15. štev.
V Ljubljani, dne 15. aprila 1911.
Leto lil.
Napredno kmetsko glasilo.
Izhaja vsako soboto in velja za vse leto za Avstro-Ogrsko 3 krone, za Nemčijo in druge dežele 4 krone, za Ameriko 1 dolar.
Posamezne številke veljajo 10 vinarjev.
Za oznanila [se računa: tristopna petit-vrsta 14 vin., vsa stran 48 K, pol strani 24 K, četrt strani 12 K, osmina strani 6 K. Pri vseletni inserciji primeren popust.
Dopisi se naj frankirajo in pošiljajo na uredništvo »Slovenskega Doma« v Ljubljani, Knaflova ulica št. 5.
Rokopisi se ne vračajo.
Naročnina in oglasi se naj psiiljajo na npravniitvo „Slov. Doma" * Ljubljani.
Na velikonočni ponedeljek
ob desetih dopoludne
se vrši v Ljubljani v »MESTNEM DOMU'1
Pridite na ta shod vsi kmetovalci-volilci iz ljubljanske okolice, da slišite, kako hočejo klerikalci oškodovati Ljubljano in njeno okolico.
Ljubljanske obč. volitve.
Po novem volilnem redu za mestno °hčino ljubljansko voli tudi približno de-'elsto okoliških kmetovalcev. Naši klcri-olci uiso dali tein kmetovalcem volilne Pravice iz gole ljubezni do našega okoli-°ga kmeta, temveč edinole zaradi tega, a zlorabijo teh devetsto okoliških kmeto-iz °CV *ei 80 P°'n«te mestne blagajne, da
Je pote mzamaše one luknje, ki so jih
spravili s svojo zavoženo politiko. Naši
r nlci so tako drzni in nesramni, da
smatrajo našega kmetovalca kot nekako
sredstvo, s katerim lahko delajo, kar se
,Hm zljubi. Po mnenju naših klerikalcev ni
naš kmetovalec za nič drugega na svetu,
nego, da polni one nikdar polne klerikalne bisage.
Ljubljanski meščan in okoliški kmetovalec sta do zdaj živela v najlepši slogi, v najlepšem sporazumljenju. — Okoliški kmetovalec je prinašal živila v mestu ter je tam prodajal meščanom. Ko pa najioči pomlad, pride meščan v ljubljansko okolico ter se tam navžije svežega zraka, obišče pa tudi svoje znance in izpije v njihovih gostilnah kozarec dobrega vina. Z eno besedo, ljubljanski meščan in okoliški kmetovalec sta takorekoč drug na druge-
I
ga. navezana. Tn navadno hudodelstvo bi bilo, če bi kdo skušal napraviti zdražbo med ljubljanskim meščanom in ljubljanskim okoliškim kmetom. To pa hočejo napraviti naši klerikalci, ki hujskajo kmetovalca zoper meščana. Tako delovanje je škodljivo. Naš ljubljanski okoliški kmetovalec ni več tako kratkoviden, da bi ne uvidel, da jc za njegov napredek edino koristno, da živi v lepem prijateljstvu z me-šča nom.
Seveda bodo prišli klerikalci, razni župniki in kaplani, ter vpili: V Ljubljani ji: vera v nevarnosti. To je laž, nesramna laž! V Ljubljani so1 napravili naprednjaki že zelo mnogo volilnih shodov, na katerih pa ni bila izrečena niti ena beseda o veri, ali cerkvi. Vedno in povsod se je poudarjalo samo to, da sc ljubljanski meščan ne pusti odreti od klerikalcev, ki kakor zavratni roparji preže, da bi ljubljanskemu meščanu izpraznili žepe.
Pri bodočih občinskih volitvah na belo nedeljo ne gre za vero, temveč za žep ljubljanskega prebivalstva, če bodo klerikalci izpraznili žepe ljubljanskemu prebivalstvu, tedaj se bo tudi ljubljanskemu okoliškemu kmetu slabo godilo, ker ne bo mogel v denar spraviti svojih pridelkov.
Tudi zn koristi ljubljanskega okoliškega kmeta se torej gre pri teh volitvah. In naravnost lahkomiselno bi bilo- od ljubljanskih okoliških kmetovalcev, če bi šli na klerikalni lim ter volili klerikalne občinske svetnike. Ljubljanski okoliški kmetovalec dobro ve, da je edino prav, da živi v prijateljsih razmerah z ljubljanskim meščanom. Vsled tega bodo ostala njihova ušesa tudi gluha za vse one hinavske laži, s katerimi jih bodo vabili razni klerikalni agitatorji v svoje mreže.
Resnica je, da je v ljubljanski okolici še nekaj takih, ki slepo verjamejo klerikalcem in njihovemu voditelju dr. Šušteršiču, ki je obenem tudi državni poslanec za ljubljansko okolico.
Toda, vprašamo vas, kaj je storil dr. Ivan Šušteršič v državnem zboru za ljub-
ljanskega okoliškega kmeta? Nič dobrega — pa mnogo slabega. Njegov zadnji čin v delegacijah jasno kaže, kakšno ljubezen goji ta takozvani zastopnik ljubljanskega okoliškega kmeta do ljudstva. Glasoval je za ogromne vojaške zahteve, ki znašajo >eč sto milijonov kron, in sicer za še enkrat tako visoko vsoto, kakor jo je zahtevala vlada.
Kjer so pa izdatki, mora biti tudi pokritje. In te ogromne vsote bo morala vlada pokriti z novim posojilom in z novimi državnimi davki.
In tako bo naš okoliški kmetovalec moral po zaslugi naših klerikalcev plačevati višje državne davke.
Ali naj potem naš ljubljanski okoliški kmetovalec voli v ljubljanski občinski svet pristaše one stranke, ki hoče uničiti ljubljanskega meščana in ki nalaga nova davčna bremena na ramena našega kmeta.
Nikdar ne!
Pri prihodnjih volitvah za ljubljanski občinski svet ne gre za politiko, temveč edino-le za to, kdo bo gospodaril z ljubljanskim premoženjem, kdo bo vodil upravo na ljubljanskem magistratu ter odločeval o davkih, katere mora ljubljanski davkoplačevalec plačevati.
Poživljamo torej vse ljubljanske okoliške kmetovalce, naj se ne dajo v svojo veliko škodo zapeljati od klerikalnih agitatorjev, ter naj volijo kandidate, ki jih je postavila narodno - napredna stranka. S tem koristijoi sebi. Če bodo pa volili klerikalne kandidate, zanetili bodo sovraštvo med meščanom in okoliškim kmetovalcem, ki bo gotovo zelo slabo vplivalo na kmetovalca. Zatorej pridite vsi vi, ki imate 'o-lilno pravico, v Ljubljano, na belo nedeljo med deseto uro dopoldne in četrto uro popoldne ter oddajte svoje glasove naprednim kanddatom.
Svojim prijateljem pa priporočamo, naj svojim sovaščanom obrazlože pomen teh volitev, ter jih naj odvračajo od klerikalnih agitatorjev.
Voliti-kmetovalci v ljubljanski okolici, pridite na veliki ponedeljek ob desetih dopoldne vsi v Ljubljano v Jeslni dom". *TWf
Kaj si je treba zapomniti za I ljubljanske občinske volitve?
Izvrševanj« volilne pravice.
Volilci in volilke izvršujejo svojo volilno pravico osebno, to jo, vsak volilee in volilka mora iti osebno volit.
Vsaka ženska, ki plačuje kakršenkoli davek, ima volilno pravico in voli, kakor smo že naglašali, osebno, a ne, kakor je bilo dosedaj v navadi, potom pooblaščenca.
Društva, družbe, ustanove, zavodi, korporacije, sploh vse, juridične osebe izvršujejo svojo volilno pravico po osebah, ki jih na zunaj zastopajo, ali pa po svojih pooblaščencih, ki pa morajo hiti moški.
Soposestniki davku podvrženega zemljišča, imajo skupaj en glas.
Ako ta soposestnika živita v zakonski skupnosti, potem voli za oba mož.
Ako pa soposestnika ne živita v zakonski skupnosti, lahko pooblastita enega izmed sebe, da gre za oba volit, ali pa tudi kakega drugega.
Vsak pooblaščenec pa mora biti tudi za sc volilee, in mora imeti, ko pride volit, v rokah pismeno pooblastilo, ki so je podpisali vsi soposestniki ali vsaj večina njih.
Ce so soposestniki samo moški ali pa moški in ženske, smejo dati pooblastilo enemu izmed moških soposestnikov ali pa kakemu moškemu volilcu.
Ako pa so soposestnice samo ženske, morajo pooblastiti eno izmed sebe, ali pa kako volilko.
Naglašamo vnovič: Pooblaščenec mora biti sam volilee, a ne sme prevzeti več kakor enega pooblastila.
Kakor smo že gori omenili, volijo društva, družbe, sploh razne korporacije po zastopnikih, to je po tistih osebah, ki jih na znnaj zastopajo.
Takšen zastopnik je tudi varuh mladoletnih.
Vsak zastopnik mora biti avstrijski državljan in vsaj 24 let star.
Zastopnik ne sme biti pod skrbstvom, ne sme biti aktiven vojak, ne sme uživati ubožnih podpor iz občinskih ali drugih javnih sredstev, in ne sme biti obsojen radi raznih nečastnih dejanj, kakor tatvine, sleparstva, goljufije itd.
