i ■ _ Kupujte ifiJNEBONDE! Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni ENAKOPRAVN EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI volume Kupujte VOJNE BONDEi The Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium XXVI.—LETO XXVI. CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY (SREDA), APRIL 7, 1943. ŠTEVILKA (NUMBER) 80 V PONEDELJEK SE PRIČNE kampanja za vojno posojilo f ^ - ^ Pred otvoritvijo je bilo podpisanega za štiri milijone dolarjev vojnega posojila. kampanja bo na celi črti uspešna ^nedeljek se bo pričela t je sporočil, da je mestni odbor | končal šolo za električarskega am" za 2. vojno posojilo v kupil za $115,000 vladnih ob-1 pomočnika, v San Diego, Calif. fantje-vo jaki Danes zjutraj je prišel za teden dni na dopust mornar John j Tavčar, ml., ki je pravkar do- znasa ! veznic. Odziv; delavske unije Nahaja se na domu svojih staršev Mr. in Mrs. John Tav- ■ »Panja Glav? a $235,978,000: ,f _________ inania ,stan ^ kampanje na- Dalje je* bilo naznanjeno, da]car' 903 E- 73 st- kJer ša Pri" za 4 že Podpisane-! je Building Trades local 38, E-jJ*1^1 lahko ^iščejo, oiil millj°ne tega vojnega, lectrical Workers unija (A. F. Nila. Qla- of L.) kupila za 50,000 dolar- telje, can je obvestil vodi- j jev bondov vojnega posojila anaPanje, da sta nkrainn ! noto;.-. -^an3e, da sta okrajna John F- Curry1 nakun 7 Gor/ian sporočila (at /8"°dstotnih vladnih cer-jotiov v znesku treh mili- 0 kuPilo za en milijon obveznic an Frank J. Lausehe je Je mesto kupilo za •procentnih bondov. blagajnik A. G. Gesell da 1,000 2- Predvidevan uspeh kampanje V kolikor je mogoče že danes predvidevati, obeta biti ta kampanja popolen uspeh, ker ni dvoma, da se bodo industrijske družbe, razne organizacije kakor tudi posamezniki navdušeno odzivali pozivom za vojno posojilo, ker vsi dobro vedo, kaj je v tej vojni na kocki: demokracija in naš način življenja. acilen govor pomočnika državnega tajnika Berleja o povojnih zahtevah Rusije W Times") ^HINGTON, 5. aprila. -tajnik' erle, pomožni držav-ift 5e ; Je imel govor, v kate-& vj)rie dotaknil eksplozivne-^ zaJ^ SovJetskih povojna * v ~ 4 ni _____ . . drza- naloga Anthony Edena je bila, pojasniti ameriški , *> 2akaj smatra angleška vlada ruske zahteve za a?e in logične. Ol>°cilo v Ustu „New York Evropi. S:;^ed Zedinjenimi ^ ^ Eusii0, Rusijo prave-:jgt - - je v glavnem kri-fW °> ker Sovjetska Rusi-i6 nL bodo Zedinjene dr- H, n njenim za- 10 ** L° °nem ozemlju, ki je %, a ruskih carjev pod V . e h Proti vmesnim drža- Sžai j !am kiia 1 arzavni tajnik Ber ši ameriški poslanik v Moskvi in Parizu, sta označevana kot glavna tvorca antisovjetske propagande v Zedinjenih državah. Jugoslovani v nemški uniformi V Tunisiji je bilo ujetih več Slovencev, ki so morali služiti v nemški armadi. Angleški list "Evening Standard" je prinesel dne 28. januarja članek o Jugoslovanih, mobiliziranih v nemško vojaško službo — tu gre brez dvoma za Slo- Od družine Strumbel, 15618 Huntmere Ave., sta dva fanta pri vojakih, Frank in Anton. Njih naslovi so: Staff Sgt. F. M. Kastelic, 473 Bon. Sqdr. G. A. A. B., Greenville, S. C. ter Pvt. Anton W. Strumble, 21st Training Group Sqd. D., Brks 507 U. S. A. A. F., Jefferson Barraks, Mo. Pri mornarici se nahaja naš bivši raznašalec Enakopravnosti, Joseph Mattevcic, sin Mrs. Rose Resetic, 15012 Hale Ave. Mr. Louis Resetic pa ima dva sina pri vojakih. Louis se nahaja v severni Afriki, a Stanley pa je pri mornarici. Mr. in Mrs. Frank Hribar, ki vodita znano gostilno Welcome Tavern, na 984 E. 222 St., imata sina Alberta pri vojakih. Nahaja se v Pittsburg, Fty. Mr. in Mrs. Mihael Strumbel, 14406 Sylvia Ave., sta dala tri sinove v armado Zedinjenih držav. Njih naslovi so: Sgt. William Strumbel, 15th Field Hospital, A. P. O. 3405, Postmaster New York, N. Y., A. S. N. 35503716. Sgt. Albert Strumbel, Co. C. 773rd T. O. Bn., Camp Hood, Texas. Pvt. Joseph Strumbel, F. 1—c U. S. N. Crew, OTd Custom House, 8th and Oliver St., St. Louis, Mo. Mr. in Mrs. Frank Godic, 1105 Norwood Rd., sporočata, da je prišel njih sin Edward, ki se nahaja pri mornariških rezer- LJUBLJANČANI NOČEJO POPUSTITI Časniška agentura Tass je dne 25. januarja poročala nekatere podrobnosti o nervoznosti laške okupacijske oblasti v Ljubljani, o kateri smo v ponedeljek poročali glasom agenture Eeuter. Tass pravi, tla so Italijani prav posebno o-gorčeni nad mladino, katero obtožujejo posredne soudeležbe v ubojih predstavnikov okupatorske; oblasti, češ, da dajejo zatočišče o-nim, ki so krivi tajtih ubojev. Ljubljansko Jutro je natisnilo dolgo tozadevno proklamacijo italijanskih o-blasti. V zvezi s tem je bila v Ljubljani zopet uvedena policijska ura — od osmih zvečer do petih zjutraj. Nemški sadisti strahovito mučijo rusko ljudstvo Nemci režejo ruskim ranjencem uhlje in prste, žgejo jih z razbeljenimi železi . in žive sežigajo, ker ne dobe od njih informacij. VELIKA ANGLEŠKA OFENZIVA; SREČEN DAN LETALCEV General Montgomery pričel veliko ofenzivo. - Zavezniški letalci sestrelili v Sredozemlju 52 letal. MOSKVA 5 aprila - V va MED SESTRELJENIMI LETALI JE BILO 18 velikih i si Nikolskaji, ki leži v bližini TRANSPORTNIH LETAL, KI SO PREVAŽALA OLJE Smoljenska, so nacisti sežigalij Zavezniški glavni stan v Se-*- :žive ruske ranjence, kar so u-|verni Afrikij 6. apriia. _ An- SfrolWp hnmhar gotovile sovjetske čete, ki so telgleška osma armada je danes; °11 dllUtC uulllu«1- i dni prodrle do te vasi. I pričela novo veliko . ofenzivo ; V šolskem poslopju je bila proti improviziranim Romme-j nastanjena bolnišnica, katero j lovim obrambnim črtam v Wa-| ■ so nacisti s protinapadom za-, c-j gi Akarit. diranje zavezniške zračne sile Izurjenost delavstva vzeli ter jo nekaj časa držali. I Prvi objektivi so bili zavze-I Hitlerjevci so sistematično mu-j ti z naskokom, nakar se je pri-bi izsilili iz j čelo izvajati stalen pritisk, da o sovjetskih wmm i Jliij^6 sovoril pred Rotarskim > vence, vpoklicane v nasprotju z , T, , , [ J Cat je označil mednarodnim pravom - katere visUh, v Rhode Island, na devet- propagando take so Nemci poslali v Italijo, da | dnevni dopust. Prijatelji so vabiti h; «aterih ^ namen je, zase- WTJe med ^vezniki, 1(i Zedinjenimi država-!oSal 'Jo. Berle je odločno * i4°J°rice in nadete, da l' P° vojni Sovjet- ^ oddeliti od ostale vrše garnizijslto službo. Časniška agentura Reuter je prinesla vest, da je bilo v Tuniziji ujetih več Jugoslovanov, v nemški vojaški uniformi, od katerih sta dva, stara prvi 19 let, a drugi 23 let, izjavila, da sta \ ^ed tem' da bi se ustano- j bila pred 6 meseci prisilno vpo ^tie in ostalo Evropo klicana v nemško armado; slu- P°8ledice ignorance H^h^t zvonce o vmes- CCrlS0 P°sledica P°- '' 0f zn Ce> je rekel Berle. Rusija zahteva leni, da ga obiščeo na domu. Na gornji sliki vidimo delavce v neki detroitski tovarni, kjer izdelujejo topove in drugo orožje, ki zavezanih oči sestavljajo 20mm top. Rusi so vrgli Nemce nazaj ob reki Doneč i čili ranjence, da njih informacije četah. Nemški sadisti so jim rezali uhlje in sekali prste ter jih žga-jli z razbeljenimi železi. Ker niso mogli, ničesar spraviti iz njih, so pričeli nacisti streljati ra-injence, ostale pa so sklenili se-žgati pri živem telesu. Nemci so pozvali vse ženske, stare ljudi in otroke, naj se zbe-ro pri šoli. "Zdaj boste videli, kako postopamo s tistimi, ki se nam nočejo pokoriti," je dejai nemški častnik. V šolskem poslopju je bilo približno 100 ranjencev. Nacisti so zaklenili vsa vrata, nakar so nastlali okoli poslopja slamo, ki so jo polili z bencinom in zažgali. Poslopje je bilo kmalu zavito v plamenih. V tistem trenutku je več ranjencev skočilo skozi okna, toda nacisti so jih prijeli ter vrgli nazaj. Marija