Katollčh cerkven Sisl.
Danica i shaja vsak petek os celi peli, In volji po poŠti e« celo leto 4 gld.60kr., za pol "eta 2gld. 40 kr., »a čettrilet« 1 ?ld. V tiskar niči sprejemana na leto 4 gold., zh pol ieta 2 gold., ca ietert leta 1 gold.; «k<- zadene na ta dan praznik , izide Danica
dan poprej.	_
Tečaj XXVII.
V Ljubljani 9. vinotoka 1874.
List <U.
Koledar za naslednji teden.
Vinotok. — Oktober.
11.	Nedelja XX. po bink. Evangelij: „Od kra-ljeviČevega sina". (Jan. 4.) — Ss. Gereon in njegovi tovarii sprič., vojaki izmed tebajskega kerdela. Bili so zvedili, da je cesar Maksimijan ukazal umoriti poveljnika Mavricija in vse njemu podložne vojake, ker niso hotli malikom darovati in Kristusa zatajiti (gl. 22. kim.), toraj se je tudi v njih vnela sveta želja po muČeniški kroni; vsi so sklenili rajše umreti, kakor od svoje sv. vere odstopiti. Hudobni cesar je ukazal vse še ostale vojake tebajskega kerdela pomoriti. Poslani morivci so najprech Florencija in Še 7 druzih kristjanov, ki so junaško spoznavali svojo vero, z mečem pokončali na bregu reke Rena. Po tem derejo morivci proti Kolinu, ter potrupijo poveljnika Gereona z njegovimi tovarši vred na kolinskem polji, njih 318. Poslednjič se ober-nejo v Trojo na Francoskem, tam umorijo poveljnika in 330 vojakov. Trupla svetega Gereona in njegovih tovaršev so rabeljni pometali v vodnjak, ki se vodnjak spričevavcev ali marternikov imenuje. Sveta Helena, mati cesarja Konstantina Velicega, je dala tam zidati veliko cerkev in samostan, in Bog je ta kraj z mnozimi čudeži poveličeval. Kolinski škof Evergist, ki je velike bolečine terpel v glavi, je na grobu svetih spričevavcev molil, in ko je bil izgovoril začetek 5. verstice 149. psalma, rekoč: „Sveti se radujejo v slavi", je zadonel odgovor iz groba, namreč druga polovica te verstice: „Veselč se v svojih prebivališih". Velika groza obide škofa in ljudstvo. Škof si da nekoliko prahu iz groba na glavo potresti, in vsa bolečina v glavi je zdajci nehala. Kožice sv. Gereona so bile prenesene v Oglej pri Gorici, po tem pa v Videm, kjer se spoštljivo hranijo.
Vodilo sv. Gereona in vsih junaških vojakov tebajskega kerdela je bilo: „Rajše hočemo umreti, kakor Jezusu Kristusu, svojemu nebeškemu Kralju, se odpovedati. —
Ss. T ar k, Prob in Andronik spr.; sv. Kan i k opat spoz.; sv. Placidija dev.
12.	Ponedeljek. Sv. Maksimilijan, škof in sprič., je bil v Celji ra spodnjem Štajerskem rojen od imenitnih in premožnih staršev, ki so ga odgojili v strahu Božjem, pa tudi v vsih vednostih dali podučevati. Mladeneč prelepih zmožnost, nedolžnega in čistega živ-ljena, je med vsimi čednostmi razodeval zlasti radodel-nost do ubozih. Vse premoženje, ki ga je po starših podedoval, in ki ni bilo majhno, je v Jezusovem imenu razdelil ubogim. Njegove čednosti svetu niso ostale skrite.
Ko je bila škofija v Lorhu spraznjena, so vsi, duhov-šina in ljudstvo, enoglasno njega izvolili škofa v Lorhu, če tudi zoper njegovo voljo. Maksimilijan je svoje škofovske dolžnosti s takošno natančnostjo, ljubeznijo, ponižnostjo in poterpežljivostjo spolnoval, kakoršno je svetost njegove viši pastirske službe od njega tirjala. Podal se je v Rim, tam je na grobu svetih aposteljnov Petra in Pavla z vso pobožnostjo molil in po prejetem blagoslovu od papeža Ksista II se je vernil v svojo škofijo, ter se je v vinogradu Gospodovem trudil in potil, in jih veliko z besedo in z zgledom na pot večnega zveličanja pripeljal. Sveti škof vidi, da prebivavci njegove rojstne dežele tiče še v malikovavstvu, smilijo se mu v serce, podd se k njim, da bi jim prižgal luč svete vere; ajdovski deželni poglavar Ejulazij pa ga ukaže zagrabiti in ob glavo djati v Celji 1. 283.
Vodilo. „Koiikor več duš Gospodu pridobim, toliko svetlejši bo moja krona v nebesih." Sv. apostelj Pavel imenuje kristjane, ktere je bil Kristusu pridobil, svoje veselje, svojo krono. (Filip. 4, 1.) —
Ss. Evagrij, Priscijan in tovarši sprič.; «v. Salv in šk. spoz.; sv. Evstahij maš. spoz.
13. Torek. Sv. Edvard, angleški kralj, spozno-vavec, vnuk kralja Edvarda spričevavca. Desetletni deček je mogel z materjo Emo in z bratom Alfredom bežati k stricu, vojvodu v Normandiji, ker so Danci v angleškem kraljestvu razgrajali, ropali, cerkve in samostane požigali, poderali, duhovne morili in kraljevi rodovin po življenju stregli. V tej nadlogi moli sveti škof Bi it vald in v zamaknjenji vidi zalega mladenča klečati pred sv. Petrom, kteri mu naznani, da bo ta mladeneč prihodnji kralj, ki bo Angleško rešil danske grozovitosti. Edvard je na dvoru svojega strica sveto čistost in nedolžnost ohranil, in Bogu zvesto služil. Večkrat je rekel, da rajše nima kraljestva, kakor da bi si ga s prelivanjem kervi pridobil. Po smerti trinogov in morivcev njegovega brata Alfreda so angleški pervaki njega zvo-lili kralja, ter so ga pregovorili, da se je dal v svojem 40. letu kronati od nadškofa, veliko nedeljo 1042.
Kralj Edvard je jel celiti svojemu kraljestvu po Dancih vsekane rane, je požgane cerkve in samostane popravljal, nove zidal. Po njegovem prizadevanji je katoliška cerkev vnovič cvetela po Angleškem. Dajal je pravične postave, po kterih sta bila grof in berač enako sojena. Bil je ves usmiljen do ubozih, in vesel, če je bila za take denarnica izpraznjena. V svojem zakonu je živel po deviško, ker sta bila oba Bogu vedno devištvo obljubila.
Danci napravljajo novo vojsko. Edvard se boji kri prelivati. Binkoštno nedeljo pri sv. maši vidi v prikazni, da danski kralj stopivši v ladijo v morje pade in se
utopi. Kar je vidi!, se je bilo res zgodilo in ravno tisto ur<<. Edvard se napravlja po svoji obljubi na Božjo pot v Rim, njegovi dvorniki pa mu odsvetvajo, ker je doma fcilno potreben. Papež Leon IX ga odvežejo te obljube, naložijo mu pa, da naj s tem denarjem, ki bi ga bil na potu porabil, zida novo cerkev na čast svetemu Petru. Kralj zida slovečo cerkev sv. Petra ▼ Londonu; zmanjša davke sv« jim podložnikom; dela čudeže; Kristus se mu pri sv. maši prikaže na altar;i v nebeški svetlobi, ter ga blagosljavlja, grof Leofrik ga hoče opomniti te prikazni. kralj pa mu reče: „Ki»r ti vidiš, to vidim tudi jaz". Kralj je posebno častil sv. Janeza auosteljna, in je obljubil, da ne bo nikomur milošnje odrekel, kdor ga bo pr«-sil v njegovem imenu. Tujec prosi kralja milošnje v imenu sv. Janeza, ko pa nima ni^ pri sebi, mu p« deli svej perstan. Ne dolgo po tem mu nebeški Kralj pošlje perstan s poročil« m, da bo v šestih mescih ponj prišel, in ga seboj vzel. Kralj se za smert pripravlja, in srečr.o umerje 5. pros. 1'Hili. Mnogo čudežev gaje prestavljalo.
t?v. kralj Edvard je na sinertni postelji kraljici rekel: ,.Ne jokaj, sej ne bom umeri, ampak živel; gotovo upanje imam, da pojdem iz te srn« rtne doline v deželo živih, kjer bom vekomaj vžival zveličanje svetnik« v". — Te besede naj tolažijo njega, kdor svoje drage zgublja. —
Sv. K ar p. učenec sv. Pavla ap., sjr.; sv. Ko loma 11 spr.; sv. Keledonija de v.