V čemer pa se zastopnik razločuje od pooblaščenca, je to, da zastopniku ni treba, da bi bil za - se volilee in da lahko zastopa več volilnih upravičencev, ki ne morejo osebno voliti.
Vsak zastopnik se mora z dokumenti kot tak izkazati pred volilno komisijo.
Volilna dolžnost.
Opozaramo volilee in volilko, da je pri teh občinskih volitvah uveljavljena dolžnost, to se pravi — vsakdo, ki je v vo-llnih imenikih vpisan kot volilee ali volil-ka, mora voliti, to je, priti mora na belo nedeljo, dne 23. aprila med 10. dopoldne in 4. popoldne na volišče in tam oddati volilni kuvert z glasovnico.
Volilni dolžnosti niso podvrženi samo tisti, ki ne prebivajo stalno v Ljubljani.
Kdor izmed volilccv ali volilk ne pride k volitvi, bo po končanih volitvah pozvan na odgovor in kaznovan.
Volilne legitimacije in volilni kuverti.
Vsi volilci in volilke, ki so vpisani v volilne imenike, dobe najkasneje 5 dni pred volitvijo t. j. najkasneje do velikonočnega torka, dne 18. aprila po pošti volilne legitimacije ali izkaznice in volilne kuverte.
Volilna legitimacija služi v to, da se volilee ali volilka izkaže pred volilno komisijo, da ima res volilno pravico.
Zato mora vsak volilee ali volilka legitimacijo prinesti sabo na volišče.
Volilni kuverti so za to, da se vanje da glasovnica.
Ako bi kakšen volilee ali volilka najkasneje 48 ur pred volitvijo, to je do petka, dne 21. aprila ne dobil volilne legitimacije in volilnega kuverta, mora iti osebno na deželno vlado, Simon Gregorčičeva ulica v Ljubljani, pritličje, desno, kjer dobil potrebne volilne dokumente.
Pri volitvi se smejo uporabljati samo uradno izdani in z uradnim pečatom opremljeni volilni kuverti.
Ako volilni kuvert izgubiš ali pokvariš, dobiš lahko novega.
Sicer pa se volilnih kuvertov lahko kupi na magistratu, kolikor se hoče, toda treba je za vsak izvod plačati 2 vinarja, vendar pa je magistrat dolžan, volilne kuverte prodajati samo do petka, dne 18. aprila.
Končno se lahko volil n kuvert dobi tudi pri volilni komisiji.
Volilni kuvert za I. razred je — bel, za II. razred — moder in za III. razred — rdeč.
Na kuvertu ne sme biti napisanega ničesar drugega, kakor volilni razred (z
rimsko številko I., II. ali III.).
Nihče naj torej na kuvert ničesar ne zapiše, ker bo sicer njegov glas neveljaven.
Glasovnice.
Glasovnico si lahko sicer vsak sam pripravi, vendar pa je bolje, da se vsak volilee ali volilka zglasi pri kakem naprednem političnem društvu v Ljubljani, ali naravnost v pisarni narodno - napredne stranke v Ljubljani, Wolfova ulica, Dolenčeva hiša v I. nadstropju ter tam zahteva pravilno izpolnjeno glasovnico.
Glasovnica je pravilno izpolnjena:
Za I. volilni razred, ako je na glasovnici napisano: I. razred (ako napišeš arabsko številko tako-le 3. razred, je glasovnica neveljavna). — Narodno - napredna stranka — Ivan Knez.«
Za II. volilni razred sc mora glasiti glasovnica tako-le:
»II. razred. — Narodno - napredna ' stranka. — Fran Višnikar.«
Glasovnica za III. razred se glasi ta-to - le:
»III. razred. — Narodno - napredna stranka. — Doktor Ivan Tavčar.«
Vse tako izpolnjene glasovnice so veljavne.
Na glasovnici torej ni treba pisati imen vseh kandidatov, marveč samo prvo ime izmed kandidatov, ki jih je v dotičnem razredu postavila narodno - napredna stranka.
Prav posebno je treba pomniti, da se ne sme noben volilee ali volilka podpisati s svojim podpisom.
Sicer pa smo že gori naglašali: Naj se noben volilee ne muči, da bi glasovnico sam napisal, marveč naj se zglasi pri narodno - napredni stranki, ki mn bo dala na razpolago vse potrebne glasovnice.
Glasovnico za I. razred je treba vtakniti v — beli kuvert, glasovnico za II. razred v — modri kuvert, glasovnico za III. razred pa v — rdeči kuvert.
Na to je treba posebno paziti, zakaj ako deneš na primer glasovnico za III. razred v beli ali modri kuvert, ali narobe, je tvoj glas neveljaven.
Zato skrbno pazi, da deneš glasovnico I. razreda v beli, glasovnico II. razreda — v modri in glasovnico III razreda v rdeči kuvert.
Vsak kuvert, v katerem je glasovnica, je treba zalepiti in Ra skrbno čuvati, da se ne pokvari ali zamaže, ker sicer se glasovnica proglasi za neveljavno.
Kako se vrši glasovanje?
Volitve se prično, kakor je znano, v nedeljo, dne 23. aprila ob 10. dopoldne in trajajo do 4. popoldne.
Vsak volilee ali volilka naj pravočasno pride z volilno legitimacijo in z volilnimi kuverti, v katerih že ima glasovnice, ua volišče.
Prišedši na volišče, je treba predsedniku volilne komisije najprej pokazati volilno legitimacijo, nato pa se ran vroče v zalepljenem kuvertu glasovnice.
Predsednik položi kuverte, ne da 1)1 jih smel odpreti, v volilno posodo, za to določeno.
Volilee je s tem volitev opravil in se lahko odstrani, lahko pa tudi ostane, ker je volitev javna.
Volilci 'HI. razreda oddajo samo eno glasovnico v rdečem kuvertu.
Po dve glasovnice pa oddaš, ako si vo-lilec I. ali II. razreda, ker imaš potem volilno pravico tudi v III. razredu.
V tem slučaju boš torej oddal eno glasovnico za I. razred v belem kuvertu, oziroma za II. razred v modrem kuvertu in 7>oleg tega še eno glasovnico za III. razred v rdečem kuvertu.
Nove volitve članov in namestnikov občinskega sveta ljubljanskega so torej razpisano in se bodo vršile v nedeljo, dne 23. aprila 1911.
Začetek volitve je ob 10. dopoldne; oddajanje glasov se sklene ob 4. popoldne.
Z ozirom na ogromno število volileev in volilk je določenih 19 volilnih komisij.
V svrho, da bo vsak vedel, kje bo moral voliti, naj navedemo uradno razvrstitev:
A. Vse ženske - volilke volijo v poslopju mestnega dekliškega liceja, Blel-weisova cesta št. 23, v treh voliščih, za kojih vsako se postavi ena volilna komisija, in sicer po sledečem redu:
Ženske . volilke začetnih črk volijo:
A do J v telovadnici v pritličju,
K do P v učilnici v I. nadstropju,
R do Ž v risalnici v II. nadstropju.
B. Vsi ostali volilci - upravičenci, t.
J- oni moškega spola — bodisi da izvršuje* 3° volilno pravico osebno ali kot zastopniki. odnosno pooblaščenci, volijo po skupi« »iah v naslednjem določenih na nastopnih
v°lišcih:
'°Hlni upravičenci začetnih črk volijo: A in B
v Vrtni dvorani hotela »Ilirija«, Kolodvorska ulica.
C, C in I)
v telovadnici I. državne gimnazije, Tomanova ulica.
Volilci-kmetovalci v ljublj.
Ljublj. občinske volitve.
Kmetovalci - volilci iz ljubljanske okolice! Ne poslušajte klerikalnih agitatorjev, tudi ne svojih župnikov, kaplanov, ker nimajo ljubljanske občinske volitve z vero prav nič opraviti. Gre edino-le za žepe ljubljanskega prebivalstva in okoliškega kmeta, katere hočejo klerikalci izprazniti ter napolniti svoje nikdar polne bisage.
* *
*
Kmetovalci - volilci v ljubljanski okolici! Ne dajte svojih izkaznic, ki jih dobite za občinske volitve ljubljanske, nikomur iz rok! Ne zaupajte jih nikomur, ker vas hočejo klerikalni agitatorji za nje oslepariti.
* *
*
Kje se zbirajo ljubljanski okoliški kmeto-volei na belo nedeljo pred volitvami?
Ker bodo klerikalci na vse načine begali ljubljanske okoliške kmetovalce na belo nedeljo pred volitvami, poživljamo vse one okoliške kmetovalce, ki hočejo sami sebi dobro in ki nočejo postati žrtve klerikalne požrešnosti, da se skupno zbirajo na belo nedeljo okoli devetih dopoldne v sledečih gostilna:
Volilci iz Št. Vida, Dravelj, Kosez in okolice — pri »Slepem Janezu«.
Volilci iz Ježice, Črnuč, Kleč, Savelj in okolice — pri »Figablrtu« in v gostilni
E, F in G
v telovadnici II. državne gimnazije, Poljanska cesta.
H, I, potem J do vštevše št. 2700 imenika III. volilnega razreda v dvorani »Rokodelskega doma«, Komenskega ulica št. 12, I. nadstropje.
J (vsi ostali, vštevši vse dodatne vpisane) in K do vštevše št. 3400 imenika III. volilnega razreda v veliki dvorani hotela »Union«, vhod skozi duri v Frančiškanski ulici.
L
v šolski dvorani mestne dekliške osem razred ni ce pri Sv. Jakobu, Sv. Jakoba trg.