Ivanovna, ki je bila priča teh strahot, je pozneje izjavila sovjetskim vojakom: "Ljudstvo ni moglo gledati teh strahot. Vsi smo se bridko jokali in mnogo se jih je onesvestilo." Berlinski radio priznava, da K Obletnici 8. aprila so Nemci na enem odseku fronte v defenzivi. ki bi služile kot žila sta nekaj časa v Neaplju, a j v mesecu januarju so jih posla- So - ----li v Tunizijo. Z ozirom na položaj v Italiji, pravi Evening Standard, je zelo značilno dejstvo, da Mus-' "uaija z,aiiteva I solini s svoje strani mobilizira iT,So e' Vso Estonijo, Litvo Italijane za garnizijsko službo Vzhodno Poljsko, del!V Jugoslaviji, dočim pošilja Hit-Province Bukovine in|ler Jugoslovane v garnizijsko službo v Italiji. Rade volje daje Hitler Jugoslovanom orožje, da bi ga v njegovi službi uporabili proti I-talijanom, toda v fronto jih ne pošilja rad. V Tuniziji so imeli v Jugoslovani nevarno nalogo, da DANES JE ZADNJA PRILIKA COLUMBUS, O., 6. aprila. Jutri je zadnji dan za avtomo-biliste države Ohio, da prilepijo svoje licence za leto 1943 na šipe svojih avtomobilov. Policistom bo ukazano, naj aretirajo vse one avtomobiliste, ki ju- , ,.v „ , ,v tri, 7. aprila do polnoči ne bi i- bllzno 40? Nemcev ter Pičenih meli na svojih avtih teh listkov sest nemsklh tank°v m pet to- LONDON, sreda, 7. aprila. — Rusi naznanjajo, da so vrgli Nemce z neke močno utrjene pozicije južno od Izijuma, berlinski radio pa priznava, da so Nemci v defenzivi na enem sektorju te fronte. Rusi poročajo tudi o srditih bojih v čugujevskem okraju v donski kotlini, jugovzhodno od Harkova, o konsolidaciji sovjetskih položajev na fronti pred Smoljenskom in na zapadnem Kavkazu. Ruski polnočni komunike naznanja o srditih bojih južno od Izjuma, kjer je bilo ubitih pri- z licencami. t Ha t.a ^ bil£l POgl£l" Edenovega obiska H ln3en: % ^osu državah, da po- POh lOsU a-il, Jr %ti sk°-wcishingtonski \ ^ je ^eg0Va glavna nalo- §t da pojasni V J uguoiuvaui Iicvamu iiaiugu, Ud li^t^jj n.u> zakaj je angleška pred nemškimi tanki in infante- S "fc "'leni ' ""'""J Je £luBiCi3IVC1']1................ —......... 1' da SO zahteve Ru- rijo čistijo minska polja. KIt ?logične- C^ejev er,ejevega govora h ^ on smatran za v Se?rijatelja Sovjetske ^ W-, Vnem departmen- Irr: HUDI IZGREDI BERN, 3. aprila (AP) — V Požarevcu so bili hudi izgredi proti nemški oblasti o priliki nabiranja delavcev za prisilno delo; 400 oseb je bilo ubitih. MILLERAND UMRL LONDON, 6. aprila. — Alexandre Millerand, bivši predsednik francoske republike, je umrl v Versaillesu, kakor naznanja pariški radio, Nagla smrt V ponedeljek je nagloma preminil rojak Frank Kren, star 45 let. Stanoval je na 5507 St. Clair Ave. Rojen je bil v Cle-velandu. Tu zapušča hčer Vivian, brata Johna in Anthony-ja ter sestro Anno Novinc. Pogreb se bo vršil v četrtek zjutraj ob 9. uri iz pogrebnega zavoda August F. Svetek, 478 E. 152 St. Naše sožalje! pov. Sicer pa je na vsej nemško-ruski fronti nastal zastoj večjih bojev, kar je pripisati pomladnemu vremenu, ki je pričelo tajati sneg in mehčati zemljo, s čemer je zelo otežkočeno premikanje mehanizirane opreme. 1941 Včeraj sta potekli dve leti, odkar so nacifašisti vdrli v Jugoslavijo. se igženejo čete osišča končno iz Afrike. Koncentrirani nemški tanki vzhodno od El Guetara, kjer o-perirajo ameriške čfete, so se tekom noči umaknili. Veliki dan zavezniške zračne sile Zavezniška zračna sila v Sredozemlju je imela včeraj svoj veliki dan, ker je sestrelila 52 sovražnih letal. Zavezniki so izgubili pri tem 12 letal. Zavezniški letalci so uzrli nad Sredozemskim morjem 18 velikih transportnih letal, ki jih je spremljalo mnogo bojnih letal. Letalci so sestrelili vseh osemnajst transportnih letal, ki so bila napolnjena z oljem za Rom-melove motorizirane čete, in 13 bojnih letal. Udarci po Italiji V Berlinu je bila povzročena ogromna škoda. — V Antverpnu je bilo baje u-bitih nad 2,000 oseb. LONDON, sreda, 7. aprila. — Včeraj podnevi so angleški bombniki napadli nešteto krajev v Franciji, kjer so bombardirali razne vojaške naprave. Zdaj se je doznalo, da je bilo tekom napada angleške zračne sile na Berlin, kateri napad je bil izveden dne 1. marca, porušenih trideset tovarn, mnogo blokov trgovin in uradov in železniški jardi v bližini Tempe-hof letališča. Fotografski posnetki, ki so jih posneli vrnivši se letalci, kažejo ogromno škodo v Berlinu, ki je bil potem še dvakrat silno bombardiran. Berlinski radio poroča, da je bilo v napadu ameriških bomb- D , , ,v, . , i nikov na Antverp v Belgiji, ka- Poleg tega so zavezniški le-jteri izveden v po- SL ll^^Z^F^"!nedeljek, ubitih nad 2,000 oseb. Nemški radio naznanja, da je bilo 2,007 oseb ubitih, 603 ranjenih, 1,303 pa je pogreša- IDEALNO DELO LONDON, 6. aprila. — Neka tvrdka v Manchestru je bila obsojena v plačilo $21 globe, ker ni hotela zopet vzeti na delo nekega odslovljenega delavca. Tvrdka je izjavila, da je ome-.njeni poklicni "troublemaker" ter je izjavila, da mu je pripravljena plačati po $2,000 na leto, samo ako se ne prikaže v tovarno. Včeraj je bila obletnica za-vratnega nacifašističnega napada na Jugoslavijo. Ogromne vojaške sile roparskih narodov, s primitivno ideologijo, posvečeno zasužnjeva-nju sosednih narodov, nasilju in plenitvi, so dne 6. aprila 1941 brez vojne napovedi vdrle v našo neoboroženo in nepripravljeno domovino, dočim je njihovo letalstvo obsulo našo prestolnico z ognjem in uničenjem. Takoj v prvih urah je tako poginilo na desettisoče nedolž nih žrtev. Kakor ta prvi napad, tako je osišče tudi pozneje uporabljalo svojo vojaško premoč največ proti našemu neoboro-ženemu kmečkemu in mestnemu prebivalstvu. Toda kljub začetnim uspehom, pridobljenim s pomočjo plačanih izdajalcev, naši sovražniki po dveh letih nasilne propagande in krvave strahovlade našega naroda niso mogli niti prevariti, niti kupiti, niti upogniti. Po dveh letih trdih bojev je Jugoslavija še vedno neukročena, vzor borbenosti in ljubezni do svobode. nišču Trapani v zapadni Siciliji, kjer so bombardirali doke in ladje, po železnici, ki teče iz Sfaxa in po nekem osiščnem konvoju v sicilski ožini. V napadu na ta konvoj, so zavezniški letalci pogreznili nekega sovražnega rušilca. Ostale ladje konvoja so bile zavite v plamene, ko so letalci odleteli. Morje 'v plamenih Ko so sestreljena transportna letala treščila na morje, so izbruhnili silni plameni, ki so se razširili preko vodne gladine, ko so pričele goreti plasti olja in gasolina, ki so ga prevažala transportna letala. nih. Uvedba 48-urnega delovnega tedna v Cuyahoga okraju Nova odredba bo uveljavljena v vseh tovarnah, trgovinah, pisarnah in drugih obratih. Beda na Hrvaškem NEW YORK, 4. aprila (NYT) — Reuter poroča iz Zuericha, da vladajo v onih krajih na Hrvaškem, katere so zasedli Italijani, strašne razmere bede in lakote; na tisoče ljudi, katerim so Italijani zažgali domove, živi po poljih in gozdovih. Domače duhovništvo je izde-' lalo statistične podatke, glasom katerih je do konca meseca marca poginilo približno 150,- V Cuyahoga okraju bo uveljavljen v vseh obratih 48-urni delovni teden; kdaj postane ta odredba polnomočna, bo jav-Ijeno tekom enega tedna. Učinkovit datum 48-urnega tedna pa bo iavljen najmanj 30 dni po objavi, in sicer zato, da se da tovarnem, trgovinam, u-radom in vse druge vrste obratom čas, da prilagodijo temu svoje osobje in svoja izplačila. Ker večina tovarn že obratuje najmanj po 48 ur in po sedem dni na teden, bo ta odredba v glav. zadela druge vrste tr- 000 otrok od bede in pomanj-igovine in posle in nekatere de- kan j a. Nemci znatna ojačenja, ker je delovanje gerilcev močno oživelo v zadnjem času. Izreden slučaj partmente clevelandskih je-klarn, v katerih je še vedno u-so poslali v Srbijo