14. Sreda. Sv. Kalist, papež spr;č., Rimljan, je \ladal sv. cerkev ob č »su cesarjev Antonina. Helijo ^abala in Aleksandra. Vstanovil je 4 ietne kvatre, ob kteri h s- je treba posti i po apostoljskem izročilu. Sozi-rial je eerkev svete Marije na ur.i strani Tibere. Po-<Ulj>al je staro pokopališč, kjer je veliko svetih mašni-kov in spričevavcev pokopan.h; zato se Kalistovo po-kopališe imenuje. S pobožnostjo je častito pok- pal maš-viika in sprič. Kalepodija, ki je bil na povelje cesaria Aleksandra veržen v Tibero. Spreobernil in kerstil je v č »sti sloveče može, Palmacija svetovavca, Simplicija starašina, in Feliksa z njegovo ženo Blando, ki so po tem vsi dosegli mučeniško krono. V ječo veržen je tam čudovito ozdravil Pribata vojaka, ki je bil ranjen, ter ^a je Kristusu pridobil; in ta vojak je bil zavoljo sprejete vere v Kristusa s svinjčenkami do smerti tepen. Sv. Kalist je bil po dolgi lakoti, pogostnem tepenji veržen v vodnjak, kjer je prejel mučeniško krono pod cesarjem Aleksandrom 14. vinot. 1. 223. Njeg v«» truplo je bilo pozneje preneseno v cerkev svete Marije Device na uiti strani reke Tibere, kjer se pod velikim oltarjem časti.
Sv. Avguštin piše: ,,Kadar obletnico slavne smerti kakega spričevavca obhajamo, moramo dve reči premišljevati: namreč terdobno grozovitost trinoga in nepremagljivo poterpežljivost spričevavca. Grozovitost trinoga, da jo studimo: poterpežljivost spričevavca, da jo posnemamo." —
.Sv. Fort ti na ta d?v. spr.; sv. Gavdencij šk. spr.; sv. Fort u na t šk. sp« z.
In. Cetertek. Sv. Terezija, devica in začetnica ostrejšega karinelitovskega reda, rojena v Abuli na Spanjskein od plemenitih staršev 28. suš. 1515. Pod vod 'jo pobožnih staršev je že v svoji pervi mladosti razodevala znamr ja svoj- prihodnje čudovite svetosti. Brala ie življenje svetih spričevavcev, in to ji je v s«tcu vnelo tolike želje jih posnemati, da je skrivši napotila se v Afriko, kj-r bi za čast Jezusa Kristusa in za zve-ličanje duš svojo kri preliia. Njen stric j»a jo je na potu srečal, in jo domu pripeljal. T » gorečo zeljo po muče-niški kroni je namestovala z milošu]o in z drugimi do-
brimi deli. V 12. 1. je zgubila pobožno mater, in si je namesto nje izvolila Marijo za mater, kterajo je v vsem njenem djanji in nehanji mogočno podpčrala. V svojem 20. letu se je podala v samostan karmelitovskega reda, kjer je IS let terpela hude bolezni, mnoge satanove skušnjave in stiske, pa tudi notranje dušne britkosti in težave, veliko suhoto v molitvi. Terezija je vse te po-skušnje Božje prenašala v duhu pokore. Bog jo je zato obogatil z angeljskimi čednostmi. Hrepeni pa le še po visi popolnosti. V samostanu, v kterem je že 2> let živela s 18') nunami, so se ji vodila premehke zdele, ker so bile vrata v samostan vedno odperte, ker so posvetni ljudje prav pogostoma brez vsega zaderžka v samostan hodili in so redovnice z nepotrebnimi pogovori čas tratile. Sveto Terezijo je to močno bolelo, toraj je po Božjem navdihovanji sklenila, da hoče pervotne, nekdanje vodila tega reda oživiti in vstanoviti. Terezija pri vsih pritežnostih ni obupala, poslala je svojo prošnjo v Rim do papeža. Njena sestra Johana ji ponudi hišo, ktero je bila v ta namen kupila. Ena stena zidu v tej hiši se podere, in zasuje njenega sinka. Oče nese inert-vega otroka k Tereziji. Terezija ga prime za roko ia moli, in deček zdrav in vesel kviško plane. Ta deček je v poznejših letih večkrat rekel svoji sveti teti: , Ker me niste pustili v mojih otroških letih v nebesa, ste pri svoji vesti dolžni za-me moliti, da zveličanje dosežem Pobožno je živel in umeri že po smerti svoje tete. Papež Pij IV so poterdili ostrejši vodila tega reda, in Terezija se z nebeškim veseljem preseli z nunami vred, ktere so bile njenega duha, v novi samostan. Novinke se dan na dan množijo. Terezija je bila prednica v tem samostanu, ter je svoje sestre vodila naj bolj s svojim zgledom po potu samostanske popolnosti. Uboga nuna je z Božjo pomočjo in z dobroto ljudi vstanovila 31 samostanov ojstrega reda. Po ranozih Božjih prikaznih razsvetljena je z nebeško modrostjo veliko pisala, in s timi spisi je v sercih vernih budila želje po nebeški domovini. Z Božjo ljubeznijo vneta je 4. vinot. 1532 v 63. I. svoje starosti v Gospodu zaspala. Njeno truplo počiva v karmelitovski cerkvi v Albi, kjer se — še nestroh-njeno — zvesto časti. Bog jo je pred njeno smertjo in po smerti z mnozimi čudeži poveličal.
Vodila svete Terezije: „0 Gospod! ali terpeti, ali pa umreti". — „Kolikor manj skrivnosti Božje razumevam, toiiko bolj terdno jih verujem". — „Nebeški Kralj me vsako uro posluša, če hočem z njim govoriti." —
Sv. Fortunat spr.; sv. Brunon šk. spr.; sv. A vrel ij a dev.
16. P etek. Sv. G al, opat v šent-Galu na Švicarskem, doma na Irskem. Sv. Kolumban je bil njegov učenik. Gal, mašnik posvečen, gre s sv. Kolumbanom in z 11 tovarši v misijon na Angleško, od tod na Francosko, in po tem na Švicarsko, kjer jih divji maliko-vavci močno preganjajo in dva tovarsa ubijejo. Sv. Kolumban se temu preganjanju s svojimi tovarši umakne na Laško, Gal pa pri duhovnu Vilimarju v Arbonu bolan obleži. Po zadobljenem zdravji si želi v hribih samoto po skati, Vilimarjev dijakon mu pot po gozdu kaže. Z veliko svetostjo, kakor pripoveduje branje, je bil to dosegel, da so mu tudi zveri bile pokorne, kakor v začetku, in medved mu je na njegovo povelje prinesel bruno za na ogenj. (Zavoljo te prigodbe je v pratiki namesto sv. Gala narisan medved s hlodom.) V prostorni dolini, polni gošave, si Gal postavi celico, v kteri se nameni prebivati vse svoje žive dni. Gal izžene iz hčere vojvoda Gunca hudobnega duha, kteri jo je strašansko vil in premetaval. Iz hvaležnosti podeli vojvoda (ialu vso okrajino, in mu pošlje delavcev, kteri mu pomagajo narediti samostan. To je bil začetek (614. leta)
poznejšega sloveČega samostana v sent Galu. Ga!u se pridruži več tovaršev, med njimi je bil dijakon Janez, kterega je v bogosiovskih ve.lnostih podučeval. Gal je s pridigami, s svetim življenjem in s čudeži spreobernil veliko ajdov, ki so v okolici prebivali. Hotli so ga pa izvoliti škofa v Konštancu, vender se ubrani; po njegovem nasvetu so izvolili njegovega dijakona Janeza. Gal je spremenil gošavo v lepo polje. Šel pa je k svojemu Gospodu v boljše življene 16. vinot. 627 v 77. 1. svojega življenja. Šk «f Janez z žalostnim sercem pokoplje svojega učenika. Vsled čudežev, ki so se godili na njegovem grobu, so 74 let po njegovi smerti tam zidali slovečo opatijo, samostan in cerkev.