M
v pritlični veliki učilnici mestne dekliške osemrazrednice pri Sv. Jakobu, Sv. Jakoba trg.
N, O, potem P do vštete št. 5400 imenika III. volilnega razreda v telovadnici I. mestne dekliške ljudske šole, Komenskega uliea.
P (vsi ostali, vštevši vse dodatno vpisane) v pritlični učilnici I. mestne deške ljudske šole, Komenskega ulica.
R
v mali dvorani v »Narodnem domu«, pritličje, dvorana trgov, draštva »Merkur«.
S do vštete št. 7000 imenika III. volilnega razreda
okolici, ne dajte se begati
»Aurovili dedičev« poleg topničarske vojašnice.
Volilci z Viča, Gline, Brezovice, Dobrovo In okolice — pri »Francelju« na Tržaški cesti in pri »Marčanu« na Rimski cesti.
Volilci z Barja in okolice — pri »Češ-uovarju«, »Ribiču« in »Rastoharju« na Dolenjski cesti.
Volilci iz Stepanje vasi, Bizovika In okolice pri »Belem konjičku« na Poljanski cesti.
Volilci iz občin Snebrje, Moste, Obrije, Tomačevo, Šmartno ob Savi In okolice pri »Zupančiču« na Martinovi cesti.
Kmetovalci, pridite vsi in ne dajte sc begati od klerikalnih agitatorjev, ki vus hočejo samo oslepariti.
* *
*
Klerikalci — škodljivci ljubljanskega okoliškega kmetovalca. Ljubljanski okoliški kmetovalec se predvsem s tem preživlja, da vozi v Ljubljano razna živila, zelenjavo in drugo, ter prodaja to ljubljan-skm gospodinjam. Klerikalcem pa to ni nič kaj všeč. V Ljubljani je polno nun in frančiškanov, ki imajo velikanske vrtove, na katerih sade različno zelenjavo, ki jo potem prodajajo na ljubljanskem trgu, ali pa kar pod roko ljubljanskim gospodinjam, in sicer za ceno, za kakršno naš kmetovalec nikakor ne more dajati svojih pridelkov. S tem delajo velikansko škodo na-.
v veliki dvorani v »Mestnem domu«, vhod od Streliške ulice.
S (vsi ostali, vštevši vse dodatno vpisane, in Š
v veliki dvorani v »Mestnem domu«, vhod nasproti mestni ledenici.
T in U
v telovadnici II. mestne deške ljudske šole, Cojzova cesta.
V in W
v pritlični učilnici II. mestne deške ljudske šole, Cojzova cesta.
Z in Z
v mali dvorani v »Ljudskem domu«, Streliška ulica št. 12, I. nadstropje.
Za glavno volišče (§§ 38 in 4G obč. volilnega reda) je določena velika dvorana v »Mestnem domu«, volilna komisija XVI.
Volilnim upravičencem se dostavijo volilne listine (volilne izkaznice in volilne kuverte) v smislu § 23. obč. volilnega reda pravočasno po pošti.
Volilni upravičenci, ki niso dobili iz kakršnegakoli vzroka svojih volilnih listin najkasneje 48 ur pred dnevom volitve, dobe lahko osebno pri c. kr. deželni v ladi, vhod iz Simon Gregorčičeve ulice, pritličje na desno.
od klerikalnih agitatorjev!
šemu kmetovalcu. Naš kmetovalec seveda tega ne vidi in ne ve, ker delajo to skrivoma, in še vedno verjame zapeljivim, hi--navskim besedam naših klerikalcev. Klerikalcem ne gre za nič drugega, nego da bašejo svoje bisage. In s kmetom delajo teko, kakor tisti, ki je svojega prijatelja z eno roko objemal, z drugo mu je pa denar iz žepa kradel. Mi pa pravimo: VI, kmetovalci v ljubljanski okolici, odprite oči in oglejte si te svoje največje škodljivce. Tisti pa, ki imate volilno pravico za ljubljanski občinski svet, pokažite na belo nedeljo tem škodljivcem, da nočete še nadalje prenašati komande teh klerikalnih škodljivcev in volite v občinski svet ljubljanski može, katere je postavila narodno - napredna stranku kot kandidate.
*
*
Klerikalci in gostilničarji v ljubljanski okolici. V ljubljanski okolici imamo precej gostilničarjev, ki so v svoji zaslepljenosti pristaši klerikalne stranke. S tem ti gostilničarji v lastno skledo pluvajo in si sami dajo vrv okoli vrata. Kakor znano, so pa klerikalci najhujši nasprotniki gostilničarjev. Vsi njihovi časopisi dan za dnevom hujskajo zoper gostilničarje, poživljajo ljudi, naj ne pijejo vina in naj ne hodijo v gostilne. V Kresnicah je na primer ondotni župnik celo izposloval od občinskega odbora, da morajo biti gostilne ob nedeljah in praznikih, ko se bere maša,
oziroma popoldne krščanski nauk, zaprte. Tudi v ljubljanski okolici nameravajo duhovniki to uvesti. S tem je pa gostilničarska obrt v ljubljanski okolici uničena, kajti Ljubljančani ne bodo tako neumni, da bi čakali dovoljenja župnikovega, kdaj pojdejo v gostilno. Gostilničarji v ljubljanski okolici se morajo vsled tega še v pravem času upreti tej nakani. Izstopijo naj iz klerikalne stranke, ki jim le škoduje. Vprašamo pa tudi te gostilničarje, ali vam je mogoče, še voliti take občinske može, ld na povelje kakega župnika uničujejo vašo obrt. Najbrže ne! Vsled tega pa pozivljemo tudi one gostilničarje v ljubljanski okolici, ki imajo volilno pravico za ljubljanski občinski svet, naj ne gredo na lim svojih največjih sovražnikov, klerikalcev in naj volijo kandidate, katere je postavila narodno - napredna stranka.
*
Darjani dobe vodovod! Naši Barjani so največji reveži. Ni dosti, da imajo leto za letom povodnji, ki jim pokončajo časih vse pridelke, s katerimi preživljajo' sebe in svojo družino, boriti se morajo še zoper različne bolezni, katere povzroča slaba, smrdljiva pitna voda. V deželnem zboru so klerikalci najeli posojilo deset milijonov kron. S tem denar jem bodo gradili po deželi vodovode, osuševali itd. — In vsakdo bi pričakoval, da se bodo ti klerikalci spomnili tudi naših revnih Barjanov ter jim zgradili prepotrebni vodovod. Toda klerikalci tčga niso storili in tudi nočejo storiti. Na zadnjem shodu pri »Ma-renčetu« je neki klerikalec na vsa usta povedal, da Barjani ne potrebujejo vodovoda. Mesto Ljubljana bo plačevalo od teh desetih milijonov kron več nego tri milijone kron, čeprav ne bo od tega dobilo niti vinarja. Vsled tega pa zahteva narodno-napredna stranka, da se mora Darjanom s tem denarjem zgraditi prepotrebni vodovod. V bodočem občinskem svetu bodo narodno - napredni občinski možje predlagali, naj se ljubljanski vodovod podaljša na Barje. Ker pa Ljubljana ne dobi, kakor smo že omenili, od onih treh milijonov, katere bo morala plačati, niti vinarja — bodo narodno - napredni občinski možje v ljubljanskem občinskem svetu zahtevali, naj se od teh milijonov da primerna vsota za zgradbo vodovoda na Barju. Odvisno je torej od bodočega občinskega sveta ljubljanskega, če dobe Barjani svoj vodovod. Le, če bo imela narodno - napredna stranka v bodočem občinskem svetu veliko večino, bedo dobili Barjani svoj vodovod. Zatorej je dolžnost vsakega Barjana, da voli narodno - napredne može na belo nedeljo v ljubljanski občinski svet.
Razgled po Kranjskem
r Kaj je škof dr. Jeglič Bonaventura?