veljavljeno 40-urno tedensko delo. To je prvi korak k izpolnitvi predsednikove zahteve, da naj se uveljavi minimalen 48-urni delavni teden povsod, kjer je potrebna večja produkcija brez povečanja delavskih moči. Podprimo i borbo Amerike za demokracijo in svobodo sveta z nakupom vojnih bondov in vojno-vareevalnih znamk! Snoči je prišla Mrs. Stella \ Margraff, stanujoča na 2188 W. 61st St. svojega bolnega sinčka, toda ko se je nahajala tam, pa so pripeljali v bolnišnico še njeno osem let staro hčerko, ki je padla pod vlak, na katerega se je obesila, da bi se KELLY ZOPET ŽUPAN Hčerka k sreči ni nevarno ranjena ter ima samo opraskano levo nogo. CHICAGO, 6. aprila. — Edward J. Kelly, demokrat in župan mesta Chicaga, je bil popeljala. | novno izvoljen za župana. Pri volitvah je porazil svojega republikanskega tekmeca George B. McKibbina. < STRAN 2. ENAKOPRAVNOST 7. aprila, UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI) uy Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town: (Po raznaSalcu v Cleveland in po pošti izven mesta): tor One Year — (Za celo leto) _________________________________________________________________$6.50 Por Half Year — (Za pol leta) _______________________________________________________________________ 3.50 Por 3 Months — (Za 3 mesece) ................................................................_........ 2.00 buvalih. Tamošnje kože in usnje je iste dobrote kakor tukaj ENAKOPRAVNOST";pak tudi Prosvetne domove in knjižnice. Posebno se je pri tem odlikoval mali slovenski narod, ki je v pismenosti daleč presegal Nemce in je tudi na književnem polju jin.let?a raba čevl;jev za oebo je relativno nudil Slovencem mnogo več književnega blaga : Pnbhzno enaka-kakor pa Nemci svojim rojakom. V gospodarskem življenju so igrali Slovani zelo važ- j no vlogo in v izmenjavi dobrin postali odločujoč so-! činitelj svetovnega gospodarstva. Življenje v "mali Italiji" ČLOVEŠTVO Na svetu ie 3064 do: na, svuju icnu. oiiiatičii se je \ . , f:an(. tujca v Ameriki, ki se prihodnji znamh Jenkov in nad Moe bražen izmed vseh stricev, an-1 gleški pa ni govoril — radi jeze' na svojo ženo. Smatral se je za črf' teden povrne v Sicilijo. Do tega ;nih vef- števil° v Inemu ženskih skoraj ena®- I Četrtina prebivalstva u prihodnjega tedna ni prišlo 20 letih. m« 8y Mail in Cleveland, Canada and Mexico: (Po pošti v Clevelandu, Kanadi in Mehiki): Por One Year — (Za celo leto) _______________ For Half Year — (Za pol leta)_____________ Por 3 Months — (Za 3 mesece) __________________ ..$7.50 _ 4.00 _ 2.25 Por Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države): F o* One Year — (Za celo leto;___________________ Por Half Year (Za pol leta) .....$8.00 ...... 4.50 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. «•••• : -.104 Ves ta napredek in razvoj, ki je brzel z mogočnimi (Nova knjiga — Ocenil Stephen I koraki v boljšo bodočnost in bolje blagostanje slovanskih Pearce) rodov, so Romani in zlasti Germani zasledovali z veliko j Ko sem bil jako mlad, živela zaskrbljenostjo. Prav posebne skrbi so prizadevali Slova- :Je tik naše hiše neka italijan- ni nemški nadutosti, ki je ugotovila, da se samo v vzhodni !ska družina> imenom Oliveri. Evropi pomnoži vsako leto Slovanov za 1,800,000. En Pr^ikimnogihka- .,.. T , . .. ' ~ toliskih svetnikov, je oce Olive- milijon Jugoslovanov se pomnoži v 10 letih za 150,000, j ri pripravil vkusneJ slaščice in [Angležev v istem času samo za 30,000. Nemški statisti- : carji so ugotovil n. pr., da bo v v 50 letih na svetu ravno toliko Poljakov kolikor Nemcev, da o Rusih niti ne govo- : rimo. Število Slovanov se je v 20 letih po svetovni vojni, pred sedemnajstim letom-1000 prebivalci doseže le 1 s. rost 100 let in le 6 starost Mount Allegro ima kaj čudne pojme o šolski vzgoji in rešuje to težavno vprašanje po j let. Vsako leto umrje svoje na prav lahek način. Da- 200 ljudi, vsaki dan 96,480, * jati dekletu več vzgoje, kot jo SLOVANI NA OBZORJU ... V "Slovenskem listu," ki ga izdajejo naši primorski bratje v Argentini, smo brali sledeč krasen uvodnik o Slovanih, ki ga na tem mestu objavljamo: Že davno pred sedanjo vojno se je svetovno javno mnenje zelo obširno bavilo s slovanskim vprašanjem. V splošnem so bili skoro vsi pomembnejši neslovanski narodi precej slabo poučeni o slovanstvu. Gledali so na Slovane z vrha navzdol in jih uvrščali med drugovrstne evropske rase. To omalovaževanje Slovanstva, ki sta mu hoteli vsiliti pečat manjvrednosti zlasti pokojna avstro-madjarska monarhija in nemški rajh, se je v teku razvoja, posebno pa po prvi svetovni vojni iz nadutega podcenjevanja, obrnilo v odkrito sovraštvo. V tej dobi sta zlasti Hitler in Mussolini zaslutila slovansko nevarnost in napovedovala Slovanom neizprosno iztrebljenje. Slovani igrajo v svetovni zgodovini vedno večjo vlogo. Evropa bi brez Slovanov kazala popolnoma drugačno lice. Slovanska zasluga je, da se je mogla Evropa mirno razvijati in napiedovati. Ko so razna napol divja turška krdela silila v Evropo, so jim skrhali moč Slovani. Ravno tako so Slovani zavrnili pretečo mongolsko nevarnost. Proti Turkom, ki so bili strah in trepet vsega kulturnega sveta, so se sicer borili tudi drugi narodi, ali vsa teža turških napadov in turškega jarma je ležala stoletja in stoletja samo na Slovanih. Vsa slovanska zemlja je pognojena s krvjo in na njeni zemlji se je odločevala usoda vsega omikanega človeštva. Evropski narodi pa niso nikdar znali dovolj ceniti dragocenih slovanskih uslug. Medtem ko so Slovani z lastno krvjo branili Evropo in ves zapadni svet pred vzhodno nevarnostjo, so jim trgali žive dele narodnega telesa Italijani, Madjari in v prvi vrsti Nemci. Samo-obsebi je razumljivo, da se je v tej teški dobi mogla razvijati prosveta med Slovani le zelo počasi. In vendar so Slovani ustvarili v svojih narodnih pesmih umetnine, za katere jih zavida ves ostali svet. Čim težje jim je bilo, tem skrbnejse so negovali uifoetnost in lepoto. Slovanske narodne noše zlasti srbske, hi vaške, lužiško-srbske, poljske, ruske in tudi slovenske, predstavljajo tako močna nagnjenja do umetnosti, da je kaj podobnega teško najti kje drugje v svetu. Mnogi narodi, zlasti Germani in Romani očitajo S.ovanom kulturno zaostalost. Ali taki očitki niso samo neutemeljeni, ampak tudi krivični, četudi je bil znaten del Slovanov do konca prve svetovne vojne pod tujimi vladami, ki so na vseh poljih ovirale njihov napredek, vendar so se seznanili z najvažnejšimi iznajdbami in odkritji. V svobodni domovini pa se je napredovanje dvigalo z ogromno hitrostjo. Poljska prestolica Varšava je postala milijonsko mesto, Praga se je razširila za mogočna moderna predmestja in je imela pred češkoslovaško katastrofo že skoro milijon prebivalcev. Pred 20 leti neznatni mesti Beograd in Sofija sta se bliskovito večali in modernizirali. Kar so ustvarjali drugi narodi več desetletji, so ustvarili Slovani v nekaj letih. Industrija zlasti poljska in češka, sta se v nekaterih panogah lahko pomei ili s francosko, nemško in angleško, v nekaterih pa jo celo prekosili. Za razvoj književnosti niso bile pri Slovanih razmere posebno ugodne, vendar pa zlasti Rusi, Poljaki in Čehi ne zaostajajo za velikimi narodi, kjer so bili dani vsi pogoji za vsestranski kulturni napredek. Že sama imena Dostojevskega, Tolstega in Sienkiewicza odtehtajo mnogo, da ne govorimo o znamenitima ruskima slikarjema Basnecevu in Nestorovu. Slovani so ravno v zadnjih letih pred' sedanjimi vojnimi dogodki jasno dokazali tvetu, da niso manjvredno nem tekmovanju resno ogrožali velike zahodne narode, nem tekmovanju resno ogiažab velike zahodne narode. V nekaterih slovanskih pokrajinah, kjer je bilo pred prvo svetovno vojno 