Vodilo sv. Gala: ,,Moje veselje je, nevedne učiti, ker veliko plačilo čaka nje, kteri druge v pravičnosti podučujejo; svetili se bojo kakor zvezde na nebu". —
Ss. Martinijan in Saturijan in njegova brata spr.; sv. Elfij spr.; sv. Lui Šk. spoz.
17. Sabota. Sv. Hedviga, vojvodinja šleska in poljska, vdova, rojena 1. 1174. Oče ji je bil Bertold, vojvoda dalmatinski, grof istrijanski in meranski, mati pa Neža, hči grofa moravskega. Hedviga je bila odgojena v benediktinskem samostanu v vsi bogoljubnosti. Iz pokoršine do staršev se je mogla že prav zgodaj poročiti s Henrikom vojvodom šleskim in poljskim, kterega je pa k svetemu življenju vnemala. Po njenih prošnjah je dal zidati v Trebnici ženski samostan za 1000 redovnic. V tem samostanu je bila pozneje prednica njegova lastna hči. Hedviga je bila s serca ponižna; oblačila se je sicer po svojem stanu, toda brez nečimurnega lišpa, brez zlatih uhanov, brez verižic okrog vratu, brez per-stanov in zapestnic; vse take in teiu enake kinče je studila. Posle je imela v strahu, nikoli pa ni bilo bedeče besede iz njenih ust. Smert svojega s proga je prenašala vsa v voljo Božjo vdana, in je nune v Trebnici svarila, ker so po njem preveč jokale. Ko je bil tri l<rta po tem n'e starejši sin Henrik v vojski zop»*r Tartare umeri, je rekla: „0 Gospod! zahvalim te, da si mi dal tacega sina, ki me je priserčno ljubil in nikoli razžalil; rada bi ga še živega imela, srečno pa se štejem, da je za dobro reč svojo kri prelil, in terdno upi m, da se bova v nebesih zopet vidita". Po smerti svojega sproga je Hedviga stopila v samostan, kjer je bila njena hči opa-tinja; toda samostanskih obljub ni storila, da je ložej k ubogim hodila jim milošnjo delit, bolnike obiskovala, jim rane obvezovala in čedila. Hedviga je s.lno ostro živela, se po.-tila, da je ni bilo druzega kakor kost in koža. Tudi je čudeže delala in prihodnje reči prerokovala. Sklenila je svoje sveto življenje 15. vinot. 1243. Njeno truplo se je bilo pomladilo, lica so bile rudeče kakor roža. Veliko čudežev se je godilo tudi po njeni smerti.
Sv. Hedviga je nam zgled ponižnosti v noši, krot-kosti, vdanosti v Božjo voljo, ljubezni do bližnjega, zlasti do bolnikov, in krotenja svojega života. —
Sv. Her on šk. sprič., učenec sv. Ignacija škofa spr.; sv. Mameita spr.; sv. Andrej Kretenski ninih spr.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Mengša, 5. oktobra. Ker si nam, draga Danica, nekaka kronika vsega cerkvenega gibanja po Slovenskem, zato ti sporočim, da smo roženkransko nedeljo tudi pri nas obhajali neko posebno slovesnost. Presker-beli so nam namreč č. g. fajmošter nov veliki altar, malan na mokro, in omenjeno nedeljo se je pri njem pervič obha ala Božja služba. Izročili so malarijo na
apno g. Matiju Koželju, malarju v Kamniku, ki je po trčh mescih neutrudljive delavnosti izveršil še čez 6 sežnjev visoki altar. Delo smemo po vsi pravici imenovati v vsakem oziru lepo, in ker je imenovani malar, tudi kar se tiče cene in splošnjega njegovega osebnega obnašanja, v resnici vsega priporočevauja vreden, zato zagotovljamo vsacega, ki kaj enacega potrebuje, da bo delo dobrim rokam izročil, ako ga izroči temu mojstru.
—	Ker so č. g. fajmošter tudi ves tabernakelj dali prenoviti, svečnike itd., je b i skoraj ves prezbiterij zadnjo nedeljo nov. Zjutraj so gosp. oče sami blagoslovili altar in tabernakelj, slovesno v njega prenesli presv. K. Telo in opravili pervo sv. daritev pri novem altarju. Ob 10 pa so vis. čast. gosp. prošt dr. A. Jarc nam z leče prav lepo govorili o imenitnosti našega cerkvenega in farnega patrona sv. nadangelja Mihaela (kterega god smo ravno tisto nedeljo slovesno obhajali) in so potlej imeli slo vesno veliko mašo s konečno zahvalno pesmijo. Omeniti moram še, da je ta dan tudi vse občudovalo novo veliko krasno pregrinjalo pred altariem, ki ga je daroval naš cerkveni ključar gosp. Fr. Volf. Iioj; i ain obudi še kaj tacih dobrotnikov, in n«ša cerkev bo po skerb-ljivosti našega čast. gosp. fajmoštra kmalo taka, kakor se spodobi tako veliki in stari fari!
Z Gorcnskega, 28. kimovca. „Secretum regis abseon-dere bonum est, opera autem Dei revelare honoriHcum."
—	Priljubl|ene „Drobtinice'-, ki so toliko lepih zgledov in spodbudnih življenjopisov domačih prinašale, so izhajati nehale. Če tudi dobri časniki sera t-r tje prav spodbudne zglede priobčujejo. vender v časniku take reči ne morejo biti tako zverstene in skupaj povzete, kakor pa v post-bni knjigi v to namenjeni; mera t^jja s«; časnik, ko se prebere in iz r. k dene, redao kda; v r,»ke vzame: dobre bukve z ginljivitni zgledi pa se bo j »hra-nujejo in še pozneje večkrat rade bero. Zatoraj b; bii«» prav želeti, da bi s<* .,v keršauskem oziru izslediti in spodbudni živijenjopisi izmed vsiu stanov slovenskega naroda" v posebnih knjižicah in zvezkih, aii pa po družbi sv. Mohora v „K >led ir ju 1 ali v „slovensk;h Ve-černicah" na svitlo dajaii. 1'oglejrao le za nas duhovne izverstne zglede zdaj v kratkem umerlih : K .zman a, Hrast-a, Koman-a. Enakih zgledov najdeni.* tudi v p o teklih lerih iz vseh slovenskih škofij iz našo^a rtaiiu, kakor tudi iz druzih stanov učenih iri neučenih, v mestih in na kmetih — logoljubnih zgledov v vsakem oziru, v vsih okoljšinah življenja. Škoda, da bi z njimi zam- rl tudi njih spomin. Gotovo je tudi in sami čutimo, da t.as lepi zgledi iz naše dobe še prav posebno gin^jo. Pri svetnikih si utegnemo mi-liti, da takim bili nam ni mogoče; pri zgledih iz naše dobe pa tega misliti in reči ne moremo. Še sosebno pa bi bili taki zghdi in živijenjopisi iz naše dobe dobri in pripravni v srocbudo ubogi mladini, mestni in kmefrški, ki je zlasti sedanji čas tolikim nevarnostim izpo?tavljena. Sej že prvjfnvor pravi: „Besede mičejo, zirledi pa vlečejo". Koliko več se po lepih zgledih doseže, nam poterdi tudi dru^ iatinsk izrek: „Longura et arduura est iter per praecepta, breve et efficax per exempla". Po smerti pa se tudi brez skerbi, brez strahu in brez prideržka sme hvaliti, kar je hvale vrednega, kakor nek cerkven učenik pravi: „Lauda post raortem — quando nec laudantein movet adulatio, nec laudatum tentat elatio." O. A. M. I>. G. et H. B. M. V.
Iz KraŠDje. Pretečeni teden priklatil se je čudno pobožen rokodelec v našo cerkev. Bila je ura '.,1, ko se je v cerkev podal. Cerkvenik pogleda za njim in ga rajde vsega zamaknjenega v veliki altar, ter ga pusti. Oez nekoliko časa zopet pogleda v cerkev, ali molivca ni. Zamaknil se je bil v milodarno tružico, jo odnesel
za altar, kjer je hotel v miru prešteti sv. Tomaža mi lovsino. Cerkvenik to zapazi in hiti proti altarju, tat ves prestrašen skoči izzad altar j a, ter hoče klečč hinavsko pobožnost nadaljevati. Pa v tem hipu so ga močne roke objele, ter ga tirale pred sodnijo. Oi začetka je tajil svoj hudobni namen, potem pa se je udal, in zdaj
Sremialjuje v ječi, kaj se pravi: ne k rad i. Žalostno i bilo, ko bi bili prisiljeni vedno cerkve zaklepati, le med službo Božjo jih odperte imeti.
