N 51231 AMERIKANSKI Katoliški list za slovenske delavce v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. številka 2. JOLIET, ILLINOIS, 5. DECEMBRA 1013. LETNIK XXIII DELAVSKI VODJE * POD OBTOŽBO, V Pueblu, Colo., obtoženi nekateri uradniki zveze "United Mine Workers of America". ŠTRAJK V INDIANAPOLISU. V stavki organiziranih voznikov policisti grdo nastopajo. žile pri mestnih oblastvih proti prostemu razvažanju piva, (ločim se vozovi s kruhom, mlekom in drugimi potrebščinami napadajo. Uradniki vozniške unije pa so izjavili, da spadajo vozniki pivovarniških vozov k "Bre\v- ery Workers' Union" in niso pod o- Republikanski voditelj v zavezni po- NAPOVEDUJE VOJNO Z MEHIKO, Indianapolis, Ind., 2. dec. — Zastopniki vseh s "Central Labor Union" združenih delavskih društev so se zbrali danes dopoludne na posvetovanje v nadi, da najdejo pota in sredstva v dokončanje štrajka voznikov in šoferjev. Delegacija je bila sestavljena snoči na zborovanju Central Labor-unije. William Beatty, predsednik centralne zveze, je izjavil, da še ni določen načrt o tem, kako se misli doseči spo-razumljenje. Štrajkovni položaj se ni nič izpre-menil. Claude Lewis, 19 let star črnec, je bil danes popoludne ustreljen in trije drugi so bili težko ranjeni, ko je 6 Posebnih policistov z nekega ledar-Skpga. streljalo v množico ljudi. Policija je zabranila i? pomočjo "riot Pusk ' pocestno parado štrajkarjev. Le malo neredov, . Indianapolis, Ind., 3. dec. — Vpraša-"J* o sklicanj« splošnega štrajka je ?»o odloženo do seje, ki jo bo imel ftrajkovni odbor. Central Labor-unije JnUtn zvečer. Člani odbora so upapol-da se stavka voznikov poravna, ne a bi bilo treba sklicati vse druge organizira fte delavce na štrajk. Le malo neredov je bilo danes. Tu-P.atam se je brzo zbrala kaka gruča Judi, da je napadla kak voz, pa se je brz razkropila, ko so se približali policisti. . Samo neki Eugene Rutledge, 18 let ftar, je bil resno ranjen. Obstreljen le bil v nogo po stavkokazih na nekem za premog. Peteri stavkokazi na ' 3y*^«%HlHtretitani, a pbžnejB izpti-sceni, ko so priče izpovedale, da se je tudi streljalo iz množice. Cerkvene organizacije so se prito- blastjo vozniške unije. Delavski voditelji pod obtožbo. Pueblo, Colo., 1. dec. — Velika porota, ki se je bavila že nekaj časa s preiskavo razmer v okolišu premogar-skega štrajka po južnem Coloradu, je podala danes vrsto obtožb proti nekaterim uradnikom in organizatorjem združenih rudarjev ameriških (United Minevvorkers of America). Deset obtožb je bilo objavljenih in petnajst nadaljnjih pridržanih, dokler se ne izvršijo potrebne aretacije. , Sledeči uradniki so bili dejani pod obtožbo, da so vzdrževali delovni monopol : John P. White, predsednik; Frank J. Hayes, podpredsednik, in William P. Green, zakladnik. Zarote v preprečenje meddržavne trgovine s premogom so nadalje ob-dolženi štrajkarski voditelji in organizatorji John R. Lavvson, Adolf Ger-mer, Robert Uhlrich, A. B. McGary, Charles Batey in James Morgan, ter urednik nekega delavskega lista v Tri-nidadu, Edvvard Wallace. Porota je poleg tega sestavila o razmerah v štrajkovnem okrožju po-'drobno poročilo, ki se zaključuje s priporočilom, da se naj rudniški zakoni strožje izvajajo, da naj dobi guverner od državnega zakonodajstva pooblastilo, za časa delavskih nemirov omejiti ali začasno ustaviti prodajo streliva in raznesil, in da naj se v slučajih različnosti mnenja obe stranki zakonito obvežeta, obdržati rudnike v delovršbi do poravnave vseh prepirov. Poročilo obsoja razun tega navado premogovnih družb, da so finančno udeležene tudi pri vodstvu gostilnic. Načine, kako so hoteli združeni rudarji prisiliti premogovne družbe v državi k pripoznanju njihove zveze, o-znača poročilo kot "razžalitev konservativnega in zakonoljubnega delavstva". Organizatorjem se posebno o-čita, cla so na stotine.štrajkarjev opremili z orožjem in s tem pripravili v nevarnost nele splošni red, marveč tudi varnost državljanov. slanski zbornici smatra vojno za neizogibno. UPORNIKI MIRNO PRODIRAJO. Na maršu v Chihuahuo zasedi^ skoro ves severni del Mehike. Juarez, Mex., 3. dec. — Nova doba je napočila danes za severno Mehiko po mirni zasedbi ozemlja, katero so mehikanske vladne čete zapustile. Na čelu 2000 upornikov je general Villa, ki se nahaja na maršu iz Juareza v Chihuahuo, šel skozi kakih 85 milj južno od meje ležečo Ahmado in prišel v kakih 30 milj dalje južno ležeče mesto Montezuma, kjer je prenočil pod milim nebom. Kacih 5000 mož se mu utegne v kratkem pridružiti, tako da pride na čelu kakih 7000 upornikov v glavno mesto Chihuahuo države z istim imenom. V Chihuahui se ima začasno napraviti glavni stan konsti-tucionalistov. Ali pojde general Carranza, priznani poglavar upornikov, tudi v Chihuahuo, zazdaj še ni gotovo. General Villa je danes izjavil, da bode o Božiču z 20,000 možmi pred vrati mesta Mexico in da ga bo pre-bivavstvo z veseljem sprejelo. Med tem pa je videti, da začasnega predsednika nič preveč ne vznemirja niti obnašanje ameriške zavezne vlade, niti tek dogodkov v lastni deželi. "Niti na misel mi ne pride, da bi se vdal," je baje rekel Huerta danes. "Tudi če bodo ti' boji v Mehiki trajali še leta in leta, —; udeleževal, se jih bom gotovo, če .bom še živel." Huerta je menil nadalje, da se dežela lahko sama vzdrži in da bi mu prisilna posojila omogočila, da bi se lahko branil za nedoločen čas. Sedem generalov pobegnilo. Juarez, 3. dec. — Trdno prepričan.; da ižkuša sedem zaveznih generalov, ki so s svojimi četami utekli iz trdnjave Chihuahue, doseči ozemlje Združenih Držav, je uporniški voditelj Vil- la odposlal del svojega moštva, da prestrežejo generale na begu. Bežeči generali, pod vodstvom Sal-vadore Mercada, so na poti v mejno mesto Ojinga. Prejkone mislijo pri Presidiu prekoračiti reko istega imena. Tam jih utegnejo ameriški uradniki prijeti in poslati v San Antonio, Texas. Prijeti bodo na posebno povelje vojnega ministra Garrisona. Villa goji le malo upanja, da bodo njegovi "leteči škadroni" prehiteli u-bežnike, kajti zadnji so pred njimi za nekaj dni. Zakaj je Mercado, ko je izročil svoj ministrski portfelj guvernerju Frede-ricu Woye in izrekel svojo radovolj-nost, da se podvrže, pobegnil, si Villa, ne ve pojasniti. "Mercado se bo samo v Združenih Državah vdal," je izjavil Villa davi pri zajtrku v glavnem stanu v Juarezu, in si je vtaknil nabit revolver v žep, ki je ležal pred njim poleg vilic in nožev. Sumljivi pojavi. Mexico City, 3. dec. ■— Vojno ministrstvo je postavilo danes ime generala Porfirio Diaza z imenika upokojencev na imenik aktivnikov. Pariz, 3. dec. — Francisco dfe la Barra, bivši začasni predsednik mehi-kanski, izza nekaj mesecev poslanik na Francoskem, je dobil danes od Hu-erte povelje, izvršiti neki nalog na Japonskem. Potoval bo preko Nemčije, Rusije in Sibirije. Križarka "Dresden" je dobila povelje," odpluti koncem decembra iz Kiela v mehikansko vodovje, t Vojna neizogibna. VVashington, g. C., 3. dec. — James R. Mann, republikanski voditelj v zbor uici, je izjavil tekom razprave danes, da je vojna med Združenimi Država- % »rfr V ALZACIII VOJAŠKI ZAKON. Nemški naduti častniki zapirajo in pobijajo nedolžne civilne prebivavce. HRUP V DRŽAVNI ZBORNICI. ^Nezaupnica nemški vladi, ki zagovarja prostaško vojačino. vami in Mehiko neizogibna in da pred-tozadevne priprave. sednik izvršuje Dejstvo, da niso demokrati ničesar pripomnili k tej izjavi, je povečalo njeno značilnost. , Sprejeta je bila v zbornici Hayeva predloga o sestavi polkov iz prostovoljcev. Predsednikova poslanica. Washington, D. C., 2. dec.— Pred-Wi!son je prečital danes popo- ludne ob 1. uri svojo prvo letno poslanico pred obema zbranima zbornicama kongresa. To je najkrajša poslanica, ki jo je kdaj kak predsefhiik mišlovil na kongres in šteje sanio 3000 besed. Posamezne zadeve se pojasnjujejo ob-kratkem. Mehikansko vprašanje je samo omenil in ni nič novega pristavil poslanici, nedavno predloženi kongresu v posebnem zasedanju. Predsednik je predvsem izrazil mnenje, da se lluertova vlada sama zruši brez tujega posredovanja, in da je zato za Združene Države najprimernejša politika čakanja. Nagovor se je zaključil z zahvalo na člane obeh zbornic za to, da so se med zadnjimi meseci takp zelo vneto bavili z reševanjem vrednotnega vprašanja. 27 oseb zgorelo v hotelu. Boston, Mass., 3. dec. — Sedemindvajset oseb je bilo usmrćenih v požaru, ki je razsajal v zgornjih nadstropjih Arcadia hotela, stanovalne hiše v južnem delu mesta. Mnogi gostje so poskakali iz oken na cestni tlak so bili pri tem težko poškodovani, drugi so se hudo opekli, in vsi so /bili ar najhitreje-prepeljani v bližnje bolnišnice. , Skoro vsa trupla so tako zgorela, da jih ni bilo spoznati. Žrtve požara so bili brez izjeme moški, ki so živeli v najbednejših razmerah in prenočevali hotelu za nekaj centov. Plameni" so se r'azširili tako naglo, da so morali gasilci in policisti napeti vse svoje moči, da rešijo, kar se je še rešiti dalo. Gmotna škoda znaša kacih $25,000. V hotelu je bilo 178 gostov. Berlin, 3. dec. — Prišedši naravnost iz Donaueschingena, kjer se je posvetoval s cesarjem Viljemom II. v nedeljo, je imel nemški vojni minister, ge-neralmajor Erich von Falkenhayn, o-ster govor danes v državni zbornici povodom nekega vprašanja o nemirih v Zabernu v Alzaciji. Njegov govor je bil skoro popolnoma posvečen zagovoru vojaškega nastopa v imenovanem mestu, kjer so častniki o več prilikah rabili orožje v preprečenje neredov. Generalu Falkenhaynu so neprestano segSle v besedo z izrazi ogorčenja vse stranke v zbornici, izvzemši samo konservativce. General je govoril za cesarskim kan-celarjem, dr. pl. Bethmann-Hollvve-gom, ki je izkušal posredovati med vojaki in civilisti. Tudi kancelarju so neprenehoma segali v besedo. Član katoliškega centruma Fehren-berg je izjavil, da je sramota, če se uspeh dolgoletnih prizadev, poravnati nasprotja v Alzaciji in Lotaringiji, stavi tako lahkomiselno v nevarnost. Alzaški narodni liberalec dr. pl. Cal-ker, profesor pravoslovja na vseučilišču v Stras'sburgu, je tudi izjavil, da je bilo vse njegovo, na pomirjenje protinemškega življa naperjeno delo 16 let po zadnjih dogodkih uničeno. Naprednjaki so predlagali nezaupnico proti vladi, o kateri se bo glasovalo jutri. V soboto je dal polkovnik 99. polka v "Zabernu aretirati 40 oseb, katere so odgnali v vojašnico. Častniki so ranili več nedolžnih oseb. Tako je lajtnant baron Forstner včeraj s svojo sabljo nekega hromega alzaškega čevljarja brez vzroka pobil na tla. Živi pokopani. Cripple Creek, Colo., 2. dec. — Na stotine rudarjev je delalo brez odmora po šihtih, da prodro do svojih treh tovarišev, ki so bili zasuti snoči v Golden Cycle-rudniku. Samo enemu se je posrečilo uteči, in petega so spravili na površje snoči po velikem trudu in delu. Državni pomožni nadzornik rudniški James Stevvart je danes dopoludne preiskal rudnik in prišel do prepričanja, da se je ena glavnih podpor vdala, vsled česar se je strop zrušil. PREDSEDNIKA WILSONA H& IN SE JE UROČILA V BELI HIŠI DNE V . ,,,..„ .innre hčerke predsednika Wilsona, in g. Francis Bowes Sayra se je vršila Poroka gospodične Jessie Wilson aruge vzbujal mnogo zanimanja v družabnih krogih. V vvlmrlni r vnram Bele hise dne 25. novemUl«l, . ?. , . _ .. J -_____________________1. c* ur, ......... v vzhodni dvorani Bele hiše dne.,. ■""j. očnik okrožnega državnega pravdnika Charles S. Whitmana G. Sayre je odvetnik m je >^OsUjas,s^ J. q sobotQ y Evro odkoder se vmet mes. janUarja. v mestu New Yorku. Novpporocenca sij uuj v Žrtvi volkov. , Mandan, N. D., 1. dec.— Na svojem samotnem homesteadu, oddaljenem nekaj milj <">d Fareshtesha, Alberta, sta postala snoči Axel in Adolf Soederstrom žrtvi volkov. Zveri so ju oglodale do kosti. Mlada moža sta se bila podala v bližnji kraj, da si nakupita živeža. Na povratku ju je presenetila noč, in volkovi, ki so zavohali klobase in sir, so ju kmalu v velikem tropu obkolili. Pogubonosna povodenj. Belton, Texas, 2. dec. — Deset oseb je davi pred svitom utonilo, ko se je 35 čevljev visok naval, Nolan Creeka, ki teče skozi mesto, zagnal proti hišam na bregu. Petdeset hiš se je zrušilo. Gospa W. Peck in njeni 4 otroci so ležali še v svojih posteljah, ko se je približal naval, in utonili so, predno so opazili nevarnost. Soprog je ute-kel s petim otrokom, dojenčkom. V neki drugi družini so postali so prog, soproga in 3 otroci' žrtve poplave. Ko se je podrl glavni most v Tem plu, Texas,. je utonil neki' pešec. Reka je narasla vsled silne plohe, ki je trajala 4 ure. Ponižna prošnja! Božični prazniki se bližajo. Kaj bomo dali tfemit ali onemu svojemu dragemu za božični dar? S to mislijo se pečajo milijoni glaV. Tudi ti, dragi rojak imaš te skrbi. Prav! Toda ko sestavljaš zapisnik tlragih svojih in jim določaš darove, prosim te, tu stoji še en dragi brat, kri tvoje krvi, jeden s tebpj po veri in jeziku, ubogi slovenski pregnanec iz rodne grude—slovenski izseljenec, sestradan. Prišel je sem, dela še nima, hiti od tovarne to tovarne, dela nikjer, nobenega centa v žepu, strašen glad v želodcu. S solznim o-česom steza proti tebi od gladu oslabljeno roko proseč: Brat moj, usmili se me! Da, pripiši v svoj zapisnik med svoje drage tudi "Družbi Sv. Rafaela, 21 Nassau Ave., Brooklyn" toliko... Stori to iz ljubezni do naroda, iz usmiljenja do potrebnega brata in Bog ti bo plačnik. Vsak tudi najmanjši dar se hvaležno sprejme. Odpri roke, odpri srce, otiraj bratovske solze, ki glad, gorje.mu jih iztiska. Le majhen dar če vsakdo dal na bratski bi oltar, •minila skoro bi vsa stiska. DRUŽBA SV. RAFAELA, 21 Nassau Ave., Brooklyn, N. Y. Nervozna bojezen. Včasih nas prešine čuden občutek bojazni, ki si ga ne moremo pojasniti, vedoč, da nismo v nevarnosti. To je navadno' posledica kakega nereda v prebavilih. V takem stanju je potrebno popolno izčiščenje ustroja. Telo se mora iznebiti puste tvariite, a skrbeti treba, da se ohrani moč vseh organov. Prav dobro zdravilo v tem oziru je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. " Učinkuje brzp in zadovoljivo v boleznih želodca, jeter in droba, v razdražljivosti in nečitosti krvi. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 S. Ashland ave., Chicago, 111. Pri nesrečah je navadno potreben dober liniment. Imejte vedno pri roki Trinerjev liniment. Prav močan je in izdaten. Drobtinice. Konda je zadnje dni dvakrat zaporedoma pisal, da so se slovenski duhovniki blamirali, da so bili poraženi ko so ga pred leti tožili zaradi obrekovanja in zaradi razširjanja svinskih spisov potom pošte, da mu niso mogli do živega, da se je pokazala njegova nedolžnost in slovesno vsklikne: "Pravica je- zmagala." Zdaj pa poglejte, kako Kondi peša spomin! 1. Dne 1. marca 1907 je nekatoliški napredni in moderni sodnik J. H. Lan-dis na United States District Court-u v Chicagi Kondata obsodil na eno leto "težke ječe, ker je isti razširjal svinsko-nesramne spise seveda ' v izobrazbo slovenskega naroda. Ko je omenjeni sodnik prebral par na angleško prestavljenih odlomkov iz "Gl. Svob.", je zaklical Kondu v obraz: "Your paper must have been a regular sevverage." "Tvoj časnik je prava gnojna jama, kanal, kamor odteka največja' nesnaga." ■ # 2. Državni pravdnik se je izrazil, da mora v svojem poklicu marsikaj umazanega brati, da pa tako svinske-ga pisanja kakor je v "Svobodi" še ni nikoli čital. * 3. Dne 8. marca 1907 je socialist Molek izdal oklic na backe, da naj prispevajo tolarje in cente za advokata, ki bi naj izposloval za Kondo drugo obravnavo. Torej za vsako Stvar fehtarija in kolekta! » 4. Meseca majnika 1907 so v javnem preklicu Jak. Tisol, Jos. Duller in Ant. Duller izjavili to-le: "Obžalujemo, da smo gospode župnike na tako nesramen način obrekovali in izjavljamo, da smo bili zapeljani k temu od Martina Konda, ki si je izmislil to nesramno obrekovanje." * 5. Ko je Konda videl, da,J5;o ga pustili na cedilu zvesti kompanjoni Tisol in Dullerji, je še pa on padel na kolena in prosil odpuščanja obrekgvane. Živela svobodomiselnost! * '' i 6. Dne 12. in 13. junija 1907 jc bila zoper Kondo in Kakerja porotna ob- ravnava, ker J« K-ntftkr-tifial, 'k- 'bodo porotniki drugačnega mišljenja, kot sodnik Landis. Vsi porotniki so bili nekatoličani, Kondata so zagovarjali judovski advokati, sodnik je bil zopet nekatoličan in vendar — Konda je bil zopet obsojen od porotnikov na eno leto težke ječe in nekaj dni pozneje odpeljan v ječo. * ' v 7. Zanimivo je bilo gledati in poslušati, kako je junak Konda pred sodnim dvorom zatajil "Svobodo", češ, da on nima nobenega stika ž njo, da je vsega kriv nek Medic, ki je tistokrat živel na — Kranjskem. Lepi, neustrašeni vitezi "Svobode"! * 8. Ko je sodnik dal brati odlomke iz "izobraževalne" "Svobode", je u-kazal najprej odstraniti iz dvorane ra-vzoče dame, češ, da ne more pripustiti, da hi ženske take svinjarije poslušale. * To je bilo vse 1. 