstvu in šolstvu na škodo. — Spremenil je nekatere §§. tako-le:
1. Dolžnost v šolo hoditi začenja se za otroke po 6. in neha z 12. letom (dozdaj s 14. letom).
2. Deželni šolski svet sme skrajšati Čas dolžnega obiskovanja od 6. do 10. ali pa od 7. do 11. leta (dozdaj do 12. leta).
3. Zidanje in vzdržanje poslopij, za na-jemŠčino, snaženje, kurjavo, svečavo, stanovanja učiteljem ali dotična odškodnina bi morala vsaka občina zase preskrbovati (po sedanji postavi preskrbuje okraj).
4. V občinah I. vrste (»00 gld. plače, v občinah II. vrste f)00 gld. plače, v občinah III. vrste 400 gld. plače. Zdaj so 4 vrste (000, 500, 400, 300 gl.)
Plače bi ne bile tedaj nič boljše j samo to bi bilo dobro, da bi ne bilo 4. vrste (300 gl.), saj za tako se še pastir ne oglasi, ne pa odgojitelj.
5. Nadučiteljem na 2razrednih šolah naj se ne dajo več opravilne doklade, ampak samo na 3 ali večrazrednih šolah.
Občine I. vrste nij na deželi nobene, druge vrste le malo, tedaj bi bila navadna plača 400 gl., ker občin te vrste je največ. Do zdaj je imel eden ali drugi učitelj upanje, da bode postal sčasoma na eni ali drugi dvo-razredni šoli nadučitelj; od zdaj naprej pa, ako bi ta postava obveljala, bi bilo s takim upanjem proč. Ko dobi učitelj plačo od 500 gld. je uže dospel do najvišje stopinje; saj nadučitelj ne more postati, ker 3 ali večrazrednih ljud. Šol je po goriško slovenskem toliko kakor belih vran.
Res je potem takem, kakor je nek sloveusk list meseca junija pisal, da učitelji bi morali biti sinovi in učiteljice pa hčere Rotšildove, češ, da le oni bi lehko izhajali pri tako pičlih plačah. Hči Rotšildova je uže napravila v Parizu izpit za učiteljico z odliko, to je istiua ; ne vem kaj namerava?
Dalje velika napaka bi bilo to, da bi nehali otroci v šolo hoditi z 10. ali 11. letom.
S 13. letom življenja stopi človek v tisto starost, v kateri so njegovega uma zmožnosti uže bolj razvite, da, kar sliši, hitreje razume in kar se je naučil, lažje obdrži. Zategadelj je šolski poduk, ki se ga je kdo v tej dobi udeleževal, koristnejši in določno važniši za praktično življenje; če pa dolžnost, v šolo hoditi v tej starosti neha, izpuste se otroci iz šole o takem času, ko so za dejansko življenje telesno in dušno še preslabi in nezreli in — ker mladina zarad površnosti, kar se je navadila pozabi — še predno ima priliko v šoli pridobljene znanosti za življenje porabiti.
Kar točko 3. zadeva, moram omeniti, da ravno zarad tega namena se je v novi šolski postavi določilo, da ima za ustanovljenje in vzdrževanje  potrebnih  ljudskih  šol, šolski
okraj skrbeti, ker moči mnogih, sosebnc* manjših občin so preslabe, da bi one same mogle zalagati pomnožene stroške za ljudske šole. Vsi učitelji, ki so pred vpeljavo nove šolske postave služili, dobro vedo, da so občine, z malimi izjemki, za šolska poslopja in učiteljska stanovanja tako skrbele, da se bogu usmili! Najbolje je, da ostane pri tem, da okraj vse preskrbuje. Saj vidite, kako se godi na Kranjskem.
Tožijo, da je pomanjkanje učiteljev, saj nij čuda, če se jim taka prihodnost obeta. Skrbeti in delati se mora na to, da bode učiteljski stan res spoštovan in plačan, kakor se spodobi, potem ne bode pomanjkanje učiteljev. — Bomo videli, kaj naredi naš si. deželni zbor to jesen.