Na roženkransko nedeljo se je redka slovesnost obhajala na Berdu. Že v Lukovici pri veliki cesti je bilo ta dan vse praznično pripravljeno, okoli cerkve na Berdu je bila pa taka ozališava, kakoršna je navadno na dan kake nove maše. Pa ni čuda, ker ta dan so ondotni v. č. gosp. fajmošter Janez Burgar obhajali svojo zlato mafio ali 501etnico svojega mašništva v zahvalo Boga za vse jim podarjene dobrote. Dobri iarani so ta dan razodeli, da cenijo trud in delo, ljubezen in nauke svo-
1*ega duhovnega pastirja, kteri že 28 let delajo v ti fari. iar se je v hitrici dalo, ozališali so prijetno cerkev sunaj in znotraj, naredili lepe napise in voaila, ter so ae ▼ veliki množici vdeležili svečanosti. Veselja in hvaležnosti so se mnogim solze svetile v očeh, ko so cerkveni govornik v. č. gosp. dekan moravski v pridigi omenili namen svečanosti, ter zlatomašnika in ljudstvo opomnili, da je dan. ko naj vsi pri neomadežani daritvi iz dna serca k Bogu kličejo: Gratias agamus Domino Deo nostro, to je: Hvalimo Gospoda našega Boga. Da so tudi to storili, razodelo se je po svetem opravilu. Pričujoči gospodje duhovni in svetni, gospe, cerkveni starasini, sorodoviaa so srečo volili zlatomašniku, ki so v rokah deržali lepo palico, jim od nekdanjih gospodov duhovnih pomočnikov podarjeno, in so se s prav sinovsko ljubeznijo zbrali okoli njih. Pri prijateljskem kosilu verstile so se napitnice sklenjene z odkritoserčno željo, da bi ljubi Bog zlatomašniku dal doživeti mnogo lčt še v prid cerkve in v tolažbo vernim.
Kako je bila ta slovesnost vsem všeč, spričujejo besede mož«, ki je izrekel: Če bi kdo djal, da ni bilo lepo, je ali možgane zapil, ali pamet prodal. Bog daj skerbnemu g. fajmoštru se veliko let doživeti! Fiat!
Slo\enska pridiga v Ameriki.
Pri pervi sv. maši v novi cerkvi sv. Antona Pad. 15. rozn. 1874.
Vidri sem »Teto mesto, novi Jeruzalem, priti iz neles od Boga napravljeno kakor nevesta, ki je za svojega ŽL-nina okinčana. Raz 21. 2.
(Konec.)
Sicer morebiti tudi vi danes mislite, kot nekdaj Izraelci, ki so prišli iz babilonske sužnjosti. Jeli so zidati tempelj Gospodu: ali ko je bil dokončan, so se starji izmed njih, ki so še Salomonov temp< lj vidili, jeli jokati, ker so vidili, da novi tempelj nikakor ni tako lep, kot pervi Salomonov tempelj. Ali Bog jim pošlje preroka Ageja, da jih tolaži, rekoč: Kaj ne, ta hiša Božja v primeri s pervo je nič. In vendar je slava te hiše neskončno veči kot nne, ker v to bo prišel obljubljeni Mesija in tukaj bo vam sam dajal mir in tolažbo. Tako tudi jest vam rečem. Kes, slaba in majhna je cerkvica, ki smo jo s tolikim trudom napravili; in čc je Salomon, ki je bil tako krasen tempelj Bogu napravil, vendar le še klical: Gospod, neb«*sa Te ne obsežeio — kako Ti bo pa ta-le tempelj vredno prebivališe? če je on tako klical, gotovo toliko bolj moramo mi spoznati:
Gospod, „hisica je sirotica". Če Te nebesa ne obsežejo, ali bos hotel prebivati v tako siromašni hišici! — Marsikdo se bo tudi spominjal nazaj v milo domovino na domačo cerkev — o kakšne cerkve smo imeli tam, takaj pa tako-le kočo! In vendar, preljubi, Tisti, ki se mu štalica pri Betlehemu ni prerevna zdela — tisti tudi te le hišice, tč-le cerkvice ne bo savergel: sej bo se to uro prišel na revni oltar, kot na revne jaslice. Še več, kakor je s svojim rojstvom spremenil betlehemsko šta-lico ▼ pervo cerkev, in jaslice v pervi oltar, tako bo tudi s svojo pričujočnostjo se danes posvetil to-le revno hišico v hišo Božjo in če ji še primanjkuje lepega kin-čanja, okinčal jo bo s svojo neskončno lepoto, in tako imam prav, če rečem: „vidil sem sveto mesto, novi Jeruzalem, priti doli s nebes od Boga napravljeno, kakor nevesta, ki je sa svojega ženina okinčana".
Da, preljubi, ta-le cerkvica, kakor nevredna in revna je, bo vendar od danes sanaprej za nas sveto mesto, nov Jeruzalem, ki je prišel doli z nebes — od Boga. To bo od danes sanaprej v tej soseski hiša Božja. Če jo bomo še od daleč zagledali, bomo že polni spodt-ljivosti se spomnili, to je hiša Božja, to je naša cerkev.
Če bomo vanjo stopili, storili bomo to spet iz spost-ljivosti, s pobožnim duhom, kajti to od danes naprej ni več navadna hiša — ampak hiša Božja — cerkev. Ta sem bomo hiteli o času veselja in sreče zahvalit se Njemu, od kterega pride vse dobro. Tu sem se bomo zatekali o času terpljenja in britkosti prosit serčnosti, stanovitnosti, iskat pomoči pri Tistem, ki nam kliče poln ljubezni: Pridite k meni vi, ki se trudite in ste obloženi, in jest vas bom poživil. Tu sem bomo hodili iskat dobrega sveta, kadar bomo v zadregi, dušni ali telesni; tu se bomo darovali Tistemu, ki se na oltarju daruje za nas. Tu sem bote prinesli otročiče darovat jih nebeškemu Prijatlu nedolžnih otrčk. Tu se bojo vaši otroci sprejemali v nebeško kraljestvo, tu se bojo oprali Adamovega greha. Tu se bojo podučevali; tu se bojo k dobremu napeljevali in prejemali ss. zakramente; tu bojo očiševali svoje serca vsih madežev pri spovedi; tu bojo pervič sprejeli svojega Boga v svoje serca; tu jim bo enkrat duhovnik posvetil zakonsko zavezo, ali pa jih vodil, jim pomagal še na boljši poti devištva. O starši vi, danes posebno hvalite Boga: neskončno dobroto vam je danes skazal. Tu se bomo zbirali od danes zanaprej vsi ter zajemali iz studenca gnad, ki se je tu nam danes odperl; tu se bomo očiševali grehov in opirali madežev svojih sere v Kristusovi kervi, ki nam teče v zakramentu sv. pokore; tu se bomo zedinjali v zavživanji nebeškega kruha, ki nas poživlja in krepča za večno življenje. Tu bomo darovali skupaj naj čistejši daritev za žive in mertve ter tako služili sebi nebesa in tudi drugim pomagali v večno veselje. Enkrat pa, ko bomo od Boga nam odločeni čas dostali, boj končali, ko bo nam zadnji dan ugasnil — in noč nastopila — tista strašna noč, ko nikdo ne more nič več storiti — ko bo nas svet zapustil — tistikrat bomo tudi še enkrat — zadnjič prišli sim v cerkvico — iskat zadnjega počitka. — In še potlej, ko bomo mi že dolgo tam zunaj počivali, bojo še hvaležni otroci tukaj le za nas Boga prosili : Bog jim daj večni mir, večna luč naj jim sveti — naj počivajo v miru. —
Tako bo tedaj od danes zanaprej ta-le hišica hiša Božja, sveto mesto, nov Jeruzalem za celo občino, to bo središče, serce cele občine, iz kterega se bojo razlivali studenci Božjih gnad, nebeških tolažil, sladkega cepa v naše serca in morebiti še sto- in stoletja v serca zanamcev. O koliko grešnikom bo ta-le cerkvica v pribežališče, koliko žalostnim v tolažbo, koliko terpečim v pomoč. Koliko kristjanom v zveličanje! — O radujmo se toraj danes, zahvalujmo iz serca Boga za to nepre-
cenjeno dobroto in nikar ne pozabimo tega dnč vse življenje. In pokažimo svojo hvaležnost posebno s tem, da bomo vedno, kolikor mogoče storili ca olepšanje hiše Božje, da bomo res kmalo lahko rekli, da je tudi po zunanjem napravljena kot nevesta, ki je za svojega ženina okinčana. —
Ti pa, o Gospod, ki Te nebesa ne morejo obseči, še manj pa ta-le nevredna cerkvica — o ne glej na revnost te svoje hiše, ki smo ti jo napravili iz hvalež nosti in zaupaoja, ampak glej na češenje, na molitve in prošnje svojega ljudstva. Ostani, prosimo, tukaj med nami — noč in dan — zmiraj — in usliši vsakega, kdor tukaj z zaupanjem k Tebi kliče.