On jo od najvišje posvetne in cerkvene oblasti postavljeni ali imenovani najvišji dušni pastir in poveljnik vseh duhovnikov ali dušnih pastirjev vojvodine Kranjske — in nič drugega! Nima se torej prav nič brigati za posvetne zadeve onih državljanov, ki so le v cerkvenih in duhovskih vprašanjih podvrženi cerkvenim postavam; on ima torej vsled svojega poklica ali čisto duhovskega stališča opustiti vsakršno poseganje in vmešavanje v posvetna, politična vprašanja! — Njegova dosedanja vznemirjajoča politična akcija pa se nikakor ne strinja z njegovim vzvišenim dušepastirstvom ter je v direktnem protislovju s Kristusovimi nauki, ki je trdil:	»da njegovo kraljestvo ni od tega
sveta!« — Prevzvišeni, ako se boste vtopili na veliki teden v globoke misli ljubezni polne božanstvene ideje spasitelju sveta, ki je na križu viseč prosil svojim sovražnikom in preganjalcem božje milosti in odpuščanja — potem nikakor ne morete strinjati se z onimi, zaničevanja vrednimi nauki Svojega podrejenega vam duhovništva, da naj se sovražniku zabode nož v srce, da bode takoj izdihnil!! — Ako se boste ravnali po teh svojih pismoukih in zvitih farizejih, potem ne morete nikdar igrati vloge velikega Melkizedeka in tudi ne boste prenovili svojih vernikov v Kristusu-kralju, ki je učil: »Ljubite se med seboj in dobro storite svojim nasprotnikom!«
r Klerikalci so odstranili na j večjega dobrotnika naših bolnikov. Ni ga človeka na Kranjskem, ki bi ne poznal doktorja Šlajmerja, ki je. leta in leta delal v ljubljanski bolnici, ki jo s svojo spretnostjo rešil tisoče in tisoče gotove smrti. Vsi ti se ga spominjajo s hvaležnostjo in ljubeznijo. Pa ne le samo ti, temveč tudi rodbine, katerim je ta človekoljubni zdravnik rešil bolnega očeta, bolno mater. In vendar naši klerikalci niso mogli živega videti tega zdravnika. Nagajali so mu, metali so mu polena pred noge, zaničevali so ga iz hvaležnosti, ker ni razločeval pri svojih bolnikih ali je ta klerikalec ali liberalec, bogatin ali revež. Vsem je bil oče, ki pozna edinole ljubezen in samo ljubezen. Klerikalci, ki pravijo, da so nasledniki Kristusovi, so doktorju Šlajmerju popolnoma zagrenili življenje. Toliko časa so ga dražili, da se je moral umakniti ter zapustiti bolnico. Gospoda doktorja Šlajmerja ni več v ljubljanski bolnici, nič več ne bo pomagal tistim, ki bodo iskali zdravja pri njem. In kdo je temu kriv? Naši klerikalci, ki še tako človekoljubno delo zaničujejo, če ga ne izpolnjuje njihov somišljenik. Poglejte, prijatelji, kam zapelje, človeka strast. Onim pa, katerim je doktor Šlajmer rešil življenje, pa rečemo: Ce to edino delo kle-
rikalcev ne zasluži, da se pljune na klerikalce —- tedaj nimate nobenega seštevanja do tistega, ki vam je rešil življenje. Ce premislite dobro to grdo- in nehvaležno postopanje naših klerikalcev proti velikemu dobrotniku doktorju Šlajmerju, tedaj morate priti do spoznanja, da klerikalci niso vredni vašega zaupanja. Obrnite se proč od teh škodljivcev vsega, kar je dobro, pokažite vrata vsakemu vsiljivemu klerikalcu in postanite samostojni. Ne bojte se no škofa, ne fajmoštra, ne župnika, ker ti nimajo prav nikakoršne moči nad vami. Vi jih plačujete, vi jim dajete njihov kruh — in vi ste torej njihovi gospodarji! Zapomnite si to in delajte po tem — in kmalu bodo postali ponižni.
r Prepovedan sejem na Vrhniki. Okrajno glavarstvo naznanja, da se prepreči nadaJjno razširjevanje kužne bolezni na gobcu in parkljih med parkljavei, prepoveduje se blagovni in živinski sejem na Vrhniki dne 18. aprila t. 1.
r Lahko je govoriti, ni pa mogoče dokazati, da je katera cikorija boljša od »Kolinske kavne primesi«. 0 tem se lahko vsak prepriča na prav enostaven način, kdor še o tem ni morda prepričan. Samo enkrat naj »Kolinsko kavno primes« poskusi in videl bo, da je ona tako izborna, da je nobena druga niti od daleč ne doseza. Slovenske gospodinje in sploh slovensko občinstvo bi opozorili pri tej priliki tudi na list, ki ga izdaja »Kolinska tovarna«, na »Slovensko Gospodinjo«, ki je edini slovenski ženski list. Prinaša zanimive članke poučne in zabavne vsebine, ne velja pa
— nič, kar je vsekako velika redkost. Kdor hoče dobivati »Slovensko Gospodinjo«, ki izhaja vsako tretjo soboto v mesecu, popolnoma zastonj, naj blagovoli samo vposlati svoj naslov »Kolinski tovarni« v Ljubljani, Martinova cesta. — »Slovenska Gospodinja« začne v prihodnji številki (maja meseca) velezanimiv humoristični roman.
— »Kolinsko kavuo primes« prav toplo priporočamo!
Dolenjske novice o
d Iz vaške okolice. Veste, g. urednik, nič dobrega nam kmetom ni pričakovati. Delo na polju nam bo vsled sedanjega neugodnega vremena zelo zaostalo. Vremenski preroki napovedujejo vroče in suho leto, vsled česar bodo v jeseni tudi suhi naši žepi. Kmeta res vsepovsod tepe. Muči se in dela. Kar bi imel pa vsled truda svojih žuljavih rok spraviti v kaščo, po tem so pa stegne neštevilno rok. Toda kaj briga tiste, ki nas odirajo, če je naša kašča in želodec prazen, ker itak ne poznajo sočutja in usmiljenja. Pri vsem tem pa hočejo biti še naši absolutni gospodarji. In gorje tistemu, ki se jim brezpogojno ne kloni. Tudi vaški kaplan Majdič je eden tistih, ki hoče , da bi mu vsa fara kimala. Ker se je pa prepričal, da tega ne bo nikdar dosegel,
[
15- žtev-     S L O V E N|S K I DOM.	Stran	5.
zato si prizadeva v vsaki številki »Domo-
juba« z lažmi, hujskanjem in sumničenjem grditi pristaše napredne stranke. V zadnjem času je začel oznanjevati celo bojkot. Napredni vaški trgovci in gostilničarji! Ali se vam ne zdi, da diši to že po kriminalu? Cernu neprenehoma mirno požirate različne napade in prizanašate črnemu razdiralcu miru v naši faril Vzemite si za izgled sosedne Kolovratčane. Tudi ti so dolgo trpeli, ko pa je bila mera običajnih ljubeznivosti onddotnega župnika polno, so jo pri sodišču v Litiji spraznili, zraven pa tudi olajšali župnikovo mošnjo. Tako je prav! Zatorej pustite tudi vi strah pred talarjem in prikrajšajte zlobni jezik maziljenega hujskača. V samohvali pa je ta Majdič nadmojster. Kar on s svojimi kimavci ukrene, je vse briljantno delo. Pravi, da dela njegova stranka mirno in tiho. Slišal sem pa, da sta se pred nekaj dnevi načelnik čukov in njegov društveni sobrat in za silo mežnar prepirala in tepla, da sta spravila pol Vač pokonci. Nato je pritekel načelnik v neko hišo bos in raz-mršen ter potem na peči spal toliko časa, da se mu je razkadil žgani alkohol. Aln se taki in enaki škandalčki tudi imenujejo mirno in tiho delo? Ker Majdič vedno poživlja svoje pristaše z geslom: »Svoji k svojim!« proti naprednim trgovcem in go stilničarjem, hotel sem se prepričati, kako to geslo klerikalci sami proizvajajo. Zato sem jo mahnil k Bazistu, moj prijatelj pa k Osoleli, a prepričala sva se, da se v obeh gostilnah toči nem. pivo, katerega založnik je nemčur Elsner v Litiji. Zatorej: »Svoji k svojim!« Nos pa ima kaplan Majdič jako dober. Vsako brezpomembno malenkost takoj izvoha, le tega še ni povedal, kdo je uzmovič golobov na Kleniku in v kateri hiši se je obirala delikatesa. Tudi v spovednici je strog sodnik. Neki sedemdesetletni mož mu ni hotel obljubiti, da ne bo več bral »Slovenskega Doma«, pa je dobil »ta suho«. Ce mu Bog da zdravje, bo kolač in pleče v praznikih lahko brez odveze jedel. Še marsikaj bi vam, gospod urednik lahko pisal, ker smo pa ravno v aprilu, bo še dovolj slabega vremena in zato vam in vsim bralcem »Slovenskega Doma« veselo Alelujo	Štefan Daniš e.
d Stepanja vas. Brezposelna natakarica Marija Ješelnik je izmaknila Katarini P i s a r i k v Štopanji vasi ročni stroj za pletenje nogavic, vreden 300 kron, nekaj volno in več parov neizgotovljenih nogavic ter jo je neznano kam popihala.
d Škofljica. K kolarju Jan. Ahlinu je prišel 70 let stari prosjak Matevž Ko-p a č iz Črnega vrha prosit prenočišča, kar mu je ta tudi dovolil. Drugo jutro ni mogel revež vstati, tožil je o notranjih bolečinah, tretji dan je pa izdihnil. Oslabelost m mraz sa bila vzrok njegove smrti.
d Iz Mirne na Dolenjskem se nam piše: Pretečeni teden nekega večera okoli 7. se •1° razsrdil župnik Kocijančič nad svojo deklo Marijo Debevčevo ter jo je prav po-
šteno naklestil, da je bila drugi dan na več krajih črna. Ropot je bil tak, da sta prišla na pomoč hlapec in druga dekla. Toda tudi ta dva nista ničesar opravila, temveč sta jih najbrže tudi dobila. Kakor smo izvedeli, je dobil Kocijančič ultimatum, naj gre. Mi smo le radovedni, kdaj pobere šila in kopita, vsaj tak župnik, katerega nihče od faranov ne spoštuje, vendar ne more uspešno svoje službe opravljati. Nekdaj se je izrazil, da o sv. Jur ju ne pojde on. temveč organist. Pri nas smo že navajeni na to. Imeli smo za časa župnikovanja Kocijančičevega že toliko organistov, kolikor je dni v letu.