80', ali še celo več odstotkov prebivalcev nepismenih, smo imeli tik pred prusjaškim napadom na evropsko kulturo in civilizacijo, ne samo nove šole, ki jih je povsod posečala tudi ženska mladina, am- kljub velikim nezgodam v nekaterih slovanskih predelih, j posebno v letih lakote v Rusiji, povečalo za nad 30 mili-ijonov novih Slovanov. Pred sedanjo vojno je bilo v Evropi 210 milijonov slovanskega rodu. Zaradi tega je bil lazumljiv strah germanske nadutosti, da "gosposki" pru-j ski narod pri takem stanju stvari ne bo mogel zavladati | svetu. V Hitlerjevi knjigi "Mein Kampf" je ta največji : bandit svetovne zgodovine izdelal načrt, kako bi odstranil slovansko nevarnost. Sedanjo svetovno vojno je Hitler pričel zato, da reši dve življenjski nalogi prusjaške po-žrešnosti: 1. da ugonobi svetovno gospostvo Anglije, zlasti njeno nadoblast nad svetovnimi morji in 2. da za vselej odstrani slovansko nevarnost. Do sedaj si je ena obeh svojih glavnih težnjah polomil zobe. (Nadaljevanje) Usnje je potrebno za vojno kolače in vsi sosedje — Irci, Grki, židje in Poljaki so jih slastno vživali. Vsak večer, od rane spomladi do pozne jeseni, so se mnogoštevilni italijanski prijatelji O-jliverijeve družine zbirali pred njegovo hišo, sedeč na stopnicah in veselo kramljajoč. Sodeč po grohotih smeha, zlasti potem ko so otroci šli spat so morali dovtipi, ki so jih pripovedovali, biti precej mastni. Oliverijevi so imeli doma avtomatičen klavir. Oče Oliveri je močno pumpal in vedno začenjal z "Vieni a Sorrento". Vsako leto smo videli polno grozdja priti v njihovo hišo, vino pa so držali v jedilnici v sodih za Coco-Cola. Zdavnaj sem bil pozabil na te stare prijatelje, ko mi je prišla v roke knjiga "Mount Allegro", skih metod mnogo večje trgovske vrednosti. Črede Argentine so po številu tretje na svetu in ki jo je spisal Jerre Mangione druge za Združenimi državami in izdala knjigarna Houghton v . I glede trgovske vrednosti kož. j Mifflin. Mount Allegro, ki je dal Nov rekrut v ameriški vojni j Za leto 1943 se pričakuje, j svoje tej knjigi, se po domače rabi v prvem letu deset^ parov da amerjški usnjarji in tovar-, nazivlje del italijanske naselbi- narji čevljev bodo imeli na raz- ne (Little Italy) v mestu Ro- čevljev. Po tem prvem letu bo izhajai s šestimi pari na leto. | Ko pa je bil civilist, je povpreč-jno rabil dva para na leto. V kratkih besedah je to razlog, ki tiči za omejitvijo prodaje čevljev. Znamka s številko i 17 v prvi knjižici za racionira-|nje. Kdor to znamko ima poleg j denarja si sme kupiti en par ■ čevljev do 15. junija. Kasneje dobi novo knjižico racijoniranja in z njo novo znamko štev. 17, tako da tekom enega leta bo 'nakup treh parov čevljev dovoli jen. Da vojska potrebuje ogromno količino težkega usnja za podplate, ie le eden izmed raz-i logov. Dodatno pa vojna zahte-| va ogromno rabo dobrega us-iiijr« za pasove, jermene, čelade, jgamaše, žakete, rokavice, nožnice, sedla in vajeti in omote za instrumente. Približno potreba usnja za vojsko se ceni na desetkrat toliko, kolikor je potreba v civilnem življenju. Vzlic omejitve civilne zaloge so Amerikanci še vedno najboljše obuti ljudje na svetu. Tekom zadnjih tren let je znašala splošna vporaba približno tri pare in pol na leto za osebo. Omejitev na tri pare ne bo po-menjala veliko žrtev, kakor sodijo oblasti. Kako." se lahko pozablja, usnje je le postranski produkt, število kož, ki so na razpolago, e vedno odvisno od števila volov, zaklanih za govedino, in govedina je vredna mnogo več kot koža. Usnjarji so zato vedno odvisni od tega, da-li je na trgu mnogo govedine in zato mnogo kož. V velikem obsegu so danes cdrezani od trga Južne Amerike radi prevoznih težav. Ameriške črede pa so velike in ne preti resnično pomanjkanje. Dne 1. januarja je govedo na farmah Združenih držav znašalo rekordno število 74,600,000, od katerih približno ena tretjina so bile mlečne krave. Dočim A-merika stoji v tem pogledu daleč za Indijo, kjer se število goveda ceni na 210,000,000, so vendar naše kože vsled znan stvene reje in moder nih usnjar-, polago 23 milijonov govejih kož. Potrebe vojske,dodatno k lend-lease pošiljatvam zaveznikom, se cenijo na približno 7 milijonov kož. Tako preostane za civilne potrebe 15 milijonov, kar odgovarja 315 milijonom parov čevljev. Tovarnarji čevljev naglašajo, Chester. Ime je posneto po isto-imnem kraju v Siciliji. Dasi I-talijani Mount Allegro so že mnb£o 'let v tej deželi, so se trdno držali svojih vraž, svojih praznikov, svojih proslav, svojega vina in svojih sorodnikov. Otroci niso smeli govoriti angleški y hiši. Mati Ameroso je tako hotela in njena trma je zakon zahteva, se jim zdi neumno in pretirano. Glasbeni pouk je že dober, ker napravlja dekle "simpatično" in vsi moški se hočejo oženiti s "simpatičnim" dekletom. Nikak moški pa ne mara za dekle, ki zna mnogo več kot on. Modrejše in bolj poceni je učiti dekle dobro kuhati in šivati. S sinovi pa je drugače. Ves svet je pred njimi. Naj študirajo, pa lahko postanejo zdravniki ali odvetniki, kateri poklici so najbolj spoštovani v Siciliji. Knjiga konča, ko je Jerre o-biskal rojstno domovino svojih staršev. Ves Mount Allegro se je zbral, vsi polni nasvetov in navodil, kakor tudi darov in pozdravov za tega ali onega prijatelja in sorodnika. Vsi so oživile spomine na Sicilijo, njeno lepoto in svoje sorodnike. Zlasti pa so hoteli, naj izroči pozdrave Rosariu Alfana, enemu izmed malega števila prebivalcev Mount Allegra, ki se je bil povrnil "domov". Strici Jerrevi so tugovali, da ne morejo iti z njim. Stric Lui-gi mu je dal dolar, naj pije v Palermu na njegovo zdravje. Jerrevi starši so bili v skrbeh, da pride v škripce, če pove svoje mnenje. Njegova mati, ki je bila več poamerikanjena, kot je sama mislila, mu je rekla V j slovo: "Bodi previden, Gorlan-!do. Ako Ti Mussolini povzroči kaj zlega, brzojavi nam." Njegovi sicilijanski sorodni 35,214'' v* ko uro 4,020, vsako minut0 in vsako sekundo 1. Vsako leto se narodi 36.' 000; vsak dan 100,800, uro 4,200 in vsako minut«, ljudi. Oženjeni ljudje žive časa nego neoženjeni, tre^J(, marljivi žive dalj časa trezni in leni ljudje. Veliki ljudje žive povpj dalj časa nego majhni- ' ali smrt se pripeti Pon°clQtft> pogostoma nego podnevu. ^ ci, ki so rojeni sP°mla J.'^. krepkejši nego oni, ki s0 v drugih letnih časih. BORBE OKOlTSNE^ • • in P3!t' Borbe, med Italijani in,Fpk,, zanskimi borci se vrše tu li Snežnika, to je na p vansko - italijanski ci se bijejo z Italijani f ^ bližini Sušaka, Reke, (I Opatije in tja do Ilirske * I ce. Pisali smo pred taesed■ jih v teh krajih kjer so ^ talijani zapalili več moških postrelili tel $ med katerimi so bile tu ^ in otroci, pa odgnali v šča v notranjost ItahJe- v, ki ^ borcl Kljub hudim bojem; še okoli teh vasi, Pa morejo vanje, ker so ® trjene in so v njih moc"e janske posadke. Borci v teh krajinah močni in se njih števil veča, ker se jim P1"1*; ^je vojaški begunci, ki gred° gore, kakor pa da bl J IIIIO" dji Šli da ta količina čevljev je le prav ustvarila ostrQ rjuUko med žiy_ ioV ^T- h Piljenjem otrok doma in onim zu-1933, 1934 m 1935 m da pro- naj NekaJ ameriških besed, po- dukcija čevljev v zadnjih dveh j iftlijančenih sevedai se je bUo letih je bila jako velika, tako,!aicer vrinilo y -ihovo doma-o da imamo v zalogi zadosti cev- govoric0) ali Jerre se ni tega Ijev za potrebe sedmih mesecev, j nikdar zavedal> dokler ge n- Najvišja produkcija i dal v Italijo na- obisk in našel, bila v letu 1941 - 498,384,000; da nekatere besede SQ ^ ne. par0V,T f™ Zllasala mn°S° j razumljive za tamošnje sorod-manj leta nike. Najbolj slikovita izmed Vlada s» je že zdavnaj zače- *eh besed je bila "baccauso", i-la brigati za velike potrebe us- talijanska