1907. Letos pa pride Konda in pravi, da je on zmagal, tožniki pa so se blamirali. Ali je 'še mogoča večja predrznost? Ne ponavljali bi tega, ko bi ta cigaijski škodljivec'naroda ne imel'drznega čela, da taji vse, kar se je zgodilo komaj šest let nazaj. Da, pravica je zmagala, pa čista pravica je tebi, Konda največjemu lažnjivcu, dala po grbi, kakor si zaslužil. Ravno zato, ker je pravica zmagala, si bil ti obsojen. , .„„- * Stavi $1000, smradljivi obrekovalec, da ni to res kar tu pišemo, boš vide/, kako hitro bomo prišli po nje. * Torej z lažmi, z obrekovanjem in s tiskanjem ter razširjanjem največjih svinjarij hoče ta banda izobraževati slovenski narod! Ali ni dolžnost vsakega količkaj poštenega človeka, da zabrani pristop takemu strupu v slovenske hiše? „ ______— . -i Manj salunov v Waukeganu. Waukcgan, 111., 2. dec. — S 3 proti 2 glasom, pri čemer je bil glas župana Bidingerja odločilen, je mestni odbor snoči sprejel popravek k sedanji sa-lunski odredbi, po katerem se imajo odpraviti saiuni z Market streeta in zmanjšati število salunov na , trideset: ter povišati salunske licence na $1,000 z dnem 1, maja 1915. Salunarji in hišni posestniki na Market streetu so se zelo razgorčili in slišati je bilo pretnje proti županu. Kongres za reke in luke. Wasliington, D. C., 2. dec.—Iz vseh delov dežele so dohajali tekom današnjega dne delegati k deseti letni konvenciji deželnega kongresa v posvetovanje o rekah in lukah, ki bo otvor jen jutri v zaveznem glavnem mestu. Najmočneje so zastopane države osrednjega zapada in juga. Delegati iz Chicage in sosednih mest so se pripeljali s posebnim vlakom. .....$ 1.09 55 kron.........$11.30 105 kron.........$21.50 200 kn ..... 2.14 60 " ......... 12.30 110 " ......... 22.45 300 " ..... 3.14 65 " ......... 13.35 115 " ......... 23.55 400 " ..... 4.18 70 " ......... 14.35 120 " ......... 24.50 500 " ..... 5.18 75 " ......... 15.40 125 " ......... 25.60 600 " ..... 6.20 80 " ......... 16.40 130 " ......... 26.55 700 " _____ 7.20 85 " ......... 17.40 135 " ......... 27.65 800 " _____ 8.25 90 " ......... 18.40 140 " ......... 28.60 900 " _____ 9.25 95 " ......... 19.50 145 " ......... 29.70 1,000 " .... 10.25 100 " ......... 20.40 150 " ......... 30.65 2,000 " PRI VEČJIH DENAR NIH VSOTAH SO CENE ZA MNO GO CENEJŠE. AMERIKANSKI SLOVENEC. 5. DECEMBRA 1913. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 3. dec. — Vsled ugodnega vremena zadnjih tednov je gradnja naše nove župnijske šole zelo napredovala. Nič snega, nič mraza in le malo dežja — ali je mogoče lepše vreme za zidarje v mesecu decembru? Če ostane še nekaj časa tako, bo naša nova šola kmalu pod streho. Krasno bo novo šolsko poslopje, kakor je že zdaj videti, dasi je še daleč do časa, ko se pokaže v vsej svoji zunanji lepoti. In po svoji velikosti vzbuja naša nova šola splošno pozornost, in bo res vredna stati poleg naše veličastne cerkve sv. Jožefa. — Pogreb. Danes dopoludne se je vršil pogreb g. Johna Dernulca, slovenskega gostilničarja in hišnega posestnika iz Rockdala, ki.se je v noči od sobote na nedeljo ponesrečil, kakor smo poročali. Pogrebni sprevod je bil pod vodstvom pogrebne tvrdke Anton Nemanich & Sin. Od hiše žalosti, 500 Moen avenue, Rockdale, se je pričel sprevod pomikati ob 9. uri . in je dospel do naše slovenske cerkve £koli 10. ure. Črno . sv. mašo, kateri je prisostvoval? ogromno število prijateljev in znancev pokojnikovih, je ppravil domači g. župnik, Rev. Jolin Kranjec. Od hiše žalosti v cerkev in jna slovensko pokopališče sta spremili svojega nesrečnega člana društvi sv. Treh Kraljev št. 98 K. S. K. J. in Vit. sv. Mihaela J. S. K. J. z razvitimi zastavami in z godbo na čelu, ki je svirala žalostinke med vso dolgo potjo. Mnogo vencev so nosili za mrtvaškim vozom. Sočutje z družino pokojnikovo je splošno. Bil je pokojnik naj-zvestejši soprog svoji ženi, najskrb-nejši oče svojim otrokom, najboljši svetovavec in pomočnik svojim sosedom ter vzoren gospodar, ki se je s svojo podjetnostjo povzpel na visoko stopnjo med Slovenci v Rockdalu. Vsi so ga radi imeli. Rajni John Dernulc je bil rojen leta 1867. v vasi Kompolje pri Dobrepolju, dekanija Ribnica na Dolenjskem. V Rockdalu, kjer je go-stilničaril že mnogo let, zapušča soprogo in šestero otrok ter enega brata, koljkor nam znano. Sorodnikom naše isUreno sožalje, a pokojnemu vrlemu rojaku svetila večna luč! -— Letna seja "Slovenije". Prihodnjo nedeljo zvečer bode v dvorani K. S. K. J. letna seja Izobr. društva "Slovenije" in obenem volitev novega odbora. Pričakovati je polnoštevilne u-deležbe od strani vseh članov in članic, ki ne spadajo k "Sloveniji" le po imenu. Društvo potrebuje delavnega, požrtvovalnega ter za stvar navdušenega in navduševavnega odbora, če hoče res napredovati po zmagoslavni poti, po kateri je krenilo ob svoji ustanovitvi in v lanski sezoni. Zato pridite k vo-litvi vsi, ki še gorite za "Slovenijo", da si izvolite pravi odbor,- Potem bo gotovo "Slovenija" spet zaslovela po svojih prireditvah, zato na sejo v nedeljo zvečer! —Vreme zadnjih tednov je res u-godno za zidarje, ni pa povoljno za človeško zdravje: prevlažno je in pre-megleno. Potemtakem ni čuda, da je zavladal po vsem mestu takšen strah pred kozami. ' — Koze. Ali ste si že dali staviti koze? Če še ne, požurite se! Tako veli mestni zdravstveni odbor. Cepljenje koz je na dnevnem redu, in po vsem mestu se govori samo o kozah. Pod kvarantino so že mnoge hiše, in govorica se raznaša, da se te dni proglasi celo mesto pod karanteno, tako da ne bo smel nihče niti iz mesta, niti v mesto. Danes in jutri so( vse šole zaprte radi cepljenja, ki se vrši brezplačno. Tudi župan Wood nujno priporoča vsem staršem in otrokom, da se dajo takoj cepiti. In cepljenje priporočajo vsi doktorji, seveda. Vsi doktorski uradi so te dni prenapolnjeni z otroci in odraslimi, kajti odredbe za cepljenje so bile izdane ncle v šolah, marveč tudi v vseh tovarnah, delavnicah in prodajalnicah. In po vseh gle diščih s premičnimi slikami je na za-storih z rdečimi črkami napisano: "Vaccinate!" V zadnjih 24 urah se je pojavil samo en nov slučaj osepnić v mestu in en slučaj kurjih ko?. Vse odredbe in govorice o kozah se nam zde silno pretirane, ampak kaj novega moramo vedno imeti v Jolietu: nedavno smo imeli "Lincoln Highway Cele-bration", potem "Go-to-Church Sun-day", in zdaj imamo nesrečne koze, da nam ni dolgčas. What next? —V ponedeljkovi seji mestnega odbora je bil imenovan odsek iz sed-merifi aldermanov, ki ima pomagati zdravstvenemu odboru v boju proti kozam. V seji se je obenem izrazilo itpanje, da bode do nocoj najmanj 90 odstotkov jolietskih prcbivavcev cepljenih. — Dobre pitne Vode potrebuje Joliet. In malo več snage in čistosti po cestah in ulicah in uličicah potrebuje Joliet. In potem bo Joliet zdravo mesto. A dokler nas bode mestni vodovod zalagal ob vsakem dežku s kaluž-nico, dokler bodo naše ceste neprehodne vsled blata in obstranske ulice ali aleje polne smrdeče nesnage, tako dolgo se bodo bujno plodili in množili razni bacili in kužni zarodki, in tako dolgo se bodo pasle po Jolietu koze, jetika itd. Ali ni res? — Jolietski Italijani snujejo svoj la- stni orkester, ki bo sestavljen iz 15 izvrstnih godcev. In slovenska godba — kje si? Muzikalne nadarjenosti je dovolj v Slovencih, tudi v jolietskih, ali pri nas nedostaje trdne volje in vztrajnosti. Imeli smo že razne godbe, pa kje so? In koliko naših pevskih društev je šlo že "v franže"! Preveč se cepimo v strančice, in zato smo še daleč do slovenskih koncertnih prireditev v Jolietu. —Za novo bolnišnico. V Jolietu je potrebna nova bolnišnica, v kateri bi se oskrbovali bolniki z nalezljivimi boleznimi. To potrebo so dokazale sedanje koze, vsled katerih trpi celo mesto, ker ni mogoče zadostno skrbeti za osamljenje bolnikov. — Davkoplačevalci v našem okraju Wil! bo(to morali plačati letos $6.90 na vsakih $100 obdačene lastnine v svoji posesti. Za leto 1912. je znašal davek $6.47 na sto. — "Joliet Free Press" se imenuje novi dnevnik, čigar prva številka je izšla v ponedeljek. Novi dnevnik bo baje neodvisen v domači lokalni politiki. Ali je bil potreben, se bo videlo. i— Kaznjenec utekel. Y dosmrtni 'zapor obsćjeni razbojnik Jerry 0'Con-nor iz Chicage se je včeraj (torek) zjutraj poslovil po francosko v tukajšnji državni kaznilnici in jo upihnil neznanokam. Megla mu je pomagala na begu. V kaznilnici je bil šele izza lanskega septembra. — 25,000 božičnih znamk Rdečega križa bo te dni na prodaj v jolietski pošti. Skupiček se uporabi v dobrodelne svrhe. — Časopis za kaznjence. Pod vodstvom wardena E. M..Allena bodo kaz njenci v tukajšnji državni kaznilnici pričeli izdajati svoj časopis okoli dne 15. t. m. Lyons, Iowa, 30. nov. — Pri naši cerkvi smo imeli "fair", ki se je prav krasno obnesel. Gospa Chulikova je zadela na srečko $5 in njen sin Arnold obleko za $6. Take sreče še ni imela Blaž J. Chulikova družina. — Nadalje naznanjam, da sem se mudil zadnji torek v Ročk Islandu, kjer je bila velika razstava perutnine, in na kateri sem imel tudi jaz naše lepe bele kokoši, ki vselej jajce znesejo, kadar za-kokodajskajo. In odlikovan sem bil na tej razstavi kot prvi Slovenec v tej državi, ki so mu kokoši na srcu. Moj lanski petelin, ki je strašno lepo kikerikal, je dobil prvo nagrado; moja lanska kokoš, ki je znesla največ jajc je dobila drugo nagrado; moj mladi petelin, ki še prav mnogo obeta, je dobil četrto nagrado, in dve moji mladi kokoški sta dobili pohvalo zavoljo čistosti. Prihodnjič se udeležim veli ke kokošje razstave v Chicagi. Upam, da bom tudi prihodnje leto tako napredoval, pa bom čisto zadovoljen. Zazdaj bo zadosti. Pozdravljam vse člane in članice K. S. K. J. in tebi, vrli A. S., obilo sreče. Z Bogom! Blaž J. Chulik. Milwaukee, Wis., 1. dec. — Spoštovani Am. Slovenec! Zopet želim spo ročiti žalostno vest. Dne 26. novembra je smrt ugrabila rojaka-Gregorja Oven. Zapušča dva mala otročiča in mlado soprogo, pa žalibog nič preskrbljene. Ubogi ljudje, ki ostanejo brez očeta zapuščeni. Bodite potolaženi, še bode že bolje. Lahka bodi tuja zemljica rajniku, družina pa bodi potola žena. Pa to -bi še vsakemu prisvetoval, da bi stopil v kako društvo, ker jih je na izbero v Mihvaukee. Če zadene moža bolezen ali smrt, imajo otroci in žena lepo pomoč, in ga društvo spravi k večnemu počitku prav lepo. J. Vodovnik. So. Chicago, 111., 30. nov. — Cenj ni urednik Am. Slovenca! Ker se redko-kedaj bere kakšen dopis iz naše našel bine, hočem nekoliko naznaniti, kako se mi kaj imamo. Novic je zmiraj dovolj veselih in žalostnih. Omeniti hočem le vesele; prepustim komu drugemu žalostne. Tukaj se še precej dobro zabavamo in veselimo, imamo zmiraj veselice in zabave; dosedaj smo imeli piknike, sedaj pa druge veselice. Sedaj smo imeli kar tri, eno za drugo v korist slovenske cerkve sv. Jurija ter so se tudi še precej dobro obnesle. Prvo veselico je imelo društvo Vit. sv. Florijana štev. 44 K. S. K. Jedno-te; drugo je imelo društvo sv. Jurija št. 22 J. S. K. J., in tretjo je imelo žensko društvo Marije Čistega Spočetja št. 80 K. S. K. J. Posebno nas je razveselila novica, katera je prišla, da nameravajo tudi naši slovenski fantje imeti veselico 4. januarja 1914 v korist naše cerkve sv. Jurija. Kakor čebele poleti letijo po cvetju in si nabirajo sadu in živeža, tako tudi naši mladeniči trkajo na blagodarna srca svojih tovarišev in nabirajo sade za naš hram božji ter imajo že precej veliko svoto nabrane-Ka- Dragi farani, kako veselo je to in ponosni hodimo na naše vrle mladeniče, ker oni so nam ponudili svoje združene moči in nam podali svoje čvrste prijateljske roke in nam hočejo pokazati pot do sloge in napredka. Kakor oni, tako tudi mi, dragi možje, žene in dekleta, priskočimo jim na pomoč in pokažimo svoje veselje in radost do njih! Ker oni se' trudijo kakor čebele po cvetju ter si "nabirajo za svoj hramček. Kakor čebela prileti in se usede na koprivo, da bi dobila kaj živeža, ali žalibog opeče se dobra živalca: tako tudi naši vrli in do-bromiselni mladeniči namerijo se na kamenita zmrznjena srca, da se ope-čejo; ali zapamnili si bodejo in v srce zapisali, kateri ne bodejo pozabljeni in iz njih src izbrisani. Kako lepo je to, da še ni izdahnil duh iz naše mladine, duh, katerega so jim njih matere vcepile v njih srca kakor še mladim otrokom. Veselile se bodejo matere, ker vidijo in slišijo, katerim ni mogoče videti, da rodi njih drevo, katerega so vcepili, dober sad, sad napredka, kateri nam bode v ponos in Bogu dopadljiv. Dragi fantje in mladeniči, prijeli ste vrv, v kateri smo zapleteni,- prijeli jo tudi ste pri boljšem koncu in upam, da razvozlana nam bode zanjka, da bodemo enkrat prosti. Torej dragi farani, skočimo jim v pomoč, pokažimo jim svoje veselje in naši vrli fantje bodejo nadaljevali svojo pot, ne bode to zadnjikrat. Ne pokažimo se volkove v ovčji koži, ker nam bi škodovalo, ker fantje so še sami in gredo kamor hočejo in kamor jih veseli. Mi moremo ostati tukaj, ker nam ni mogoče nikamor. Oni so nam ponudili vse moči in želijo pomagati. Pomagajmo si tudi sami in videli bodemo, da ne bodemo zadej za drugimi narodi, ker le v slogi je moč, Torej združimo se iti delajmo vtii čilega, eden za vse! Kef to nam je edina pot. To pot so si izbrali naši vrli mladeniči, torej vsi za njimi na pravo pot! Torej možje, dekleta in ženice, vsi veselo 4. januarja na veselico! Vam, vrli mladeniči, kličem: Živeli in na veselo svidenje v dvorani! U-pam pa tudi, da bode naš g. župnik kaj več povedal o tem. Pozdravljam vse katoličane po širni Ameriki in jim želim vesele božične praznike in veselo novo leto 1914. John Stua. So. Chicago, 111., 30. nov. — Cenjeno uredništvo Am.' Slovenca! Prosimo, da nam blagovoliš malo prostora za nas slovenske fante iz So. Chicage. Že dolgo mi fantje se nismo oglasili in dali vedeti o naši naprednosti. Torej tukaj nas je do 100 fantov in skoraj še več. Tukaj je vsako društvo naredilo že veselico v prid cerkve sv. Jurija in tudi, ako srno prav člani društev, naredimo na dan 14. januarja 1914 veselico in veliko zabavo v korist cerkve. Torej da tudi mi frtntje ne bomo zadnji, kličemd na svidenje fantom in dekletom, možem, in ženam iz j So. Chicage in okolice! Priporočilu se za obilen obisk. Za dobro postrežbo bomo skrbeli fantje. Torej na svi- ODGOVOR "CLEVELANDSKI AMERIKI". ki prinaša med "Strelicami" tudi nekaj, kar se tiče nas v Pittsburghu, Pa. Mi, uižje podpisani izjavljamo, da je "Clevelandska Amerika" pisala veliko laž, ko je trdila, da je gl. tajnik K. S. K. J., g. Jos. Zalar, obljubil g. Mravincu predsedništvo K. S. K. J., ker g. Zalar, ne "Clevelandska Amerika" ne more imenovati prihodnjega predsednika K. S. K. J., ker predsednika bodejo volili delegati na prihodnji konvenciji. Dragi člani in članice K.' S. K. J.! Iz tega lahko vidite, da "Clevelandska Amerika" bi rada začela boj pri K. S. K. J., ker je začela napadati in laži pisati proti nekaterim uradnikom K. S. K. J. Le toliko Clevelandski Ameriki, da naj pusti pittsburške može pri miriti "Clevetandska Amerika" spet laže, lio piše, da' je g. Zalar se izjavil v Pittsburghu, da njemu spada ves kredit za K. S. K. J. in da je on vse nare- dil, ker tega ni g. Zalar pred njimi nikdar izjavil! "Clevelandska Amerika" spet laže, ko piše, da je g. Zalar v Pittsburghu poklical vse svoje privržence h g. George Flajniku v saloon, ker g. Flaj-nik je povabil k sebi na večerjo gg. Zalarja, Mravinca, Muhiča, Dr. Gra-heka in g. Ostronicha, ki ga ni bilo doma, se tudi ni udeležil. Ko je g. Zalar bil v Pittsburghu, je bil povabljen od dveh društev na njih seje in sicer od društva štev. 15 in društva štev. 49 K. S. K. J. In ž njim sta se udeležila tudi še dva druga gl. uradnika K. S. K. J. in sicer Ostronich in Martin Muliich. G. Zalar je imel govor pri obeh društvenih sejah in nobene besede ni rekel proti Jolietu ali komu drugemu. To vam lahko izpričajo vsi člani obeh društev, kateri so bili pri seji isti dan. Ko bi "Clevelandska Amerika" pisala resnico, se mi ne bi nikdar oglasili iz Pittsburgha. Ker je bila velika laž vse, kar je "Clevelandska