Če se nam godi krivica, pa pridemo sim pred Tvoj oltar, ter Tebe kličemo za srednika in pomočnika, usliši nas. — če je zaperto nebo in ne d& dežja na razpo-kano deželo zavoljo naših grehov; pa spreobernjeni tukaj kličemo v Tvoje sv. Ime: usliši nas. — Če nam žuga prevelika moča — huda ura — pa se tukaj z zaupanjem k Tebi zatekamo: usliši nas. — Če nas tlači lakota, ali proti nam kuga, ali huda žival — ali kaka druga nesreča, pa tukaj na svetem mestu vzdignemo roke proti Tebi — usliši nas. — Če bomo grešili in boš nas kaznoval zavoljo naših pregreh, pa če se bomo apet spreobernili in k tebi s spokornim sercem tukaj pred Teboj spoznali: Grešili smo, nehvaležno ravnali — hudo storili, pa če kličemo potlej tukaj z zaupanjem v Tvojo milost; usliši nas, prizanesi nam in skaži nam usmiljenje. — Če nas peklenski sovražnik skuša, če nas nadlegovajo grešne misli, — če nas terpinči lastno meso, če je naša duša v nevarnosti pasti v greh — v pogubljenje — če je v nevarnosti čistost, nedolžnost našega serca, pa se z zaupanjem tukaj zatečemo k Tebi: usliši nas, reši nas in ohrani v našem sercu tempelj sv. Duha. — Če nas grenko terpljenje tlači, če serce nam umira od britkosti, če nam ni najti ne pomoči ne tolažbe, Če nas vse zapuša, — pa k Tebi pritečemo, ter kličemo tukaj Tebe na pomoč: usliši nas! Če se popači otrok in mu ne zaleže več materna beseda — ne očetovo opominjanje: pa prihitita^ sim k Tebi in Tebi potožita težki križ: usliši nju. — če se meni zgubi ktera izmed tih ovČic, ki si mi jih izročil iu ki so danes tukaj v Tvoji hiši zbrane, pa jest zastonj bitim za njo — jo zastonj kličem, opominjam, svarim, me več ne sliši; pa jest sim k Tebi pribitim in prosim: Gospod glej! ovčica, ki si jo tako drago odkupil, ki si celo svoje življenje dal za-njo, se je zgubila, o nikar ne dopusti, da bi bila Tvoja kri nad njo zgubljena: usliši me. — Če je zdaj ktera zgubljena, na napčnem potu, odločena od Tebe — pa Te jest zdaj-le prosim: Usmili se je, pripelji jo spet nazaj v svojo čedo: usliši me. — če Te danes priserčno tu v Tvoji novi hiši prosim: Sprejmi nas vse za svoje otroke; ohrani mene in te, ki si mi jih izročil, v gnadi Božji, in obvari jih smertnega greha: usliši me! — Če Te danes prosimo za vse dobrotnike naše cerkve, da jim vse stoterno poverneš: usliši nas! Če Te prosimo za naše prijatle in neprijatle, zdrave in bolne, za žive in mertve, da jih ^ vse obvaruješ vseh nesreč in vsega zlega: usliši nas! Če Te prosimo tukaj na svetem mestu, da naj Tvoj žegen pride z nebes doli na nas in naj bo zmiraj nad nami: usliši nas! — Ce Te prosimo tukaj, da naj Tvoja pomoč ostane vedno pri nas: usliši nas! — Če slednjič še zadnjikrat pridemo na to mesto, ko bojo naše oči že otemnele, ko jezik ne bo več govoril, ko se počutki ne bojo več obračali; ko bo le duhoven Tvoj namestnik še za nas prosil: Gospod, daj jim večni mir: — o takrat usliši nas: pripelji nas iz tega sv. mesta v nebeško mesto, v večni raj, kjer Te bomo častili, hvalili in molili od vekomaj do vekomaj. Amen.
Pri sv. Antonu o blagoslovljanji nove cerkve.
Povzdigni se serce goreče, — v molitvi raduj se kipeče,
V veselji presladkem slovesno capoj! Dan's praznik je svet'ga Antona — ter cerkvice tvoje
patrona;
Tolažnik mogočen od zdaj bo on tvoj.
Boga je naj serčniše ljubil, — da njega bi gnade ne
zgubil,
Zapustil je svetno, Bogu se darVal. In da bi še bolj ga prestavil, — življenje je svoje zastavil ;
Nevercem njih zmote bi rad bil pregnal.
Pa Bog ga ni klical k nevernim, — imel oznan'vati je
vernim —
Velikim in malim nebeške skrivnost*. V pokori je grešnike vmival, — nebeško ljubezen pa
vlival
Je v serca terpeče, tolažil britkost.
Tud' tebe bo enkrat povišal, — če njega z zaupom boš
slišal,
Tud' tebi za terpež izprosil bo čast. Gotovo te varno bo vodil, — po pravi da poti boš hodil, In prišel boš v raja nezmerjeno slast.
Zročuj se mu vselej zaupno, — in vžival boš srečo z
njim skupno, Ki tukaj prezvest je bil tvoj pomočnik; Posebno ga danes s češenjem, — in vsak dan prestavljaj z življenjem, Da enkrat bos z njim tudi v raju svetnik.
O. Bernard.
Bosna in Bošnjaki.
(Izvirno sporočilo.)
III *)
Na bosanskih berdih so neizmerni planinski pašniki. Vendar raste še v tej višavi, v tako imenovani Verbovini lepa in težka pšenica. Ko bi imeli Kranjci tako zemljo, kaj bi počeli z njo? V kratkem času bi bile v tih krajih vasi; ali ko bi bili tam Predareici ali Švicarji, koliko mlekarnic za sir bi napravili! Ali velika reč sc tam pogreša; vode manjka, kolikor sera opazoval. Podoba zemlje je ognjometna (vulkanska); neizmerni travnati pašniki so polni brezštevilnih okroglih, kotlu podobnih globeli, ki so prav do dna s travo ob-rašene, pa vso vodo popijejo, kar se vanje steka. Skor gotovo so iz te vode napajani brezštevilni studenci v nižjih bosniških dolinah. Po mnogih pašnikih raste človeka visoka praprot, več jih je čisto gladkih, čistih in z žlahtno travo obrašenih. Kako lepe, obširne deteljne njive bi bile tu za živinoj Posebno pripravna se zdi ta zemlja za podzeraljice. Če človek pogleda te stergane razkolniške kmete z njih bledorumenimi obrazi, bi mislil, kakošna lakota tu gospoduje. Nesrečni reveži ne vedo, kako bogati so, ker jih je Bog posadil na tako rodovitno zemljo. Kako bogata je ta Bosna, in v Bosni tega ne spoznajo. Se lepši pašniki, posebno za o>ce, pravijo, da so na Vlašiču. naj visi gori pri Travnika, skozi ktero
*) Glej št. 33.
i®* iti predor (tunel) železnice, ki je vroerjena iz Ba-ujaloke ▼ Serajevo, in se bo končal pri Kompaniji. Sam nisem bil na Vlašiču.