spakedranka — za nja za vojsko, še pred Pearl "backhouse". Iiarborjem so bile regulirane Kar Jerre pripoveduje o svo-oene raznih kož in usnja. Žabjih mnogih stricih, je jako začetkom leta 1942 kontrola uvo- bavno. Bil je tam stric Luigi, ki za kož je vila. uvedena in 80 je prestopal iz ene veroizpovedi odstotkov najboljšega podplat-1 v drugo in bi se rad oženil s ka-nega usnja je bilo rezerviranih; ko bogato vdovo. Končno je na-7a rabo vojske. Zadnjo jesen je;govoril Jerrevega učenega stri-War Production Board ukazal,ca Nino, da mu piše lepo spisa-tovarnam čevljev, kaj smejo in na ljubimska pisma na neko kaj ne smejo izgotavljati. Novi'vdovo. Ta je bila tako ganjena, modeli so bili prepovedani, viši-[da jc kmalu začela odgovarja-na ženskih pet je bila znižana, ti s pismi, ki so bila polna pes-vsi nepotrebni okraski so bili u- j niškega poleta. Tako je bil stavljeni in število barv je bilo i Stric Luigi popolnoma v rokah omejeno. , Strica Nino. Pa je bil nekolik«) Tovarne med tem iščejo ka-;v skrbeh, da bi Nino začel doka primerna nadomestila usnja! pisovati si v svojem lastnem i-7-ii podplate, lesene ali sintetič- menu, in štedil je denar, da bi ne snovi. Gumija seveda ni. Pač šel k vdovi na obisk, pa se čim dalj(e več rabijo dru- Predno pa je imel skupaj žage snovi mesto usnja. Eksperi- dosti denarja, se je nespametno meriti s plastičnimi snovmi do-1 prav hudo skregal s stricem bro obetajo. Za moške čevlje se Nino radi prepira,, čegav rojst-rabi tudi usnje iz konjskih kož. j m kra j je lepši. Stric Nino mu Za ženske čevlje pridejo koze, J ni hotel več pisati svojih pes-kozliči, morski som, kače, kan-jniških pisem. Stricu Luigi ni garu in razne druge kože čim: preostalo drugega nego, da jih dalje bolj v rabo. piše sam, ali njegova pesniška Velikanski razvoj čevljarske žila ie bila tako revna, da vdo-industrije je napravil Ameriko va, ki je bila navajena na prej-bogat,o na obuvalih. Leta 1941jšnje pesniške vrstice strica Niso Združene države, ki pred- no. je raztolmačila slabše pisa-stavljajo le šest odstotkov pre- nje kot znak, da se je ljubezen hivalstva sveta, imele 40 od- ohladila. Njena pisma so posta-stotkov vse svetovne zaloge čev- la redkejša in končno povsem Ijev. prenehala. Kanada torej prihaja za na- Stric Nino je bil izboren primi, kar se tiče bogastva na o-' povedo vatel j. Bil je najbolj izo- z dopusta odšel k mesto nazaj k svoji pan edini01' V i ki so bili ponosni nanj, ker je fronto- boSve kam" g^ bil Amerikanec. Imeli so na se- VodJa borcev okoli ^ ^ bi nedeljsko obleko ves čas o- i Je Istran. vojaški biska. Ako je kdo rekel, da govori italijanski kakor domačin, se je zameril sorodnikom, kakor da bi to od jemalo od njegovega amerikanstva. Predno je odpotoval za Ameriko, je Jerre videl Alfana, ki je želel govoriti o Ameriki. — Zdelo se je, da mu je žal, da je kdaj zapustil Rochester. "Stva-jri niso take, kot sem pričako- UBOJ KAKABINE^ DOBRAVLJAH , pol" J Dne 15. julija je bil v ljah pri Vipavi, ubit k igj Italijani so radi tega ^ ^ in dve hiši ter 21 moz .a odpeljali v koncentracij borišča v notranjost '^p?. val. Kot da bi bila kaka megla : župnika pri Sv. Križu. ,j,F Simčiča, ki se je za nad deželo in ljudje so bolj nesrečni, kot so kdaj bili, kar se spominjam . . . vsak dan preklinjam uro, ko sem sklenil zapustiti Ameriko." NAPAD NA ITALIJANSKO STRAŽO P1 čnne potegnil, so pa tepli. P 11 M , v A UBITI ITALIJANI >A Prve dni junija so bi'' jt^i harju na Pivki ubiti ti J^ ^ I jani. Ker krivcev niso ^ j Na Ustju pri Sv. Križu so ne- biti so se strašno mascC ^ o* znanci napadli več mož broječo vaščani. Ustrelili so j1^ ^ italijansko stražo ter jo pobili, sili 6 ter požgali kar ' ^ tf Prišla je močna kazenska eks-jvasi. Brez strehe je °S pedicija, ki je polovila moške 1840 ljudi, ter jih 22 ustrelila. V zvezi s tem sta bila areti- i ; rana župnik iz Velikih žabelj, ' dr. Kline in župnik Andrej Simšič iz Sv. Križa, o katerem smo i zgoraj omenili, da je bil pretepen. j (O Ustju smo pred kratkim j poročali, da so partizani ubili I laškega karabinerja. Italijani* ko nato ustrelili 9 domačinov,; zažgali 97 hiš, zaprli okrog 200 moških ter 290 žen in otrok pa , odpeljali v Italijo. Ne vemo pa, (Vje to v zvezi z gornjim poro- 6016 ST. CLAIR f" j3 čilom). Tel: ENdicott * » Zakrajsek Fu*ef Home, cnr AIR Av JOS. ŽELE IN SINOVI POGREBNI ZAVOD 6502 ST. CI.AIJt AVE. KN.I1C" „ Avtomobil! in bolniški voz redno ii> ob v,snki url n» Mi smo vodno pripravi (eni z najbol.lfto postrežb0' COU.INWOODSKI URAL): .»t1' 452 But 152nd Strrrt Tel. i K t'"' iorr •7• aprila, 1943. ENAKOPRAVNOST '-STRAN 3. Občinsko dete ROMAN DOJENČKA spisal Branislav Nušic PETO POGLAVJE v katerem se zgodi nekaj, česar Se čitatelji niso nadejali, in če-sar se ni nadejal niti odbor Prelepniške občine. v tej povesti dozdaj še ni na-stoPil občinski birič Sreja, ne ^o, kot bi ne imel navade nakopati, temveč enostavno zato n®' ker pisatelju vse do tega po-S'avja ni bil potreben. Drugače lme Sreja to lepo navado, da nastopi povabljen ali nepovab- ljen Prt večerjah in slavnostnih °bedih. Sreja torej se spusti neke-ga lepega božjega četrtka brez ®aPe po onem brdu navzdol, pod aterim je stal Jovkov iplin in zasopljen komaj pridrvi do mske hiše, plane v uradno dZQ ' Povrne medpotoma skle-2 vodo, stopi pisarju na no-Pa zakriči, kot da je kdo *mu stopil na kurje oko. se vznemiri, podpiso- župan pa je mesto peresom celo val - ■ ravno neki akt že pol u- m je bil že skoraj pri kraju, 0 kljuke nad č je še manj-lal°- V tej zmedi ? ka izkopal r^do na papirju! ke pa zgrabi vse akte ne-jei ;°Zbe in J'ih vrže na tla, kar bil h1 Sam° takrat> kadar tem ° **ezen na koga" Ali v m lučaju se je hitro zopet pomiril in začel pobirati razkropljene akte, župan pa skoči na noge in zavpije na Srejo: "Kaj ti je, brate, zakaj rjo-veš?" "Popihala jo je!" izusti Sreja. "Kdo pa?" "Ona!" Ko župan vidi, da se Srejina naglica ne tiče nikakšne komisije, ki bi prišla, da pregleda račune o pobranih davkih, zadobi moč in hrabrost, in začne odločno, kot se spodobi za njegov položaj: "Torej, kdo jo je popihal?" "Ona, Anica," pravi Sreja. "I, pa dobro," doda pisar ravnodušno; "naj gre! Prav *je storila; — srečno pot!" "Torej je šla," pristavi župan, in lica se mu razvedre. "Šla je," nadaljuje Sreja, "samo otroka je pustila." Županu se zatemni obraz: "I, kakšnega otroka, ali tistega svojega?" "Pa seveda!" "To pomeni torej, da ni šla skupaj z otrokom — " "To pomeni, da je Anica ušla, otroka pa je pustila občini na vratu," doda pisar kratko. "Da, tako je," potrdi polglasno župan in utihne; globoko se zamisli in začne grizti oni akt, ki ga je malo prej podpisal. Župan molči, a molči tudi pisar, a Sreja pogleda zdaj enega, zdaj drugega in vpraša: "Kaj pa zdaj?" Župan se dela, kot bi ne slišal, kar ga Sreja vpraša, ker to vprašanje: Kaj pa zdaj?, si je že sam nekolikokrat zastavil. Sreja zope vpraša: "Kaj pa zdaj?" Župan ga zopet ne sliši, temveč vpraša sam: "Pa kdaj jo je pobrisala?" "Pravijo, da nocojj" "To ji je moral nekdo svetovati," doda pisar. "Tako bo, da; nek vrag ji je svetoval. He, ti Sreja, pojdi za trenotek ven; s tajnikom se i-mava nekaj med seboj pogovoriti!" Ko sta ostala sama, spusti župan prijateljski roko na ramo pisarju in začne s sladkim glasom: "No, tajnice, pogovoriva se tratski in prijateljski." "Pa o čem bi se pogovorila?" "Pa tako, da se pogovoriva." "Stvar je jasna, in nimava o čem se pogovarjati," veli pisar. "Pa to vidim sam, da je stvar jasna, ali vendar razmišljuj malo o tem, tajniče!" "Dobro, pojdi ti na lice mesta, da vidiš kako in kaj; morda se medtem česa spomnim." Župan se vzdigne, da gre na lice mesta, ali s potoma jo zavije k popu. Pop se odpravlja, da gre zmolit nekakšne molitve, in ko mu popadija, njegova žena, išče vse potrebno, sedi sam na vrtu in je ledvice, pečene na žerjavici. Ko opazi župana, ga pokliče: "Pridi sem, da vidiš, kaj je loj, pravo mleko." A županu ni bilo do ledvic; "It Takes Both" Junaški tenor Mali oglasi IŠČE SE ŽENSKE It takes both . . . Management and Labor, working in harmony and cooperation to keep the assembly lines going in our factories—to produce the necessary implements of war. It takes both . . . War Bonds and Taxes to pay the cost of these vital tools of war to keep our fighting men supplied. U. S. Treasury Department ,sede na stoi in začne šepetati s popom. Kaj sta šepetala, že vemo,. a kako je bil popu všeč ta 1 razgovor, je najboljši dokaz to, I da je poslednji, najslajši ko-.