Domače stvari.
— (O novoimenovanem ees. kr. kranjskem dež. načelniku) govorimo na prvem mestu tega lista.
— (Baron P ino) dozdaj deželni predsednik v Bukovini pride za deželnega namestnika v Trst.   Ceschi je v pokoj dejan.
— (Imenovanja.) Avskultant P. Rich-ter v. Binnenthal pride za adjunkta v Brežice, g. Iliašič pa za vodjo gruntnih knjig v Rogatec. G. Avgust Ur bas, c. k. okrajni sodnik v Postojni je imenovan za deželnega svetovalca pri okrožnem sodišči v Olji.
— (Preuzvišeni škofStrosmaver) se je potovaje v slatinske toplice na potu mudil v Zagrebu. Zdaj je menda uže v Slatini.
— (Toplice.) V Slatino je prišlo do 3. julija 782 osob, v Krap i no do 28. jun. 851 osob.
— (Iz Mengša) se nam piše: Mengiško bralno društvo napravi v nedeljo 12. t. m. ob 7. uri zvečer pod novovoljenim odborom veselico s sreČkanjem. Tudi se bode govorilo in deklamovalo. Cisti znesek pri sreč-kanji je namenjen za podporo dramatičnega društva. Odbor.
— (Iz Maribora) se nam piše: V nedeljo se je pri nas obhajala svečanost vojaških veteranov. Stvar je bolj velikansko izpala nego smo mislili, ker je iz dežele prav veliko veteranov prišlo, kacih 200. V ,,kade tenštiftu" je bila veselica in potem pri Gotzu — ples. Bilo je jako zanimivo videti stare može plesati plese, katerih tu še poznali nijsmo.
— (Poštni škandali.) V Maribora na pošto dano pismo s kaligrafično lepo pisano adreso, ,.v Krškem, na Dolenjskem" je romalo preko Križevca, Karlovca, po vojaški granici in še po drugih poštah predno je adresatu v roko prišlo. Dokaz imamo v roci. Taki škandali se gode, ker slovenske poštne uradnike gonijo iz dežele v Bukovino tja, nam pa pošiljajo Nemce jezikovne niče-vedce.
— (Tolovajstvo.) Iz Maribora se nam piše: V soboto 4. t. m. na večer se je šel mej spodnjo in zgornjo sv. Kunigundo domač fant v Pesnico kopat. Na potu proti domu napadejo ga trije možki iz mej katerih jc bil edan še mlad dečak z nabrušeno koso v roki. Reko mu: ..denar sem ali pa te pre-bodemo". Eden mu začne po žepih segati. Fant močne narave, sune ga od sebe, ali v istem hipu dobi eno Črez glavo, da se na tla zgrudi.   Zdaj so mu preiskali žepe in
so mu vzeli aro in vse danarje, katerih je bilo vsega skupaj *0 kr. Ranjenec se je še le tretji dan zavedel. Sndnija je stvar ostro
v roke vzela, in se jej ^ tudi pohieČilo voo tri zasačiti v osobah dvcL hlapcev in eaeea fantuhua. I otovo bodo ostro U.i/novani, a kaj pomagf vse to, «5c so postavo preuiehkc. Naj bi se napravile pri^lue delavnice, da bi taki ljudje vaaj toliko zaslužili, kolikor je stroškov, da so za vselej odstranjeni.
— (Nesreča..* iz Vidma se nam piše 7. jul. so se v Savi kopali trije pokovski pomočniki Mlajši utone, h uobeden izmej starejših nij torajže imel, d;', bi ga bil ven izlekel, oba sta se bala. Se le dva druga sta ga ven izvlekla. Drog duu se gre zopet eden onih bojazljivih pomočnikov (doma je iz Studen'a pri Ljubljani) kopat, io sam — utone.
