pogledi umetnost kultura družba WWW.POGLEDi.Si štirinajstdnevnik 28. marec 2012 letnik 3, št. 6 cena: 2,85 € IzviRNA dRAMATiKA Res tukaj in zdaj? JEZiKOSLOVJE Dan zmage Prvič v slovENščiNi Pogovor s Patrickomjfei Natipkaj David Foster Seriotom ^Hlangažirano zgodbo! Wallace Šolstvo Takšne šole si ne želim Kulturna dediščina inreciliKO^tjo ^ 'M > i k. i ! K ^ y ii^fe 1 H 9771855874009 MARIB0R2012 Evropsfea prestolnico bulture Moribor • Munho Sobota • Velenje PtMi • Novo mesto • Skyjenj Gradec IZPOSTAVLJENO med 28. 3. in 11. 4. 2012 Sreda, 28. marec NOVA F, tendence v slovenski fotografiji Otvoritev razstave Kraj: Maribor Lokacija: Fotogalerija Stolp Ura: 19.00 F v sintagmi Nova F pomeni fotografija. Tako so poimenovali razstave, ki so pred dobrim desetletjem nastale na pobudo aktivnih fotografov in so predstavljale takratne formalne in vsebinske novosti v fotografiji. V letu 2012 je pobuda obujena v nekoliko spremenjeni obliki. Nalogo selektorja in oblikovalca koncepta je prevzel Vasja Nagy, samostojni in mednarodno uveljavljeni kustos razstav z alternativnimi in mejnimi razstavnimi vsebinami. Med njimi je v zadnjem letu najbolj odmevala serija razstav po galerijah evropskih mest Art in a Suitcase. Nova F v letu 2012 vsebuje tri razstave, ki predstavljajo najnovejše dosežke v fotografiji, močno odvisne od novosti, ki jih prinašajo razvoj znanosti, tehnik fotografiranja in postopkov reproduciranja, vpetost medija v družbeno tkivo ter spremembe estetskih in umetnostnih vzorcev. Razstava traja do 11. maja. sobota, 31. MAREC FESTIVAL ROMSKE KULTURE ROMANO ČHON Različne lokacije v partnerskih mestih EPK in v Mariboru IV. festival romske kulture Romano Čhon (Romski Mesec) bo potekal v Sloveniji, Makedoniji in Srbiji od aprila do junija in bo ponujal raznolik program. V Mariboru si bo mogoče ogledati likovno razstavo romskega slikarja, etnografsko razstavo predmetov, ki so jih skozi zgodovino uporabljali Romi in premiero romske gledališke predstave. Obiskati bo mogoče predstavitev romskih kulinaričnih značilnosti, teden romskega filma, prisluhniti pesniškemu recitalu romskih pesnikov ob glasbeni spremljavi in se udeležiti plesnih delavnic in predstav tradicionalnih romskih plesov ter delavnic igranja na značilne romske inštrumente. Za najmlajše bo poskrbljeno z lutkovno predstavo Najboljši ciganski muzikant. Družbenokritični obiskovalci bodo vabljeni k razmišljanju, spodbujanju kreativnosti, medsebojnemu spoznavanju in razumevanju različnih kultur, kooperaciji in solidarnosti na delavnicah in predstavah posebnega, tradicionalnega, neinstitucionalnega gledališča senc - Karadj oz. Osnovnošolci bodo o svojem dojemanju in spoznavanju večkulturnega družbenega okolja govorili na stripovskih delavnicah. Vrhunec festivala bo 21. aprila s koncertom svetovno priznane romske glasbenice Esme Redžepove. Vpliv festivala na akademsko-znanstveno in raziskovalno področje bo viden skozi predstavitev dobrih praks dela z Romi v nevladnih in mladinskih organizacijah, ki delujejo v JV Evropi. Izvedbi festivala se priključuje Filozofska fakulteta Maribor, kjer bodo profesorji in študentje različnih oddelkov organizirali ciklus predavanj na teme multikulturnega dialoga, človeškega dostojanstva, stereotipov in predsodkov ter socialne integracije romske skupnosti. Sreda, 4. aprii DVANAjST: TZVETAN TODOROV Kraj: Maribor Lokacija: SNG Maribor - Kazinska dvorana Ura: 19.00-21.00 Vsak mesec leta 2012 bo Maribor gostil izjemno, na svojem področju v mednarodnem merilu ključno osebnost z raznih področij ustvarjalnosti; od umetniških zvrsti do filozofije. Povezovalni moment in izbirni kriterij vabljenih je, da bodo posebej za to priložnost zasnovali izvirni pogled na izbran aspekt prihodnosti. Po Borisu Groysu prihaja v Maribor francosko-bolgarski filozof