Amerika" pisala v štev. 93 od Pittsburgha, je naša dolžnost, da mi naznanimo članom in članicam K. S. K. J., kako-šne laži da piše "Clevelandska Ame- rika", in mi nižje podpisani kot uradj niki društev se razžaljene počutimet; Pittsburgh, Pa., 28. novembra 191? MARK OSTRONICH. ^ JOHN MRAVINTZ. GEORGE FLAJNIK. JOS. PAVLAKOVIČ. JOHN FILIPČIČ. JOHN BALKOVEC. GEO. WESELICH. WM. THOMAS. FRANK TREMPUS. JOSEPH MIROSLAVIčJ MARIJA LOKAR. JOSEPHINE FORTUNT. ** — Skertecz postane ban. Dunaj, 1 nov.: Semkaj je došel baron Skerlec* ki se v kratkem imenuje za bana in obenem komisariat na Hrvaškem odi pravi. — Hrvaški napisi na železnicah S napravijo po Hrvaškem, namesto mad-jarsko-hrvaških, ako bo srbsko-hrva-ška koalicija lepo pridna in ne bo delala. ogrski vladi posebnih ovir ob razpisu volitev v sabor. cienje Fantje. So. Chicago, 111., 30. nov. — Cenjeni g. urednik A. S.! jfrosim Vas, da mi, natisnite par vrstic iz tukajšnje naše naselbine v nam priljubljeni list A. S. Ne bom dosti poročal, ker predobro vem, da ste gospod urednik gotovo "busy", zatoraj Vas ne bom veliko motil, samo nekoliko hočem sporočiti, da v South Chicagi zmirom napredujemo. Naše žensko društvo Marije Čistega Spočetja K. S. K. J. je priredilo zadnjo nedeljo veselico v korist naše slovenske cerkve sv. Jurija v So. Chicagi. V prvi vrsti se moramo zahvaliti tem častivrednim ženskam: Mrs. Neža Kučić, predsednica goriomenje-nega društva; Bog ji naj poplača njen trud, ko se je trudila cele noči in kljuke pritiskala okoli milodarnih src. In potem pripada vsa zahvala omenjenega društva Miss Francki Skala in Miss Neži Fugina. Te ženske so vredne največje pohvale. Bog jih živi mnogo let! Moramo se nadalje zahvaliti vsem dekletom, ki so pomagale kolektati na knjige. Zatorej izrekam hvalo vsem skupaj. Ne smem pozabiti naše slavne godbe "Zvezda", ker je tako krasne komade igrala, da je bilo res veselo poslušati. Se je; videlo na veselici, da je ta godba ustrezala vsakemu pojedinemu dobro mislečemu Slovencu. Ne smem pozabiti omeniti, da je j tudi dr. Vit. sv. Florjana naredilo veselico v korist cerkve. Naj zadostuje za danes. Prihodnjič kaj več. Sedaj pa pozdravljam -^se bralce in bralke tega lista. Vam, g: urednik, pa veliko naročnikov in pred-plačnikov. Opazovalec. Prošnja. Trimountain, Micli., 28. nov. — Dragi urednik Am. SI.! Cenjeni rojaki in člani K. S. K. J.! Naznanjam vam nekoliko o našem težkem štrajku. Prošli so že štirje meseci, kar smo v štrajku. Kakor vam je znano, nas je največ tukaj ' oženjenih, tako da imamo družine in drobno deco. Pa vas prosimo vsa društva K. S. K. J., da bi nam pomogla v tem tužnem položaju, da bi mogli plačati asesment Jednoti. Ne bi radi pustili ne društva, niti Jed-note, pa žalibog nimamo nekateri niti centa. Kakor vam je znano, smo imeli malo plačo poprej, dokler smo delali. In na banki smo nekaj malega imeli in potem smo vse vzeli iz banke za asesment, in sedaj vas prosimo, da bi nam kaj .pomogli. A nazaj ne gremo kakor štrajkolomci, pa makar štrajk traje še 5 let! Dragi rojaki, ogibajte se Michiga-na! Tu je jako težka in krvava borba! Z bratskim pozdravom Predsednik John Žugel. Tajnik Anton Kovač. Almanah in Zdravoslovje ZA SLOVENCE ZA LETO 1914 Kot v prejšnjih letih, smo to leto zopet izdali novo izdajo Severovega Almanaha in zdravoslovja, ter sedaj naznanjamo, da ga je sedaj dobiti v vseh lekarnah zastonj. Tistim, ki so že preje čitali Severov Almanah, pa naznanjamo, da 1914 izdaja prekaša vse prejšnje izdaje v rečeh splošnega zanimanja in zdravstvenih namigljajev. Tistim, ki še nikdar niso čitali Severov Almanah pa naznanjamo, da ie knjižica, ki vsebuje mnogo zdravstvenih namigljajev in drugega zanimivega branja. Ima tudi 12 strani koledarja in 12 strani za vsakdanje zapiske. Knjižica vsebuje tudi mnogo smešnic. Kar se tiče zdravstvenih predmetov je pisano tako, da lahko vsakdo zastopi, in tako, da se lahko da vsakemu otroku brez obotavljanja. Knjižica je splošne vrednosti za vsakogar. Dobite zvezek Severovoga Almanaha od vašega lekarnarja ali ga pa naročite od W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. Zoper kašelj, prehlad, hripavost, oslovski kašelj, vnetje sapnika, davico in razne druge pljučne neprilike priporočamo Severov Balzam za Pljuča / (Severa's Balsam for Lungs) katero se že rabi od leta 1881, in ki se je med tem časom izkazalo kot zelo uspešno zdravilo zoper kašelj. Varno za otroke iti odrasle — hitro v učinkih. Cena 25 in 50 centov. Na prodaj v vseh lekarnah. Zahtevajte Severovega zdravila in ne vzemite drugih. Ako jih nima lekarnar v zalogi, naročite jih od nas. W. F. Severa Cc CEDAR RAPIDS I0WA USTANOVLJENO 1899 HENRY C. ZARO Cable Address "Zarohc" Metropolitan Savings Bank Bldg. Nr. 3-a Third Avenue Cortier 7th Street, ^ NEW YORK CITY Telephonei: 7006 & 7007 Orchard Pooblaščeno zastopništvo vseh parobrodnih družb, pošilja denar na vse kraje sveta in menjalnica denarja vsake vrste. PoSilja denar v staro domovino: NAJS1GURNEJŠE, NAJCENEJŠE in NAJHITREJŠE. Edino pri meni dobite izvirna potrdila od evropskega poštnega urada s podpisom prejemnika. Denar pošiljam z ekspresnim parnikom v Evropo, 10 dni, za malo nadplačilo brzojavno, 36 ur. Prodajam parobrodne in železniške listke na vse kraje sveta po najnižjih cenah. Javni notarijat: izgotavlja polnomoči, ureja vse vojaške zadeve, kupoprodajne ugovore itd. itd. PIŠITE! Odgovarjam takoj in brezplačno. Pozorl Pazi in čitaj sledeče denarne cene, kajti najnižje so v Zedinjenih državah: 5 10 15 20 25 30 35 40 45 50 kron. 55 kron.........$11.30 12.30 13.35 14.35 15.40 16.40 17.40 18.40 19.50 20.40 105 kron.........$21.50 22.45 23.55 24.50 25.60 26.55 27.65 28.60 29.70 30.65 200 kron.......$ 40.65 300 " ....... 61.05 400 " ....... 81.40 500 " ....... 101.75 600 " ....... 122.10 700 " ....... 142.45 800 " ....... 162.80 900 " ....... 183.15 1,000 " ....... 203.50 2,000 " ....... 406.75 t KRANJSKO. — Državna podpora bednim Belo-kranjcem. Notranje ministrstvo je v sporazumu s finančnim ministrstvom lovolilo 30,(XX) K državne podpore za prebivalce občin Božjakovo, Drašiči, Lokvice, Metlika in Radovica v črnomaljskem političnem okraju, ki so bili vsled toče oškodovani. — Z mednarodne telovadne tekme v Parizu.. Na mednarodni telovadni tekmi v Parizu so dosegli Slovenci 78 odstotkov vseh točk ter so zato dobili drugo nagrado, krasno vazo, darovano od "Union Gymnastique Francaise". Tekmovanje je bilo zelo naporno, zlasti nji bradlji in na krogih. Eden izmed Slovencev, Alojzij Pogačnik iz Ljubljane, se je pri tekmovanju ponesrečil, vsled česar so ga morali nadomestiti v slovenski telovadni vrsti s pripravljenim režerviiim telovadcem, Čehi so dosegli 804 točke, Francozi ' 778, Italijani 772, Belgijci 723, Slovenci 706 in končno Luksemburžani 668 od 840 sploh mogočih točk. Diferenca med Belgijci in Slovenci znaša samo 17 točk; Luksemburžane so Slovenci že tretjič prekosili z diferenco 38 točk. Tekmi je prisostvoval tudi predsednik republike Poincare, ki je sprejel v krogu državnih ministrov med drugimi tudi slovenske telovadce. Ob kon$u prireditve so pri defiliranju nosili pred slovenskimi telovadci staro zastavo ljubljanskega "Sokola", godba je intonirala "Naprej zastava Slave' in slovenski telovadci so aklamiraU predsednika z "Živio" in "Nazdar"-klici, — Avtomobilna zveza Krško—Kostanjevica— Rudolfovo. Osebni promet na tej progi je bil otvorjen dne S. nov. m se prav živahno razvija. Avtobus, ki je v prometu, se predvsem odlikuje v ter"> da popolnoma mirno vozi, tako potniki po končani vožnji ne čutijo "ikake utrujenosti, kar se na raznih drugih progah ravno ne da trditi. Pri z»ati mora vsakdo, da je ta voz le v čast tovarni, ki ga je gradila. Kakor Smo že poročali, je voz naročen iz tovarne Puch v Gradcu s posredovanjem g- R. Hille v Ljubljani. Tega novega prometnega sredstva se vsakdo kaj rad posluži. Posebno ugodna pa je ta zveza za dolenjsko prebivalstvo, ki ima opravka na Štajerskem ali Hrvaškem, ker se sedaj lahko izogne dolgotrajni vožnji čez Ljubljano in Zidani most. Vozni .red je objavljen v inse-ratnem delu današnjega lista. — Glasbena Matica v Ljubljani pripravlja velik koncert v proslavo spomina slovenskih skladateljev bratov dr. Benjamina in dr. Gustava Ipavica. Koncert se vrši v nedeljo, dne 14. decembra. Ta koncert bo za slovensko glasbo zgodovinskega pomena, ker bo Pokazal zasluge obeli bratov Ipavicev za razvoj slovenske glasbe v zadnjih šestdesetih letih. — Gostovanje hrvaške opere je dne 18. nov. doseglo višek z uprizoritvijo Zajčeve opere: "Nikola Šubic Zrinj-Ski". Pevci so občinstvo tako navdu-S1'i, da takih ovacij kot to pot še ni bilo videti v slovenskem gledališču. Iz lož je letelo cvetje na sodelujoče. —Junaške Blejke praznujejo svojo stoletnico. Kakor znano, so se hoteli Francozi leta 1813. polastiti cerkvenih "'"agocenosti na Blejskem otoku. Napad na to svetišče so preprečile juna- . e BJejke. To snov so razni zgodovinarji natančno popisal;, pa tudilepo-s|ovci so obdelali to tvarino. Dr. Hen-Costa je izdal leta 1850. povest 16 muthigen VVeiber von Veldes". Istodobno je to snov dramatiziral Lu-dovik Germonig. Nemško spisano igro so nekolikokrat igrali v Ljubljani. Leta 1912. so pa izšle "Junaške Blejke" v slovenskem jeziku popolnoma na novo dramatizirane v "Zbirki ljudskih iger", snopič 18. in, 19. V dunajskem "Gluecksrad-Kdlender fuer Zeit und Lvvigkeit" za leto 1914. je priobčil Alfred Iloppe povest "Die Heldenfrauen yom Veldessee" (str. 61—68). Povest je ilustrirana. i ; . .:■ — O židovskem gibanju v Ljubljani- Ni še daleč za nami čas, ko je 'mela Ljubljana samo eno židovsko rodbino. Kako pa je to danes, se razvidi iz podatkov uradnega židovskega 'ista, ki ga izdaja židovska verska občina v Gradcu. Iz tega posnamemo, HRVATSKO. — Miklošičeva stoletnica. Dne 20. nov. t. 1. je minilo sto let, kar se je rodil v Radomerščaku pri Ljutomeru velikan znanosti, nesmrtni naš jezikoslovec Franc Jurij Miklošič. Slava njegovemu spominu! — Peter Rosegger in Nobelova nagrada. Velika žalost je legla v srca mariborskih vsenemcev, ko se je izvedelo, da hujskač Rosegger ne bo dobil znane Nobelove nagrade. Zadnja "Marburgerca" skuša dokazati, da je Rosegger najslavnejši ljudski poet in pisatelj zadnjega časa. Razumniki pa, ki odločujejo o določitvi Nobelove nagrade, so, ko so izvedeli, da je Ros-segger največji agitator za vsenemški šulferajn, takoj rekli: Ne, Roseggerju pa ne nobene nagrade. Tak hujskač si tega ne zasluži. Radi tega sedaj taka jeza v nemškem taboru.—O tem, kako je Rosegger pri Noblovi nagradi propadel: V brzojavkah češke kulturne lige in drugih slovanskih orga- — Brzovlak ga je povozil. Iz Be Ijaka poročajo: Dne 17. nov. opoldne je hotel iti čez tir na tukajšnjem glavnem kolodvoru poduradnik na kolodvorski pošti Jožef Radičnik. V istem trenotku pa je privozil brzovlak iz Pontafla, Stroj je zgrabil Radičnika in ga povozil. Odrezal mu je glavo od trupla in mu jo popolnoma zmeč kal. — Smrtna nesreča vojaka. Neki topničar gorske artiljerije v Trbižu po imenu Agreš iz Kamnika, ki bi moral iti na dopust in je bil že v civilni obleki, se je hotel dne 13. nov. pošlo viti od svojih tovarišev. Pri tem je prišel nekemu konju preblizu. Ta se je pred možem v civilu splašil ter ga je z zadnjima nogama tako udaril v sredo želodca, da se je zgrudil na tla in v dveh minutah nato umrl. — Bela vrafla. Iz Podkloštra pišejo "Miru": Dne 9. novembra je zapustil Podklošter gospod deželnosodni svetnik Robert Englisch. Devet let je deloval v podklošterskem sodnijskem okraju kot sodnijski predstojnik popolnoma objektivno in nepristransko. Gospod predstojnik je bil zmožen o-beh deželnih jezikov in je, čeravno rojen Nemec, imel slovenski jezik popolnoma v oblasti. Pošten in lojalen kot je bil, je večkrat povdarjal, da brez slovenskega jezika noben sodnijski predstojnik v Podkloštru ne more izhajati. Ljudstvo ga je kot sodnika in kot mirnega moža imelo vobče v čislu. Naj gospod deželnosodni svetnik v svojem pokoju na novem domu v Lincu doživi še obilo solnčnih dni!" Kaj rečeta k temu dopisu Hoclienbur-ger in Piereich? Ali ju ne. peče vest, če slišita o takem sodniku-poštenjaku? Nadvojvodinja sprejela slovenske in hrvaške pevce v Miramaru. V nedeljo 16. nov. je poletelo hrvaško pev- — Gimnazija oa Sušaku preosno-vana v realno gimnazijo. Zagreb, 18. novembra: Uradni list objavlja odlok, s katerim se gimnazija na Sušaku pre-osnuje v realno gimnazijo in sicer stopnjema od 1. do 8. razreda. De uri na teden se bo poučevalo italijansko kot obvezen predmet. — Aretovan roparski porilec. Dne 2. nov. so našli pri Varaždinu posestnika i n živinskega trgovca Mijo Kranja umorjenega na cesti. Poleg trupla je ležal okrvavljen" kol, s katerim je morilec razbil žrtvi lobanjo. Kralj je bil oropan vseli dragocenosti in večje vsote denarja. Orožništvo je zvedelo, da je na dan umora izginil v sumljivih okoliščinah slaboglasni delavec Ivan Leskovar iz V^aždina. Nadaljna poizvedovanja so tudi dognala, da je res Leskovar morilec in da je s svojim plenom pobegnit na .Štajersko. Dne 6. nov. pa so orožniki v Štorah pri Celju aretovali morilca, ki je tamkaj našel delo. ____ , , i - POZOR, ROJAKI ! Dva tisoč akrov dobre rodovitfif zemlje sem sedaj dobil od raznih farmarjev in od kompanije. Zemljo pro dnjam od $15 do $20 po aker, ne pa obdelana zemlja; obdelana zemlja al pa stare farme pa po ddgovoru na ka kem prostoru si kdo želi ali hbtft, ifi na lahke obroke. Ni potreba prec vsega plačati, da se le nekaj da prec in drugo, da se plača vsako leto po nekoliko. Zemljo imam blizu mest Green-wood, VViilard in Norsville in sploh v celem Clark Countyju, kjer si kdo iz voli. Ne pozabite pa to, da kateri pri de prej, ta si boljšo zemljo lahko iz bere in dobi. Zatorej dragi rojaki, ako želite biti zadovoljni kmeti, kakor sem jaz, si kupite zemljo. Sedaj se vam toplo priporočam. Obrnite se naravnost do mene. Gregor Seliškar, Greenwood, Wis. BOŽIČNA DARILA. Pišite danes po naš ilustrovan cenik Božičnih Daril za katoliško ljudstvo POŠLJEMO GA ZASTONJ. Predno kupite darila za svojce v tej in stari domovini POGLEJTE NAŠ CENIK. Tu najdete kaj rabite po POSEBNI NIZKI CENI. Za 10c vam pošljemo zavoj svetih podobic. Pišite danes na katoliško firmo: W. DVORAK & CO. Majestic Bldg., La Crosse, Wis. Jos. Klepec Javni Notar ob nedeljah od 9—12. ure. v uradu zvečer do 8. ure in 1006 N. CHICAGO STREET Chicago Telephone 100, JOLIET, :: ILLINOIS Zticz Kadar hočete urediti kako zadevo t stari domovini (glede dedščine aH posestva), ali hočete poslati komu pooblastilo (folmaht) ali kako drugo listino, se obrnite na me, ki Vam izdelam vse v popolno zadovoljnost in za nizko odškodnino. Rojaki v raznih drugih krajih Amerike in Kanade se lahko obrnejo na me za nasvete v njih zadevah. Pojasnila dajem pismeno ali ustmeno zastonj. Dom na \Voodruff Road and Fair-mount Avenue. Stanovanja Telephone Chicago 3247. UGODNA PRILIKA Za vse, ki so se odločili iti tia farme fer postati neodvisni. V severnem delu Wisconsin, v okrajih Clark, Rusk, Chipeva in Priče je naprodaj mnogo tisoč akrov dobre farmerske zemlje, blizu mest, trgov, železnic in šol. Lepe ceste, čista hladna voda, zdravo podnebje, kjer rastejo vsi oni pridelki kakpr v stari domovini. Cene nizke (od $15 do $20 aker) ter lahki plačilni pogoji. Vsakdo ima čas plačevati 5 do osem let, po dogovoru. Kupujte naravnost od lastnikov. Oglejte si svet, in prepričajte se na lastne oči o kakovosti zemlje. Kupcem se vožnja povrne. Za nadaljna pojasnila se obrnite osebno ali pismeno na: LOUIS BEWITZ 198 FIRST AVENUE, MILWAUKEE, WISCONSIN. i /\ —-STRANI OBSEGA- 4jUVeliki Slovensko-Angleški Tolmač prirejen za slovenski narod na podlagi drugih mojih slovensko-angleških knjig za priučenje ANGLEŠČINE BREZ UČITELJA. Vsebina knjige je: Slov.-Angl. Slovnica, Vsakdanji razgovori, Angleška pisava, Spisovanje pisem, Kako se postane državljan poleg največjega Slov.-Angl. in Angl.-Slov. Slovarja. Mnogobrojna pohvalna pisma od rojakov širom Amerike dokazujejo, da je to edina knjiga brez katefe nebi smel biti nobeden naseljenec. Cena knjige v platnu trdo vezane je $2.00, ter se dobi pri: V. J. KUBELKA, 538 W. 145 St., New York, N. Y. Mestna hranilnica ljubljanska V LJUBLJANI, PREŠERNOVA ULICA 3., KRANJSKO. Denarnega prometa koncem 1. 