— (V deželno učiteljsko konferencijo v Grade i) so voljeni sledeči uči telji po sloveuskom štajerji za breftl<i okraj g. Ivan Orni k, nadučitelj v Brežicah; za celjske okolice okraj g. Filip K oder man, učitelj v Frankolovem: za gornjogradski okraj g. Mibal Čer v, učitelj v Gornjem gradu za kozjanski okraj g. Frauce Bnbeim, učitelj v Kozjem ; za laški okraj g. B. Krop ej, učitelj v Zidanem niostu j ia ljutomerski okraj g. Ivan Lupaju e, nadučitelj v Ljutomeru, ra ormužki (»kraj g, Scbmidingei J., nadučitelj pri Veliki Nedelji, za ptujski okraj g. Ser ne C Alojz, učitelj pri sv. Andražu na GoriČkem in g. lak. Ferk, učitelj v Ptujem; za rogaški okraj g. S. S k ra bel j nadučitelj pri sv. Križi, za sevniški okraj g-. Neb. Kregar, učitelj pri sv. Antonu; za vranski okraj g. J ur. A g rež, nadučitelj v Braslovčah; za šoštanjski okraj g. Franjo Hernavs, nadučitelj v Šoštauji; za marcu berški okraj g. Mihal Nerat, nadučitelj v Ribnici; za slovenjegraški okraj g. Bar le J., nadučitelj v slov. Gradcu; za okraj mariborske okolice g. M U11 n er, glavni učitelj v Mariboru in g. Koš k ar, nadučitelj v Lem-bachu; za slovenjebistriški okraj g. Moge, učitelj v slov. Bistrici; za sv. lenartski okraj g. Unger, učitelj v sv. Lenartu; za konjiški okraj g. Peter K a pun, nadučitelj v Konjicah ; za šmarijski okraj g. Matevž Suma r, učitelj pri sv. Vidu : in za gorujeradgonski okraj g. Baucr, nadzornik v Cmureku.
„81, U>
— (Neki g. Jereb) baje uradnik banke „Slovenije" naznanja v „Novicah" in ta-rovškem listu, da bode komaj pred nekaterimi tedni v našo domovino prišli g. Blaške, tudi uradnik iste banke, v družbi „euakomistečih Slovencev" ustanovil „izposojevalno in založno društvo". Najbrž misli posojilničuo in hranilnično zadrugo, pa terminologije ne ve. A naj bodo beseda taka ali taka, tudi ptvar ne bode nikdar ustanovljena, dokler se bodo taki možje kar na čelo postavljali. V teh rečeh je uže treba, da izvemo prej ono „družbo enakomisleČih Slovencev", predno moremo to
„gospodarsko" naznanilo kot resno vzeti, kajti, kaj predstavljata gg. Jereb - Blaške? Oba naj gledata in študirata neumorno in
najptcj, kak<< koristiti banki „Sloveniji ', in tani jc študirati in delati za oba več kot dovolj, ;.li ne V Čemu moči drobiti? Posojil ničua zadruga bode za Ljubljano in okolice brez u.iju ustanovljena, ca to je uže poskrbljeno. Mimogrede bodi še rečeno, da se jako čudno bere, ako kak uradnik za nov institut h tem propagando delati hoče, da onega brcne, kateri mu službo daje, kar gosp. Jereb dela z besedami : „ob enem naznanjam, da to društvo z banko ,.Slove nijV' ne bode v nikaki zvezi."
Raziie vesti.
■' (Srbska in Črnogorska vojska.) Srbska vojska obstoji iz ene brigade pešcev, ene kavalerijske švadrone, 24 baterij in 4 genij kompanij. A ta redna vojska je upravo samo jedro za narodno hrambo. V sili postavi Srbija na noge U2.300 mož, 85.700 konj in l'J2 kanouov, sila, katuru je tem izdatnejša, ker so vojaki izvrstno ob oroženi in vojaški duh srbskega naroda kake pomanjkljivosti v taktični izreji popolnem poravna. — Crnogora ima redne vojske samo 600 pešcev, 100 jezdecev in 24 ka nonov. V vojski pa uajmeuj lo'.OOO mož na noge spravi.