Tzvetan Todorov (1939), častni direktor za raziskave na Nacionalnem centru za znanstvene raziskave. Med letoma 1983 in 1987 je vodil Raziskovalni center za umetnost in jezik. Znan je po svojih prevodih ruskih študij o formalizmu (1965), njegove raziskave o zgodovini humanizma poudarjajo delo J. J. Rousseauja, Montesquieuja, Montaigna, Benjamina Constanta in Jacquesa Cazotta. Petek, 6. aprii centralna posTAjA Kraj: Maribor Lokacija: Koroška cesta 5 Ura: 20.20 »Centralna postaja« je informacijsko vozlišče in produkcijski center v mestnem jedru. V letu prestolovanja bo z informativnimi prikazovalniki v izložbenih površinah nagovarjala mimoidoče, producirala in izobraževala ter tako tudi sooblikovala estetsko podobo mesta. Dogodki, tako festivalski kot novonastale (ko)produkcijske vsebine, so razdeljeni v tri module: INFO, MEDIA in TRANSMEDIA. Dogodki bodo preko spleta v živo dostopni povsod, zmeraj in vsem. MEDIA: modul, prvi del projekta Centralna postaja, postavlja na ogled podatkovni arhiv Mednarodnega festivala računalniških umetnosti od leta 1995 do danes. Sestavlja strukturiran kolaž dokumentarnih arhivskih posnetkov iz preteklih festivalov, poročil, intervjujev in zapisov na straneh digitalnih, elektronskih in pisanih medijev ter posameznikov. Obenem omogoča dostop do vseh prostorov dogajanja festivala, do spletnih mest avtorjev in avtoric, projektov, pa tudi selektorjev ter institucij, ki so se skozi leta predstavljale na festivalu. Mladost IGOR MAROJEVIČ, BEOGRAD Ko se v Srbiji izve, da je nekdo javno in včasih tudi do smrti pretepel političnega ali nogometnega nasprotnika, drugače mislečega, tujca ali redarja v nevarni množici, se prst najprej uperi v mladino. Po ukoreninjenih predstavah in izkušnjah iz leta 1968 mladim sicer pripada avantgardna vloga: alternativne rešitve in pospeševanje družbe. Vsaj tako je v razvitih družbah, ne pa tudi v Srbiji. Devetdeseta so za to državo desetletje raznih diskontinuitet, katerih uvele plodove narod v polnem zamahu uživa šele v 21. stoletju. Držijo tudi posplošitve o otrocih, ki so bili takrat izpostavljeni turbofolk kulturnemu modelu, tj. svojevrstni mentalni karanteni, in so premalo (ali sploh nič) potovali, kar se odraža v njihovi viziji sveta. Če dandanašnji na kakšnem hitrem vlaku ali letalu slučajno poklepetam z dvajsetletnim zahodnjakom, hitro spregledam, da mi kljub starostni razliki nima kaj dosti novega povedati. Običajno gre za zrelo osebo, ki ve, kaj hoče, tekoče govori več jezikov in je veliko potovala po svetu. Taka oseba običajno od mene želi izvedeti, ali so manj znani podatki o drugem/tretjem svetu in nepričakovane izpeljanke splošnih pojmov paradoksi, ki v urejenih družbah tako ne vlečejo k življenju, ampak k umetnosti. Tukajšnja mladina je popolnoma drugačna. Ko sta se npr. leta 2008 na volitvah soočila demokratski kandidat Boris Tadič in radikalno nacionalistični Tomislav Nikolič, je bila po raziskavah javnega mnenja glavnina volivcev med dvajsetim in tridesetim letom naklonjena slednjemu, medtem ko se je populacija, stara med 40 in 60, večinoma odločila za progresivnejšo izbiro. Namesto da bi bil ta sloj (če se opiramo na univerzalne predstave o mladini) naklonjen približevanju Zahodu in se zanimal za Drugo, se v srbskem primeru večinoma zanima za čim večjo ignoranco ali celo uničevanje Drugega. Ko je za čezmerno nasilje mladostnikov treba poiskati izgovor, ga starejši praviloma najdejo v nezrelosti storilcev. Tako so zaradi večletnega pritiska javnosti mlademu navijaču Crvene zvezde Urošu Mišiču zakonsko določeno kazen prepolovili, saj naj dokazov, ki bi ga bremenili poskusa umora, ne bi bilo. Ker pa so vsi ti dokazi obstajali, so začeli z raznimi oblikami protestov, češ da je bil mladenič obsojen samo zato, ker je pri devetnajstih na tekmi