d Podturen pri Toplicah. Surovina prve vrste je okoli 24 let stari delavec Jože G i m p e 1 j. Kar zasluži, vse zapije, potem pa je v nadlego celi okolici. Doma razbija, prežene svojo mačeho in jo opsuje z najgr-šimi imeni. Dne 25. marca t. 1. je prišel Gimpelj precej natrkan prod hišo Jožeta Makovca, v kateri so biti trije mali otročiči sami doma in ravno pri večerji. Najprej je udaril s kolom po oknu, ki ga je dodobrega razdrobil. Nato je začel preklinjati in vpiti, da mora do hudiča vse zbiti, kar je živega. Otroci so bili seveda vsled strahu na pol mrtvi. To ravnanje pa surovežu še ni bilo dovolj. Vrgel je precej debel kamen skozi zaprto okno v sobo. Okno je seveda popolnoma razbil, pa tudi pod stropom visečo in gorečo petrolejko bi bil lahko zadel. Seveda bi bil nastal potem požar, ki bi bil gotovo zahteval človeške žrtve. Prav lahko bi bil pa zadel in poškodoval tudi katerega izmed otrok, katerih nobeden ni bil star več ko 11 let, in ki so se od stralm otrpli gnetli za mizo. Ko je prišla mati otrok domu, je metal Gimpelj še vedno' kamenje v hišno steno. Mati je morala z otroci vred pobegniti k sosedu. Nato je šel Gimpelj domov, kjer je razbil prav vsa okna na drobne in najdrobnejše kosce. Tedaj si je šele ohladil živinsko srce, vlegel se in spal spanje pravičnega. Kazni se itak ne boji ter pravi, da je naredil to zato, da bi bil zaprt. No, se mu lahko pomaga!
d Krško. Najraje obiskujejo tatovi iz sosedne Hrvaške sejmove v Brežicah in v Krškem, ker jo v slučaju nevarnosti hitro lahko pobrišejo zopet čez mejo. Ni ga skoraj sejma, da bi v Krškem ne prijeli kakega umoviča. Tudi dne 18. t. m. so prijeli orožniki nekega okoli 40 let starega Hrvata po imenu Janko Imbrešič, ki je po lastni navedbi doma z Radekovega pri Kraljevcu. Imbrešič je prišel z več ženskami vRupertovo gostilno v Krškem, kjer so nekaj jedli in pili. Ženske so nato odšle, pa se je vedno zopet ena ali druga vrnila k Imbrešiču, ki se je pa tudi sicer tako čudno in sumljivo obnašal, da je postala pozorna gostilničarjeva hči Amalija ter je opozorila nekega mimoidočega orožnika na Imbrešiča. Ko je hotel oditi Imbrešič iz Krškega, so ga orožniki ustavili in aretirali. Dobili so pri njem pet parov čisto no-
vih čevljev in dvajset takisto čisto novih polsvilnenih rut. Kakor se je pozneje dognalo, so bili čevlji ukradeni s stojnice Jožetu Višnikarju, čevljarju v Radečah, naglavne rute pa Janku Zalaščeku, trgovcu v Boštanju pri Radečah. Nedvomno so ženske kradle in nosile ukradeno blago shranjevat Imbrešiču, ki pa seveda noče izdati svojih tovarišic. Najbrže so bile sorodnice ali pa sosede Imbrešiča, kar se boi pa že dalo dognati, saj ima zdaj v rokah vso zadevo sodišče. Upamo, da bodo ptički izgubil veselje poletaviti na kranjske sejme.
d Drnovo pri Krškem. Dne 24. marca zvečer o mraku je prinesel posestnik Janez Slopar od kovača pl ug domov. Ko so potem večerjali, je izbruhnil v šupi ogenj, ki se je tako hitro razširil, da ga ni bilo mogoče pogasiti in je vpepelil šupo in hišo, iz katere niso mogli razen ene škrinje skoraj ničesar rešiti. Velika sreča je bila, da ni pihal veter takrat, ker bi bila sicer skoraj gotovo pogorela cela vas. Stopar je zavarovan pri »Dunavu« za 1900 K, škode pa je menda tudi toliko. Na vsak način je morala zanetiti hudobna roka, ker neposredno pred izbruhom požara ni bilo nikogar v šupi. Goreti je začela koruznica. Radi različnih okolnostij in sumljivih dejstev so začeli sumiti Stoparja, da je sam zažgal, da bi dobil razmeroma visoko zavarovalnino. Sosedje smo mnenja, da Stopar tega ni naredil. Ker pa se je Stopar že preje na pol odpravljal v Ameriko, se jo sum še povečal in so Stoparja zaprli. No, sodna preiskava bo že dognala, ali je res kriv Stopar ali je iskati hudobne roke drugje.
d Spodnja Slivnica. Pri nas se že od pustnega torka bije strašna ljudska vojska. Neverjetno, koliko do najsurovejših strasti razhičenega gneva črnega sovraštva med prebivalci ene in iste vasi. Spodnja Slivnica je skoro gotovo dr. Šušteršičev volilni okraj — prav gotovo pa ena izmed najbolj zagrizenih klerikalnih vasi. Zaradi te vojske je bila 7. t. m. cela vas pred kazenskim sodiščem. In zakaj ta vojska? Cujte in strmite: zaradi vaške lipe. Pravzaprav le zaradi bahatosti in maščevanja samo enega človeka, glavnega kolovodje te ljudske vojske. Blizo 300 let je stala tamkaj sredi vasi stara, ponosna vaška lipa; na občinskem svetu, tik pred gostilno Jakoba Šemeta. Odkar pomnijo, je ta hiša od stare lipe vživala pravice služnosti. Polagali so drva ob nji, obirali so ji cvetje, njeno senco so vporabljali za gostilniško obrt. Pod to lipo se je shajalo od poletnih večerih po težkem vsakdanjem delu in ob nedeljah in praznikih tudi že popoldne staro in mlado iz vasi. Nikomur ni bila na potu, vsakemu pa ljuba in draga kot edini spomin iz onih časov, ko ni bilo na Spodnji Slivnici še nobene sedaj stoječih hiš. Zdaj pa poslušajte, zakaj je moral ta vaški ponos pasti pod sekiro in žago: Nekoč na nekem sejmu je eden France Bavdekovih prijateljev izpodnesel Scmetu
stol, tako, da je padel in se hudo poškodoval. Šeme je tožil, oni je bil zaprt. Od tedaj izvira sovraštvo med Šemetom in Bavde-kom. To sovraštvo je rodilo že mnogo zla in posledic tožba, a do pravcate splošne ljudske vojske je prišlo šele na pustni torek. Na hujskanje Franceta Bavdcka se je v družbi še drugih dveh občinskih odbornikov: Janeza Grudna in Janeza Vovka sklenilo, da se stara lipa poseka. To naj bi bil za Šem e ta vrhunec maščevalnosti. Kakor sklenjeno’, tako storjeno. Bavdek in njegovi zavezniki so prišli z žago in sekirami oboroženi ter na ukaz Bavdeka: »Semetova drva od lipe proč, lipo posekat, prostor hočemo imeti,« so začeli svojo »krščansko« delo. Kmalu nato prihiti tja Jakob Šeme. Ker je ugovarjal proti takemu vandalizmu, ga je Bavdek sunil v prsi in usta tako, da je bil Šeme ves krvav. Med tem ko gre v hišo se izpirat, pride njegova žena Jera na lice mesta z besedami: »Ti hudič, boš mojega moža pretepaval,« sune z okle-ščkom proti Bavdeku. Ta ji iztrga iz rok oklešček, jo udari ž njim od zadaj, spredaj pa z roko po zobeh. Tudi Jera je bila takoj vsa krvava. Razjarjena prime za žago, hoteč ustaviti nadaljno podžaganje lipe. Takrat pa Bavdek kot divji tiger skoči proti Jeri, jo prime za rame, jo zavrti okoli, pahne po drveli, jo tlači k tlom ter kakor besen vpije: »Možje, dajte mi štrik, boin zvezal vraga, menda ta hudič nori.« Zdaj so pritisnili sosedje od vseh strani, Jera se je s skrajnim naporom oprostila mučnega položaja. Komaj da je vstala, je že Janez Vovk, drugi občinski odbornik, zavihtel sekiro nad njo ter ji grozil, da jo bo. Jera zavpije: »Le udari!« Tedaj so nekateri treznejši sosedje zavpili:	»Babe	se	ne
sinejo tepsti« Katoliških občinskih odbornikov je postalo vendar malo sram, Jera je brez nadaljnih napadov odšla. To približno je glavni del vojske. Nadaljevala se je potem še s surovimi psovkami na naslov moža in žene Šeme; te psovke pa diše, preveč po »katoliško«, da bi jih tu ponavljali. Udeležila so jih je tudi žena Vovkova. Janez Gruden kot tretji Bavdekov zaveznik je potem šel k Šemetu v gostilno nadalje izzivat. Dejal je Šemetu: »Ti sl norec, popolnoma neumen, mojega otroka .. t več ve kot tvoja glava. (Prav po katoliško.) Namesto, da bi to vojsko za požgano lipo končali, so jo šele prav nadaljevali.Bavdek se je čutil na svoji časti, ker ga je ženska natepla, užaljenega in je šel tožit. Za njim seveda tudi drugi užaljeni (?) občinski svetovalci. Jakob in Jera Šeme sta bila obsojena. Vrnila sta pa nazaj nasprotno tožbo. Dne 7. popoldne, kakor rečeno, je bila cela vas na ljubljanskem sodišču. Kakor tigrom so se bliskale oči, strele jeze so švigale iz oči v oči. Posebno Bavdek je nastopal kot bi bila cela Ljubljana njegova. Ko' se je prečitalo izpričevalo župana, da ni bil noben teh treh odbornikov upravičen posekati občinsko lipo, je samozavestno izrekel: »Kaj tak župan! Kaj taka izpričc-
vala! Prinesem jih en koš boljših kot so ta, če jih hočete.« Zaslišalo se je le kakih 14 prič, druge so bile odveč. Razsodba se je pa tako glasila, da je France Bavdek obsojen na 60 kron ali en teden zapora, Janez Vovk in Gruden na 20 kron in Marija Vovk na 10 kron. Bavdek pa še posebej plača 16 kron za bolečine in zdravnike; vsi štirje pa na precej debele stroške. ■— Posebno žalostno pa je: Te vojske ne bo še konca! Ne s tožbami v Ljubljani, še manj pa z novimi prepiri in pretepi doma. — To torej je tisto naše dobro krščansko ljudstvo, — to torej je sad duhovniške vzgoje in dr. Šusterši-čevih političnih liujskarij! Ne ljudstvo, glavna krivda zadene tiste, ki to ljudstvo vodijo in ga zapeljuje! — Radovedni smo, če se bodo tisti, katerim se je zgodila krivica, odvrnili od stranke, ki dela samo zdražbe in sovraštvo.