šček, ostal nedotaknjen v skledi. Župan pa se je vzdignil in odšel k štacunarju. Lahko si mislite, kako je vse to tudi štacu-narja pretreslo; da neki kmetici je nameril mesto sto kra: mov riža celo kilo, in je odšla iz trgovine prepričana, da je to dober človek, ker daje dobro mero. Odtod se je napotil župan na lice mesta. Gre okoli mlina, da spozna in vidi, kako se je vse to primerilo. Od Savke je zvedel, da se je Anka snoči odpravila, da poseti popovo ženo; a potem se ni več vrnila. Vzela je s seboj tudi vso obleko. Ko je Savka to govorila, je zavriščal v nekem kotu nesrečni otrok Milič; župan ga prezirljivo pogleda, pljune in odide iz mlina ter navzdol po brdu, ne da bi se ozrl. (Dalje prihodnjič) Mož pred klavirjem je Lauritz Melchior, herojski tenor Metropolitan opere. Fantje, ki pojeja ž njim ob klavirju, so ameriški vojaki. Vesti o bojih v Jugoslaviji * * NOVI SVET PONUJA SVOJO KRI LJUDSTVOM STAREGA SVETA • Ali naj manj storimo za ljudstvo Evrope kot pa smo storili za njih vinograde? Pred več leti, ko je kuga uničila njih vinograde. se je tja poslalo ameriške cepitve, da bi se oži- Danes, ko še večja kuga uničuje ljudstva širom vsega sveta, prostovoljno nudijo Amerikanci, domačini in potomci vseh prepričanj, pot do povratka življenja kot del Ameriške rekon-strukcijske misije; ne samo v Evropi, pač pa po vsakem delu sveta, kjer so potrebne naše zaloge in naše ideje. Amerikanci priha j a j o — z zdravniškimi zalogami in jedili, z semenom in gnojilom, z kmetijsko živino in orodjem, »še bolj važno pa je to, da mi prinašamo zalogo demokratičnih idej za ves novi svet! velo trtno industrijo v stari domovini. Evropske trte ' so bile oživljene in zbolj-šane, ker je bila ameriška trta, ki je bila prvotno od tam, ojačena tukaj. Ali je vam to znano? Ali ste vi čitali knjigo Two-Way Passage, izpod peresa Louis Adamiča, ki predlaga, da bi mi osebno prenesli ameriško izkušnjo v Evropo? Kolegiji sedaj nudijo posebne tečaje, da pripravijo ljudi za to vitalno delo. Washington se živahno pripravljat, da nudi to priliko v pomoč našim dobrim sosedom onstran morja. Javnost se zanima za to priliko, da bi napravila načrt za mir in zmago vojne e tem, da bi se odvzelo navad- nemu ljudstvu osišča voljo do nadaljnega bojevanja. Te ideje so postale zaželjive in praktične; tako ameriške v uvajanju in tako univerzalne v sprejetju. Mi želimo', da bi se vi—sleherni—seznanili s to, idejo. Eno leto po predlaganju te ideje, jo Louis Adamič izdal v brošuri "This Week," članek "After Victory—What?" (Po zmagi— Kaj?), ki je kratko in jedrnato poročilo o tej predlogi, ki je bila ojačena z obširno diskuzijo. Z zanimanjem boste čitali ta članek. Vi bi se morali takoj seznaniti s tem načrtom za zmago in mir. Pošljite 10c' za pokritje stroškov tiskovine in poštnine in pošljite na: New World Committee of World PeaCCWayS, IltG. 103 Park Ave., New York, N. Y. ★ ★ Grožnje napram upornim Jugoslovanom LONDON, 31. marca (UP). — Privatne vesti, ki so danes prispele v London, zatrjujejo, da je šef nemške Gestape, H. Himmler, zapovedal, da je treba brezpogojno in za vsako ceno, če ne drugače, s pomočjo strupenih plinov, zatreti in uničiti vse ostanke jugoslovanskih upornikov in vse ljudstvo, ki z njimi simpatizirajo; preprečiti hočejo izbruh novih pomladanskih uporov v zvezi s pričakovano zavezniško invazijo v ju-govzhono Evropo. Nemci so baje podvojili svoje okupacijske | sile v Jugoslaviji z namenom, j da partizane popolnoma iztre- i bijo- Himmler je baje prepotoval j vso Jugoslavijo in izdelal primeren načrt za kampanjo, ki naj zatre partizansko gibanje. Pravijo, da je naročil generalu Baderju, nemškemu vrhovnemu komandantu tega ozemlja, da j mora za vsako ceno zadušiti o-' sišču sovražni pokret. Jugoslovanska vlada v Londonu je prejela poročilo, da so Nemci že začeli svojo kampanjo smrti in da je bilo ustreljenih v mestu Janjice tisoč o-seb. Himler je poslal tri dodatne divizije — najbrže 45,000 mož — in tri brigade tankov na jugoslovansko ozemlje. Iz Srbije BERLIN, 24. januarja 1943 (DNB) ->- V spopadih srbskih stražarjev (Nedičevcev) je bilo ubitih 22 komunistov, med katerimi so se nahajale tri ženske«. Precejšnje število upornikov je bilo ujetih. V centraln: Srbiji je bila ubita večja skupina upornikov, obtoženih komu-| nizma. Pokol ji v Jugoslaviji Švicarski list "Arbeiter Zei-. i tung" javlja, da je nemški ka-i ženski oddelek v Loznici, zapad-' na Srbija, izvršil množična stre-| Ijanja civilnega ljudstva. I Isti list piše tudi o brutalnem | bombardiranju mesta Krupa v 1 Bosni. Nemci so se z zračnim napadom maščevali nad mestom, ker je večji del moškega prebivalstva vstopil v partizanske oddelke. Ob priliki napada je poginilo več od polovice vsega mestnega prebivalstva. Prisilna mobilizacija v Srbiji I BERN, 31. marca (AP) — Budimpeštansko časopisje poroča danes, da je Srbija zdaj vključena v nemški načrt sploš-jne mobilizacije dela in da je do-; bila nemška oblast v tej deželi polnomoč, da vpokliče vse zdra-ive osebe v svojem področju. Upor se širi Paveličev list "Hrvatski Na-i ! rod" piše, da je pristopilo iz krajev v porečju reke Une, približno 40,000 ljudi v partizanske oddelke upornikov. Okupa-jtorji in ustaši so se krvavo maščevali nad ostalim prebival- stvom in porušili in preorali 11 | vasi. Navedeni kvizlinški časopis i priznava, da civilno prebival-istvo povsod podpira partizanski ! pokret. Kraji ležeči v livanj-skem srezu so v teku zadnjih mesecev nabrali in dobavili partizanom 20,000 ovac, koz in pre-, šičev, 8,000 glav rogate živine, 6.000 puranov in 160 vagonov žita. , * K:— Vojno delo Engine lathe Hand Screw Machine Milling Machine PLAČA NA URO, Tudi druga strojna dela za one, ki so zmožne. Prednost imajo one z izkušnjo. Steel Improvement & Forge Co. 970 E. 64 St. severno od St. Clair Ave. Mali oglasi Išče se žensko za pomagati v restavraci-ji, po par ur na dan. Vpraša se na 4903 St. Clair Ave. Strežajke Mislite o zaposlitvi po vojni Zahteve po naših zabojih se bodo nadaljevale brez izkušnje, dobijo delo. Večerno delo — od 10. ure do 6. ure zjutraj. — Za tri dni v tednu, ali pa šest dni. — Zglasite se pri RAILROAD YMCA, 615 E. 152 St.' Voznik dobi delo Takoj se sprejme voznika, ki u s trukom razvažal mehko pi-. i ačo. Unijska plača in ure. Zgla-ite se pri Double Eagle Bottling :o, 6517 St. Clair Ave. ! -1--- i TV v lsce se I žensko za čiščenje in pranje. | Stalno delo in dobra plača. Po-, kličite IVanhoe 2460. Ženska dobi delo za tri ali štiri tedne, da bi pomagala pri gospodinj-; stvu in s perilom. Ob večerih j gre lahko domov. Plača po do-; govoru. Poizve se na 1193 E.; 170 St.. ali pa pokličite IV. 1853.1 IŠČE SE Moške in ženske za splošno tovarniško delo I Delo tudi za operatorje in poma-Igače, ki se jim plača od kosa. 1 John Szues, Employment Mgr. The Bankins - Container Co. 3044 W. 106 St. TEŽAKI 7 STALNI MOLDERJI za aluminijsko in magnesia livarno. Plača na uro poleg