1912 je imela 660 MILIJONOV KRON, •/LOGE znašajo nad 42 MILIJONOV KRON, REZERVNI ZAKLAD PA i MILIJON 300 TISOČ KRON. Vložen denar ol>restnje po 4 1 2 Naši cenjeni čitatelji in čitateljice! Naročajte in Priporočajte vsem svojim znancem dober kat. list "AVE MARIA" (naslov) 21 Nassau Ave., Brooklyn, N. Y. -o- To je prvi in edini slovenski nabožni list v Ameriki. Naročnina $1 na leto. Prinaša vsepolno podučnega in zabavnega berila. Dolžnost vsakega hišnega gospodarja je, da si naroči list "AVE MARIA". V tem listu ni strupa. Čim prej ga naročite tem bolje za Vas in Vašo družino, ki bi morala imeti dober slov. in kat. list pri roki, da se ne spridi z zlobnimi časopisji, ki preže in vlečejo mnoge mlačne rojake v prepad brezverstva, in konečno v pekel že na tem svetu. Naročajte dober list "Ave Maria". f br«iiR vsakega oclbitkn. Za VARNOST denarji Jamči REZERVNI ZAKLAD, STROGA KON-flROLA OD VLADE in CELA MESTNA OBČINA LJUBLJANSKA • r»em »vojlm premoženjem, vrednim do 50 MILIJONOV KRON. VSAKA [ZGUBA denarja — tUdI za časa vojske — je IZKLJUČENA Detiif pošiljajte po POSTI ali kaki ZANESLJIVI BANKI. PRI BANCI »»htetajte odtočno, da «e Vam pošlje denar le na "MESTNO HRANILNICO LJUBLJANSKO V LJUBLJANI" in NE v kako dru*o manj ran« Sparkaso". NAM PA TAKOJ PIŠITE, PO KATERI banki dobimo V«i t SVOJ NAtLOV NAM PIŠITE RAZLOČNO IN NATANČNO! domaČa naravna ohiska vina kakor Delaware? Catawaba, Iwes, i Conkord prodaja Josip Svete 1780-82 E. 28th »t., LORAIN, 0HI0. # Conkord, rudeče vino, /JA galona............ Ov/C Dele war« belo vino, galona.......... $1- Catawba rumeno vino, QA galona............OUC Pri naročilu na 50 GALONOV SOD ZASTONJ. # Pri naročilu 25 galonov je priložiti $1.50 za sodček. Razpošiljam ga od 25 galonov naprej. Naročilu je pridejati denar ali Money Order. Vina »o popolnoma naravna, kar jamčim. Anton Košiček Slovenski gostilničar Pri menije redno največ zabave in najboljše pijače. "Tonček Is 0. K.'" N W. Phon« 1297 1151 N. Broadvrajr. JOLIET Vsem Slovencem in Hrvatom priporočam mojo gostilno 9f "HOTEL FLAJNIK 3329 PENN AVENUE v kateri točim vedno sveže PIVO, ŽGANJE, VINA IN RAZNO-VRSTNE DRUGE PIJAČE. Priporočam se cenjenemu občinstvu * najobilnejši obisk. — Vsi znanci in neznanci vedno dobrodošli! NA SVIDENJE! P. & A. Phone 351-W. Geo. Flajnik, lastnik 33» Pen na Ave. Pituburg, Pa. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi največji in edini slovenski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki torek in petek SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DMA, Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Predsednik Tajnik • Blagajnik Urednik Anton Nemanich William Grahek John Grahek Rev. John Kranjec Telefoni: Chicago in N. W< 100. Naročnina: Za Združ. države na leto........$2.00 Za Združ. države za pol leta____$1.00 Za Evropo na leto..............$3.00 Za Evropo za pol leta...........$1.50 Za Evropo za četrt leta..........$1.00 PLAČUJE SE VNAPREJ. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. <-• —— The first, largest and only Slovenian Catholic Nevvspaper in America, and the Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Tuesdays and Fridays by the SLOVENIC AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American BIdg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. CERKVENI KOI-KDAR. dec. Nedelja Ambrozij, škof. " Pondeljek Preč. Poč. M. D. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. Torek Sir, škof; Valerij. Sreda Evlalia, muč. Četrtek Damaz, papež. Petek Sinezij, muč. Sobota Lucija, dev. muč. II. ADVENTNA NEDELJA. Pojdite k Janezu in povejte vse, kar ste slišali in videli. Današnji sv. evangelij. Kako velik revež je slep človek, ki sedi ob potu in prosi mimogredoče miloščine. Ne vidi ne solnca, ne belega dneva, ne obrazov, ki se mu bližajo. V vedni temi sedi, kakor v strašni ječi in tako žalostno preživi svoja leta. Ako je ,ta slepec bil celo slep rojen, kako zelo je pomilovanja vreden! V sredi krasnega stvarstva živi, pa ne ve zanj, pa nima o vsem niti pojma. Govori mu o solncu, o milih zvezdah, o belem dnevu, o krasnih cveticah, o krasnem stvarstvu, zastonj, o vsem si niti kake slike predstaviti ne more. Ako se tedaj takemu ubogemu siromaku na cesti pridruži dober človek, ki ga prime za roko in ga pelje na pravo pot, da ne zajde v prepad poleg ceste, kako mu je slepec hvaležen! Ako bi pa prišel k njemu še zdravnik, ki bi mu slepoto ozdravil, mu dal nazaj vid oči, ali bi bil zanj mogoč večji dobrotnik, kakor ta zdravnik? Tak. slep siromak je človek sredi vesoljnega stvarstva. Bil je dan, ko sem se znašel naenkrat sredi življenja. Nisem znal ne od kodi sem, ne kako dolgo sem že na svetu, ne kam grem, ne poznal sem stvari okrog sebe, da, bil sem v strašni temi nevednosti o vsem, kar sem in kar me obdaja, da, sam sebi še največja skrivnost. In v tem se je usmilil ubogega slepca sredi pota, ubogega zašlega človeštva dobri Bog in se mu pridružil s •svojim razodetjem. Poslal mu je pro-rokov pred Kristusom, poslal slednjič še svojega edinorojenega sina Gospo da Jezusa na1 svet, da mu ozdravi vso slepoto in mu razodene vse skrivnosti lastnega bitja in vesoljnega stvarstva. Koliko dobroto mu je skazal s tem dobri Bog! Kakor slepec ozdravljen od svoje strašne teme, mora se tudi človek neprenehoma zahvaljevati temu svojemu dobremu zdravniku, Bogu za milost luči, za milost razodenja. Ali je pa razodenje od strani Boga bilo res potrebno? Kajpada, kajti človek s svojim lastnim razumom je strašno varan slepec! Poglejmo! # 1.) Žalostna in za vse človeštvo sramotna je zgodovina starega poganstva, naukov o Bogu, katere je imel človek brez razodetja Božjega! O starih Egipčanih beremo, da so si postavili na svoj oltar krasnega, maroga-stega bika, mu sezidali velikanski tempelj in ga častili kot svojega boga. Imeli so tudi kačo na oltarju za svtojo boginjo! O drugih narodih beremo, da so častili ogenj po božje, zopet drugi so si naredili iz lesa, iz kamena kipe, katere so potem častili "po božje. Da slednjič je prikipela človeška zmota že tako visoko, da so postavili lastne grde strasti na svoje oltarje iii jih častili kot bogove in boginje. Tako so si Rimljani postavili boga pijančevanja Bakha, boginjo nečistosti Venero, boga tatvine i. t. d. Kako sramotne so bile povesti o teh bogovih, kako so prešestovali mej seboj, kako so varali drug drugega, drug drugemu kradli, drug drugega preganjali. Pomislimo, človek s svojim navadnim razumom, pa je veroval v boga-bika, v kačo, v kip, pa je častil nečist-nico Venero za boginjo in se ji priporočal, pa je veroval v te ostudne pravljice o svojih bogovih in boginjah! In vendar je bilo tako in je še dandanes tam, kjer ni posijalo solnce krščanstva, kjer Bog še ni poslal zdravnika, krščanskega misijonarja, >da bi ozdravil ljudstvo te strašne slepote. In kako je častil ta ubogi slepec te svoje bogove! Kako sramoten je bil nauk o bogovih, tako sramotna je bila "služba božja" tem bogovom. Da, gabiti se mora vsakemu poštenemu človeku, ne rečem, kristjanu, katoličanu, ako bere o strašnih orgijah, katere je n. pr. Rimljan počenjal na čast tem svojim bogovom na njih praznike! Boga pijančevanja je častil s pijančevanjem, boginjo nečistosti z ne-čistovanjem, i. t. d. To je človeški razum brez luči sv. vere, brez razodenja božjega! Kako jasen je pa pojem o Bogu, katerega imamo mi, katerega nam daje katekizma, daje sv. vera. Veliki grški modrijan je celo svoje življenje posvetil iskaitju resnice o Bogu. Razum se mu je upiral poganskemu mišljenju ob Bogu. • Kako srečen bi bil, ako bo vedel o Bogu, kar vemo mi! Toda žalosten je na zadnje zdih-nil: "Ne vemo in ne bomo vedeli!" Premisli vse te vzvišene v resnici, božanske nauke o vsemogočnem Bogu, o njegovem bistvu, o njem kot Stvarniku, kot Odrešeniku, kot Posvečeval-cu, kot našem dobrem Očetu, premisli vzvišeni način službe božje, katero nam je sam ustanovil, da vse to premisli, in potem sodi, ali bi bil kdaj človeški razum prodrl tako globoko v to temo skrivnosti, kakor more poseči, od kar mu je odprl oči s sveto vero sam Bog s svojim razodenjem? V resnici hvaležno moramo obrniti svoje oči proti nebtf in se zahvaliti Bogu za svetlo luč sv. vere. Bili smo slepi, strašno slepi, toda ozdravljeni smo te slepote z vzvišenimi nauki krščanstva! 2. V kako strašni temi je taval človek tudi glede sebe? Od kod sem, za kaj sem vstvarjen, kaj je moj namen? Za kaj sem prišel, oziroma sem f)il poslan na ta svet? Kaj je moj konec? Kam bom šel po smrti telesa? Čutim in zavedam se, da sen? nekaj več, kakor drugo stvarstvo. In vendar, kaj sem več? Kaj me loči od živali? Samo to, da morem govoriti?, Ali si morda tudi živali na kak način ne povedo druga drugi svoja čutila, ako jih sploh imajo? Kako žalosten je bil nauk poganstva, je bil nauk zmotenega človeškega razuma predno je priše! zdravnik Gospod Jezus s svojim razodetjem. Da ima človek dušo, to so verovali vsi narodi. Toda kako smešne so pravljice, o postanku človeka, kako smešne pravljice o "drugem svetu", o večnosti, o kaznih v peklu, o plačilu v večnosti za dobro življenje! 3.) Kako žalostno je bilo razmerje človeka do svojega bližnjega po naukih zblodenega'človeškega razuma! Žena je bila le sužnja strasti in po-hotnosti moža! Njena naloga je bila le služiti svojemu možu in trpeti. O-troci so bili odvisni od volje očeta. Ako j.e oče hotel novorojenčeka sprejeti za svojega, ga je sprejel, ako ga je zavrgel, je bil zavržen. Izpostavljali so novorojenčeke, da so lakote in vsega hudega poginjali, da so jih psi- ali divje zveri žrli, kar se vrši še dandanes tam, kjer ni spoznanja verskih resnic. Kdo je poznal usmiljenje in sočutje z revežem? Bolnišnica, sirotišnica, hiralnice, kdo je vedel za vse 'e naprave v slepoti človeštva? Še le ko je slepi človek spregledal ozdravljen po raz^denju božjem, še le tedaj se je začel zavedati svojih dolžnosti do žene, do otrok, do svojega bližnjega, do bolnikov, do revežev itd. 4.) Kako plitev je naš razum, to pa čutimo vsak sami na sebi! Poglej svojo roko, stegni jo in skrči! Ali razumeš, kaj se je vse v tvoji roki zgodilo, da si to storil? Poglej svoje oko, ti vidiš pred seboj ta časnik, to knjigo. Njena slika je v tvojem očesu. Ali razumeš to zmožnost? Prižgi svetilko, zavrti gumb pri elektriki, i. t. d., ali razumeš vse te moči, vse te sile? Da obdan si od samih skrivnosti, katerih tvoj razum ne zapopade. Učenjaki skušajo sicer vse to razložiti, toda razložiti morejo samo, kako se to zgodi, ne pa moči, ki to dela. Kako zmedeni so še nauki o solncu, zvezdah, o zemeljskem magnetizmu. Nekaj časa so učenjaki učili tako, prišel je drug učenjak, podrl vse prejšne. nauke in popolnoma nasprotno dokazal kot resnico. Učili so, da zemlja stoji, da se solnce vrti. Prišel je učenjak, ki je dokazal popolnoma nasprotno resnico, da se zemlja vrti in da solnce stoji. In tako dalje. Da, človek je po svojem slabem razumu ubogi slepec sredi pota, ki ne ve ne kam, ne kod! In to žalostno stanje so dobro poznali vsi modri možjtf poganstva! Ifaj čuda, da so preroki zdihovali po Odrešeniku, po Učitelju, donašamo evangelij, veselo novico po Zdravniku, ki bi ozdravil vso člo- svobode, osvobojenja zlasti izpod vsa-veško slepoto in dal jasne luči v vse ke sužnosti kakega Boga, kake vere! te strašne skrivnosti. Nauk o Bogu, | Toda nfbo in zemlja bosta prešla, o mojem namenu, o mojem koncu, to moje besede pa ne bojo prešle, klical je nauk, o katerem moram imeti jasno- je tudi liberalizmu Gospod, klicala je sti, da vem kam naj grem, kod naj po- sv. cerkev. In res! Sledile so države tujem. Toda sam si ne morem dati temu nauku, 11. pr. Francoska. In kaj gotovega pojasnila. J je bila*posledica? Krvava revolucija. O da, koliko hvaležnost smo Ti dol- j Velikansko prelivanje krvi! V imenu žni, o dobri Bog, že za samo milost te svobode, tega svobodomišljenja je razodenja skrivnosti in resnic o Sebi,' brat moril brata, stariši otroke* otroci o nas, o našem koncu! | stariše. Grd madež v zgodovini člo- V luči si, dragi, po posebni milosti veškega rodu ostane ta del zgodovine si ne več slepec, temveč imaš pred se-j ki govori o tej prekuciji, o tem sadu . teh naukov. boj jasno pot, imaš jasen pogled v vse stvarstvo in v vsa vprašanja tvojega življenja. Toda luč duševnega očesa, sv. vera, se lahko zgubi. Koliko jih je, ki so dobro videli, bili verni, kristjani, toda oslepeli so. I11 da se tudi tebi ta strašna nesreča ne prigodi, človek, pazi se! Pazi na svojo vero! Kakor čuvaš punčico svojega očesa, tako čuvaj sv. vero. I11 ako si v dvomu, ali je Jezus in njegov nauk oni, ki je pravi, ali naj iščeš rešitve v drugih naukih, kateri se ti ponujajo dandanes, premisli besede današnjega, sv. evangelija. Sam premisli, s svojim razumom preiskuj! Pojdite in povejte Janezu, kar ste slišali in videli! Premisli te nauke, katerih te uči sv. vera! Premisli, kaj je vse že storila sv. vera za človeštvo, premisli vse sam in potem sodi! Ne poslušaj drugih, poslušaj samo svoj razum, poslušaj nauk, katerega nam je razodel sam Oni, ki je resnica samo. ! , ' -K. PRVA ADVENTNA NEDELJA. , Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bojo prešle. (Luka 21, 33.) "Danes leto bomo dali Bogu velike počitnice", tako se je norčeval iz Boga zloglasni brezverec Volter, "kajti,nikogar ne bo, ki bi vanj veroval ali ga častil." Nekoliko let po tem, Volter je nesrečno umrl. Bog pa ni dobil počitnic. Skoro dvesto let je od tedaj preteklo, pa še vedno teh počitnic ni tukaj. I11 kakor vse kaže, jih tudi ne bo tako kmalu še, kajti velik del človeštva je še, ki se ga trdno oklepa z živo vero in z otroško ljubeznijo in ga slavi kot svojega najvišjega Gospodarja. Tudi dandanes imamo veliko takih Volterjev, ki se neumorno trudijo, da bi dali Bogu počitnice, da bi vse ljudi odvrnili od vsake vere v kakega Boga, da bi uničili krščanstvo, zlasti katoliško cerkev! Ker smo v času vsemogočih nararnih "čudežev", katere proizvaja človeški razum s pomočjo elektrike, morda se bo pa posrečilo tem modernim Volterjem, kar se francoskemu Volterju ni posrečilo? Odgovor na to daje jasno in mogočno današnji sv. evangelij: "Nebo in zemlja bosta prešla, moje besede pa ne bojo prešle!" Vsega sveta bo preje konec, kakor verskih resnic. Vse bo minilo, vse se bo spremenilo v nič, iz katerega je vzeto, verske resnice bojo pa ostale neomajno, ker so pač "večne" resnice. 1.) Da, veliko se dandanes dela, morda bolj kakor kdaj prej ali vsaj z večjo pcrfidnostjo, kakor kdaj preje v svetovni zgodovini, da bi se osramotil nauk krščanstva in bi se našlo mesto njega drug nauk, 'ki bi služil človeštvu za podlago življenja, za podlago sreče. Da, tudi v našem času, tudi mej nami, ameriškimi Slovenci, jih imamo, žalibog, veliko, ki so se pridružili velikanski vojaki, zlasti pod rdečo zastavo, ki kakor nekdaj Luci-ferjeva vojska gre naravnost proti najvišjemu Bitju vsega stvarstva, proti Bogu samemu. "Non serviam!" "Ne bom ti služil!" Nobenega Boga nočemo! Proč zlasti s Križanim Bogom! Proč zlasti s krščanstvom! In kako se trudijo, da bi uničili tega Boga in njegov nauk in postavili kaj drugega mesto njega. Ta boj ni sicer nov. Stoletja že traja. Vsa stoletja od Kristusa do danes divja ta boj. Koliko krivih prerokov je V tej dobi že vstalo! Koliko se je že delalo zoper te nauke, da bi se jih spodrinilo! Toda, kaj se je doseglo do sedaj? Vsi ti preroki, vse te vojske so zginjevale s površja druga za drugo! Črni grob je bil konec vsem sovražnikom božjim, kakor vsakemu drugemu vstvarjenemu bitju. Nauki krščanstva so pa ostali ne-omejni, so ostali nedotaknjeni kot podlaga srečnega življenja in srečne smrti, kot potreba človeškega srca. Nebo in zemlja bosta namreč preje prešla, kakor pa Jezusov nauk! Kako se je pred nekaj leti strastno razširjal po vsem svetu krivi nauk, takozvani liberalizem, svobodomiselj-stvp. "Jaz sem svobodna stvar! Neomejen gospodar samega sebe! Tu na svetu sem samo zaradi sebe in za se! Nikakega Boga, nikake vere, ni-kake vesti mi ni streba!" Tako je Tako je sama Franco-. ka morala kmalu preklicovati te nauke in nazaj se vrniti h krščanstvu, ako ni hotela biti popolnoma uničena. Sledili sq tem naukom posamezniki in slede jim še s^daj. Toda kam jih pripeljejo? V nezmerno gorje! Prost si! Svoboden si! Dobro, udaj se nečistosti! Udaj se pijančevanju! Udaj se tatvini! Boga ni,-vesti ni, krščanstva ni, zakaj bi se ne! In posledica? Pojdi po bolnišnicah, morda v najbolj samotne, od vse bolnišnice ločene sobane, pojdi po norišnicah, pojdi po ječah, pojdi po zakotnih beznicah? Koga boš našel tam? Mučence te "svobode", mučence tega krutega nauka. Svobodomisljece v najvišjem pomenu, da, ako smem rabiti izraz, svetnike liberalizma boš našel, kajti oni so dosegli vrhunec uživanja človeške svobode. Nesrečne sirote! Kaj imajo sedaj od tega svobodomiseljstva? Nesrečni pijanec, nečistnik, morivec, kaj ti je dalo svobodomiseljstvo? Kaj ne, kako te je varalo! Otresel si se res vsake odvisnosti od Boga, zamoril vsako vest, povzdignil se nad vse srednjeveško "farsko" tefto, zavrgel Boga, zavrgel nauke Jezusove, in kaj imaš sedaj? Ako bi bil liberalizem res pravi nauk sreče človeštva, svobodomiseljstvo res podstava sreče, o, potem blagoslovljen pijanec, blagoslovljen nečistnik, blagoslovljen morivec. Toda nebo in zemlja bosta prešla, Jezusov nauk bo pa ostal vedno nespremenjen, kličejo te žrtve svobodomiseljstva. 