V verskem oziru je katoliško ljudstvo v Bosni prav pobožno. Glede na njih terdno vero bi bilo lahko mnogim v zgled. Nepretergane preganjanja so jih storile čisto terdne in nepremagljive.
Katoliške duhovnije sežejo večkrat po 5 6 ur daleč, in vendar pridejo ob nedeljah in praznikih du-hovnijani od vsih strani k Božji siužbi. In kaj vidijo tukaj? Morebiti veličastno cerkev, ki jih brani pred snegom, dežjem in solnčnimi žarki? Na malo krajih so cerkve. Po naj več krajih se zbirajo le pod milim nebom. Na kakem starem pokopališi ali na fajmoštrovem dvo-r.ši je navadno skodlasta streha na čveterih stebrih, bres opaženja na treh straneh. Na četerti strani ali pri ieseni steni se napravi stojalo, na ktero se postavi por-»atile (prenesljivi oltarni kamen). Od tukaj se vidi maš »«ik, kadar mašuje. od tukaj pridiguje. Zunaj te koče, ki je večkrat le 10 čevljev dolga, sedi ali kleči pobožno ljudstvo in sterpi 3-4 ure pri Božji službi. Tukaj je ,;lava pri glavi, naj solnce pripeka, ali naj gre dež ali -sneg. Ljudstvo v vsih opravilih posnema mašnika; zdaj moli z razpeti rt i rokami, kakor mašnik, zdaj poljubi zemljo; vsi se priklonijo do tal in ostanejo dalj časa :ako sklonjeni; pri povzdigovanji povzdigne vsaki roke r.ad glavo in jih tako dolgo tako derži, dokler mašnik 7ie odkrije keliha; z mašnikom skloni roke, z njim se upoguje. Vse ljudstvo se z mašnikom priklanja in premika v enem trenutku; vsak po svoje moli in zdihuje, kakor se je naučil. Ker skor nobeden ne zna brati, moli i-aak navadne molitve in očenaš, in vsi enake. Na njih altarjih je le malo kinča. Svečniki so polomljeni, branje na mašnih tablicah nerazločno, podobe naj niže cene in brez ravnomerja razstavljene. Večkrat svečnikov ni, takrat tanke vo.-čene svečice le po steni pritisnejo. Britka martra je večkrat tako majhra, da se komaj vidi. Veliko bolj pobožne in sploh bolj bogaboječe ljudi sem dobil v notranji Bosni, po gorah, kakor v Banja-loki in ob Savi, kjer so jim v spotiko hudo sprideni »osedje. Zakaj ob av-trijanski meji se ne boje nika-koršne prav gerde kletvine, kradejo, goljufujejo; tudi ,«? več takih, ki več let ne opravljajo velik< nočnega obhajila.
V pravi Bosui je ljudstvo prav bogaboječe, pošteno, zvesto in močno vestno. V DoL-u, t. j. zgornje mesto v rravniku, kjer so sami katoličani, in med njimi bogati tergovci, je skor sleherni vsak dan pri eni ali pri več ss. našah, predenj začne delati, ali predenj gre v turško mesto Travnik svojo prodajalnico odpret. Že ob petih in > bolj zgodaj sem ob delavnikih vidil ljudi po več krajih k sv. maši hiteti. Kader pride kteri v cerkev, raz-gi.-rne pred seboj na tla p«.grinjalo, ali kožuhovino, ali ovčjo kožo, na ktero sede, p oklekne ali stopi. Vsi sezu-jejo čevlje, bogati in revni, jih položijo prčd-se. in se v-edejo potem na noge, revni sede na golih t!eh. Bogati, noski in ženske, imajo večkrat dragocene p^grinjala, r.a kterih sedijo in jih sami nosijo v cerkev in nazaj. Nobeden *e ne sramuje svojih navajenih šeg, tudi naj bogatejši kupec moli z razpetimi rokami, s» pokrižuje ifd. Tukaj r e poznajo toliko ozirov, kakor v omikani (?) Avstriji. Vsak Bi šteje v čast očitno spoznavati svojo vero. Na očitnih zbirališih so tudi vratarji (ostiarii); to so zanesljivi možje, ki imajo čuti nad prihajočimi, da >e kak nepr klican ne vrine. Tukaj še prav živo čutijo ceno, biti v cerkvenem občestvu; tudi dobro spoznajo, kaj je izobčenje iz Cerkve. Na to se opira tudi izobčenje, ki je v B« sni še zelo v navadi, in večkrat koga zadene. Izobčenec stoji pred vrati, oziroma pred vhodom t ograjo, ki verne pri službi Božji obdaja. Tako hodi,
dokler ga v cerkev ne spustijo. Nespokornim izobčencem je cerkveni pokop prepovedan.
Mašnik ima v Bosni popolno zaupanje. Njegova beseda veljA kot Božja beseda; od njega se nihče pred višo sodnijo ne pritožuje. Ko duhoven po maši cerkvena obleko odloži, se večkrat bližajo pobožni in žele mašne oblačila poljubovati in mašnik da ljudstvu zaporedoma vse mašne oblačila poljubiti.
(Dalje nasl.)
Hnzffieti po *re9n.
Rimsko. (Nagovor sv. Očeta.) Na dan žalostne obletnice, kar so bile Viktor Etnanvelove kardela Kun ob-legle> je bila v Vatikanu v konsistorski dvorani veličastna slovesnost. Sv. Oče so se bili vsedli na prestol, obdajali so jih kardinali Bizarri, Borromeo, Ferreri,. Martinelli, Guidi, Consolini in Bonnechose. Vitez Men-cacci, podp redsednik Pijeve družbe, stopi pred sedež in bere adreso, na ktero so papež odgovorili z naslednjimi besedami:
„Zdi se mi, kakor bi v okrogti, ki ga imam pred očmi, bili združeni vsi zvesti katoličani rimski, ktere vi zastopate in za ktere ste vi tako rekoč nadpi* vsega dobrega, kar se v mestu godi. Veselim se z vami nad občutki, ktere je ravno naznanil vaš podpredsednik, in hvala vam za nje.
Vaša pričujočnost me tolaži, me podpira, me oser« čuje, in za to sem vam prijazno zavezan. Ker želite, da vam govorim in vam povem nektere besede v spodbu-jenje, vam bom spolnil že1)» in ob kratkem nekoliko spregovoril. Zado-ti mi je, da vas opomnim na dvoje čudno vkupno naključenje z ozirom na ta dan. Pervo okolišino le omenim, pa je ne raztezam, akoravno je tega vredna; zakaj ljubezen in previdnost je temu nasproti; prepustil bom pa vam, da sami nad ilje prevdar-jajte.
Skoz okna mojih sob se vili na deželo in pred očmi imam obširen razgled. Zdaj so polja obložene s pridelki in vidim, kako jih ljudje spravljajo.
Vinogradniki so brez prenehania na straži, da bi tatovom branili v njih posestvo predreti. Včasi se sliši p6k iz pušk, ki iih sprožijo vinogradniki, da bi tatove ostrašili in od vinogradov odvernili. Pa to noč se je streljarje slišalo veliko bolj prgo?to. Na to nastane nekaka zmešnjava med pokanjem, ni>o bili več vinogradniki, ki so streljali, da bi posilneže od svojega posestva preganjali, bili so ljudje iz mesta, ki so streljali silo-vitnežem na čast. (Smeh in pohvala v vsem zboru.)
Opomnil sera na to okolišino in prepustim vam skerb, da jo dalje izveršite, in prestopimo k drugi točki:
Velika tolažba za nas je viditi, da se 20. kimovec tega leta strinja s praznikom naše žalostne Matere, in ker nas Cerkev vabi bolečine te junaške Gospe praznovati in jo nam daje v zgled, si bomo prizadejali njen zgled posnemati, da se bomo ravno tako kazali polni serčnosti in bomo njeno junaško eerčnost posnemali. Marija Mati bolečin, ni ravnala kakor mati Lmaeiova, ki j« proč šla, da bi ne vid.la sinove smerti, ostala je na Golgoti in je sprejela iz ust svojega umirajočega Sina besede, ktere so za nas vse tolažba, nauk in slava, in ktere človeka vrednega store hvale in zasluženja.
Presveta Devica Marija je ostala pod križem, ,,stabat", in je vidila britkosti svojega Sina, kako je izdihnil 6voje življenje pod udarci rabeljnov.