svojega ljubega kluba z baklo osmodil policista. Posebno zanimiv je jezik tega družbenega sloja. Srbska mladina govori mešanico žargona, dobesedno razumljenih ali prevzetih anglizmov in jezikovnih okraskov iz argoja kriminalnih krogov, kar vključuje tudi številne pomanjše-valnice. Pogosta raba »ljubkovalnice« brate ni naključna. Srbski jezik je pri tem samostalniku sicer manj pripraven, čim se vmeša jezikovni kolektiv, ki titulo, kot je ta, širi na področja, ki imajo v drugih jezikih znatno skromnejše poimenovanje sorodnik. Tudi v hrvaščini ali bosanščini ne obstaja tetin ali stričev brat. Kot vidite, srbščina včasih razkriva kolektivistični mentalni ustroj svojih govorcev in celo govorcev hrvaškega in bosanskega jezika. Zvalnik brate se torej v jeziku mladine uporablja za govorno ljubkovanje oz. njegovo parodijo, žargon pa z izključitvijo drugih govorcev in anglizmov kaže na navidezno poznavanje duha časa. Zvalnik brate je tu tudi zato, da - čeprav podzavestno - oriše poslovni smisel in občutek za iskrenost, oboje po vzoru tistih iz kriminalnih krogov, kjer je bilo omenjeno ljubkovanje razširjeno že v devetdesetih. Nasploh omenjena »zvalniška« jezikovna struktura mlajšega sloja odslikava aktivnost in pragmatičnost, kakršno bi pričakovali od kake precej starejše skupine. Njihov slovar je tako ekonomičen, da mnogi mladci iz sosedstva neredko reducirajo svojo komunikacijo le še na bučne onomatopoije po principu človeških glasov z veliko več mesti za samoglasnike kot za soglasnike. Medtem ko sem poslušal takšno fantovsko kričanje po Zemunu, sem se spraševal, ali je vse to vpitje namenjeno oznanjevanju govorčevega zadovoljstva nad lastnim viškom energije ali pa se tudi sam sprašuje, kaj s tem sporoča. Povratnica iz Avstrije je na spletni strani srbske diaspore (www.srpska-dijaspora.org) povzela razlike med svojimi vrstniki tu in tam: »V Srbiji na žalost mnogim niti v zrelih letih ne pade na pamet, da bi najeli stanovanje, tudi kadar si ustvarijo svojo družino. V tujini smo se z vrstniki še pred polnoletnostjo naučili kuhati zase in hodili na banko plačevat račune, v Srbiji pa opažam strah pred samostojnostjo.« Bloger z Mycityja (www.mycity.rs) pa je sebe, ko je govoril o pomanjkanju državljanske zavesti pri mlajšem sloju, duhovito oklical za upokojenca z 20 leti. čeprav so srbi po nekaterih meritvah prvi V REGIJI po uporabljanju facebooka, sorazmerno malo lokalne mladine uporablja virtualni MEDIJ za t. i. potrebe nadgradnje. Zdi se, da ta sloj ni dosegel duha časa le z rabo anglizmov, ampak se je naučil uporabljati tudi internet. Čeprav so Srbi po nekaterih meritvah prvi v regiji po uporabljanju facebooka, sorazmerno malo lokalne mladine uporablja virtualni medij za t. i. potrebe nadgradnje, kot so v tem kontekstu rezervacije potovanj (kart in sob v nekem tujem hostlu oz. hotelu) ali kraji, vredni obiska, torej za stvari, ki jih njihovi zahodnjaški vrstniki redno najdejo prek spleta. Kot pravijo raziskave medijskih navad mladih med 12 in 35 letom, ki jih je objavilo Vreme in komentiral Zoran Stanojevič: »Internet največ uporabljajo za druženje na socialnih omrežjih, gledanje filmčkov na YouTubu, pošiljanje sporočil in e-pošte, pa tudi za branje novic in brskanje [„]. Zlasti porazni so podatki o uporabi interneta za kakršnokoli trgovinsko ali denarno transakcijo, kot je npr. elektronska banka. Več kot polovica (56 odstotkov) na internetu nikdar ni obrnila niti dinarja, samo dva odstotka mladih pa se tega poslužuje vsakodnevno. Če zaostrim: to generacijo internet sicer maksimalno zanima, vendar ni pripravljena plačati za kakršnokoli vsebino in tudi nima idej za razvijanje poslov na spletu ali karkoli v tej smeri.