2.) Sinček liberalizma je rdeči soci-jalizem, kajti rodil se je iz naukov svo bodomiseljstva. Prost sem vsakega Boga, vsake vefe in njenih naukov. Jaz sem sam sebi bog, sam sebi najvišja postava, je učil liberalizem. Soci-jalizem pa pravi: Ako sem prqst, hočem biti popolnoma prost. Priznati nočem tudi nobenega gospodarja nad seboj. Vsi smo jednaki. Zato hočem jaz biti enak vsakemu drugemu. Nad seboj ne priznavam nobenega gospodarja. Imeti moramo vsi enako. O-sebna lastnina je tatvina. Zato moramo vse premoženje deliti. Ako ima moj sosed pol dolarja več, kakor jaz, kdo mu je dal to pravico več imeti? Sem z dolarjem! Razdeliti si ga morava. Vsakemu 50cc! Kako britko se bo maščeval ta nauk na onim, ki mu slede imamo že dovolj prežalostitih zgledov. Kolikor bolj zmagujejo njegovi nauki in prodirajo v javno življenje, toliko večja dragina. toliko večja revščina, toliko več gladu, toliko več nezadovoljnosti, toliko več nesrečnih družin, nesrečnih src, slabo vzgojenih otrok i. t. d. V nekaterih krajih je za'kratefc čas že zmagal ta nauk in prišel do-moči. Toda ali je osrečil mesta, osrečil občine, kjer je zmagal? V tisoče srcih je že zmagal in jih pridobil, da so se mu podvrgli? Ali jih je osrečil? Ali so socijalisti srečni? Kdor se popolnoma uda Jezusovim naukom, jim popolnoma sledi, popolnoma po njih uravna svoje življenje in delovanje, najde nepopisno srečo in zadovoljnost že tu v življenju. Kaj pa socijalizem? Koliko poznaš socijalistov, ki so se mu popolnoma udali, ali najdeš pri njih vse urejeno, jih najdeš srečne zadovoljne? Najdeš njih družine lepo vzgojene, lepo urejene, živeče v miru in zadovoljno-sti? Ako so to kaki očetje, ali to vzor očetov? So vzor gospodarjev? vzor mož svojim ženam? Ako je socijalizem edino pravi osrečevavni nauk za človeštvo, potem moraš vse ta znamenja najti pri onih, ki se mu popolnoma posvete in udajo. Toda kaj nam govori jasno sedanji socijalizem po teh malih skušnjah, katere imamo, kaj vsakdo lahko sodi o njem že po tem malem pozuanju njegovih naukov? Da veljajo tudi o njem besede današnjega sv. evangelija: Nebo in zemlja bosta prešla moje besede pa ne bojo prešle! Vsi nauki, tudi socializem bo prešel, Jezusov nauk bo pa le ostal in bo moral ostati kot edino prava podlaga sreče človeškega srca! 3.) Z današiijo nedeljo začenja tev. cerkev novo leto. Z novimi trdnimi sklepi za bodoče leto hoče da stopaš v to novo leto. Zato pa ti takoj prvo nedeljo tako resno kliče v spomin edini nauk prave sreče. Ne daj se premotiti. Naj pride k tebi kdor koli, .s kakorŠnim koli naukom o sreči, ne hoče samo tvoje sreče in tvojega blagostanja, ki ti kliče: Nebo in zemlja bosta prešla moje besede pa ne bojo prešle. K. Opomba uredništva. Ta cerkveni govor smo dobili prepozno za predzadnjo številko. Ker pa je vsebina silno poučna za naše razmere in prav času primerna, zato ga priobčimo danes. SOCIJALISTI, BERITE ! (Konec.) 4. A tudi nižje šole so propadle. Enoch Widemann-ova mestna kronika poroča: "Okrog 1. 1525 so začele šole propadati in skoro nihče ni hotel pošiljati svojih otrok v šolo." Hes-senski protestant Viljem Lanze piše: "Pouk je po deželah in mestih ugasnil, šole so zapuščene, nihče noče svojih otrok pošiljati v šolo." Tudi Luter je 1. 1524. tožil: "da šole izumirajo povsod, da šolmaštri in pridigarji stradajo, in se morajo lotiti rokodelstva, da se prežive; da ljudje zdaj postopajo s pridigarji kakor bogatin z Lazarjem, in da povsod prevladuje skopost."... "Zdaj ob času evangelija dere eden družeča in vsakdo hoče vse sam imeti; čim delj se oznanjuje evangelij, tem bolj se ljudje potapljajo v skopost, napuh in šopirnost." 5. Umetnost in protestantizem. Kakor je bilo z znanstvom, tako je bilo z umetnostjo. "Reformacija je vzhajala, umetnost pa zahajala." "Protestantizem ni vstvaril prav nobene u-metnine" bereš v protestantskem Brockhaus'sche Convers. Lex. Bd. 4. p. 364.) in to potrjujeta tudi tudi H. Riegel (Grundriss der bildendeu Kuen ste p. 279) in J. Scherr (Germania, p. 24). Protestantski nacijonalni ekonom W. Roscher piše: "Prosveta je v Nemčiji koncem 16. stol. globoko padla iz višine svojega začetka."" Protestant Motley piše, da je protestantizem v Nizozemskem vse umetnine uničil. (Motley, History of the Rise of the Dutch Republic, vol. I, c. VII.) Taisto potrjuje tudi protestant Prescott (History of Philipp II.). Tako je protestantizem uničil vse, kar je katoliška cerkev z velikim trudom in z ogromnimi stroški vpeljala v prid človeštvu. A naši socijalistični voditeljčki poveličujejo radi tega Lutra, blatijo pa katoliško cerkev. Ali jih razumeš? Pozneje so države zopet uredile in povzdignile šolstvo — seveda z zaseženim premoženjem samostanov in cerkev. Šolstva so se zavzeli novi redovi: jezuiti, teatinci, samoski, barna-biti, oratorjanci, mavrinci, pijaristi in drugi. 6. Šolstvo ob francozki revoluciji. Prišla pa je revolucija, katero proslavljajo svobodnomiselniki in socijal. voditeljčki. Zakaj jo proslavljajo? Ker je v Franciji zatrlo vse šolstvo in vseh 23 vseučilišč, katere je ustanovila ali pomagala ustanovljati katoliška cerkev. Zopet so bile šole opustošene in zapuščene, zopet je znanje izgubilo veljavo in dijakov je bilo manj in manj. Učeni Chaptal, minister za notranje zadeve v Franciji, je izjavil 1. 1801: "Ljudska izobrazba je skoro povsod padla na ničlo; rod, ki je ravno stopil v svoje 20. leto, je neizogibno zppadel nevednosti; začetnih šol ni skoro nikjer." Victor Pierre, Revue des Ques-tion historicjues, April 1880. I11 zopet beremo: "Zadnjih 8 ali 9 let (pred 1800) se pouk več ne deli; pred revolucijo pa je bilo nebrojno začetnih šol." (Taine, Les origines de la France contemporaine, Vol. T. 213, 217.) Tudi Daniel Jousse je pisal v razpravi 1. 1709: "Vsaka fara ima navadno 2 šoli za revne otroke; eno za dečke, drugo za deklice; pouk je brezplačen." Za revolucije so pa skoro vse šole prenehale. A vaši za znanje tako vneti brezverci vpijejo: "Živela revolucija!'' — torej zastor znanstvu in šolam!! Celo voditelji revolucije so priznali 18. avg. 1792: "Bratje krščanskih šol so dobro služili domovini" in služili so brezplačno domovini. Zastopniki me-j sta St. Die so pa 1. 1773 azjaviln Na« mesto in vasi so polne šol; ni je vasi, ki bi ne imela šole." M. Allain trdi, da je neovrženo z dokumenti dokazano, s "kako vnemo je cerkev delala za razširjanje začetnega pouka" — katerega je pa revolucija zatrla. (L'Eglise et 1' instruc-tion primaire.) Naj omenim samo, da sem že v prejšnjem članku pisal, da je revolucija končala vse,' kar je katoliška cerkev dovršila v dobrobit človeštva. Slovenski socijalistični voditelji pa kriče: "Živela revolucija!" 7. Voltaire. Naši svobodnomiselci in socijalistični voditelji poveličujejo tudi brezver-nega in svobodnomiselnega Voltaira. Zakaj? Ker je blatil katoliško cerkev. Kdo je bil Voltaire? Velik zaničeva-vec preprostega ljudstva. Voltaire je trdil: "Delavcem ni treba izobrazbe; njemu zadostuje, da dela z lopato, obličem ali pilo".. . "Potrebno je, da so nevedni ljudje."... "Izobraziti moraniQ meščana, ne pa preprostega delavca, ki naj bo zadovoljen, da je vprežen v jarem in čuti osten, s katerim ga zbadajo in poganjajo." Tega zasmehovavca in zaničevavca delavcev pa čislajo prav visoko Zavrt-nik, Konda, Lump & Co. Kakoršen je bil Voltaire, taki so vsi svobodno-miselni in socijalistični voditelji. Avše, le ploskajte in kličite svojim voditeljem: Slava jim! Bray-eva Lekarna / i Se priporoča slovenskemu občinstva v Jolietu. Velika zaloga. Nizke cene. 104 Jefferson St., blizu mosta, Joliet. TR0ST & KRETZ — izdelovalci — HAVANA IN DOMAČIH SM0DK Posebnost so naše "The U. S." 10c in "Meerschaum" Sc, Na drobno se prodajajo povsod, na debelo pa na 108 Jefferson Street, Joliet, 111. SI UTH CHICAGO SLOVENSKI LIQU0R HOUSE ■John Fugina, lautulk 95i0 Ewing Ave. So. Chicago, 111. Prodajem najboljše domače in lraporilra-no vino iti žganje na debelo i drobno. učil ta krivi nauk. Zato je zahteval za človeka popolno svobodo mišljenja | poslušaj. Vsi ti nauki bojo prešli, t. j. človek lahko misli, na kar hoče! .kajti še nebo in zemlja bosta preje Nobena miselj ni greh! Zahteval je I prešla, kakor Jezusov nauk. Jezusov svobodo dejanja, t. j. vse, kar hočem | nauk je edino pravi! lahko storim, vse je dobro. Greh je izmišljotina. Kar mi prija, to lahko storim in to je dobro. Zlo je izmišljotina. Milijone je že osrečil, milijonom je pokazal pot k časni in večni sreči, cele narode je naredil srečne, cel svet je prenovil, vsakemu srcu je dal, česar Te nauke, ki se tako dobrikajo člo-' je iskalo veški popačeni naravi, ki so kakor na-1 Zatorej, človeško srce, okleni se tu-lašč, da zadovolje vse pOželjenje člo-j di ti teh naukov! Jezusovi nauki sto-veškega srca; dovolijo človeku vse, to je pred teboj kot edini pogoj sreče, je liberalizem hotel uriniti človeštvu ' kot edina pot, po katerej moreš priti kot nadomestilo za nauk Jezusov. "Kaj ' do blagostanja. Zato ne poskušaj dru-boste poslušali farje!" so klicali! "Ti g» poti, ne poskušaj drugih naukov, da so starokopitneži! Kar oni uče, je se ne boš prevaril, kakor so se že mili-neumnost! Nas poslušajte! Mi vam joni. Raje vrjemi večni Besedi, ki ZAHVALA. Podpisani se najiskrenejše zahvalimo vsem znancem, prijateljem in sorodnikom, ki so obiskovali i.i stregli nepozabni soprogi, oziroma hčeri in sestri MARIJI OGRIN v njeni kratki in mučni bolezni, ki jeprevidena s sv. zakramenti v gospodu zaspala dne 2. novembra. Istotako se zahvaljujem vsem onim, ki so darovali cvetice in se udeležili pogreba. Pokojnico priporočam v blag spomin in molitev. Waukegan, 111., 1. decembra 1913. t Žalujoči ostali: Matevž Ogrin, soprog z otroci. Karol Heravar, oče. Johana Ogrin, Frančiška Leskovec in Marijana Spacapan, sestre. N EBO ^ CIGARETTES 10 f™ 5c Največji od vseh čisti bogati zadovoljivi. Posebno dišeči in izvršeni za kajo. J Bell phone 1048. Organizovana v Joliet-u, 111. dne 2. aprila 1894. Inkorporovana v državi Illinois 12. januarja 1898. Predsednik..................................Paul Schneller, Calumet, Mich I. podpredsednk:..........Frank Boje, R. F. D. No. 2, Box 132, Pueblo, Colo II. podpredsednik:............M. Ostronič, 1132 Voskamp St., Allegheny, Pa Plavni tajnik:..................Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. pomožni tajnik:......Jos. Rems, 729 Putnam Ave., Ridgewood, N. Y. City. Blagajnik:..........................John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, 111. Duhovni vodja:..............Rev. Josip Tomšič, Box 657, Forest City, Pa. Zaupnik:..........Mart. Muhič, Cor. Main and Center Sts., Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik:..........Dr. Jos. Grahek, 841 E. Ohio St., Allegheny, Pa NADZORNIKI: Anton Golobitsh} 805 N. Chicago St., Joliet, III. Aug. Poglajen, 2300 S. Robey St., Chicago, 111. John Mravintz, 1114 Voskempt St., Allegheny, Pa. George Thomas, 904 E. B St., Pueblo, Colo. John Povsha, 311—3rd Avenue, Hibbing, Minn. POROTNI ODBOR: Mih. J. Krakar, 614 E. 3 St., Anaconda, Mont. George Flajnik, 3329 Penn. Ave., Pittsburg, Pa. Peter Staudohar, Box' 701, Chisholm, Minn. PRIZIVNI ODBOR: Frank Banich, 1858 W. 22nd St., Chicago, 111. John Zulich, 1165 Norvvood Road, Cleveland, Ohio. Frank Petkovšek. 720 Market St.. VVaukegan, 111. Uradno glasilo:Amerikanski Slovenec, 1006 N. Chicago St., Joliet, Ills. VSE DENARNE POŠILJATVE NAJ SE POŠILJAJO NARAVNOST NA GL. TAJNIKA JEDNOTE IN NA NIKOGAR DRUZEGA. PRISTOPILI ČLANI. K društvu sv. Janeza Krst. 11, Aurora, 111., 19903 Anton Kranjc, roj 1876, za v. za $500, 5. razred, spr. 2. nov. 1913. Dr. št. 44 članov. K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 19904 Josip Dobist, roj 1897, zav. za $1000, 1. razred; 19905 Vide Kuhel, roj 1896, zav. za $1000, 1. razred; 19906 Leopold Gorišek, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred; 19907 Josip Prime roj 1891, zav. za $1000, 2. razred, spr. 9. nov. 1913; 19908 Ignac Planinšek, \ roj 1888, zav. za $1000, 3. razred, spr. 20. nov. 1913; 19909 Valentin Dolinar, roj 1887, zav. za $1000, 3. razred; spr. 9. nov. 1913. Dr. št. 241 članov. K društvu sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 19910 Peter Ivanšgk, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred, spr. 2. nov. 1913. Dr. št. 206 Članov. K društvu sv. Franc. Ser. 46, New York, N. Y:, 19911 Ivan Brojan, roj 1885, zav. za $500, 3. razred, spr. 2. nov. 1913. Dr. št. 50 članov. K društvu sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 19912 Franc Pelko, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred; 19913 Anton Malesich, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred; 19914 Ivan Gobina, roj 1875, zav. za $500, 5. razred, spr. 9. nov. 1913. Dr. št. 83 članov. K društvu Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburgh, Pa., 19915 Vinko Jakin, roj 1877, zav. za $1000, 5. razred, spr. 16. nov. 1913. Dr. št. 57 članov. K društvu sv. Alojzija 52, Indianapolis, Ind., 19916 Josip Pečenko, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred; 19917 Josip Kralj, roj 1884, zav. za $500, 3. razred; 19918 Josip Tramte, roj 1883, zav. za $1000, 4. razred, spr. 9. noy. 1913. Dr. št. 102 člana. K društvu sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., 19919 Franc Jeraj, roj 1890, zav. za $1000, 3. razred, spr. 16. nov. 1913. Dr. št. 172 članov. 2C društvu sv. Srca Jezusovega 54, Chisholm, Minn., 19920 Alojz Kolman, roj 1880, zav. za $1000, 4. razred, spr. 22. nov. 1913. Dr. št. 63 članov. K društvu sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 19921 Franc štrbenk, roj 1896, zav. za $1000, 1. raared; 19922 Jernej Krašovec, roj 1883, zav. za $1000, 4. razred, spr. 14. nov. 1913. Dr. št. 141 članov. 'K društvu sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 19923 Franc Slapničer, roj 1874, zav. za $1000, 5. razred; 19924 Anton Ternovšek, roj 1869, zav. za $1000, 6. razred, spr. 9. nov. 1913. Dr. št. 153 članov. K društvu sv. Jurija 64, Etna, Pa., 19925 Pavel Vulakovič, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred, spr. 9. nov. 1913. Dr. št. 77 članov. K društvu sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo, 19926 Ivan Golac, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred, spr. 16. nov. 1913. Dr. št. 79 članov. K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 19927 Franc Šepic, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred; 19928 Josip Colja, roj 1877, zav. za $1000, 5. razred, spr. 9. nov. 1913. Dr. št. 179 članov. K društvu sv. Ant. Pad. 87, Joliet, 111., 19929 Math Bezek, roj 1897, zav. za $1000, 1. razred; 19930 Johir Barbich, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred, spr. 16. nov. 1913. . Dr. št. 102 člana. K društvu sv. Petra in Pavla 89, Etna, Pa., 19931 Alojz Bolf, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred, spr. 12. nov. 1913. Dr. št. 99 članov. K društvu sv. Petra in Pavla 91, Rankin, Pa., 19932 Ilija Peris, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred; 19933 Alojz Duralija, roj 1893, zav. za $1000, 2. razred spr. 9. nov. 1913. , Dr. št. 108 članov. K društvu Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 19934 Valentin Pakiž, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred; 19935 Janez Merhar, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred; 19936 Jožef Anzelc, roj 1880, zav. za $1000, 4. razred; 19937 Janez Debelak, roj 1881, zav. za $1000, 4. razred; 19938 Matija Rozman, roj 1876, zav. za $1000, 5. razred, spr. 9. nov. 1913. Dr. št. 118 članov. K društvu sv. Barbare 96, Kaylor, Ta., 19939 Mihael Bolte, roj 1870, zav. za ► $1000, 6. razred, spr. 10. nov. 1913. Dr. št. 41 članov, društvu sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 19940 Matija Sajko, roj 1888, zav. za $1000, 3. razred, spr. 10. nov. 1913. Dr. št. 26 članov. K društvu sv. Jožefa 103, Mihvaukee, Wis., 19941 Leopold Košak, roj 1888, zav. za $1000, 2. razred; 19942 Ivan Južina, roj 1892, zav. za $1000, 2. razred, spr. 9. nov. 1913. Dr. št. 94 članov. K društvu sv. Družine 109, AIiquippa, Pa., 19943 Ivan Petrič, roj 1896, zav. za $500, 1. razred, spr. 11. nov. 1913. Dr. št. 36 članov. K društvu sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 19944 Matevž Svet, roj 1891, zav. za $1000, 2. razred, spr. 20. nov. 1913. Dr. št. 62 članov. K društvu sv. Jožefa 122, Ročk Springs, Wyo„ 19945 Josip Gosar, roj 1897, zav. za $1000, 1. razred, spr. 16. nov. 1913. Dr. št. 61 članov. K društvu sv. Jurija 142, Lansford, Pa., 19946 Franc Ostrič, roj 1897, zav. za $1000, 1. razred; 19947 Stjepan Husta, roj 1886, zav. za $1000, 3.' razred; 19948 Mihael Terihaj, roj 1877, zav. za $1000, 5. razred, spr. 11. nov. 1913 Dr. št. 27 članov. K društvu sv. Janeza Krst. 143, Joliet, 111., 19949 Josip >R. Ramuta, roj 1895 zav. za $1000, 1. razred; 9950 Viljem J. Vertin, roj 1895, zav. za $1000 . 