overtime. Monarch Aluminum Mfg. Co. W. 93rd & Detroit Avenue Izurjeni operatorji na BORING MILLS (Horizontal in Vertical) '' VELIKIH STRUGALNIKIH RADIAL DRILL Plača na uro, poleg "overtime." Ce ste sedaj zaposleni pri obrambnem delu, se ne priglasite. bi se seznanil z vdovo ali samsko žensko, v starosti do 62. leta za gospodinjstvo ali v svrho že-nitve če jo veseli. Pisma se naj rpošlje na naslov "Vdovec," < ... .. _ i Enakopravnost, 6231 st. ciair Wellman Engineering ' Ave., Cleveland, O. 7000 CENTRAL Let Everybody Know You're Investing 10 Percent of Your Income in War Bonds AT LEAST The attractive red, white and blue window sticker, pictured above, ia the new yardstick of patriotism in the War,Bond drive throughout the nation. With the slogan, "Everybody every pay day, ten percent," sweeping the country, patriotic Americans on the home front are rallying to their Government's appeal for funds with which to help finaitce the war. Hie home which displays the "ten percent" sticker is doing its share toward Victory for America and the United Nations. The stickers are being distributed through local War Savings Chairmen, / u. S. Treasury D*tertm**s STRAN ENAKOPRAVNOST 7. aprila, P. DECOURCELLE: Cincinnati Reds Train in Indiana MOČ LJUBEZNI ROMAN — I. DEL A, kaj za to! To žalostno spoznanje ji kljub Vsemu ni vzelo poguma. Zopet najde nesrečnega otroka in se zavzame zanj. Iztrga ga iz krempljev zločinske pošasti, kakor je nekoč že poskusila rešiti ga bede in sramote. Toda gorje — zaenkrat še ne more dvomiti, da je njen sin tat! Pobegnil je, da bi se mogel vrniti med zločince. Temu strašnemu udarcu se je pridružilo še mnogo vsakdanjih križev in težav, ki so se ji zdeli zdaj še težji. Ravnatelj pobolješavlnice je moral seveda obvestiti svoje predstojnike, da je deček pobegnil, in dobil je pošten ukor, da je zaupal mladega pokvarjenca tuji ženski, ne da bi se prepričal o njeni čuječnosti in zanesljivosti. In poštenjak, kakor je bil, se ni mogel premagati, da bi tega odkrito ne po /edal Heleni. Potem so prišli k nji orožniki, razložili so po njeni mizi uradne spise in zaslišali so jo kot da je obtoženka. V stražmojstrovih očeh je bila Helena osumljena, da je pomagala dečku pobegniti. Morala je torej dokazati, da je ne zadene pri tem r^bena krivda. Orožniški stražmojster jo je vprašal, koliko je stara, kje je prej prebivala, ali ima možev mrtvaški list in kdaj ji je mož umrl. nesrečna žena je morala v silni zadregi priznati, da ni vdova, temveč da živi ločeno, od svojega moža, grofa de Mont-laura. Toda zakaj se piše ona do Penhoet? Ali je to njen priimek? — Tu nekaj ni v redu, — je menil orožnik. Povedati je morala, zakaj se tako zanima za zaprte otroke. Ko je odgovorila, da ji veleva tako l jubezen do trpečega bližnjega, se je zdelo orožniku tudi to sumljivo. Odhajajoč jo je komaj pozdravil. Pripomnil je, da mora biti pripravljena na to, da bo zaslišana še pred sodiščem o podrobnostih otrokovega pobega, čeprav je zatrjevala, da mu ne mora dati nobenih informacij, kajti baš v tistem hipu je bila onesveščena, izročena na milost in nemilost plamenom, izpostavljena nevarnosti strašne smrti v ognju, ki je je rešil v zadnjem hipu plemenit in pogumen neznanec. še istega večera je zvedela vsa kolonija, da je bila Helena zaslišana. Od ust do ust je šlo, da je to žena, živeča ločeno od svojega moža. Morda je pa celo ločena! /Njena ljubezen do pokvarjenih otrok je pričala samo o niz-kotnosti njene duše. V nedeljo je gospa notarjeva pri maši ni pozdravila in gredoč mimo nje se je ponosno vzravnala v popolni samozavesti zakonske žene, živeče s svojim možem — čeprav vrag vedi kako. Prišedši iz cerkve na trg je eiitila na sebi poglede vseh, polne zasmehovanja in nihče se ji ni pridružil, kakor druge ne-nelje, ki so jo ljudje vedno vpraševali, kaj je novega in ka ko se počuti. Kruta in škodoželjna natura kmetov je našla tu priložnost, da se pokaže v polnem razmahu, in te priložnosti ni hotela zamuditi. Prej so jo imenovali zaradi njene dobrotljivosti "dobra gospa." Zdaj so bili pa veseli, da so ^ahko pokazali svojo brez-srčnost in neusmiljeno šo obre-kovali "ločeno ženo." Ni mnogo manjkalo, pa bi jo bili javno osramotili. Toda tq se je je dotikalo v primeri z njeno neizmerno žalostjo samo kot zbadanje z iglo. K sreči je imela človeka, ki ji je bil v tolažbo in oporo. Paul Vernier je bil prihitel k nji na prvo vest o njeni nesreči. Bil ji je brezmejno vdan. To je bila idealna ljubezen z vsemi lepimi, plemenitimi lastnostmi popolne vdanosti. Paul je znal najti v svojem obupanem srcu pomirjajoče in upanje vzbujajoče besede, ki so res poživile pojemajoči pogum nesrečne žene. Plakal je z njo, jo tolažil in bodril. Polagoma se je Helena pomirila in začela razmišljati, kaj početi. Paul je obljubil, da bo napel vse sile, da čim prej najde moža in sinčka. In tedaj se je za Heleno znova začelo iskanje, brezupno, neskončno, brez oddiha, brez miru, podobno Ramonovemu iskanju. Oba sta mislila samo na to, kako bi se srečala, šla sta drug mimo drugega, ne da bi se spoznala, preiskala sta ves Pariz blodeč obupano po ulicah šumečega velemesta, da bi mogla objeti svojega otroka. Vse nujno prizadevanje je bilo zaman in vendar nista obupala. Tako so minevali dnevi, tedni, meseci. često se je odpeljala Helena že zgodaj zjutraj v Pariz in hodila do večera po mestu, da bi našla Ramona, pa ni bilo o njem duha ne sluha. Včasih jo je spremljal Paul Vernier, veči- Manager of the Cincinnati Reds, Bill "Deacon" McKechnie No. 1, tells the National leaguers what their "ground rules" will be during spring'training at Indiana university, in Bloomington, lnd. The squad listens almost reverently. Lonnie Frey, second baseman, is on bended knee in center of circle. Pomoč proti paralizi Na sliki vidimo skupino filmskih igralcev, ki so nedavno obiskali predsednika Roosevelta ter mu obljubili, da bodo delovali po svojih močeh v korist sklada za pobijanje paralize. noma je pa iskala Ramona sama. Seveda so se začeli zlobni malomeščanski jeziki kmalu zaletavati v intimno prijateljstvo, ki jo je vezalo z mladim uradnikom. Pohujšanje starih devic in klepetulj je bilo zdaj še tem večje in Paul Vernier je veljal v očeh vseh za ljubčka mlade žene. Paul je slutil, kakšne bodo posledice, in svaril je Heleno pod nevarnostjo, ki je pretila njenemu dobremu imenu; svaril jo je še mnogo prej, predno so jo začeli zlobni jeziki obre-kovati in blatiti. Nesrečna žena se je pa samo otožno smehljala. — Kaj se jih bojite, gospod Vernier? — je vprašala Paula. — Jaz, gospa, da bi se -jih bal! — je ugovarjal Vernier. — Jaz, ki bi dal življenje za vas! — No torej, pustiva jih, naj brusijo jezike.. . . samo da je najina vest čista. Sicer vaš pa zagotavljam, — je pripomnila, — da mi je vaše prijateljstvo v tem brezupnem položaju tako dragoceno, da bi mi bilo zelo žal, če bi vas izgubila. Vzpodbujena po tej nesebični in globoki vdanosti se je Helena še v večjo vnemo lotila iskanja. Znova je nastopila težko pot na Kalvarijo, opirajoč se na Paulovo ramo. To pot je vendarle imela nekaj upanja, da njen trud ne bo zaman. Videla je že svojega otroka, bil je že pri nji. In njen mož! Držal jo je v svojem naročju! Njuni srci sta za hip zopet utripali skupaj! Bila je skoraj že na cilju — pa je zopet vse izginilo. Držala je srečo v rokah, pa jo je izgubila. Mar ni bila to najhujša muka? Po takih neuspehih bi ne bilo čuda, če bi tudi najpogum-nejšemu upadel pogum. Helenin pogum je celo naraščal. Njen mož in sin sta živa, najdražje, kar ima na svetu, ji je ohranjeno, že ta zavest ji je bila največja sreča. Obrnila se je na starega notarja grofa de Montlaura. Toda od njega ni zvedela nič novega. že pred dvema