« Tu žal pridemo do pričakovanega zaključka: ne glede na množičnost naša mladina internet raje uporablja za najbolj osnovno, primarno komunikacijo. Igor Marojevic je srbski pisatelj in avtor večkrat nagrajenega prvenca Žega. Pred nedavnim je izdal drugi roman Šnit. Piše urbane zgodbe iz sodobnega vsakdana Beograda in Barcelone, njegove knjige pa so prevedene v španski, portugalski, katalonski in makedonski jezik. Je član katalonskega in srbskega PEN Centra. Prevedla Nina Pfajfar Besedilo je nastalo v okviru programskega sklopa EPK -Maribor 2012 Življenje na dotik, kjer so dnevno objavljena besedila vidnejših evropskih intelektualcev. Več na www.zivljenjenadotik.si 2 EPK - MARIBOR 2012 Igor Marojevic: Mladost 4-5 DOM IN SVET ZVON 6 KRAj IN ČAS DOGAjANjA: TUKAj IN ZDAj? V marcu so se zvrstile kar tri premiere izvirnih dramskih besedil večkratnih Grumovih nagrajencev, dve celo v režiji samih avtorjev. Med njimi bi težko našli skupni imenovalec - razen morda ugotovitve, da njihove ambicije niso povsem v skladu s končnim izdelkom. 7 »Napačna« stran jE lahko stimulativna Pregledna razstava jugoslovanskega modernizma Bogastvo vizualne realnosti v Slovenj Gradcu ni nostalgičen pogled v preteklost, temveč izziv za ponovni razmislek o vpetosti umetnosti v družbeno tkivo. 8 Kultura in politika: še vedno socializem O trenutnih razmerah in razmerjih v kulturi smo se pogovarjali s predsednikom Nacionalnega sveta za kulturo Miranom Zupaničem. 10 Ne tu ne tam, NEKjE vmes Metka Krašovec naj bi letos dobila Prešernovo nagrado. To se ni zgodilo, dobila pa je dve razstavi, večjo v Moderni galeriji in manjšo v Equrni. Razstava v Equrni je bila posvečena najnovejšim malim delom na papir, kaj naj bi bila razstava v Moderni galeriji, pa ni jasno. V angleškem prevodu se predstavlja kot retrospektiva, vendar angleški prevodi v primeru Moderne galerije označujejo zgolj njene pretenzije, ne pa tudi njihove uresničitve. 11 Dan zmage na dobri poti Na nedavnem mednarodnem literarnem festivalu Fabula je bila pozornost namenjena tudi vprašanju angažirane literature, ki je, zanimivo, nekoliko zmedlo razpravljavce ali pa mednje celo zasejalo nekakšno nelagodje. Kaj sploh je angažirana literatura? Na to vprašanje po svoje odgovarja knjiga kratkih zgodb Dan zmage. Spisali so jih Dušan Čater, Mojca Kumerdej, Andrej Skubic, Suzana Tratnik in Goran Vojnovič. 12 Dobrodošel v slovenščini, David Foster Wallace! V slovenščini je izšla prva knjižna izdaja ameriškega pisatelja, ki velja za osrednjega prozaista v angleščini zadnjih dveh desetletij. Angleška pisateljica Zadie Smith je o njem dejala: »Tako moderen je, kot da bi živel v vzporednem prostor-času. Da bi ga vrag!« 14 PROBLEMI Kulturna dediščina: med vizijo in REALNostjo O problemih in uspehih na področju kulturne dediščine se je Vesna Teržan pogovarjala z Damjano Pečnik, generalno direktorico Direktorata za kulturno dediščino na ministrstvu za izobraževanje, šolstvo, kulturo in šport, in Gojkom Zupanom, sekretarjem na direktoratu. Generalna direktorica Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, dr. Jelka Pirkovič, je odgovorila na naša vprašanja o tem, kaj sploh je javni interes na področju kulturne dediščine in ali imamo na tem področju pravo in uresničljivo vizijo. O tem, da kulturna dediščina še zdaleč niso le stari gradovi in sakralni objekti, pa piše Agata Tomažič. 