Pred vsim je vidila, kako je bila njegova stran s sulico prebodeca, in spomnila se je na Simeonovo pre-
rokovanje: „Meč bolečin bo prebodel tvojo dušo". Spomnila se je tega, pa je vendar ostala pod križem. „Stabat." To je zgled, kterega nam Marija daje in kterega moramo posnemati. Marija je ostala nepremakljiva pod križem, celo ko so vojaki oblačila njenega Sina med seboj delili. Tudi mi, mi moramo terdno združeni ostati, ko so si naši sovražniki to razdelili, kar so nam oropali. Mi se ne moremo bojevati, ker nimamo druzega orožja kakor križ; mi ne moremo iti na cesto, da bi se bili. Drugi lahko to store, ali mi, mi ne moremo. Pa mi za-moremo stanovitni ostati v svojih dolžnostih v dobrem zgledu, v razodevanji čednosti, in to je, kar vi zdaj delate.
Vi napravi jate družbe, da vdove in sirote tolažite in bolnikom na njih smertni postelji pomagate. Storimo vse, kar moremo, da Marijo posnemamo. ,,Stabat." Ostala je pod križem, med tem ko so rabeljni njenega Sina zasramovali. Tudi mi slišimo zasramovanja okrog in okrog ^ebe, pa mi stojimo terdno, da hudobni duh ne doseže zmage. Ravnajte se po Mariji, ostanite z njo okoli križa!
Marija je poslednjič zapustila Golgoto, kamor jih je bilo veliko prišlo, kakor bi bili hotli biti pri kazališu (igri). Oh, koliko jih gre le v cerkev, ne da bi molili, tcmuč da bi se skazovali ali druge ogledovali. Marija pa je zapustila Golgoto v sredi teme, ktera se je bila precej ulegla čez sveto goro; zakaj pri pogledu tolikega zločinstva je bilo solnce svoje obličje zakrilo, skale eo se bile razpočile, bliski so predirali oblake, in tema je bila vse pokrila.
Molimo k Mariji, zakaj mi potujemo po zemlji, ki je s temo pokrita. Lažnjivost načel je vse zalila, in zdi se kakor nemogoče, da je satan mogel take potoke zmešnjave nad zpmljo zliti. V sredi te temote in v tih zmotah, od kterih smo obdani, pribežimo k Mariji, in ona bo naše pota razsvetlila. Obernimo oči v križ, on bo svetilnik, kteri naj naše stopinje vodi.
Z višave tega križa, kjer je Jezus svoje življenje izdihnil, nam je zapustil Marijo za Mater. Ostanimo toraj, kakor ona, pod križem, bodimo stanovitni in terdni v upanji. Marija je naša Mati, ona ima nas braniti in ona nas bo branila.
Jezus je bil mertev; prepričan sem, da je pervo obiskovanje njegove duše Mariji veljalo, da jo je tolažil in terdno ohranil. Posnemajmo tudi mi terdnost Marijino in bodimo zagotovljeni, da bo dobra Mati bolečin tudi nam pomagala, ne le zdaj, temuč tudi v naj hujšem trenutku, ob smertni uri.
Molimo k nji in želimo, da kadar bo naše telo oslabelo in bodo naše blede ustnice komaj še ime Jezusovo zmožne izgovoriti, bi nam na pomoč prišla s svojim Ženinom. Molimo k nji, in ona nam bo porna gala v tem odločnem trenutku. Molimo in ponavliajmo brez prenehanja prošnjo, ktero nas Cerkev uči in s ktero bom te besede sklenil: „0 Marija, prosim te, pridi mi na pomoč: ,,Quando corpus morietur, fac ut animae donetur Paradisi gloria. Amen." ,,Kadar umer e telo, stori, da se duši dodeli nebeška čast! Zgodi se."
-- Že dolgo časa je stala francoska barka ,,Ore-noque" v srednjem morji pri Civita-Vekiji v ta namen, da bi sprejela sv. Očeta, ako bi prišli iz sedanje v kako še veči nevarnost, n. pr. ako zdivja rogovilstvo zoper tako imenovanega laškega kralja. Antikrist sedanjega časa je vedil to doseči, da ta parnik mora domu odriniti, in kakor sv. Oče nimajo zunaj vernega ljudstva nobenega prijatla na zemlji, tako tudi v kaki skrajni sili ne bodo imeli nobenega pribežališa, zunaj Boga. Ni dvomiti, da Velikega Pija v njegovem velikem upanji bode Božja previdnost ved;la ohraniti in ga varovati
tudi med „kačami in baziliski", braniti ga „pšice leteče po dnevi, kovarstva, ki se priplazi v temi ', kakor napada (garibaldovskih, bizmarških) demonov o poldan. Kaj pa bode delež tistih, ki so „zapušenemu" pomoč dolžni in se iz boječnosti pred antikristom in demoni umi kujejo, to vč Bog. Toliko je gotovo, da še naj man je hudo je tisto, ki zvestim in serčnim vernikom žuga. Hudobneža pa poslednjič ne čaka šiba, ktero je zaničeval, ampak pogin.
Listek za raznotero robo in blago*
Iz Ljubljane Drobtinice s pnpntvanja preČast. o. S«~ lezija Volčiča. (Dalje.) S»gedin (Szegedin), kraljevo ogersko svobodno in glavno mesto čongrajske stolice, ob Tisi, ima 75.000 prebivalcev. Deli se v pravo mesto, v terdnjavo, v gornje in spodnje mesto in je prav obširno. Oo. Frančiškani so v snodnjem mestu, njih du-hovnija ima čez 30.000 duš. Frančiškanska cerk«v je naj veči, kar jih ima mesto. Tu ii samostan, štirivogel nik, je velik: pervi raostovž v 1. nadstropji je dolg M stopinj, drugi 84, tretji 95, četerti 78 stopinj. Cerkev je 99 stopinj dolga, >i st. široka. Mesto je brez tlaka, blatnato in lužnato, torej nelepo. Ni ga vidili kamna r teh krajih. Ob hišah in preh-.dih se pokladajo hlodi, da ljudje morejo čez blato. Častnik, ki je v teh krajih imel preskerbeti oredprego za nadvojvoda Karola, mi je pra vil, da je dal le samo za-se 4 konje vpreči, vendar kar ni mogel dalje ter priti o pravem času. Prišel je nadvojvod še preden se je mogla predprega oskerbeti.
(Dalje sledi.)
Železnice so s 1. vinotokom (oktob.) zopet nekoliko spremenile svojo vožnjo. Na gorenski prihaja vlak v Ljubljano o poli treh (V?3) zjutraj, in 10 minutev pred poldnem ; — odhaja pa o minutev pred štirimi zjutraj, in ob štirih (4) popoldne. — Na južni železnici pa odhaja proti Dunaju ob štirih i4) zjutraj, in ob eoi «1) popoldne; proti Terstu p:i ob treh (3) zjutraj in «.i» četert na štiri (\44) popoldne. — Mešani in goren-ki vlak o teržnih dnevih hodita po navadi.
Ali sinemo domovino ..moliti"? ,.Moliti" smemo in smo dolžni le Boga samega, ne pa kake stvari. Tako uči katekizem in sploh sv. vera. Kdor bi kako stvar ,,molil", bodi si tudi naj svetejši, p. Marijo D., taki ni le krivoverec, on je malikovalec. Iz tega sleherni lahko sprevidi, kako napčno in spotikljivo je v pesmici in v lističu za mladino spevanje: ,,Domovino molim". Ako nemško ,,anbeten" ima tudi podobski (figurni) poni<-u za „močno ljubiti in čislati", to v slovenskem nikak r ne velji, in toliko bolj je obžalovati, da se je ta napada vpletla v sicer pošteni „Vertec", ki ga zlasti m!aJir:a bere, in pa v pes^m, kakoršne se rade ponavljajo, o prilikah deklamujejo ali celo pojejo. Tudi iz hervašk^ga, v kterem moliti pomeni ,,prositi", se ta izraz ne mor-, opravičevati. Gospod vrednik bi prav storil, ako bi svojim mladim čitateljem to zoperdogmatično pomoto pojasnil in opomnil, da se kaj tacega ne bode več ponavljalo. —
Naj omenimo o tej priliki, da tudi besedo ,.s'va. riti", ki pomeni: iz nič kaj storiti, kar je le Bogu lastno, začenjajo čedalje bolj zlorabiti za storiti, flarediti itd. Dajajte Bogu, kar je Božjega, človeku, kar je človekovega.