d Predgrad. Cestnemu delavcu Ivanu Lončariču je robat kamen poškodoval levo oko.
d Lukovica pri Ribnici. Dninarju Josipu Š o 1) a r j u je odskočil les, ko je cepil, na desno oko in mu je desno oko težko poškodoval.
d Kočevje. Dne 6. aprila je rudarja Janeza Skoka pri delu v premogokopu v Kočevju zadel na glavo težak kos premoga, ki se je odtrgal nad njegovo glavo. Nezavestnega so ga prepeljali v deželno bolnico v Ljubljani.
o Gorenjske novice o
g Št. Vid nad Ljubljano. Žalostne razmere so v naši šoli, odkar nam je došel za šolskega vodjo Slomškar Zajc. Zanemarjen je šolski pouk ne samo v šoli pri teoretičnem pouku, temveč tudi praktično. Šolski svet, katerega nam je prejšnji vodja g. Žirovnik tako krasno urejal, da je bil poleg koristi tudi v ponos Št. Vidu, izgleda sedaj kot kak svinjski vrtec, razrit in opu-stošen. Ni je spretne, skrbne roke, ki bi gojila in oskrbovala cvetlice in drevesa, ki izgledajo kot bi tudi one žalovale po vzgojitelju. Mesto vstajenja kraljuje v naši šoli smrt. Res žalostno.
g Št. Vid nad Ljubljano. Pri naših ponočnih tičih »Čukih« je bil na zadnjem občnem zboru izvoljen za predsednika župnik Zabret. Za načelnika telovadcev pa so ostali »Čuki« izvolili domačina Rozmana. Ker pa fant ni tako vnet ponočnjak, kakor njegov predsednik, ki se ga navadno v poznih ponočnih urah vidi v mešanih družbah precej daleč od župnišča, sta si bila hitro v laseh. Posledica je, da je Rozman odstopil od »Čukov«, kar je edino pametno. Toda načelstvo »Čukov« v Ljubljani s tem ni bilo zadovoljno in je Zabreta pokaralo, da ni prav, da na tak način boljše fante odvrača od »Čukov«. Dostojni ljudje z Zabretom itak ne občujejo, drugega kot kar morajo, zato se prav nič ne čudimo’, da ga je zapxistil Rozman, ker je
izprevidel, da pri »Čukih« ni bratstva, temveč srednjeveška rimska inkvizicija. Mladeniči, ki hočete svoji vzgoji dobre, podlage, pristopite k »Sokolu«, ki je edino pravi vzgojevalec poštene slovenske mladine.
g Ježica. V ponedeljek je umrl po dolgotrajni in mučni bolezni veleposestnik Fran Dermastja v starosti 56 let. Pokojnik je bil vrl narodnjak. Bodi mu ohranjen blag spomin!
g Iz Moravč. V Bonaventurovi škofiji so večinoma vsi njegovi služabniki agitatorji za »Slovenski Dom«. Naš Ribenčan je na njega tako hud, da pri spovedi za Veliko noč ni dal nobenemu naročniku odveze za ta velik smrten greh. »Cez 14 dni pridi zopet,« tako je nahrulil Ivančeik vsakega ki je zadišal po »Slovenskem Domu«. V spovednici je razlagal in citiral cele odstavke »Slovenskega Doma« ter dokazoval, da stori vsak smrtni greh, ki bere ta časopis. »To je. pa čudno, da ga gospod ži-lier berejo, pa nimajo greha, jaz pa,« je dejal spovedanec, ko je stopil iz cerkve. Ta ljubeznivi kaplan pravi, da je »Slovenski Dom« hujši kot hren. Svetujemo mu, da o Veliki noči ne je preveč hrena, inače bo »Slovenski Dom« kihal.
g Iz Moravč. Vsled lažnjivih vesti in zlobnega obrekovanja je »Posojilnica in hranilnica« imela v zadnjem času precej izplačil. Zato je nekaterim dolžnikom odpovedala posojilo. Ker so se dolžniki hoteli izogniti nepotrebnim stroškom, je po-polnoma naravno, da so iskali denar v ka-planijski hranilnici. Nekateri, ki so gospodom bolj pri srcu, so denar dobili, drugi pa ne, in je odbor zavrnitev prošenj utemeljeval s tem, da prosilec nima toliko premoženja, kakor prosi posojila. — No, Demšar že najde izgovor, četudi je tako puhel, kakor repa, ki jo seje po »Domoljubu«. — Ljudje so spregledali in vidijo, kam pes taco moli. Kar grabili bi in basali malhe, a da bi denar, ki ljudski, dali zopet, med ljudstvo, tega naši klerikalci ne razumejo. Kdo bode pa potem flikal luknje fa-litnih klerikalnih zavodov? —• Kje je denar, ki vam ga je izplačala Tomanova posojilnica, ko ste izmolzli iz rok nerazsodnih ljudi hranilne knjižice? Zakaj ga ne daste kmetom in mirno gledate, da bodo radi zneskov, ki so petkrat manjši, neg® vrednost posestva, pognani na kant? — Suša, suša, kaj ne? Ta vam dela preglavice in vam jih bo delala se bolj.
g Gorenje Pirniče. Dne 7. aprila so šli otroci na pod tukajšnjega posestnika Antona Petača, kjer stoji tudi slamoreznica. Med otroci je bil tudi 121etni posestnikov sin Ivan Rak. Deček je vtaknil levo roko v onem trenutku v slamoreznico, ko je neki drugi deček zavrtel. Nož mu je deloma odrezal tri prste.
g Voglje. Ko je šel kajžarjev sin Fran Žirovnik iz šole domov, je padel ter si zlomil desno nogo.
g Žabja vas. Te dni sta bili posestniku Pezdir j u ukradeni dve kokoši, nekemu drugemu posestniku pri Plešivci pa 100 kg sena. Na sumu je neka ciganska tolpa, ki je taborila v obližju teh krajev. Posekali so tudi več lesa in napravili občutno škodo. Ker so ciganom postala tla prevroča m so se čutili zasledovane, so jo popihali.
g Plešivica. Na sedmih vozovih okrog se vozeči cigani so osumljeni, da so dne 31. m. m. posestniku Pran Pezdirju ukradli iz nezaklenjenega hleva 8 piščancev in posestniku Pleškotu v isti vasi 100 sena. Cigani, ki so prišli baje iz Galicije, so se odpeljali proti Borovnici.
g Perovo pri Kamniku. V tukajšnji tovarni je bil kot pisač nastavljen neki Ferdinand Laufer. Sredi meseca marca je izvabil ondotnemu posestnikovemu sinu Maksu Fajdigi 40 K, pri gostilničarki Tereziji Fajdiga je napravil za 17 K 50 vin. dolga. Dne 3. aprila je izginil. Poprej je pa še izvabil gostilničarju Viktorju Šleg-lu 3 K. Laufer je srednje velikosti, precej močan in dobro rejen, ima okrogel obraz, crne lase, majhne brke, govori nemško, slovensko in laško.
g Depala vas. Pred par dnevi so ponoči vlomili v zaklenjeno hišo gostilničarke Ivane Šimenc v Depali vasi in ukradli iz spalnice sledeče stvari: srebrno damsko uro z dvojnim pokrovom, navadno damsko uro, dve dolgi verižici za uro iz konjske žime, črno usnjato denarnico s 5 K, dve denarnici s 3 K 40 vin., zlat žensk uhan in črn, nov moški klobuk.
o Notranjske novice o
n Iz Planine. Bivši notranjski držav-in poslanec Jože Gostinčar zopet straši po naših krajih. Planinci so si dobro zapomnili, kako neustrašeno je zastopal njihove zadeve ta »žalostni vitez z metlo pod pazduho« ter njih življenjske interese skozi ■dolga štiri leta! Povsod je kolovratil in prodajal na vatle napisane mu govore od roditeljev, celo na Koroško je bil zašel in lam kvasil d nujnih potrebah klerikalnih konsumov, zadružništva na katoliški podlagi in pa o raznih nujnih potrebah katoliškega delavstva — a k nam pa ga le ni bilo! Sedaj vprašamo mi, zanemarjeni Planinci, v tej pravcati »dolini solz in pomanjkanja«: Kaj je naš poslanec Gostinčar za nas dosegel! Še poročati o svojem uspešnem (?) delovanju kot marijoneta v rokah dr. Šustrešiča si ne Upa! Mislimo, da ima zelo slabo vest — ko nima pokazati prav ničesar — nasprotno s svojimi la-
kajskimi sodrugi nam je naprtil velikanskih novih — davkov!! Lepa hvala za takega zastopnika ljudskih interesov!