18 DIALOGI Samo jeziK ne more biti vzrok za vojno, LjuDjE se pač radi sovRAžijo Pogovor z dr. Patrickom Seriotom, Parižanom po rojstvu in jezikoslovcem po srcu 20 RAZGLEDI Drago Bajt - Od A(brama) do Ž(upančiča) Blaž Zabel - Urban Vovk: Res neznosna resnobnost!? Trije eseji o Kuciju 21-22 KRITIKA KNJIGA: Tomo Podstenšek: Dvigalo (Tina Vrščaj) KNJIGA: Ismail Kadare: Palača sanj (Ana Geršak) KNJIGA: Dorota Mastowska: Poljsko-ruska vojna pod belo-rdečo zastavo (Barbara Jurša) KINO: Pogovoriti se morava o Kevinu, r. Lynne Ramsay (Špela Barlič) KINO: Masaker, r. Roman Polanski (Denis Valič) KINO: Igra lakote: Arena smrti, r. Gary Ross (Tesa Drev) ODER: Čehov: Tri sestre, r. Oliver Frljič (Vesna Jurca Tadel) 23 BESEDA Karla Zajc Berzelak: Takšne šole si ne želim WWW.POGLEDi.Si ODER: Nikolaj Vasiljevič Gogolj: Ženitev, r. Diego de Brea (Vesna Jurca Tadel) NA NASLOVNICI Ljubljansko barje je od lanskega junija vpisano na seznam svetovne kulturne in naravne dediščine Unesca, in sicer v okviru transnacionalne nominacije šestih držav z naslovom Prazgodovinska kolišča Alp. To je naš prvi kulturni spomenik na tem prestižnem seznamu. O težavah z varovanjem kulturne dediščine pišemo v rubriki Problemi. Foto Mavric Pivk pogledi Pogledi issn 1855-8747 Leto 3, številka 6 štirinajstdnevnik za umetnost, kulturo in družbo izhaja vsako drugo in četrto sredo v mesecu odgovorna urednica: Ženja Leiler namestnik odgovorne urednice: Boštjan Tadel urednica: Agata Tomažič lektorica, redaktorica: Eva Vrbnjak likovni urednik: Ermin Mededovic tehnični urednik: Matej Brajnik izdajatelj: Delo, d. d., Dunajska 5, Ljubljana predsednik uprave: Jurij Giacomelli tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče oblikovanje glave časopisa: Matevž Medja naslov uredništva: Pogledi, Dunajska 5, 1000 Ljubljana tel. (01) 4737 290 faks (01) 4737 301 e-pošta: pogledi@delo.si www.pogledi.si Število natisnjenih izvodov 6.000 naročnine in reklamacije tel. 080 11 99, (01) 4737 600 e-pošta: narocnine@delo.si oglasno trženje sonja.juvan@delo.si tel. (01) 4737 515 nina.kinkela@delo.si tel. (01) 4737 560 Vse pravice pridržane. Ponatis celote ali posameznih delov na katerem koli mediju je dovoljen samo s predhodnim pisnim dovoljenjem izdajatelja in navedbo vira. 0 Mestna občina Ljubljana ' ' ' ^ • republika Slovenija ministrstvo za liuituro Poglede sofinancirata Mestna občina Ljubljana in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Pogledi so začeli izhajati 7. aprila 2010 v okviru projekta Ljubljana - svetovna prestolnica knjige 2010. Meceni Pogledov so Cankarjev dom, Festival Ljubljana in Slovensko narodno gledališče Maribor. Kipi ne morejo kričati, vi pa lahko! Prvih 5 ... Na letaku poleg fotografije kipa Maratonca piše v francoščini: »Spomeniki ne morejo kričati. Vi pa lahko!« Grški arheologi takšne letake, natisnjene v več tujih jezikih, delijo obiskovalcem arheoloških najdišč v Atenah. Njihovo sporočilo je namreč naslovljeno na tujce, na turiste, na strokovnjake iz tujine. »Naše ministrstvo za kulturo se ne odziva na naše prošnje in proteste, katerih cilj je doseči, da bi bolje poskrbeli za ohranjanje kulturne dediščine in zaustavili klestenje proračuna zaradi recesije. Če bomo k pozivom pritegnili svetovno javnost, bo naše sporočilo odmevalo dlje in je verjetneje, da bomo kaj dosegli,« razmišlja Despina Koutsoumba, predsednica združenja arheologov Grčije. Časa ni več na pretek, svari Koutsoumbova. »Kulturi je zdaj namenjenega manj kot odstotek državnega proračuna, kar je 12 milijonov evrov na leto. Naš kulturni proračun je med najnižjimi v Evropski uniji, Grčija pa se ponaša z 19.000 arheološkimi najdišči, 210 muzeji in le 900 pazniki. To ni dovolj! Od leta 2010 so finančna sredstva za naš sektor znižali za skoraj 50 odstotkov, poleg tega napovedujejo, da se bo število zaposlenih v prihodnjih mesecih zmanjšalo za 40 odstotkov. To je huje, kot če bi podrli enega od stebrov Partenona! Iz dneva v dan se povečuje tveganje za uničenje kulturne dediščine. Slišati je, da ljudje izkopavajo na črno, niža se proračun za restavratorska dela, vse več je prekupčevanja s starinami. Če bo šlo tako naprej, se ne bo mogoče izogniti najhujšemu,« je pesimistična predsednica združenja arheologov. Slabo se piše tudi grškim muzejem, ki so že nekaj tednov v stanju povečane pripravljenosti. V