letoma mu je bil grof naročil prodati njegovo posestvo in kupiti vrednostne papirje. In te mu je bil notar poslal v Panamo. Od takrat ni imel z njim nobenih opravkov. Notar ni niti vedel, da se je vrnil v Francijo. Od notarja se je vračala Helena čez Elizejska polja. Stopala je počasi, zatopljena v svoje misli. Kar je zagledala krasno kočijo, ki se je bila baš ustavila pred palačo mornariškega ministrstva. Na kozlu sta čakala lepo oblečena kočijaž in sluga. V kočiji na mehkih blazinicah je sedela dama, oblečena zelo elegantno. Helena je videla samo od Thirty-four days were spent on tlie open sea in a rubber bont by three U. S. Navy men, Harold F. Dixon, Gene Aldrich, apd Anthony Paetula. After enduring torturous days under the blazing sun, and freezing nights, these American heroes were finally rescued. In effect, they were kept afloat by a WAR BOND. We need lots of these rubber boats, so buy as many War Bonds as you can. You've done your bit; now do your best! ....................... ' " - ■ V. ■". U'reaxuni Eevt+S Točna postrežba Trgovcem, obrtnikom in posameznikom bodo zastopniki "Enakopravnosti" točno in zadovoljivo postregli, najsibo pri oglaševanju ali poroče-vanju novic, ako jih pozovete, da se pri vas zglasijo. / Za st. clairsko okrožje ter za newbursko in zapadno okolico je zastopnik: Mr. John Renko, 1016 E. 76 St. , Za collinwoodsko in euelidsko okolico: Mr. John Steblaj, 1145 E. 169 St., IVanhoe 4680 zadaj njeno glavo, njene bujne, modrikastočrne lase, štrleče izpod elegantnega klobučka. Kar je sluga skočil s kozla in spoštljivo odprl vratca kočije častniku, ki je bil prišel iz ministrstva. častnik je sedel k mladi dami in kočija se je obrnila proti Heleni. — Carmen! — je kriknila Helena vsa iz sebe od presenečenja. Toda njen glas se je izgubil v drdranju kočije in obstala je nepremično na svojem mestu, izbuljenih oči, krčevito oprijemajoč se vrat bližnje krčme. V častniku v uniformi poveljnika husarskega eskadrona je spoznala Roberta d'Alboiza. Spoznala je pa tudi elegantno damo. Bila je Carmen. Njeno presenečenje je bilo nepopisno. Robert d'Alboize in Carmen! Toda Carmen je mrtva! V "Uradnem listu" je bil seznam onih, ki so bili padli med uporom kaznencev v Cayenni. In med njimi sta bila tudi Carmen in njen mož. Helena se je informirala takrat celo v minisrstvu, kjer so ji strašno vest potrdili. In čeprav ji je bila Carmen priza dejala toliko gorja, je Heleno njena tragična smrt zelo pretresla. Morda je bila zdaj žrtev halucinacije ali pa je bila neka tuja ženska tako presenetljivo podna njeni svakinji? Ne, saj je predobro spoznala oba! No, in se zmotila. Bila sta res Robert d'Alboize in Carmen. Ta nemožnost je bila živa resnica. Mislila je, da zblazni. Zblazni od groze . . . Kaj pa, če se je vendarle zmotila? Ali pa zblazni od radosti . . . Svidenje z njima. Robert in Carmen skupaj! . . . Morda sta celo poročena. Tako bi bila njena nedolžnost najhitreje dokazana. Tudi o Ramonu bi zvedela, kje je. In Ramon bi obžaloval svojo krutost, vrnil bi ji svojo ljubezen. Potem bi tudi Milčka znova objela. Najti ga bi ne bilo težko. častnik . . . V ministrstvu, od koder je prišel, bi ji gotovo lahko povedali, kje stanuje. Vstopila je, toda pisarne so se že zapirale. Nobene informacije ni mogla dobiti. Rekli so ji, na pride drugi dan. , Helena se je vrnila v Mois- Otvoritvena posebnost STENSKI PAPIR, preko 1000 novih 1943 vzorcev na izbero. Posebnost od y.{ do ceneje. NATIONAL WALL PAPER & PAINT CO. 6922 St. Clair Ave. Farmers Poultry Market Vogal SUPERIOR in E. 43rd St. KOKOŠI, RACE, GOSKE, PURMANI IN JAJCA Prodajamo na debelo za obcete in priredbe. Pridite in oglejte si našo zalogo novih spomladanskih zastorov in "draperies." PARKWOOD HOME FURNISHINGS 7110 St. Clair Ave. Odprto ob večerih Oblak Mover Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, podnevi ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrežba. Obrnite se z vstm zaupanjem na vašega starega znanca John Oblaka 1146 E. 61 St. 6122 St. Clair Ave. HE 2730 selles ... oči so ji žarele od j sreče, sr^e ji je močno utripalo | od radosti. Samo en dan jo še loči od sreče. Jutri bo že vse; urejeno. Paul Vernier jo je čakal. He-! lena mu je takoj povedala, kak-J šno presenečenje je doživela. — Srečno naključje . . . Končno se me je usoda usmilila, čeprav govori vse za nasprotno, čeprav je bila Carmenina smrt uradno razglašena, sem prepričana, da še živi , . . Saj sem jo videla, dobro videla . . . Morda je bila pomota v brzojavki, naštevajoči imena žrtev upora. In vsa srečna je pravila Pau-lu, da bo kmalu zopet imela moža in otroka, da se bo lahko vrnila k toplemu domačemu ognjišču. Vsaka navdušena beseda mlade žene je bila nož v srce Paula Verniera. Izgubljal je upanje, da ga končno vendarle vzljubi . . . če ne takoj, pa pozneje, morda na stara leta . . . Izgubljal je to upanje, z njim pa tudi tiho, skrito srečo, da je smel Heleno oboževati, da jo je smel tolažiti in bodriti. Toda bil je mož. Nasmehnil se je, videč Heleno srečno. — Jutri zjutraj, — je dejal, se odpeljem v Pariz in vam pre-skrbim naslov gospoda d'Alboiza. Zvečer sta šla na izprehod v gozd, ki se je razprostiral okrog naselbine. Helena je govorila in govorila, vesela, skoraj srečna — prvič po dolgem času. Paul jo je gledal z očmi, ki je v njih komaj zadrževal solze. In oba sta bila na videz tako srečna, da ju je gospa notarjeva zaničljivo pogledala, ne da bi ju pozdravila. Naslednjega dne, ko je sprejemala goste, je pa dejala gospe eksekutorjevi. — Pomislite, snoči sem srečala zaljublenca, tesno objeta sta se izprehajala po gozdu . . . Strašno . . . In kako srečna sta bila! Ločena je najbrž zvedela, Nazis requisition most Eurog farm products and foodstutts, »» ing the conquered people to isw • To fight this thievery the farme have revived a favorite weapon the North American Indian, FLAMING ARROW. „. .. _teS Dutch and Belgian Vig^ creep near to storage bam& night and wing then1 darts them. The arrow tips ha've ^ impregnated with liquid s ignites as it dries. Scores oi are fired each night. , + If the vigilantes are caught are shot. j the We in America have escape d horrors of occupied Europ may fight the Nazis by less " gerous methods. . ;nves' The least you can do is t°i'ds. more in United States War WSS 741D V. S. Treasury Gotov0 da j i je umrl moz sta govorila o svoji svatbi-IV. IZPOVED Kakor sta bila sporočila smeno grofu Montlauru, ? prispela Robert in Carme Pariz in sta že nad meS®C]u v stanovala v krasnem h°te okraju Monceau. . ^jo Njuno domovanje Je .j0 opremljeno zelo preprosto, je njem samo naj potrebi1 ker rabi višji častnik, nekaj pod palcem. , Edino razkošje so bilei s Robert je bil velik prijateJU^. pih čistokrvnih konj 111 p Carmen je bila navdušen nje. Ramon se je branil, končno je pa ie . vabilo ter se nastanil pO in sestri .tlir Njegove sobe so bile v P*' ^ nem krilu hotela. Tu je b>u ye. di jedilnica, biljardna sob* lik salon in knjižnica. (Dalje prinodnjifi) PRAVKAR smo prejeli lepo zalogo Royal — Hamilton Beach — Eureka in Electroa* električne čistilce preprog. W.P.B. vlada je preklicala odredbo zamrznitve in jib dovoljuje v naprodaj. Norwood Appliance & Furniture 6104 ST. CLAIR AVE. i JOHN SUSNIK MayK fell '^rri pmm^'Z ' "i /{Jj MORE THAN/^S^ RED CROSS Mi CLUBS IN FOREIGN LANDS, SEVERAL H8 HUNDRED THOUSAND U.S. SOLDIERS HAVE FOUND RECREATION AND COMFORTS OF HOME. When a cough due to a cold drives you mad, Smith Brothers Cough Drops give soothing, pleasant relief. Smith Brothers' contain a special blend of medicinal ingredients, blended with prescription care. Still cost only 5^:—yes, a nickel checks that tickle! SMITH BROS. COUGH DROPS BLACK OR MENTHOL— 5*