n Horjul. Pri nas je pred par dnevi padel s šupe samski delavec Jakob P e -t r o v e c in so hudo pretresel.
n Nadanje Selo. Dne 10. aprila 1911 se otvori pri nas nov poštni urad z uradnim imenom »Nadanje Selo«. Istočasno se opusti poštna nabiralnica v Šmihelu.
n Crni vrh nad Idrijo. Gostilničarju in prodajalcu Avgustu Rupniku je ukradel jeseni leta 190!) nekdo ključ od prodajalne. Od onega časa so mu bili opetovano ukradeni iz prodajalne manjši zneski, ki so dosegli končno višino najmanj 160 K. Pred kratkim pa je Rupnik zasačil nekega 131etnega dečka, ki pravi, da ga je v to pripravil neki 161etni fant, baje da si kupita potem revolver.
n Iz Zavrača. Pri posestniku Mravlji-šku službujoča, blizu 70 let stara, Marija P o p i t, je v noči od 3. na 4. aprila nenavadne smrti umrla. Zvečer je šla ponavadi spat, zjutraj so mrtvo našli na vrtu. Bila ni prav pri čisti pameti. Kako je prišla na vrt, se ne ve.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Rudolf Šega.
50
Proda se
posestvo
in sicer poslopje v dobrem stanju, pripravilo za gostilno, ob okrajni cesti, in k temu spadajoče Djive, travniki ter gozd.
Več se poizve pri Franc Romanu na Gomili Gorenji št. 3, pošta Št. Jernej, Dol.
Za živinorejce
priporoča
klajno apno, redilni prašek za konje, govejo živino in svinje, fiuid za konje, grenko sol, zmlet kolmoš, encijan i. t. 9.
„ADRIJA“
ilioganja, kontes. prodaja zdravilnih n\\ll in strupov za lovske in tehnične namene v Ljubljani, Šelenburgova ul. št. 5.
Natočila se izvršujejo z obratno pošto.
Loterijske številke.
Dvignjene v soboto, dne 8. aprila 1911. Trst: 12, 70, 89, 65, 22.
Line: 21, 59, 25, 62, 42. Dvignjene v sredo, dne 12. aprila 1911. Praga:	9,	88,	31,	16,	57.
Čržne cene v £jubljani
	Cena			
	od	|	do	
	K |	h i	K |	tl
1 kg govejega mesa I. vrste . .	l	10	1	16
1 n a a h* a • •	1	30	1	90
1 ,, ,, ,, 111. ,, . .	1	18	1	80
1 „ telečjega mesa		1	80	2	00
1 „ prašičjega mesa (svežega) .	1	76	2	10
1 „ „ (prekajenega)	2	00	2	40
1 „ koštrunovega mesa . . .	1	48	1	52
1 „ jagnjetovega mesa ....	1	60	—	
1 „ kozličevega mesa ....	1	90	2	10
Prašiči na klavnici .....	0	00	0	00
1 kg masla		2	74	2	80
1 „ masla surovega		2	70	2	75
1 „ masti prašičje		2	16	2	20
1 „ slanine (Špeha) sveže. . .	1	80	2	00
1 „ slanine prekajene ....	1	90	2	00
1 „ sala		1	96	2	00
1 „ surov, margarinskega masla	1	92	2	—
1 „ kuhan, margarinskega masla	1	90	2	10
1 jajce			—	C6	—	07
1 l mleka		—	22	—	26
1 „ „ posnetega		—	10	—	12
1 „ smetane sladke		—	—	—	—
1 „ „ kisle		—	80	—	90
1 kg medu		1	40	1 1	60
1 „ čajnega surovega masla . .	2	78	1 3	10
1 piščanec,		1	6i0o	1	80
1 golob		—	48	—	52
i raca 		—	—	—	—
1 gos		—	—	—	—
1 kapun 		—	—	—	—
1 puran		—	—	—	—
100 kg pšenične moke št 0 . .	39	70	—	—
100 „ n n a 1 • •	39	—	—	•—
100 ,, „ „ ,, 2 . .	38	30	—	—
100 ,, a a ,, 3 . .	36	70	—	—
100		 „ 4 . .	35	70	—	—
100 „ ,, ,, , 5 . *	34	—	—	—
ioo „ „ „ 'i 9 * ■	30	—	—	—
100 „ „ i, 7 »	27	—	—	—
100 „ „ n *, 8 . .	16	—	—	—
100 „ koruzne moke > . . .	21	—	1 _	—
100 „ ajdove moke . .• . .1.	38	—	—	—
100 „ ajdove moke . . . .11.	35	—	—	—
100 . ržene moke		30	—	—	—
1 / fižola		—	22		32
1 „ graha		—	42	—	44
1 „ feče		—	36	—	40
t „ kaše		—	20	—	22
1 „ ričeta		—	18	I —	20
100 kg pšenice		25	—	I ~~	—
100 „ rži		18	—	—	—
100 „ ječmena		18	—	1 —	—
100 „ ovsa 		20	—	1	—
100 „ ajde		18	—	■ —	—
100 „ prosa belega		18	—	1 —	—
100 „ „ navadnega . . .	—	—	—	—
100 „ koruze, nove		14	20			—
100 „ krompirja			8	80	9	00
Losni trg.				
Cena trdemu lesu 10 do 10’50 K.				
Cena mehkemu lesu 4 do 4 50 K.				
Trg za seno slamo. In steljo.				
Na trgu je bilo				
voz sena 		4	5C	i	
„ slame		4	5(	i	-
stelje		1	_	2	50
jVTestno tržno nadzorništvo.
Vsaka gospodinja,
katera želi pripraviti dobro karo, uporablja najraje »pravega sPranoka:11 s kavnim mlinčkom, ki se izdeluje temeljem največje skrbnosti že dolgo let v zagrebški tovarni. Ta izborni domači izdelek najtopleje priporočamo.
■
Ustanovljena 1882. Pošt. hranilnični račun št. 82&.4G6. Jelejon štev. 185.
• • 1® 1
V
„ —masmmm
registrovana zadruga zgneomejenof jzavezois Ji
Ljubljani, na Dunajski cesti št. 18, vljubljani r
v lastnem zadružnem domu
v lastnem zadružnem mt domu
je imela koncem leta 1909 denarnega prometa 81,116.121 kron 11 vin. Mr upravnega premoženja 20,775.510 kron 59 vinarjev, im
Obrestuje hranilne vloge po 4^4%
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike.
Sprejema tudi vloge v tekočem računu v zvezi s Čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne
vloge do dne dviga.
kron 20,000.000.
Posojjuje na zemljišča po 57.t% s V-Z/n na amortizacijo ali pa po 574% brez amortizacije. Na menice pa po 6%. Posojilnica sprejema tudi vsak
drugi načrt glede amortizacije dolga.
Uradne ure vsak dan od 8.—82. in od 3.—4.
Proti vsemu.
Češki spisal Al. J i rasek.
Prvi del.
(Dalje.)
VIII.
^ Ono jutro, ko je prijuhnl lunoviški prošt na gvozdenski '°r, je il plemič ravno na poljih, ki so ležala na jugu I M.S \u i a tej strani je obrobljal ravnino radoniški zid, na zahodu pa so se razprostirali daleč za vasjo temni Radoniški
• »	1	to stran se je videlo z nevisokegu
gru n le prav malo. Samo polje, gozd in nebo.
širnWn .lu' •	*n	severovzhodu pa se je razprostirala
široka planjava, tu ravna, tam valovita, posuta z dvorci, vasmi n samevajočimi hišami. Vse to je blestelo v zlatu jutranje luci. Vines si videl gladine širokega Horušickega in Bošiliškega n mka ter drugih manjših ribnikov okolice. Daleč je segal razgled cez polja in travnike, daleč tja do Svinjskih močvirij
1^CSe1hm’ kjer 86 ->e sv°til beli stolp daleč noter v deželo. Bakovskega pa «1 tu nisi videl.
»> • r Naenkrat Pa j« »vel s te strani veter in vladika je obstal.
sel je na polje v navadni hišni obleki s čepico, narejeno iz kresilne gobe in v beli halji. Ustavil se je, ker se mu je zazdelo, da sliši glas bukovskih zvonov. Pogosto jih je sicer slišal, če je bil na polju, kadar so zvonili ob nedeljah k peti maši ali pa kadar so se oglasili popoldne. Ta glas pa, ki se je sedaj razlegal, ni bil ubran, marveč zdelo se mu je, da bije plat zvona.
Še nekaj časa je stal vladika, star približno šestdeset let, srednjo, koščene postave, in obračal glavo na stran proti Bukov-skemu ter poslušal. Toda bilo je že zorpct tiho in nobenega glasu ni bilo čuti. Zato je korakal zopet naprej. Kakor prej, je hodil na robu brda, počasi in neprenagleno. Zdaj pa zdaj je zamišljeno postal in zopet korakal naprej. Veter se je igral z njegovimi sivimi lasmi in z njegovo brado, in mu je napihnil haljo, da se je videla modra srajca in široki pas. Sicer pa je nosil še ozke in napote suknene hlače in škornje. Zdravo zardeli obraz z modrimi, ne velikimi, toda bistrimi očmi pod kosmatimi .obrvmi, je rdel v vetru še bolj.