1. razred; 19951 Alojz M. Bluth, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred, spr. 22! nov. 1913. Dr. št. 34 članov. K društvu sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis„ 19952 Anton Ilovšek, roj 1897, zav. za $500, 1. razred; 19953 Ivan Rupar, roj 1894, zav. za $500.' 1. razred; 19954 Josip Dragan, roj 1888, zav. za $1000, 3. razred; 19955 Va-v letntin Mesec, roj 1881, zav. za $1000, 4. razred, spr. 20. nov. 1913. 4 Dr. št. 78 članov. PRESTOPILI ČLANI. Od društva Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., k društvu Mar. Sed. Žalosti 50, Al-legheny, Pa., 15671 Franc Rogina, 11059 John Rogina, prest. 9. nov. 1913. I. dr. št. 120 članov. II. dr. št. 240 članov. Od društva sv. Cirila in Metoda 8, Joliet, 111., k društvu sv. Roka 113, Denver Colo., 19356 Math. Mohar, prest. 13. nov. 1913. I. dr. št. 100 članov' II. dr. št. 57 članov. Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., k društvu Friderik Baraga 93, Chisholm, Minn., 9817 Johan Kočevar, prest. 9. nov. 1913. I. dr. št. 165 članov. Ioj \ - ., . .. „ lr- dr- št. 113 članov, i,;ruS,ro SV' A1°Jz'Ja 42> Steelton, Pa., k društva sv. Alojzija 47, Chicago, 3208 Anton Simonič, prest. 9. nov. 1913. I. dr. št. 93 članov. , _ II. dr . št. 81 članov, /--a društva sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., k društvu sv. Srca Jezusovega '0, St. Louis, Mo., 19477 Matija Plut, prest: 26. nov. 1913. I. dr. št. 60 čl. \r\. II. dr. št. 78 članov. u društva sv. Barbare 68, Ir\vin, Pa., k društvu sv. Jožefa 58, Haser, Pa.. 0 U040 Franc Učakar, prest. 21. nov. 1913. I. dr. št. 33 čl. II. dr. št. 63 čl. » d društva sv. Ant. Pad. 71, Crab Tr^e, Pa., k društvu sv. Alojzija 95, Brough-ton, Pa., 13720 Johan Sturin, prest. 9. nov. 1913. I. dr. št. 23 članov II. dr. št. 79 članov. Od društva sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., k društvu Friderik Baraga 93 Chisholm, Minn., 19184 Johan Jerman, 19512 Franc Medič, prest. 9. nov 1913. 1. dr. št. 42 članov. II. dr. št. 115 članov Od društva Friderik Bar. 93, Chisholm, Minn., k društvu sv. Ant. Pad. 72 Ely, Minn., 19251 Franc Mate, prest. 23. nov. 1913. I. dr. št. 114 članov II. dr. št. 70 članov Od društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, k društvu sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 18511 Josip Pečarič, prest. 20. nov. 1913. I. dr. št. 26 članov, / II. dr. št. 61 članov. Od društva Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., k društvu sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 7730 Anton Skubic, prest. 28. nov. 1913. I. dr. št. 55 članov. II. dr. št. 166 članov. Od društva sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., k društvu sv. Jožefa 112, Ely, Minn., 3755 Peter Skube, 28. nov. 1913. I. dr. št .45 čl. II. dr. št. 86 čl. Od društva sv. Alojzija 88, Mohavvk, Mich., k društvu sv. Jožefa 112, EIy, Minn., 13963 Matija Cernič, 18543 Josip Panijan, 28. nov. 1913. I. dr. št. 39 članov. II. dr. št. 88 članov SUSPENDOVANI ČiJINI ZOPET SPREJETI. K društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 13203 Matt Gergurič, 6803 Matt Žagar. spr. 26. okt. 1913. Dr. št. 249 članov. K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 8764 Louis Breznikar, spr. 9. nov. 1913. Dr. št. 176 članov. K društvu Jezus Dobri Pastir 49, Pittsburgh, Pa., 17505 Josip Marovič, spr. 10. nov. 1913. Dr. št. 56 članov. K društvu Mar. Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 7407 Andrej Kres, spr. 19. 19. nov. 1913. Dr. št. 177 članov. K društvu sv. Jožefa 103, Mihvaukee, Wis., 18485 Tomaž Bait, 9. nov. 1913. Dr. št. 94 članov. SUSPENDOVANI ČLANI. Od društva sv. Štefana 1, Chicago, 111., 15876 Franc Sečen, 5031 John Zabu-kovec, 11. nov. 1913. Dr. št. 204 člane. Od društva sv. Janeza Krst. 13, Bi\vabik, Minn., 8723 John Kariš, 29. nov. 1913. Dr. št. 37 članov. Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 18434 John Radež, 13. nov. 1913. Dr. št. 73 članov. Od društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 18804 John Jahčič, 16505 Jakob Speli, 15. nov. 1913. Dr. št. 398 članov. Od društva sv. Petra 30, Calumet, Micfl., 7381 Anton Senica, 7665 John M. Cicah, 9377 John Sajnič, 18918 Anton Mušič, 17040 Janko Danjanovič, 5939 Mihael Fortun, 5470 John V. Žalec, 5796 Josip Grentz, 1648 Marka Oster-man, 1669 Fr. Simetz, 1688 Jurij Žagar, 26. okt.. 1913. Dr. št. 238 član. Od društva Marije Device 33, Pittsburgh, Pa., 10642 Nikolaj Balkovec, 6015 Josip Vranešič, 15102 John Reven, 24. nov. 1913. Dr. št. 154 članov. Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn., 8025 Mihael Peskar, 28. nov. 1913. Dr. št. 102 člana. Od društva sv. Jožefu 41, Pittsbivgh, Pa., 8805 Franc Sparavec, 24. nov. 1913. Dr. št. 77 članov. Od društva sv. Jožefa 43, Anaconda, Mont, 16396 Jožef Kriškovich, 21. dec. 1913. Dr. št. 82 članov. Od društva Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., 18732 Sam. Poloza, 20. nov. 1913. Dr. št. 205 članov. Od društva sv. Frančiška Ser. 46, Nevv York, N. Y., 19020 Ivan Lenček, 29. nov. 1913. Dr. št. 49 članov. Od društva sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 17452 Jurij Bupress, 13. nov. 1913. Dr. št. 80 članov. Od društva sv. Jožefa* 53, Waukegan, 111., 12231 Franc Osredkar, 16. nov. 1913. Dr. št. 172 članov. Od društva sv. Jožefa 55, Crested Butte, Colo., 17543 Aijton Skof, 23. nov. 1913. Dr. št. 60 članov. Od društva sv. Jožefa 56, Leadville, Colo., 9479 John Kure, 29. nov. 1913. Dr. št. 139 članov. Od društva sv. Cirila in Metoda 59, Eveleth, Minn., 7447 Jurij Šusteršič, 12887 John Nosan, 10. nov. 1913. Dr. št. 208 članov. Od društva sv. Janeza Krst. 60, Wenona, 111., 3757 Jakob Skube, 2975 Josip Petan, 17. nov. 1913. Dr. št. 46 članov. Od društva sv. Petra in Pavla 62, Bradley, 111., 15667 JoIm Ožbolt, 30. nov. 1913. Dr. št. 32 članov. Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 13271 Fr. Pevec, 17461 Fr. Grame, 16680 Ant. Kocjančič, 1509 Fr. Hribar, 27. nov. 1913. Dr. št. 151 čl. Od. društva sv. Jurija 64, Etna, Pa., 18343 Mato Butina, 24. nov. 1913. Dr. št. 76 članov. Od društva sv. Barbare 68, Irwin, Pa., 8397 Fr. Kostelc, 11918 Josip Korošic, 18277 Fr. Cugmeister, 17861 Josip Hernik, 11223 Martin Perkopec, 9. nov. 1913. , Dr. št. 28 članov. Od društva sv'. Ant. Pad. 71, Crabtree, Pa., 17553 Martin Krošel, 17085 Andrej Lovrenc, 2. nov. 1913. Dr. št. 21 članov. Od društva sv. Ant. Pad. 72, Ely, Minn., 16455 Josip Mehle, 23. nov. 1913. Dr. št. 69 članov. Od društva Vit. sv. Martina 75, La Salle, 111., 19505 Franc Klepčič, 1. dec. 1913. Dr. št. 68 članov. Od društva Marije Pomagaj 79, VVaukegan, 111., 18755 Josip Marmčič, 17472 Peter Krvina, 16. nov. 1913. Dr. št. 77 članov. Od društva Mar. Sed. Žalosti 84, Trimountain, Mich., 10925 Josip Tomac, 10926 Viktor Radoševič, 4766 Vide Radoševič, 16748 P?ter Medved, 24. no* 1913. Dr. št. 85 članov. Od društva sv. Ant. Pad. 87, Joliet, III., 18028 Simon Ogris, 25. nov. 1913. Dr. št. 100 članov. Od društva Frid. Baraga 93, Chisholm, Minn., 17410 Anton Gregorič, 10. nov. 1913. Dr. št. 113 članov. Od društva Mar. Zdr. Bolnikov 94, Sublet, Wyo„ 18098 Stanislav Mišek, 15520 Peter Smolek, 17677 Nikolaj Putra, 17558 Hryska Pekač, 13. nov. 1913. Dr. št. 36 članov. Od društva sv. Alojzija 95, Broughton, Pa., 19518 Rozman Maček, 18. novi 1913. Dr. št. 78 članov. Od društva sv. Jožefa 103, Milwaukee, Wis., 18763 Alojzij Jankel, 19402 Anton Koren, 16. nov. 1913. Dr. št. 92 članov. Od društva sv. Martina 126, E. Mineral, Kans., 15296 Nikolaj Krempuš, 11. nov. 1913. Dr. št. 32 članov. Od društva sv. Pa;vla 130, DeKalb, 111., 16027 Anton Artač, 11. nov. 1913. Dr. št. 12 članov. Od društva sv. Antona Pad. 137, Aurora, Minn., 17242 Math. Ferkovič, 22. n°v. 1913. Dr. št. 20 članov. Od društva sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., 19098 Franc Kušnjek', 27. nov. 1913. Dr. št. 74 članov. Od društva sv. Jožefa 146, Cleveland, Ohio, 18992 Ivan Pelost, 18888 Miha Šolar, 25. nov. 1913. Dr. št. 49 čianov. Od društva sv. Družine 151, Indianapolis, Ind., 19044 Fr. Udovič, 20. nov. 1913, 19352 Fr. Debevc, 24. sept. 1913. Dr. št. 26 planov. ODSTOPILI ČLANI. Od društvavsv. Jožefa 57, Brooklyn, N. Y„ 13483 Peter Cerar, 10. nov. 1913. Dr. št. 136 članov. Od društva sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 19430 Mihael Tamsek, 20. nov. 1913' Dr. št. 25 članov. Od društva sv. Jožefa 53, VVaukegan, 111., 7537 Anton Nagode, 20. nov. 1913 Dr. št. 171 članov. IZLOČENI ČLANI. Od društva sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 14054 Primož Gerčar, 10813 Matevž Millar, 13950 John Hočevar, 18209 Pantelija Dujanovič, 28. nov. 1913. Dr. št. 162 članov. Od društva Mar. Device 33, Pittsburgh, Pa., 15835 Josip Zunič, 24. nov. 1913. Dr. št. 153 članov. Od društva sv. Barbare 40, Hibbing, Minn.,- 15103 Jurij Milavec, 15489 Alojz Nosan, 28. nov. 1913. Dr. št. 100 članov. Od društva sv. Alojzija 88, Mohawk, Mich., 18971 Johan Spehar, 22. nov. 1913. Dr. št. 41 članov. Od društva sv. Valentina 145, Beaver Falls, Pa., 17787 Ignac Krušlin, 16. nov. 1913- Dr. št 28 članov. PRISTOPILE ČLANICE. K društvu Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., 5935 Josipina Papež, rož 1892, zav. za $1000, 2. razred, spr. 27. nov. 1913. Dr. št. 52 članic. K društvu sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., 5936 Marija Planinšek, roj 1892, zav. za $1000, 2. razred; 5937 Ivana Pevec, roj 1893, zav. za $1000, 2. razred; 5938 Frančiška Oražem, roj 1893, zav. za $1000, 2. razred; 5939 Ana Princ, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred, spr. 9. nov. 1913. Dr. št. 113 čl. K društvu sv. Alojzija 47, Chicago, 111., 5940 Leopoldina Nemanich, roj 1890, zav. za $1000, 2. razred, spr. 9. nov. 1913. Dr. št. 5 članic. K društvu sv. Jožefa 53, VVaukegan, 111., 5942 Frančiška Mrzlikar, roj 1880, zav. za $1000, 3. razred; spr. 16. nov. 1913. , Dr. št. 70 članic! K društvu sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., 5943 Marija Kalafatič, roj 1886, zav. za $1000, 3. razred; 5944 Ana Golac, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred, spr. 16. nov. 1913. Dr. št. 21 članic. K društvu Marije Vnebovzete 77, Forest City, Pa., 5945 Jožefa Cerar, roj 1888, zav. za $1000, 3. razred; 5946 Marija Sepic, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred, spr. 9. nov. 1913. Dr. št. 53 članic. K društvu Marije Pomagaj 78, Chicago, IlC 5947 Katarina Gregorič, roj 1894, zav. za $1GC0, 1. razred, spr. 16. nov. 1913. Dr. št. 136 članic. K društvu Marije Čist. Spoč. 80, So. Chicago, 111., 5948 Marija Zlogar, roj 1892, zav. za $1000, 2. razred; 5949 Ana Kompare, roj 1894, zav. za $1000, 1. razred, spr. 16. nov. 1913. Dr. št. 157 članic. K društvu sv. Alojzija 88, Moha\vk, Mich., 5950 Terezija Panian, roj 1885, zav. za $1000, 3. razred, spr. 5. nov. 1913. Dr. št. 6 članic. K društvu sv. Veronike 115, Kansas City, Kans., 5951 Katarina Požek, roj 1889, zav. za $1000, 2. razred, spr. 9. nov. 1913. Dr. št. 84 članic. K društvu Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 5952 Ivana Zlozelj, roj 1892, zav. za $1000, 2. razred, spr. 9. nov. 1913. Dr. št. 63 članic. K društvu sv. Martina 126, E. Mineral, Kans., 5953 Frančiška Dolenc, roj 1884, zav. za $1000, 3. razred, spr. 9. nov. 1913. Dr. št. 13 članic. K društvu sv. Ane 127, VVaukegan, 111., 5954 Tilka Znidaršič, roj 1895, zav. za $1000, 1. razred, spr. 23. nov. 1913. Dr. „št. 74 članic. K društvu sv. Rozalije 140, Springfield, 111.* 5955 Jožefa Lube, roj 1892, zav. za $1000, 2. razred, spr. 16. nov. 1913. Dr. št. 36 članic. K društvu sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, VVis., 5956 Frančiška Bass, roj 1897 zav. za $500, 1. razred, spr. 20. nov. 1913. Dr. št. 24 članic. K društvu sv. Ane 150, Cleveland, Ohio, 5957 Franca Barle, roj 1879, zav. za $1000, 4. razred, spr. 9. nov. 1913. Dr. št. 27 članic. K društvu sv. Družine 151, Indianapolis, Ind., 5958 Neža Rajer, roj 1889, zav. za $500, 2. razred, spr. 10. nov. 1913. Dr. št. 4 članice. SUSPENDOVANE ČLANICE. Od društva sv. Janeza Krst. 13, Bivvabik, Minn., 4201 Johana Kariš, 29. nov. 1913. Dr. št. 18 članic. Od društva sv. Jožefa 21, Federal, Pa., 5432 Cecilija Radež, 4142 Ivana Zust, 13. nov. 19^. Dr. št. 42 članic. Od društva sv. Petra 30, Calumet, Mich., 1658 Katarina Grentz, 1171 Marjeta Osterman, 1194 Marjeta Šimec, 1203 Barbara Žagar, 20. okt. 1913. Dr. št. 101 članico. Od društva sv. Janeza Krst. 60, VVenona, 111., 1689 Terezija Skube, 17. nov. 1913. Dr. št. 9 članic. Od društva sv. Lovrenca 63, Cleveland, Ohio, 4494 Vincencija Pevec, 27. nov. 1913. Dr. št. 51 članic. Od društva Mar. Cist. Spoč. 80, So. Chicago, 111., 5196 Barbara Prosenik, J2. nov. 1913. Dr. št. 155 članic. Od društva Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 4186 Marija Povazzi, 3787 Jerica Kolar, 13. nov. 1913. Dr. št. 63 članic. Od društva Marije Pomagaj 147, Rankin, Pa., 5479 Barbara Zoretič, 9. nov. 1913. Dr. št. 20 članic. ODSTOPILE ČLANICE. Od društva Marije Pomagaj 121, Little Falls, N. Y., 5467 Elizabeta Gartner, 13. nov. 1913. Dr. št. 62 članic. Od društva sv. Ane 134, Indianapolis, Ind., 5373 Rozi Gabrielčič, 18. nov. 1913. Dr. št. 37 članic. ZNIŽAL ZAVAROVALNINO S $1000 NA $500. Pri društvu sv. Petra 30, Calumet, Mich., 2336 Marjeta Schvvajgar, znižala zavarovalnina s $1000 na $500, 19. nov. 1913. Razred 5. ZNIŽALA ZAVAROVALNINO. Pri društvu sv. Družine 5, La Salle, 111., 19231 Anton Maček, zvišal zav. s $500 na $1000, 17. nov. 1913. Razred 4. JOSIP ZALAR, gl. tajnik K. S. K. Jednote. (Nadaljevanje Jednotinega poročila na 8. strani.) EDINA SLOVENSKA TVRDKA Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote. >KI.O PRVE VRSTE. CENE NIZKK. F. KERŽE OO. 2711 S. MillardAve. CHICAGO, 1LI. SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ S Mi želimo ^ speči tako okusen I in čist kruh, § dr u gotove % spet naročite. Iz čiste pekarne. g 5c HLEB BUTTER KRUST KRUH niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiu ______" : —^ LJUDSKA BANKA Vložite svoj denar na obresti v največjo in najmočnejšo banko v Jolietu Hranilnica Vlade-Zd. Držav, Poštne Hranilnice in Države Illinois. Nad 12,000 najboljših ljudi v Jolietu ima tu vložen denar. Pod vladno kontrolo. 