začetku januarja so iz atenske Pinakoteke ukradli Picassovo platno, sliko Pieta Mondriana in risbo italijanskega mojstra iz 17. stoletja. Februarja so iz arheološkega muzeja na Olimpiji odnesli 63 kosov in policija bojda raziskuje tatvino. A za grške arheologe je vse to, kot povzema Le Point, le vrh ledene gore. »Takšni dogodki zadevajo nacionalno varnost, saj so antične ostaline last nas vseh. Danes je tarča Grčija, jutri bo na vrsti Kolosej v Rimu, pojutrišnjem pariški Louvre in tako naprej,« opozarja arheologinja Amalia Tsiouti. Odkar je izbruhnila kriza, je kar nekaj arheoloških najdišč, ki so bila prej odprta za obiskovalce, in muzejev zaprlo svoja vrata, med drugim bizantinski muzej v Atenah. »Tisti, ki sredstva za delovanje črpajo iz evropskih skladov, so seveda odprti, vendar so ti v manjšini. H krčenju stroškov, katerega žrtev so muzeji in arheološka najdišča, je treba prišteti še nižanje naših plač: vsi smo doktorji arheologije, zaslužimo pa po 650 evrov na mesec. V takih razmerah je težko motivirati mlade za študij arheologije in delo v naši stroki,« je še potožila Tsioutijeva. Grški arheologi pozivajo k vsesplošni mobilizaciji 18. aprila, ko obeležujejo dan kulturne dediščine. A. T. Celo Hirstu ni več treba zavidati Na kateri fotografiji ni umetnina Damiena Hirsta? Pri Damienu Hirstu je najbolj zanimivo stanje na njegovih bančnih računih, je pred nedavnim za Guardian izjavil eden od njegovih stanovskih kolegov, umetnik Grayson Perry in dobitnik Turnerjeve nagrade, čigar poslikane vaze so v očeh kritikov resda cenjene, v materialnem smislu pa ima od svojih izdelkov mnogo manjšo korist kot Hirst. A v dobi zategovanja pasu na vseh področjih tudi Hirstu ni več kaj prida zavidati: kot piše Economist, je razvpiti umetnik lahko upravičeno nesrečen, ker pri svojih 46 letih še nikoli ni imel samostojne retrospektivne razstave v galeriji sodobne umetnosti, za nameček pa so spričo recesije krepko padle cene njegovih del „ Damien Hirst in njegovi agenti so v preteklosti dajali prednost hitri prodaji, za umetniškokritiški odmev njegovih stvaritev pa jim ni bilo mar. A če naj se človek, ki je v formaldehid postavil govedo in mu ga je uspelo prodati kot umetnino, zapiše v večnost kot pretanjeni opazovalec sedanjosti, bo potreboval podporo resnih kulturnih ustanov. Za zdaj je na njegovo stran stopila londonska Tate Modern, kjer bo od 4. aprila na ogled 73 njegovih del, ki bodo po prepričanju kuratorjev razstave pritegnile množice gledalcev olimpijskih dogodkov (v Londonu bodo letos potekale poletne olimpijske igre). Večino umetnin so posodili zasebni zbiratelji, le peščica jih je v lasti umetnostnih galerij po svetu - in prav te imajo v recesiji še posebno vrednost, saj so s pečatom verodostojnosti, ki jim ga dajejo galerije, zanesljivejša investicija, ki jo je tudi laže prodati. V Tate Modern bo na ogled tudi nekaj del, ki jih Damienu Hirstu na dražbah ni uspelo prodati, denimo lobanja iz platine z vdelanimi pravimi človeškimi zobmi in 8000 diamanti, ki je bila naprodaj za izklicno ceno 50 milijonov funtov. Zdaj se bo bleščala v posebnem zatemnjenem prostoru, dramatično osvetljena kot nakit pred avkcijo. A Hirstove umetnine se že nekaj let ne sončijo več v takem blišču svetovne pozornosti kot pred krizo, lani so na dražbi prodali le vsako četrto njegovo delo, in še tista, ki so našla kupca, so dosegla bistveno nižjo ceno kot v letih debelih krav; za Hirstovo najdražje delo je bilo leta 2011 treba odšteti 1,7 milijona dolarjev - leta 2007 pa 19 milijonov dolarjev. Dolarji oziroma njih pomanjkanje so tudi razlog, da pregledna razstava Hirstovih del (na kateri ni niti ene figurativne slike - ker so jih, po pisanju Economista, likovni kritiki razglasili za »boleče za gledanje«) ne bo potovala v ZDA. Gostovati bi