V Javor nad Sostrim. lokalijo s kakimi 450 dušan^i, 3 ure od Ljubljano,v ljudje prav močno žele dobiti duhovnega pastirja. Če nikakor ni moč, da bi kdo prt
tolikem pomanjkanji duhovnov za stanovitno prišel k njim, bi morebiti saj kteri gospodov, ki so v pokoju, šel k tem zapušenim ljudem, aa bi jim naj potrebniši reči opravljal po svoji zmožnosti, otroke učil itd. — Ljudje mu bodo radi pomagali za preživek. Zraven tega, kar je stanovitne plače, dobiva gospod precej radovoljne bire, nekaj v živežu in nekaj v denaru, derva, ima zraven duhovske hiše lep sadni vert ob enem za setev, še posebej travnik, njivo, da more imeti nekaj živine. - Se ve, da tacih primerljejev je že zdaj veliko in bode jih čedaije več. Kavno tako zapušenje ljudi pa prav očitno kaže, kakosni „prijatli našega naroda" so tisti, ki mladenče od duhovskega stanu odvračajo, jim semeniša, duhovne in njih stan na vse kriplje pristu dujejo.
Poskuinjo za dnhovnije so delali čč. gg.: Prim. Jan, Pet. Mohar, dr. J. Sterbenec, P. Režek in Al. Rožič.
Deržafni zbor se prične 20. tega mesca.
Za pomo£ ? sili. „Was hat man in lebensgefahr lichen Fallen zu thun, bis der Arzt erscheint? Nebst Hausmittellehre." — Ta knjižica ima samo 74 strani v osmčrki, pa obsega veliko dobrega in rabnega v hudih in nevarnih napadih ter boleznih, dokler ni zdravnika. Spisal jo je s pomočjo naj slavniših zdravnikov učeni P. Brunon Schon, minorit, dr. bogoslovja, modroslov-stva in blazih umetnost itd., ki ima v zadevnih rečeh mnoge skušnje. (Wien 1875 pri Mayer-u.) Naj slavniši zdravniki so ga budili, da naj izda to delce in so ga izdatno podpirali pri tem; toraj se ni bati ugovora, da se s takimi rečmi pride v razpor z zdravniki, da tudi lekarji domače zdravila pisano gledajo. Kazalo ima 61 tacih naglic in primerljejev.
T Insbruka bo 25. t. m. slovesno kronanje podobe M. D. naše ljube Gospe presv. Serca. Podoba je v ser-vitovski cerkvi, ta dan se bo pa v slovesnem sprevodu nesla po mestu in v jezuitovsko cerkev med zvonenjem vsih zvonov in z velikimi slovesnostmi kronala. Potem se bo pel „Maguifikat" in procesija gre zopet nazaj v ser-vitovsko cerkev, kjer se bo z zahvalno pesmijo in škofovim blagoslovom končala slovesnost za ta dan. — Sv. Oče so podelili za to priliko skoz 7 dni popolnoma odpustke. Te imenitne slovesnosti se bodo vdeležili kardinal-knez in nadškof Solnograški, knezoškof Sekovski in Kerški, škof Linški, in drugi, ktere je knezoškof Briksenski povabil.
Vodstvo južne železnice je od vsih svojih postaj v Insbruk in nazaj z osebnimi vlaki v vozovih 2. in 3. reda nepretergano vožnjo za tretjino znižalo. Kdor se hoče po znižani ceni voziti, mora imeti od vodja ondotne molitvene družbe na svoje ime zapisan in od železničnega vodstva v Insbruku stempljan listek. Znižana vožnja cena velja za čas od 22. vinot. do 3. listop. t. 1.
Laika zbornica je razrešena, 8. listopada bodo nove volitve in 23. listop. se snide nova zbornica.
Serčni in umni otroci- v neki vasi na Pruskem, ni davno temu, je liberalen učitelj dal v šoli liberalne volilne listke (to je, za volitev zoperverskih poslancev), da naj jih nes6 domu očetom. Joj, ko bi dober katolišk učitelj v prid poštenih poslancev kaj tacega počel, — to bi bil krič in guč! Kaj pa se je zgodilo? Pervi deček ogleda listek, vidi, da je liberaluh za volitev nasveto-van, položi listek zopet na mizo, pa odide; drugi otroci store ravno tak6. Le ena deklica nese listek do vr&t seboj, pa tudi ta se verne, dene listek na mizo in gre. Izmed vsih ne en otrok ni listka vzel seboj. — Bizmark, njegovi lizuni in „sužnji" po vsih deželah bodo še skušali, da „kulturkampf", to je, razširjanje poganstva, malikovavstva in sejanje spačenosti ima tudi svoje pri-
težnosti. Mali nedolžni imajo navadno bolj zdravo pamet kakor pa odrašeni, študirani, pa sprideni ljudje. Pač nas mora ta dogodba živo spominjati na besede: „Par-vuli ingredientur terram promissionis". (Deut. 1, 39.) In: „Ako se ne spreobernete in ne bodete kakor „mali", ne pojdete v Božje kraljestvo". (Mat. 18, 3.)
V katoliško Cerkev je prestopil vojvoda Northum-berlanški.
Iskrice ignacifanske
za vse dni v letu.
14. Tisti sme misliti, da je ime duhovna spolnil, kteri ni le samo sveta, ampak je tudi sam sebe prost (ki ne le ni na svet, ampak tudi sam na sebe ni navezan). (S. Ign. vitae 1. 3. §. 38.)
O veliko ime duhovna! Veliko predstvo, kteremu so knezi toliko predpravic, kteremu je Bog toliko plačil pripravi!! Ali da se pomen imena spolnuje, se pač veliko, in to ne kar bodi, zahteva.
Res je velika reč in vredna svoje hvale, iz ljubezni do Kristusa svet z njegovimi obljubami in upi velikoserčno pod noge vreči; toda ako duhoven ni samega sebe z vsimi vsojimi željami zapustil, bode v du-hovskem stanu sveta iskal.
Kaj pomaga Kristusa nasledovati, pa ne ga doseči? Kdor hoče k njemu priti, naj sam sebe zataji. Bog hoče, da se znebi vsake strasti; ako te le še nekoliko vklepa, lahko si zgubljen. Po obleki duhoven, po duhu posvet-njak — na obe strani omahuješ.
MHihovske spremembe.
Y Ljubljanski Škofiji: G. LuŠin Ant. v Selcah gre za duhov. pom. k bolehnemu g. fajmoštru na Ježico. — G. Škufca Ant. novop. v Selce. — G. Klinar Karol gre zavoljo bolehnosti iz Sturije k Novi Štifti v Sodraški fari; g. Erjavec Matija^ Oernega verha v Sturijo. — G. Klemenec Fr. gre iz Šempetra pri Slavini za vikarja v Zagorje; g. Jalen Sim., kapi. iz Košane v Šempeter; g. Žagar Fr. kapi. iz Knežaka v Košano. G. Hočevar Ant., kapi. v Starem logu, gre za farnega oskerbnika v št. Jošt. G. Tavčar Ign., lok. v Želimljah, je dobil faro Dolino, Želimlje so razpisane 6. okt. — G. Bernik Lor., fajm. v Kamni gorici, pa faro sv. Duha pri Kerškem; in Kamnagoriška je razpisana 8. okt.
JDobrotni darovi.
Za Dolence s točo poškodovane: Iz bohinske Bele po gosp. župniku J. Ederju 4 gl. 35 kr. (Ravno od tam 3 gl. 30 kr. za Retz in 2 gl. 35 kr. za Štajersko smo oddali v kn. škof. pisarno. Vr.)
Za verhniske pogorelce: Z Rudnika 10 gl. po gosp. fajm. A. Kerčonu.
Za sv. Očeta: G. M. Korošic 3 gld. 60 kr. — Is št. Ruperta 6 gl.
Pogovori z g g. dopisovalci.
Go6p. J. B. v Belle-Prairii v Ameriki: Doslo 3. oktobra ,,a propos" zadevnemu. Hvala!
Odgovorni vrednik: Loka JeraD. — Tiskarji in založniki: Jožef Blazoikovi dediči v Ljubljani.