3% obresti od vlog. Začnite vlogo z $1. First National Bank PREMOŽENJE NAD $4,500,000.00 npmHnAfwrmrfrmvf#r»fm#f#-. Krmar Milanovič. POVEST. Prosto po Russellovem romanu "Krmar Holdaworth." (Dalje.) "In potem iti na delo hrabro, z upanjem in zaupanjem, kakor bi smrti na svetu niti ne bilo ne. Ko se poslovim od tebe, Vida, ti porečem: Bodi zdrava do prihodnjega poletja! Poletje pride gotovo in zakaj bi s seboj ne prineslo itudi mene?" "Boga prosimo, da se bo tako zgo dilo," je pobožno pristavila stara mati Tako so se pogovarjala in ugibala ta srca, ki so bila tako tesno zvezana med seboj v pravi rodbinski ljubezni in zvestobi, toda v resnici je bilo slovo prebridko in pregrenko in zato vsa to ltlžba in vse prošnje za Vido niso bile nič- drugega kakor prazne besede. Da nes na predvečer moževega slovesa ni našla nobene tolažbe v misli, da čas ozdravi vse rane, danes je videla pred seboj le temo, dolgo in grozno, katere ni obsejal noben solnčni žarek. Bila je namreč Vida še popolnoma mlada gospa, šele tri mesece poročena, pa je še bila tako navezana na svojega mo ža(.da je bila njegova prisotnost pogoj njene sreče. Pred osemnajstimi meseci se je za ročila, nekaj tednov, preden je Ivo na stopil svoje zadnje potovanje, pa das ga je v tem kratkem času zelo vzlju bila, vendar jo takrat njegov odhod ni tako užalostil, kakor zdaj. Ko pa je postala njegova žena, tedaj je občutila z vsemi vlakeuci svojega srca velikost svojega novega dostojanstva in svoje nove časti. Zdaj se je pa začel bližati vedno bolj čas ločitve njenega moža To je bila za njeno srečo kakor tem na senca. To misel si je skušala pre gnati iz glave, trudila se je na vse na čine, mislila na druge stvari, toda čim bolj se je bližala ura ločitve, tem sla bejša in nemirnejša je postajala ona In zdaj je ta ura prišla, Vida pa je stala pred njo brez moči, obupana, krvavečim srcem. "Vidiš, to je prvo in najvažnejše, ga je prekinila babica. Ob času, ko je čitatelj spoznal rnla da dva zakonska, sta se ravno prej povrnila z zadnjega izprehoda. Še enkrat sta namreč šla skupaj po navad poti na izprehod kakor v slovo, a jima je bilo pri tem tako tesno in tako lostno pri srcu, da se ne da izraziti besedah. Saj so ju pa tudi obdajale samo znane, ljubljene stvari;- vsaka stvarca, ki ju je le količkaj kdaj veselila, je imela zdaj takorekoč svoje ostro bodalce, ki ju je spominjalo, da so lepe sanje minile, da je njuna za konska sreča, njuno življenje in bivanje, da so celo vsi njuni načrti in naklepi in upi, da je vse to prekinjeno in kakor mrtvo -—. za nedogleden čas. In zraven se jima je zdelo, da se srečne ure, ki sta jih preživela skupno v tem kratkem času nikdar več ne povrnejo. Mladi mož, ki je sam potreboval tolažbe, je storil vse, samo, da bi pomiril in ohrabril ženo; napovedal ji je vsa mogoča tolažila, celo taka, o katerih je njegovo lastno srce dvomilo. A njegov upadel glas, ki naj bi nudil ubogi ženi tolažbe in moči, jo je le še bolj vznemiril in užalostil. Prišla sta do studenca, kjer sta tolikrat sedela, ko je ravno večerni mrak pokril zemljo in ko so že začele zvezdice ljubko blesteti —- in tu je njega obvladala bolest in se je zjokal nad ubogo ženo, ki je v njegovih rokah plakala kakor otrok. .Zgodovina njune ljubezni je bila tako., preprosta, kakor je bilo preprosto življenje v trgu, v katerem se je odigravala. Ivo je bil doma v neki obmorski vasi blizu Pulja. Ravno se je povrnil z neke desetmesečne morske poti, ko je zvedel, da mu v Podgradu leži na smrt Sbolna teta, ki ga, želi še enkrat videti. Zato je šel takoj v Podgrad. Ta teta je bila njegova edina -še živeča sorod-nica; zato jo je iskreno ljubil. V njeni liiši, ob njeni postelji je spoznal gospo Zemljanovo, Vidino staro mater. Go-spej Zemljanovi je mladenič dopadel, občudovala je njegovo čedno in krepko postavo, njegov pošteni značaj in njegovo nežno skrb, ki jo je kazal do bolne tete. Zato ga je povabila v svoje stanovanje in tu je spoznal Vido. Takoj jo je vzljubil in precej na to je spoznal in občutil, da je Podgrad neizmerno lepši kraj kakor njegova rojstna vas. Vida je bila nedolžna mlada deklica, ki je z vso skrbjo svojega srca ljubila svojo staro mater. Kmalu pa ji je srce začelo biti tudi za zalega mladeniča in konec kratkega občevanja je bila zaroka. Medtem je teta umrla in zapustila vse svoje malo premoženje nečaku. Ta je do oklicev hranil ves denar pri go-spej Zemljanovi. Bil je takrat osemindvajset let star in služil kot nadkr-inar. Obljubili so mu pa, da bo s tridesetim letom postal kapitan. Ko se je torej čez eno leto zopet povrnil, je imel pred seboj le še eno leto krmar-stva, in zato je gospo Zemljanovo prosil za Vidino roko. In v treh tednih sta bila mož in žena. Zadržka ni bilo nobenega, gospe Zemljanove ni bilo ki bi ga bilo treba prositi nje. On ,in Vida sta bila Viaa je bila še prav majhno dekletce, ko je izgubila stariše, moževi so pa umrli pred par leti. Njegov oče je bil kapitan v službi iste pomorske družbe, pri kateri je zdaj tudi sam služil. Bil je to res izvrsten kapitan, zanesljiv in zvest in vešč svoje službe, zato je pa tudi mladi Milanovič kmalu dobil zaupanje svojih predstojnikov in so ga pridejali kot prvega pomagača kapitanu, kakor hitro je napravil izkušnjo. In čez leto dni bo že nastopil samostojno službo kapitanovo, ko mnogi v tej starosti šele dospejo do službe drugega krmarja. To vse je pa kazalo, da so ga predstojniki znali ceniti kot veščega mornarja, kar je tudi v resnici bil. in vkljub zavisti, ki bi jo utegnila v marsikom vzbuditi njegova služba, vendar ni bilo nikogar, ki bi ne priznal iz vsega srca, da je Ivo Milanovič tako vešč mornar, kakor ga morda že zdavnaj niso nosile jadranske vode. Ko sta Ivo in Vida prišla na prižni-co, je bilo treba preskrbeti primernega stanovanja. Zato je najel mladi mornar ono hišo, ki je stala ravno na koncu velike ceste in je bila torej na prav pripravnem kraju. Denar, ki mu ga je zapustila teta, je porabil za pohištvo in opravo in tako je pripravil mladi ženi in njeni stari materi udobno in lepo novo domovanje. Gospa Zemlja nova je pa tudi sama imela nekaj pohištva in nekaj letnih dohodkov. K temu je prišel še vsakomesečui znesek moževe službe in tako je začela nova družina novo in prijetno življenje. Do časa, ko je moral Milanovič nastopiti daljšo pot, je potekalo življenje mladih zakonskih v neskaljeni sreči. Takoj po poroki sta šla na kratko že-nitovanjsko popotovanje skozi Trst in potem ob Istri v moževo rojstno vas. Pa ker mlada žena ni bila vajena dolgega potovanja, sta se kmalu vrnila domov. Tri mesece skupnega življenja sta imela še pred seboj in to se jima je zdelo vnaprej lepa in dolga doba. Toda mali oblaček na obzorju njune sreče se je večal dan za dnem. Vida ga je opazila; vedela je tudi, da bo po treh mesecih zakrito nad njima vse nebo s širnim, nepredirnim oblakom, in zato se ni marala ozirati proti onemu mestu, ampak je rajši upirala svoj pogled na sinje nebo, kjer ni bilo niti seme kake meglice in je bila ob tem pogledu tako srečna, da si ni ino-predstavljati, kako bi mogel to rajsko svetlobo kdaj zakriti mračen oblak. Gospa Zemljanova in Vida sta ime-v Podgradu mnogo prijateljev, ki so jih zlasti zdaj, odkar se je Vida poročila, pogosto obiskovali. Celo prijazni gospod župnik se je odzval sem-intje na čašo kave in ob takih obiskih se je vselej razvila živahna zabava včasih so bili žogo ali igrali kako drugo podobno igro, zraven pa so razmo-trivali dnevna vprašanja, si pripovedo-ali vsak svoje dogodljaje in ugibali tudi v bodočnost; nikdar ni manjkalo smeha in veselja. Spomini na take srečne ure se ne izbrišejo zlahka, vedno vplivajo blagodejno na človeško srce in mišljenja in ob vsaki priliki se docela ožive. Tako je bilo tudi pri naših znancih. Še leta in leta, ko si že le težko razbral imeni gospoda župnika in gospe Zemljanove na pokopališču in ko je že njune grobove pokrival mah — se je Milanovič še vedno spominjal takih veselih tir in vselej mu je oko porosila solza hvaležnosti. Zastor zadnjega dneva pred ločitvijo je padel, luči so otemnele in po-gasnile, nebo se je docela prevleklo z nepredirnimi oblaki — in ob neutolažljivem plaku mlade Vide je zašel zad- srečni večer. DRUGO POGLAVJE. Na "Adriji". "Adrija" je bila mogočna trijambo-rica, sicer že precej stara, a še vedno lepa in trdna. Krasen je bil pogled nanjo, ko je bila usidrana v tržaškem zalivu in čakala na odhod. Jasno poletno solnce je izpremenilo. sinjo morsko vodo v zrcalo, v katerem je še stokrat lepše odsevala ladja. Okoli nje pa so se podili čolniči kakor za stavo in ji stregli kakor otroci svoji materi. "Adrija" je nameravala nastopiti dolgo pot v New York in od tam še v Južno Ameriko, od tod šele zopet v domovino. Na krovu se je izpTehajalo že mnogo popotnikov prvega razreda. Nekateri so stali na stopnicah in se živahno in zaupno pogovarjali s prijatelji in jemali slovo, drugi so pa stali na pomolu ladje in se z motrečim očesom ozirali na obrežje. Med slednjimi je bila tudi neka vdova, ki so ji pred par tedni položili v grob dragega moža. Zato je zapustila domovino in šla s svojim edinim sinčkom v Ameriko, kjer so živeli njeni sorodniki. Nemo sta stala drug poleg drugega, roko v roki, mati in sin; deček se je začudeno oziral okoli sebe, mati pa je uprla svoje motno oko v zemljo, ki je bila njenemu srcu draga, ki je hranila njej najljubše srce. Čimbolj se je bližal čas odhoda, tem živahnejše je bilo na ladji in okoli nje. Ljudje so prihajali in odhajali, se vkrcavali in poslavljali, mornarji so tekali semtertja, vlačili vrvi in nateza-vali jadra. Ob enajstih je bilo dano znamenje za odhod. Velik mož, širokih pleč, se je prikazal na stopnicah in vprašal: "Ali je vse v redu, Milanovič?" "Vse v redu!" "Torej lahko odrinemo?" "Lahko!" je odgovoril mladi krmar in mogočno je odmeval njegov glas po kroVu. V naslednjem trenotku je bilo že vse moštvo na delu; sidro so dvignili, Milanovič je dajal povelja na vse strani —• in jadrnica se je že začela pomikati. Nekaj čudovitega je bijo opazovati pri tem delu mladega Milanoviča, ki se je kazal v vsem obnašanju kot pristni, rojeni krmar. Kako je stal, ponosno in samozavestno, poveljeval, da je njegov glas preletel vse Iftdjine prostore in kako so mu bili vsi poslušni. Zdelo se je, kakor bi on držal vso mogočno ladjo, z vsemi njenimi tisoč posameznostmi kot malo igračo v svojih rokah. Kapitan je prišel na krov; krmilo je prevzel njegov namestnik in Milanovič je pazljivo pbslušal in marljivo izvrševal njegove ukaze. Z vedno večjo hitrostjo je drčala vitka jadrnica po morskem valovju; zdaj je skoro neopaženo zdrsela mimo velike tovarišice; le s krepkim "živijo" so se pozdravili prebivalci obeh in že so bili zopet tuji. Na "Adriji" se je zdaj razvilo živahno življenje. Nekaj mornarjev se je spravilo nad vrvi, odvezalo velika in mala jadra, drugi so pa spodaj popri-jemali vrvi, s katerimi so bila jadra zvita. Vsepovsodi so odmevala povelja, rožljale verige, posamezna jadra so se že začela razvijati in med petjem so jih razpeli najpogumnejši mornarji. Zdaj se je uprl veter v jadra in-še mogočnejše in veselejše je pohitela seboj je puščala le srebrno belo brazdo. Kapitanov namestnik, krivih nog in mračnih oči, je ponosno stopical na pomolu semintja, včasih poklical kakega mornarja in mu kaj zapovedal, vedno pa'je imel oči uprte v jadra. — Popotniki so leno postajali po krovu ali se naslanjali na ograjo in brez vsa kih misli nemo opazovali pod seboj šumeče morske valove; vsi so bili za dovoljni s hitrostjo ladje in vsi so ob čudovali in se veselili lepote in hladi; poletnega večera. Nekaj zanimivega je bilo občudovati in opazovati mornarje; kakor v gledišču; tu je kazal syoj zagoreli obraz majhen Italijan, tam je plezal po jamboru Hrvat, širokih pleč, tam si zopet opazil pristnega Amerikanca, da bil je med njimi celo neki Japonec; največ pa je bilo Slovencev in Hrvatov. Večinoma so se med seboj po znali; nekateri so že večkrat potovali skupaj. Skoro vsi so žvečili tobak ali kadili pipe. Mirno je plula jadrnica ob Istri in potem naprej po Jadranskem morju. Ker je bil veter ugoden, so razpeli vsa jadra, tako, da se je vsa ladja videla, kakor gora iz belega platna. Proti večeru so se nekoliko približali istrskim otokom. Bil je to čaroben razgled. Solnce se je ravno potapljajo v morje in se z zadnjimi žarki obsevalo bližnje obrežje. Zdaj pa je solil ce zašlo, otoki so se potemnili' kakor sence, a nebo je ostalo še krvavorde-če. Koliko razliko v barvah je mo-glo v tem trenotku občudovati spretno o-ko opazovalčevo! Tema je postajala vedno gostejša, le nejasno si mogwl še opaziti obrežje in njegove poteze in pa male jadrnice in čolniče ob njem. Polagoma je legla noč na zemljo in na morje. Oblaki, ki so ob solnčnem zahcftlu še tako blesteli, so zdaj obledeli in se valili kakor mogočni dimi na obnebju ter zakrivali zvezde. Ravno pred ladjo se je naenkrat pokazala svetlobela črta; velika, rdeča zvezda, ki je svetila kakor mogočen meteor in ki je bila še ravnokar zelo oddaljena, se je vedno bolj večala in postajala neznosna in grozeča. Skozi temo je zadonel glas: "Vsi možje na krov!" Ceptanje z nogami. Zopet mir. Hitro kakor strel so zasukali ladjino kolo; in zdaj je hitela ona rdeča luč z mrzlično hitrostjo proti levi strani; gromovito so tlesknila jadra drugo ob drugega in popotniki so prestrašeno popadali po krovu in se čudili, da je ladja ostala nepoškodovana. "Velika jadra razpnite!" In zopet so se podvizali urni mornarji na delo; močne vrvi so se tresle, veter je zgrabil jadra, ladja se je nagnila, kakor bi se hotela preobrniti; popotniki so vsi prestrašeni kričali in hiteli na severno stran. — V par minutah je "Adrija" zopet mirno rezala valove; ona rdeča svetloba je izginila. Ob poldesetih je ponehal veter in iz morja je vstal mesec, liki velik ble-dorumen ščit. Nekaj nepopisno svečanega je bilo ta večer v njegovem izhodu. Čez pol ure so ladjo usidrali. Vsa jadra so odvezali in pritrdili. Vse je bilo v redu kakor na vojni ladji. Postavili so nočno stražo, drugi so pa šli vsak v svojo kajuto. Globok mir je legel na ladjo, na kateri je,- bito poprej toliko življenja. Le nekaj: popotnikov je prišlo na krov, da so se tam še nekaj časa zaupno pogovarjali ob mirnem nočnem hladu. Bila je krasna poletna noč. Lahen vetrič je vel po morju. Zvezde so prijazno blestele na neb«. Po obnebju so se oblastno izprehajati v pretrganih oblikah redki oblaki in zdajpazdaj zakrili mesec kakar s tančico. Morje je lahno valovilo in zibalo ladjo. V bližnjem mestecu je bilo opaziti po hišah še mnogo lučič. Te so spominjale popotnike na domovino. Marsikako srce ce je pri pogledu nanje postalo žalostno, najbolj pa gotovo Milanovičevo. Imel je ravno stražo in zato časa dovolj, da se je po težkem dnevnem delil udal razmišljanju in žalosti, / (Dalje prih.) POZOR! Rojaki pomislite si poprej kot potrošite vaš težko zasluženi denar v slabih tovaršijah in to brezpotrebno. Boljše je, postrežite si vaše telo. Ako hočete biti dobro postreženi in dobro pivo piti, pridite k meni, ker točim najboljšo E. Porter Lager pivo, domača in kalifornijska vina ter najboljše žganje in imam lepo dišeče smotke, ter imam prenočišča. Prijatelj pridi, da se prepričaš sam. Postrežba dobra, cena zmerna, ker pri meni je ena največjih slovenskih zalog s pijačami v Jolietu. Se priporočam vsem rojakom v obilen poset, jaz dobroznani salunar, JOŽEF BOŽIČ, 101 Indiana St. N. W. tel. 384. Joliet. Anton Bukovitz, 3400 Kosciusko St., St. Louis, Mo. Slovenska Gostilna Vabim vse rojake, da me v obilnet številu posetite ko se mudite r moj okolici. Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jackson Sts Slovanska lekarna + JOHNSONOVI + "BELL/IBONN/T OBLIŽI uj oauhu wLtiM buias sc c^jstni nu. REVMATEMU SLABOSTIH v ČLENKIH HROMOST1 PLJUĆMH IN PRSNIH BOLEZNIH BOLESTI v KOLKU MRAZENJU » ŽIVOTU BOLESTIH » ČLENKIH VNETJU OPRSNB MR0B NEVRALGIJt PROTTNU RREHLAJENJU OTRPLOSTI MŽIC BOLESTIH y LEDJIH SLABOTNEM KRIŽU BOLESTIH y KRIŽU HUDEM KASUU Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽB, se priporoča rojakom v naklonjenost. Pošilja denar v staro domovino, hitro in točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodke. ROJAKI DOBRODOŠLI! 3501 E. 95th St. So. Chicago, 111. FIRE INSURANCE. Kadar zavarujete svoja poslopja zopei ogenj pojdite k ANTONU S C H A G E R North Chicagi Street v novi hiši Joliet National Banke. N. W. Phone 420. MARTIN ŽAGAR Gostilna Moen Ave. Rockdale, 111. Vljudno vabi vse rojake, Slovence it Hrvate, v svojo gostilno siedi Rockdala. VSI DOBRO DOŠLI I Pozor, rojaki! Dobil sem Iz VVashle gtoua za svoje zdravii serialno Številko, ktui jamči, da so zdravil prava iu koristna. Po dolgem času s mije posrečilo iznajl pravo Alpen tinkturi In Pomado proti izpa danju in za rast las kakorSneSe dosedaj m svf tu ni bilo, od katert i moJkim inženskimeo , »ti in dolgi lasje resni- • čnh popolnoma zraste- ' ,1o in ne bodo več izpadali, ter ne osiveli. Rhvho tako zrastejo moSkim v 6. tednih krasnlbrki popolnoma. Revmatizemv rokah in noRah in krlileah v dneh popolnoma oidtt\M vini, kurja očesa, br» ' davice, potue nou« in »zebliue se popolnoma >dstranijo. Da je to esnioa jamčim s $609. ViSite po cenik, katerega poSljem zastonj. JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St. Cleveland, Obi« Najboljša postrežba. Luucli vestlan. STENSKI PAPIR Velika zaloga vsakovrstnih barv, oljev in firnežev. Izvršujejo se vsa barvarska dela ter obešanje stenskega papirja po nizkih cenah. Alexander H^s^ C hi. Phone 376. U N. W. 927 120 Jefferson St. JOLIET, ILL. Emil Bachmaa 1719 So. Racine Avenue. CHICAGO, ILL. Smo v istej hiši že 12 let, le ime ceste se je premenilo. Najstarija slavensko-krščanska tvrd-ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, REGALI J A, MARŠALSKIH ŠTAPOVA i. t. d. John Rudman GOSTILNA Prenočišča po primerni ceni za eno noč ali teden. Slov. bartender: , JOHN GERŠIČ. Chicago telefon 2496. 