* (Studentovke.) Na medicinski aka deiniji v Petrogradu se če dalje več študen-tovk daje vpisavati. Pri letošnjih skušnjah so vsi profesorji izrekli pohvalo tem ženskim študentom za njihovo veliko marljivost in za temeljiti napredek v medicinskih vednostih. Na akademiji je 200 študentovk.
* (Kuga) hudo razsaja v Aziji in Afriki. Turčija proti razširjenji te strašne bolezni premalo stori«
Dunajska boraa 9. julija.
(Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcib .   70 gld Enotni drž. dolg v srebru    .   .   75 „
1860 drž. posojilo.....110 „
Akcije narodne banke . . 983 „ Kreditne akcije .... 228 „ London     ........ 111 „
Napol..........8 n
C. k. cekini.......— „
Srebro.........104 „
■HODBI
10 30
gfi
70 agi.
Poslano.
Vse« bolnim moč in zdravje brez leka
bre* i  oSkov po iz\i
RevaleAe k Barrj
Odstranenjo vs« h bolezni brez Irka in stroškov z iz\ rstno zdravilno hrano Kevaiesciere da l'arry iz Londona, katera pri odraščonih in otrokib svojo stro-Sko 50krat v drugih sredstvih prihrani.
Izpisek iz 75.000 ozdravljenj bolezni v želodci, v živcih, v drobu, v prsih, na pijačah, v grlu, v du5-njaku, na žlezah, na ledvicah in v mehurji — od kojih se na zabtevanje posnetki zastonj in franko dopošljejo:
Spričevala it 84.110.
V Napolji, 17. aprila 1862. Moj gospod ! Vslod bolezni na jetrah sem bival sedem let v strašnem stanu sušenja in vsakovrstnega trpljenja. Nijscin bil v stanu no citati niti pisati ; moji živci so so tresli po celem životu, slab:i prebavljivost, vedna nespečnost in imel sem /mirom razburjene živce, da nijsem nikjer našel miru , pri tem sem bil tudi silno otožen. Mnogo zdravnikov je svojo umetnost poskušalo, a ne da bi mojo trpljenje olajšali. V popolni obupnosti Si .m ValO Kevalesciere poskusil In zdaj, odkar sem jo tri mesece užival, se zahvaljujem ljubi nm Bogu. Uuvalescioro zasluži uaj-večo hvalo, oua ine jo popolnem zopet ozdravila, tako, tla moreni svoje družbiusko stališče zopet zav-ziiuati. Z iskreno hvaležnostjo in popolnim spoštovanjem
Mumuise de Brehan.
Spričevalu Nt. 66.810.
Neufchateau vVogedeti,), 23. deo, 1862, Moja hči 17 let. stara, je trpela vsled pomanjkanja svojih plavil na strasni razburjenosti živcev, Imenovani sv. Vidov ples , in vsi zdravniki hm dvomili na mogočesti kakšno pomoči. Od tega ćasa sem ji po nasvetu prijatelja, Kuvalesciere dajal, in ta izvrstna hrana jo je na začudenje vseh, kateri trpečo poznajo, popolnem ozdravila. To ozdravljenje je tu veliko pozornost vzbudilo in umi igo zdravnikov, ki so to bolezen za neozdravljivo proglasili, se. zdaj čudi, mojo hčer močno, čvrsto in popolnem zdravo videti.