Tako je hodil v zadnem času večkrat skozi polja in premišljeval. V ozki zvezi je bilo to tudi s pokrajino, z resno, južno-češko okolico in z njenim prazničnim mirom, ki je ležal nad vso simo ravnino. Globoka otožnost je ležala nad ravnino kakor pajčolan, sicer nevidna, vendar pa je z neodoljivo silo vplivala na čustva. Povsod je bil razgrnjen ta pajčolan otožnosti, nad brazdami v poljih, nad gozdi in nad dolinami, nad močvirji in nad ribniki, v bičevju in v sencah temnih borovih gozdov, in jo legel v človeško dušo s čudno tesno to, da je človek osupel umolknil in zaglobil svoje misli sam v sebe.
Prej, v prvem času po smrti mojstra Husa, ga je vzpodbujal mir na polju s svojo otožno resnostjo k premišljevanju o tem, kar je bil v teh krajih slišal od propovednika, k premišljevanju o bogu in o večnosti ter o vladajočih nečednostih in njih odpravi. Tudi mojstru samega se je spominjal tu bolj živo, poklical si je v spomin njegov obraz in videl ga je, kako je pro-povedoval na polju ali pa v gozdu pod lipo ali pa sredi vasi. Tudi tu je mislil na njega ravno tako prisrčno, kakor doma, če je zvečer pri svitu sveče bral v njegovih pismih, bral počasi in nespretno, kur jih je bil Hus poslal iz Kostnice na Češko; in od teh pisem mu je seglo najbolj do srca ono, ki je bilo pisano »v sredo po sv. Ivanu Krstniku, v ječi in v okovih ter pričakujoč smrt,« ki je bilo namenjeno »vsem zvestim Cehom«. V tem pismu je opisoval mojster, kako so ravnali z njim v zboru, v
katerem so bili »Italijani, Francozi, Angleži, Španci, Nemci in druge narodnosti« in kako so ga obsodili ti ljudje, ki njegovih knjig niti brati niso znali, kaj še, da bi jili razumeli.
In v tej rani uri je mislil tudi na svojo hčer, kakor takrat pogosto.
Odkar ji je mož umrl, je živela tu na Gvozdnem. Vladika, ki se je bil pod vplivom Husovih propovedi v svoji notranjosti popolnoma izpremenil, se je nevede udajal njenemu vplivu. Čutil je moč njene pobožnosti in že zaradi tega je bil proti nji bolj popustljiv in bolj obziren, posebno pa še, ker si je bil v duhu svest, da je njo in rajno mater pogosto žalil in jima delal krivico.
Zato se je tudi resnično veselil, da se je na Gvozdnem pomirila. Vsaj mislil je tako. Da ji je pa tudi tu bilo pogosto prav tesno, da je čutila tudi tu ozkost in praznoto v duši, da jo je v takih trenotkih gnalo od totl negotovo hrepenenje, o tem niti pojma ni imel. Niti tega ni vedel, da je bila v takih trenutkih ujena molitev brezuspešna. Peklenščekovo izkušnjavo je imenovala te trenutke.
V poslednjem času pa je tudi on zapazil izpremebo, ki se je izvršila v nji. In čisto prav je slutil1, če je pripisoval to izpremembo lanski pomladi in lanskemu poletju ter mnogim shodom in taborom, ki so jih prirejali duhovniki z Ustja. Od (občnega navdušenja prevzet se je udeležil tudi on prvega m drugega tabora, njegova hčerka pa skoro vseh. Časih jo je skušal zadržavati in jo je hotel pregovoriti, da ji vendar ni treba bii prisotni na vseh zborovanjih. Časih je potem tudi obljubila, da ne pojde. Ce pa se je bližal dan novega zborovanja, tedaj je postala gospa Zdena vsa nemirna in raztresena ter ni imela nobenega obstanka. In če je zagledala med polji mimoidoče, ki so šl iz sosedstva proti gori Tabor pri Behinu, ali pa, če je samo zuslišala njih petje, takrat so ni mogla več vzdržati. Skoro bolezensko hrepenenje po teh pobožnih, bratskih sestankih jo je podila z dvora.
Kadarkoli se je potem vrnila, peš, kakcrr vse romarice, v priprosti obleki, brez vsakega lišpa, vsa prašna, telesno izmučena, je vneto pripovedovala svojemu očetu, brez utrujenja, koliko tisoč ljudi je tam bilo od blizu in od daleč, 06101 iz Vod-nana in iz Plzni, iz Prage, iz Novega Gradca in celo z Moravskega. Pripovedovala je, 'kako so vrh gore postavili šotor in iz tega šotora so prinesli duhovniki telo Gospodovo in šli z njim v procesiji okrog cele gore, spredaj device, za njimi duhovniki, potem možje in žene v velikih gručah, in kako so prepevali vsi pobožne pesmi in psalme.
Vladika je opažal, da ni pripovedovala samo njemu, marveč celi družini, kadar njega ni bilo doma, kaj so pripovedali duhovniki in kako so' zgovorni. Posebno pogosto jc govorila o Janu z Bidlina in o Petru Kanišu ter o tem, kar so prepovedovali o novem življenju in o božjem kraljestvu na zemlji...
Vladika pa je opazoval tudi, da je njegova hčerka valed tega zanemarjala gospodarstvo, služabništvo pa delo. Zgodilo se je, da sta šle dve dekli kar na svojo roko na zbor v Behin in dvakrat mu je odpeljala njegova lastna hčerka tja skoro vso družino. Dela so ostajala in na dvoru ni bilo več onega reda, kakršen jc bil prej. Pa tudi drugod ni bilo boljše. Vseh se je prijela ozkotna skrb za blagor duše in za večno zveličanje. Zato pa se ljudje niso več brigali toliko za posvetnost in njega potrebe.
Te izpremeinbe na dvoru same pa ne bi bile motile dobro razmerje med očetom in hčerko. Saj je tok splošne navdušenosti prijel tudi vladiko samega, če tudi ne s tako silo, da bi bil vsled tega izgubil svojo lastno voljo, kakor jo je izgubila večina ljudstva, katero so vodili goreči in neumorni duhovniki. To pa je plemiča nemilo dimilo, da je hčerka začela verovati stvari, ki njemu niso ugajale. V vsem je namreč ostal goreč naslednik mojstra Husa.
(Dalje prihodnjič.)
|/rj I In dober zajutrk dosežejo odrasli In otroci,
Ml! bo
bolni inz dravi. Polovico stroškov prihranite v gospodinjstvu na kavi, sladkorju in mleku, ako pije 9V SLADIN,
Unm I t0 Je ^ P1, Trnkdc*yja LUldVjB ! SLADNI ČAJ.
En zavoj velja 50 vin. Dobiva se povsod. Po pošti se naroča najmanj pet zavojev po povzetju pod naslovom v glavni zalogi.
Lekarna pl. Trnk6czy
v Ljubljani zraven rotovža. .*. 10 zapovedi
za kmetovalca in 10 zapovedi za zdravje, vsake posebej na papirju tiskane, dobi vsak človek zastonj, tudi po pošti, ako po nje piše v lekarno Trnk6czy zraven rotovža v Ljubljani.
Nihče se še ni pokesal, ■\ ki je kupil pri meni
■
■ •
namreč mnoga pismena priznanja dokazujejo, da so moji aparati najboljši.
Velika zaloga gramofonov, plošč, šivank i. t. d.
A. RASBERGER,
Ljubljana, Sodna ul. 5.
(Zraven c. kr. sodnije.)
Posojilnica in ■■ hranilnica v jfioravčah
obrestuje hranilne vloge po
4-75 °/0
■	in daje posolila po ———
6°/0
M Uraduje v lastnem .Zadružnem domu' — vsako nedeljo od 1 do 5 in vsako sredo od 4 do 6 ure. 51
■■■■■■■■■■■■■
Slovenci, podpirajte narodno podjetje!
Najcenejše vsakovrstne stroje, kakor: mlatilnice, čistilnice, ge-pelne, reporeznice, slamoreznice, kosilnice „Deering“, obrače-valnice in grablje za seno, stiskalnice za sadje in grozdje, brzoparilnike, bakrene kotle za žganje najfinejše vrste v vseh velikostih, sesalke za vino, vodo in gnojnico, železne blagajne razpošilja prva znana veletrgovina z železnino
FR. STUPICA v Ljubljani
jviarlje Cerezije cesta štev. 1.	3
Ponudbe vsak čas na razpolago. 20
Delniška družba
pivovarne ,,Union"
v Spodnji Šiški pri Ljubljani
priporoča svoje Izborno
marčno, dvojno marčno in
izvozno pivo
v sodčkih in steklenicah.
Telefon it. 53.
Svoj izdelek ostro žgane
strojne zidne in zarezane strešne
pplporoAa
opeke
J. KNEZ V LJUBLJANI.
prve vrste
Sprejme tudi zastopnike za razprodajo zarezanih strešnikov.
Ustanovljena leta 1831,	Ustanovljena	leta	1831.
Največja zavarovalnica avstro-ogrske države
zavarovalnica
i
Glavni zastop v Ijubljani, jKarijin trg, Sv. Petra cesta št. 2, v lastni hiši.
Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu in blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo in zvonov. — Na življenje in za doto v vseh mogočih sestavah. — Tekom leta 1909. zavarovalo 17.230 oseb za kapital na 143 milijonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 977 jonov kron. — Premoženje družbe znaša nad 366 milijonov kron.	21—:
Irslu