916 N. Chicago St., Joliet, I1L " Martin Nemanicli 1900 W. 22 St, Chicago, 111. se priporoča (1. občinstvu za obilen obisk njegovega saluna na vogalu 22. in Lincoln st. blizu slov. cerkve. Brea-plačna gorka in mrzla jedila vedno na razpolago. Pole*; drugih pijač vedmo sveže Hoerberjevo pivo. Telefon Canal 80. M. Nemanich, Chicago Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva. Pišite po naš veliki ilustrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih koji šaljemo na zahtjev svakome badava. Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski. Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev. Najboljše klobase! Mi izdelujemo sami klobase, poznamo zato, kakšne snovi se nahajajo v njih, in zato jih moremo najtopleje priporočati. :: :: :: Peter Staudohar, Phone 102. 203 Central Ave. Chisholm, Min«. NEREDI PREBAVNIH ORGANOV Da si ohranite dobro zdravje, ne smete dovoliti neredom v prebavne organe, ker ti so navadno znaki bolezni, bodisi celega telesa ali pa posameznih organov. Brez prave jedi in prebave ni življenja. -Zato je prav važno, da imate vedno pri roki tako zdravilo, ki bo, v slučaju neredov prebavnih organov, prineslo hitro pomo. Za vse podrobne slučaje smelo priporočamo vsakomur DOBROZNANO IN ZANESLJIVO IN HITRO DELUJOČE EL1XIF. BITTER-WINE trinerovo ^"Vtd b/JOSEPH THINER SAsMand Awc. CHICACO.IU Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino Ta izvrstni lek bo izčistil prebavni sestav popolnoma brez kakih najmanjših slabih posledic; pospeši okus, daje moč odvodnim organom, odstrani za-basaziost in vsa druga-zla, ki so s to nadlogo v zvezi. Naj bi se rabilo v vsakem slučaju. Imejte to zdravilo vedno v hiši in ga rabite -iasli v slučajih: ZABASANOSTI, GLAVOBOLA, BOLI V ČREVESIH, SLABOČE, NERVOZNOSTI, NEPREBAVNOSTI, ZGUBE OKUSA, ŽOLTENICI, TRPLJENJU PO JEDI. Ne čakajte, misleči, da se bolezen sama odstrani. Če se ne rabi dober lek oslabijo organi. Najboljše zdravilo v vseh takih slučajih je: Trinerjevo Amer. Zdravilno Grenko Vino. V vssh lekarnah. Ne jemljite ponaredkov. JOSEPH g 1333-1339 SODIH AS1A1 AVE. TRINER, , ILL a\\v\\\\\\\v\\\\\\\\\^ g N. W. Phone 135 1,1----^ Chicago Phone 2400 Ž 1 JOS. J. PLESE (Mesnica p Grocerija I 911 N. Scott Str. Joliet, Illinois | se priporoča rojakinjam in rojakom za nakupovanje mesa, klobas in grocerije po zmerni ceni. \ Postrežba najbolja. Cleveland, Ohio, 18. nov. — Cenjeno uredništvo A. S.! Moj dopis v štev. 84 od 7. nov. je preklican in to vsled tega, ker se John Gorniku ne more dokazati, kaj je on govoril v Columbusu pred zavarovalniškim komisarjem, zato se tudi ne more trditi, da je on založil Jednoto. Vendar pa je res, da m Je „c „111UUIIC, je tam bil. In tudi ne enemu je do-j da družtv0 iepo napreduje, da mu tudi bro znano, zakaj se je osnovala orga - - - ...... Milwaukee, Wis., 27. nov. — (Naznanilo.) "Iz urada dr. sv. Janeza Ev. št. 65 K. S. K. J. se naznanja vsem članom omenjenega društva, da se vrši glavno zborovanje in volitev uradnikov za leto 1914 dne 9. decembra ob 7. uri zvečer. Vsi člani omenjenega društva so uljudno vabljeni, da se pol-noštevilno udeleže volilne seje. Vrši se v navadni ali liarmonia dvorani. V tej seji se bode rešilo še več važnih društvenih stvari v korist društva. Zato cenjeni sobratje, udeležite se te seje in je ne zamudite, ker vam je znano, Minn., ob 9. uri zjutraj 14. dec. 1913 ostajam z bratskim pozdravom Math. Kostainsek. Dobro došli! f i Ta banka plača | 3% obresti na vlogah Joliet Trust & Savings Bank 110-112 N. Ottawa Street. Joliet, 111. Glavnica $100,000.00 Jamstva foi $50,000.00 ARCHIBALD J. McINTYRE, Pred. ERVIN T. GEIST, kasir. THOS. F. DONOVAN, Podpred. TA BANKA JE POD DRŽAVNIM NADZORSTVOM. SLA.VNOZNANI SLOVENSKI POP proti žeji - najbolje sredstvo. Cim več ga piješ tembolj se ti priljubi. Poleg tega izdelujemo še mnogo drugih sladkih pijač za krepčilo. BELO PI¥Q To so naši domači čisti pridelki, koje izdeluje domača tvrdka. Joliet Slovenic Bottling Co. 913 N. Scott St. Joliet, 111 Telefoni Chi. 2275 N. W. 4SO, ob nedeljah N. W. 344 run a. i iinnumnnmimuiumuiimiiiiinMiimiiiiiiiiiiiminnii A. NEMANICH, preda. m. STEFANICH, tajnik. S. OLHA.blag ■/•■■''I GLAVNICA $50,000.00. UlUn. in inkorp. leta 1910 Slovenian Liquor Co. 1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. nizacija, čeravno me Vi, g. Gornik, imenujete lažnika; pa dokler ne pride v javnost, kar ste Vi obljubili storiti, tudi nisem jaz lažnik. In Vi pravite, da me niste še prosili, da bi pristopil k zvezi. To tudi ni res. Ali se še spominjate, koliko ste si prizadjali pred tremi leti, da bi društvo sv. Barbare štev. 33 kar celo dobili na svojo stran? Med tem sem bil tudi jaz. In ali se spominjate, ko ste nekako pred letom dni prišli v Newburg ustanavljat društvo Mir štev. 10 vaše zveze, kaj ste na M. Plutovi dvorani govorili; kako pregovarjali ljudi na vse načine in takorekoč skoraj hoteli prisiliti, da pristopijo k vam? In lahko se spominjate, da sem bil tudi jaz navzoč, lil da vas na St. Clair ni samo krik, kakor sera že zadnjič omenil, bi že bil tudi jaz mogoče pri vas, tako pa ne. In zapomnite si, da Newburčanje prav lahko živimo brez vas, vi pa, kakor je"" videti, ne, ker se vedno silite sem gor. To naj zadostuje, in vsak naj pri svojem ostane, pa ne bo nobenih neprilik. John Šušteršič. v bodoče zagotovimo še lepši in večji napredek, ker vse to gre v korist ponesrečenim in slabotnim sobratom. Torej sobrat, ne pozabi na dan 2. dec.! Z bratskim pozdravom F. Kelvišar, zapisnikar. Slovenski Zdravnik (Zraven slovenske ccrkve.) Joliet, 111., 1. dec. — (Iz urada dr. sv. Jožefa št. 2 K. S. K. J.) Tem potom se opozarjajo vsi člani zgoraj imenovanega društva, da se v polnem številu udeleže prihodnje seje dne 7. decembra 1913 točno.,ob 1. uri popoldne v dvorani stare cerkve. Ker bode to volitvena seja društvenih odbornikov, tedaj so člani pod kaznijo po pravilih dolžni, da se udeleže te seje. Veliko je članov, ki se po več let ne udeleže društvene seje. Tudi so nekateri, da še vseh društvenih odbornikov ne poznajo. Toda čcgava krivda je to? Članov samih, ker si zanemarjajo svoje dolžnosti napram društvu. Veliko je tudi tacih članov, da vsaki sklep društva kritizirajo; da bi pa prišli na sejo, kadar je kaj važnega, se pa ne zmenijo! Z bratskim pozdravom vsem članom in članicam K. S. K. J. John Filak, predsednik. Mihael E. Ursich, tajnik. Rankin, Pa., 1. dec. — Vsem cenj. sobratom dr. sv. Petra in Pavla št. 91 K. S. K. J. v Rankinu, Pa., s tem uljudno naznanja, da se bode prihodnja seja našega društva začela točno ob polu eni uri popoldan dne 14. t. m., in sicer, ker je veliko stvari na dnevnem redu, kakor tudi volitev novega odbora. S tem bode dana priložnost tudi finim članom, kateri grejo zvečer na delo, da Se udeležijo seje in ne bode potem nobenega ugovarjanja. Poznam nekoliko članov, katerih ni na sejo, odkar so pristopili, in imajo vselej izgovor: na delo sem šel. Ker se pa bodoča seja začne kmalu popoldan, Zato bo lahko velika udeležba in vsi na delo idoči isti večer, bodejo šli po končani volitvi okolo treh pop. domu. Ravno tako imamo zaključiti važno stvar radi bolniške podpore. V avgustu je bilo sklenjeno, da se plača bolniška podp. po sedem dolarjev na teden. Ker se nekaj članov temu protivi, in ker glasom naših pravil (stran 24, poglavje XII., točka 2) mora biti, oziroma glasovati tri četrtine društve-nikov za to spremembo, je želeti velike udeležbe. In tako se bode potem pravilnim potom zaključilo, kako naj se plača. Ravno tako je knjiga oporok še nepopolna, in želim isti dan isto vknjižiti za vse one, kateri še niso mi certifikatov dozdaj prinesli v pogled in vknjižbo. S tem bode veliko ustreženo novemu tajniku, kateri bode mene nasledil. Oni člani pa, kateri čitajo Amer. Slovenec, so naprošeni opozoriti ostale druge člane na to. Z bratskim pozdravom na vse člane in članice naše slavne Jednote Jos. Kerstolich, tč. tajnik. Joliet, 111., 2. dec. — (Naznanilo.) Članom društva sv. Frančiška Sal. št. 29 K. S. K. Jednote se tem potom naznanja, da bode društvena glavna letna seja dne 7. dec. točno ob eni uri popoldne. j Dolžnost je vsakega člana, da se te seje udeleži, ker pri tej seji bode volitev novega odbora za leto 1914. Zato cenjeni sobratje, podvizajte se, da se v polnem številu udeležite. Dalje bi opomnil člane zgoraj o-menjenega društva, kateri še dolgujejo za društvene prispevke, da to v kratkem poravnajo pri društven, tajniku, ker knjige morajo biti popolnoma vse v redu do zadnjega decembra, ker odbor, kateri bo izvoljen za prihodnje leto, mora imeti čiste knjige, torej bi prosil vse člane, da vsak svojo dolžnost izpolni. Z bratskim pozdravom M. Wardjan, tajnik. Sheboygan, Wis., 21. nov. — Naznanjam vsem članom društva sv. Cirila in Metoda štev. 144 K. S. K. J., eta bo imelo društvo svojo glavno sejo prvo nedeljo 7. decembra. Zatorej opominjam vse člane, da se udeležijo, ko jih kliče dolžnost pravil. Izvzeti so le oni, ki so zaposleni v tovarni ob tistem času in. bolni. Torej na resno delo s pravim namenom do izboljšanja v prid društva in za sobrate. Obenem se volijo novi odborniki za leto 1914 in delegata za konvencijo, ki bo prihodnje leto. K sklepu pa pozdravim vse sobrate in sosestre, ki spadajo k skrbni materi K. S. K. J. In tebi, slavni list, poln pravice, obilo božičnega blagoslova, da dospeš do vrhunca svojega namena in da dobiš obilo naročnikov in varuhov pravice. Torej ne pozabite, cenjeni sobrati, in na svidenje dne 7. decembra ob 2. uri popoldan. S pozdravom Frank Mikolič, tajnik. Waukegan, 111., 19. nov. — Iz urada tajnika društva sv. Jožefa št. 53 K. S. K. J. se sledeče naznanja vsem članom v okolici VVaukegan in North Chicagi, da prihodnja seja, ki se bode vršila 21. grudna 1913, je seja, na kateri se bode volil odbor za leto 1914. K temu opozarjam vse našega 100NEY PRAVDNIK-ADVOKAT. 4th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet. Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. ZA Zavarovanje proti požarn, mala in velika posojila pojdite k A SGHOENSTEDT&GO. 203 VVoodruff Bldg. Oba tel. 169 Joliet, 111. The Will County National Bank of Joliet, Illinoia. ) Prejema raznovrstne denarne ulog* ter pošilja denar na vse dele »veto. Kapital in preostanek $300,00ft.0f. C. E. VVILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER. kasir. R. F. KOMPARE SLOVENSKI PRAVNIK ADVOKAT DVE PISARNI 1 V So. Chicago, IUs,: Soba 218 — 9206 Commercial Ave, Telefon: South Chicago 579. V Chicago, IUs.: Soba 612 — 155 North Clark Street Telefon: Randolph 810. Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovensko perilnico v mestu WELLNITZ LAUNDRV 106 N. Bluff St., Joliet. N. W. tel. 218. Chicago telefon 924. Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrt! WI N E GARDEN SALOON (po domače: Vinski vrt) MARKO MATEKOVICH. Gitot, Minil. Točim najboljše pivo, domače vino, fina žganja in tržim dišeče smodke. Rojaki dobro došli I JOSIP ZALAR JAVNI NOTAR, 1004 N. Chicago St., Joliet, I1L izdeluje vsakovrstne pravoveljavne listine in izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče zadeve za Združene Državf in staro domovino. Chicago tel. 1048, N. W. 770. (Nadaljevanje Jednotinega poročila s S. strani.) IMENA UMRLIH ČLANOV IN ČLANIC. SS1 Alojzij Butara, star 53 let, član društva sv. Družine 5, La Salle, 111., umrl 11. novembra 1913. Vzrok smrti: Vnetje želodca. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 5. febr. 1899. Razred 4. 13410 Martin Gazboda, star 44 let, član društva sv. Roka 15, Allegheny, Pa., umrl 24. okt 1913. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 19. nov. 1908. Razred 5. 1923 Josip Pibernik, star 57 let, član društva sv. Alojzija 43, Steelton, Pa., umrl 22. nov. 1913. Vzrok smrti: Mrtvoud na možganih. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 27. jan. 1900. Razred 6. 19168 Alojzij Mesojednik, star 26 let, član dr. Vit. sv. Florijana 44, So. Chicago, 111., umrl 10. okt. 1913. Vzrok smrti: Vročinska bolezen. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 6. aprila 1913. Razred 3. 15020 John Mohar, star 33 let, član društva sv. Alojzija 83, Fleming,- Kans., umrl 26. sept. 1913. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 13. junija 1909. Razred 3. 311 Frank Hren, star 51 let, član društva Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., umrl 27. okt. 1913. Vzrok smrti: Vnetje hrbteničnega mozga. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 1. aprila 1894. Razred 4. 15183 Josip Kozjan, star 47 let, član društva Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., umrl 16. nov. 1913. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 6. avg. 1909. Razred 6. 10150 John Zabukovec, star 26 let, član društva Marije sv. Rožnega Venca 131, Aurora, Minn., umrl 18. nov. 1913. Vzrok smrti: Vročinska bolezen. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 23. avg. 1906. Razred 2. 330 Marka Papič, star 62 let, član društva sv. Jožefa 112, Ely, Minn., umrl 3. nov. 1913. Vzrok smrti: Vnetje ledvic. Zavarovan za $1000. Pristopil k Jednoti 1. aprila 1894. Razred 6. 572 Ana Dobrave, stara 49 let, članica društva sv. Jožefa 12, Forest City, Pa., Umrla 27. sept. 1913. Vzrok smrti: Vodenica. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 1. jan. 1901. Razred 5. 2216 Marija Churozi, stara 37 let, članica društva Marije Device 33, Pittsburgh, Pa., umrla 3. nov. 1913. Vzrok smrti: Srčna bolezen. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 8. avg. 1904. Razred 3. 5926 Marija Panian, stara 16 let, članica društva Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., umrla dne 20. nov. 1913. Vzrok smrti: Vročinska bolezen. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 6. nov. 1913. Razred 1. 5515 Marija Komin, stara 32 let, članica društva sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, umrla 20. nov. 1913. Vzrok smrti: Porod. Zavarovana za $500. Pristopila" k Jednoti 6. jan. 1913. Razred 4. 3579 Marija Ogrin, stara 31 let, članica društva sv. Jožefa 53, Waukegan, 111., umrla 21. nov. 1913. Vzrok smrti: Porod. Zavarovana za $500. Pristopila k Jednoti 12. marca 1908. Razred 3. 2608 Marija Seitz (Zaje), stara 45 let, članica društva Marije Čistega Spočetja 80, So. Chicago, 111., umrla 8. nov. 1913. Vzrok smrti: Rak na maternici. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 15. dec. 1905. Razred 5. 3962 Pora Dukovič, stara 33 let, članica društva sv. Barbare 128, Etna, Pa., umrla 31. okt. 1913. Vzrok smrti: Jetika. Zavarovana za $1000. Pristopila k Jednoti 18. febr. 1909. Razred 3. IMENA POŠKODOVANIH IN OPERIRANIH ČLANOV IN ČLANIC. J8496 John Sitar, član društva sv. Jožefa 2, Joliet, 111., operiran vsled vtrga- nja 30. sept. 1913. Opravičen do podpore $100.00. 9121 Josip Sprajcar, član društva Vit. sv. Jurija 3, Joliet, 111., operiran vsled vtrganja 30. okt. 1913. Opravičen do podpore $100.00. 2904 Ana Fabič, članica društva sv. Srca Jezusovega 70, St. Louis, Mo., poškodovana na desni roki 9. junija 1913. Opravičen do podpore $250.00. 2844 Johana Hafner, članica društva Marije Pomagaj 78, Chicago, 111., operirana na slepiču 11. junija 1912. Opravičena do podpore $100.00. 3541 Marija Zepuhar, članica društva sv. Barbare 92, Pittsburgh, Pa., operirana n$ slepiču in maternici 5. sept. 1912. Opravičena do podpore $100. 1143? Ant.oij Rpgačnik, član društva sv. Barbare 97, Mt. Olive, 111., operiran na jptfih, J, »vg. 1913. Opravičen do podpore $100.00. 504? Marija Jutip, članica društva sv. Cirila in Metoda 144, Sheboygan, Wis., i operirana na Repicu in 2olčni kamen 13, sept. 1913. Opravičena do pod- ~ $Efe sioo.oo. .. : • • • «A V0jaške^w4)7 Hanover St. za4* /^oim&mtMs e piiiiiiiiiiiiiiitiiuiiiiiiiiiii Kadar se mudite na vogala Ruby andBroadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer botte najbolje potUeieiU. Fino ptto, najbo/jia trna in tmodke. Wm. Metzger Ruby and Brtaduay J OLIB T IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllliČ ter je najboljša pijača L- Porter Brewing Compaoy Ota telefon 405. S. tU S«., Joliet, III.