namreč morala v losangeleškem muzeju sodobne umetnosti (MOCA), vendar stroški prevoza in postavitve Hirstovih umetnin (samo za namestitev morskega psa v formaldehidu potrebujejo vsaj šest delavcev in sedem dni!) presegajo celoletni proračun muzeja za razstave - tri milijone dolarjev. Kar je kaplja v morje v primerjavi z bu-džetom, ki ga ameriške multinacionalke, kot sta Pepsi in Coca Cola, namenjata za oglaševanje. V vojni za kupce, ki se nikoli ne konča, bo Pepsi povečala sredstva za oglaševanje za 500 do 600 milijonov dolarjev, prav tako piše Economist. Vratolomna vsota postane bolj razumljiva, če k temu dodamo letne prihodke - številko si bodo prizadevali do leta 2020 zvišati na 30 milijard dolarjev. Vprašanje pa je, ali bo prehrambenemu velikanu to uspelo pod vodstvom sedanje predsednice uprave Indre Nooyi. Če se drzni načrti ne bodo uresničili, bo Indra Nooyi morala predati vodenje družbe drugemu. Še verjetneje pa je, da bo odšla kar sama - slišati je, da si menedžerka želi poskusiti v javnem sektorju in da bo kandidirala za vodenje Svetovne banke. Tam ji bržčas ne bodo tako gledali pod prste kot pri Pepsiju „ A. T. RADIJSKI VEČER »ALL STARS« Radio Slovenija ima v svojem arhivu skoraj 350 radijskih iger, ki so daljše od 55 minut - med njimi je »rekorderka« izvedba Kranjskih komedijantov Bratka Krefta, ki veselja-čijo in narodotvorijo kar 142 minut. Med še vedno izjemno zanimive izdelke pa sodi izvedba igre James Joyce na Valpurgino noč Giuse-ppa Cafiera, ki jo je leta 1988 režiral Aleš Jan, v naslovni vlogi pa je nastopil izjemni Polde Bibič. Intimno-dokumentaristična zgodba izhaja iz realnega dogodka: Joyceova hčerka Lucia (1907-82), ki je bila v svojih zgodnjih dvajsetih obetavna plesalka in učenka Isadore Duncan, občasno pa se dobivala tudi s Samuelom Beckettom, je leta 1934 začela s terapijo pri Carlu Gustavu Jungu v Zürichu, oče pa jo je zaradi napredujoče bolezni lahko le redko obiskoval. Leto pozneje so jo preselili v zavetišče v kraju Ivry-sur-Seine, praktično v predmestje Pariza, je pa Joyce pred Nemci pobegnil nazaj v Zürich, koder je živel v letih prve svetovne vojne. Lucio so leta 1951 (torej deset let po Joyceovi smrti) preselili v bolnišnico v Northamptonu, kjer je ostala do smrti. Menda jo je Beckett večkrat obiskal. Vsekakor imenitna priložnost za druženje z izjemnimi umetniki in vznemirljivimi usodami bo na sporedu v četrtek, 29. marca, ob 22.05 na programu Ars. FUTURiSTi PRi GOSPODi GLEMBAJEViH Ivica Buljan, režiser Gospode Glembajevih, in režiser Aleš Jan (gl. zgoraj) na podelitvi letošnjih Prešernovih nagrad. Nekaj let po uprizoritvi Krleževe Gospode Glembajevih v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici (režiral je Dušan Jovanovič, v glavnih vlogah Ignjata in Leoneja Glembaja ter baronice Castelli-Glembajeve so nastopili Bine Matoh, Radoš Bolčina in Helena Peršuh) se bo tega besedila v ljubljanski Drami - prav tako v ne več najnovejšem prevodu Andreja Inkreta - lotil letošnji prejemnik nagrade Prešernovega sklada Ivica Buljan. V glavnih vlogah bodo nastopili Ivo Ban, Marko Mandič, Nataša Barbara Gračner, Veronika Drolc in Matjaž Tribušon. Spletna stran Drame prinaša nekakšen podnaslov »oster in senzibilen prikaz tajkunov, ki srečajo usodo«, kar zveni sočno, čeprav si je težko misliti, kje bi »Mörder und Falschspieler« Glembajevi srečali usodo - razen če kot usodo razumemo to, da zločini ujamejo zločinca. Iz zasedbe na spletni strani je razviden še en zanimiv podatek: nastopili bodo tudi »Futuristi«, ki jih med Krleževimi osebami kajpak ni, poleg dveh študentov AGRFT in Tine Vrbnjak pa je med njimi tudi Ditka Haberl. PRVA BALETNA PREMiERA V PRENOVLJENi OPERi Prva baletna premiera v prenovljeni ljubljanski Operni hiši bo ena najbolj klasičnih baletnih zgodb Giselle. A ta