Martin, Officiere Comptable en retraite. Točneje,  kui meno,  prihrani iiovaieucie±e pri jdraAčenih in pri otrocih 50kr,at svojo ceno za zdravila. V plehastih pusicab po pol funta 1 gold. 50 kr., funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fun-iov 10 gold., 12 funtov 90 gold., VA funtov 36 gold., — Rovalesciere-Biscuiten v pušicab & 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr. — ltovale-aciere-Chocolateo v prahu in v ploščicah za 12 tas 1 gold. 50 kr., 24 tas 2 gold. 50 kr., 48 tas i gold. 50 kr., v prahu za 120^ taa 10 gold., za 288 ta« 20 gold., — za 576 tae 36 gold.
Prodajo: Barry du Barrv & Comp. na Da« nuji, IVallliHehKAMMe fit. 8, v LJubljani Ed. M a h r, v ttratlol bratje Oberanzmovr, v Ins-brnku Diechtl & Frank, v Celovui F. Birn-bacher, v lion£l Ludvig M.Iillor, v Mariboru K o letni k & M. Morio, v Heruna J, B. > t. a: kii a u s u u, kakor v vseh mestih pri dobrih le-karjih in špecerijskih trgovcih; tudi razpošilja dunajska hiša na v se krajo po poštnih nakaznicah ali povzetjih.
i m rum it -i i——■mrT'T ibm 'iiisif musinininju
kr.
». 150.000,
125.000, 120.000, 115.000, 110.000 tolarjev
jo glavna dobitka
novega kapitalu« hg'a srečkanja
od vojvodako bruniviske vlade garantiranoga. In se mora v malo mesecih i;t.500 dobitek odločiti.
1. srečkanje je užo
23. in 24. julija 1874.
Cena je za
eno originalno srečko  ......  6 gld. dO kr. a. v.
pol  originalne srečke......3    „   80   „ „
čotrt      „ „ ......1    „   65   „ „
1'itini BEfi ogrleđ /uNtonj. Ce se znesek pošlje se vnanje naiočbt promptno  in  direktno  izvršujejo.   Naj so obrne zaupno na našo firmo, kateri je iztrženje zgornjih srouek izročeno.   Dobltno listo takoj po odločanji.
Brata Lilienfeld,
trgovina z državnimi papirji.
'140--.'i)
Tujci.
8. Jul i j a:
inrojia; gi. Ateuis VVllli, lejtnant iz Celja. — Maller, z gospo, iz Gorico.
Pri sion.i : Tičin z gospo, Ja-gogiure, Naioiih iz Taua. — llrovat iz červolja — Kaliger ia Batovioe. — Coletos, Kiirbl s familijo iz Trsta. — KofHer, VVatzlavik, Jelko iz Dunaja. — Marceglia iz Keko. — PetrovČič A. iz Kočevja.
Pri Slallčl : (ieorgi iz Leipciga. — Guttman, Landvogl, Bluuionthal iz Du-
naja. — rfeffel iz OalonfelBa, — Gio-bočnik iz Železnikov. Sobleimer, Scbratl iz Kotenniaiui. — Iliiniguian i/. Kielena. — Loser iz Kočevja. — llel-man iz Iglave. - Steun i iz Linca. — Osmo iz Trsta.
Pri Zamorci i Plosoi \/. Rateč. — Boheiner, Btedler i/. Tista.
Na glavnem trgu štev. 11 v Gramackega hiši jo za prihodnjo Mihaelovo za oddati 1 soba s kuhinjo in veliko kletjo; posebno za krčmo dobro. Vprašati je pri gospe Stare, št. 194 v Balendrovili ulicah.    (176—Ji
Podpisani slavnemu p. v
t. občinstvu naznanjajo, da so prevzeli
gosp. Tomu/a Volt«> v judovskih ulicah, in da bodo tam najhitreje in najceneje izdelovali vsakovrstne
čevlje sa gospe, gospodične in za gospode,
ter prosijo častite občinstvo, naj so mnogo naročaje.
Franc Sedlar & Comp.,
JudovHke ulnr. v Cierlieijevl hiši.
(175—2)
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in tisk -Narodne tiskarne".