priljubljeni del železnega romantičnega repertoarja bo tokrat predstavljen v precej drugačni različici, ki jo je leta 2008 za baletni ansambel ugledne dresdenske Semperoper ustvaril eden najbolj iskanih koreografov v Evropi David Dawson. Glasbo francoskega skladatelja Adolpha Adama iz leta 1841 je priredil David Coleman, orkester pa bo vodil Marko Gašperšič. Njegova Giselle je dekle sodobne generacije, je svobodomiselna ženska, ki hrepeni po popolni ljubezni. Dawson se je osredotočil na zgodbo, ki temelji na ljubezenskem trikotniku, in jo postavil v brezčasnost. Navkljub svojemu modernemu pristopu koreograf ostaja zvest tehnično zahtevnemu klasičnemu baletnemu slogu. Ljubljanski baletni ansambel, ki ga vodi baletna mojstrica Maša Mukhamedov, ... prihodnjih 14 dni i t L David Dawson ^ je pripravil uprizoritev s trojno zasedbo v glavnih vlogah: Rita Pollacchi/Petar Borčevski, Ana Klašnja/Lukas Zuschlag in Tjaša Kmetec/Lucas Jerkander. Za premiero sta razglašeni predstavi 31. marca in 2. aprila, do 13. aprila pa sledi še šest ponovitev. STARi ZNANCi iZ PRVE LiGE Orkester Slovenske filharmonije bo dva tedna zapored nastopal s svojim šefom dirigentom Emmanuelom Villaumom ter z izjemnimi solisti: na koncertih 29. in 30. marca v Cankarjevem domu, 31. pa v dvorani Union v Mariboru, bodo nastopili z violinistko Sarah Chang (igrala bo zelo priljubljeni Mendelssohnov Koncert za violino in V Sloveniji bo ponovno nastopila violinistka Sarah Chang, na sliki ob jubileju RTV Slovenija 2008. orkester), naslednji četrtek in petek, 5. in 6. aprila, pa se bosta orkestru in dirigentu pridružila slovenska operna in koncertna pevca Sabina Cvilak in Marcos Fink v Fa-urejevem Rekvijemu. V prvem paketu sta še krstna izvedba slovenske novitete Praznovanje vetra slovenskega skladatelja Marjana Šijanca (1950) ter Pastoralna simfonija Ludwiga van Beethovna, v drugem pa Ravelova Ladja na oceanu (orkestrirani stavek iz klavirske suite Miroirs, Ogledala) in Simfonija št. 73 »Lov« Josepha Haydna. NEVCHEHiRLiAN iN PREVERT V CANKARJU Le soleil brille pour tout le monde (Sonce sije za vse) je naslov zadnje plošče francoskega kantavtorja Frederica Nevchehirliana, na kateri je izdal uglasbeno poezijo Ja-cquesa Preverta. Nevchehirlian, ki ga zaradi povednosti besedil primerjajo z Jacquesom Brelom ali sodobnejšim Abd Al Malikom, je Slovenijo prvič obiskal leta 2010, ko je imel nastop na Drugi godbi. V Marseillu rojeni sin Španke in Armenca bo nastopil 3. aprila na odru Cankarjevega doma v Ljubljani (predskupina Demeter). Le soleil brille pour tout le monde, ki je njegova druga plošča, ima močno družbenoangažirano noto, kar ni nič čudnega, saj je bil tudi Prevert znani glasnik socialističnih idej v Franciji. Nekoliko nenavadno - ali pa tudi ne - je, da so Prevertove pesmi danes enako aktualne kot takrat, ko jih je napisal; pa čeprav je od nastanka nekaterih minilo nekaj desetletij. Citroen, na primer, ki jo je navdihnila stavka Citroenovih delavcev leta 1933, poje o brezsrčnem kapitalistu, gospodu Citroenu, ki mu v glavi odzvanjajo le številke in dobiček, nonšalantno se, nizke rasti in male glave, sprehaja po ulicah Pariza in Deauvilla, po Angleški promenadi v Nici, zavije v igralnico in stavi ogromno vsoto. Nič hudega, si misli, če bom izgubil, bom delavcem zmanjšal plače. A delavci, že tako dolgo zaprti v pesjakih, niso pozabili svoje volčje narave, s čekani se bodo branili in napadli, se maščevali s stavko - bi se glasil prost prevod Prevertove poezije, ki jo bo prepeval Nevchehirlian. Bili so to časi, /.../ ko je bilo računalnike treba v vrečah za sol tovorit čez mejo, pa še to po kosih Težki časi. Današnja mularija ne ve več, kaj je železna zavesa. Ko jim razlagaš, pa ne verjamejo. Jonas Žnidaršič v Objektivu o nejeveri današnje mladine o pionirsl